KATOLJŠK CKRKVEN LJST.
»Danica" izhaja vsak petek na eeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leta 1 gl. 30 kr T tiskarnici sprejemana za eelo 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl., ako zadene na ta dar, praznik, izide .,Danica" dan poprej
Tečaj XXXX.	V Ljubljani, 21. prosinca 1887.	List 3,
Nekaj dima.
(Dalje.)
Zadnji pot (gl. Dan. št. 48. lanskega leta, str. 378) govorili smo o veliki vestnosti in natančnosti, s kakoršno ao v starih časih pripravljali daritveni kruh za sveto mašo. Rečeno je bilo, da po samostanih je bilo to pripravljanje nekaka božja služba, ki se je veršila slovesno, imenito v benediktinskem samostanu Clugnv (b. Klunji) na Francoskem. Psalme in svete pesmi prepevaje so zorali njivo, vsejali in posledDjič poželi pšenico. Zbirali so potem zernce pri zerncu ter še čisto oprali pšenico, jo apravili v posebno vrečo in eden najpoštenejših in pobožniših bratov redovnikov je nesel čisto žito v mlin samostanski. Tu je najpred opral oba mlinska kamna, čez nju obesil belo pogrinjačo, sam se oblekel v bel roket in jčl z zakritim obrazom mleti, samo oči so bile odperte in proste. Skerbno je potem opral sito in presojal moko. Iz tega najličnišega cveta pšenične moke je eden samostanskih prednikov z dvema bratoma vred in z mladimi novinci prirejal daritveni kruh. Umili so se. lepo osnažili, pražnje oblekli in z blagoslovljenimi železi (kleščami) so oblate pekli/ (Gihr. das heil. Messopfer str. 498.) Ako so v Clugnv tako spoštljivo in pomljivo pazili na čisto, nepokvarjeno, natančno pri-pravo daritvenega kruha pri sv. maši, smemo sklepati in smemo terditi, da se je tudi po drugih samostanih tako godilo. Natolcevanje, izvirajoče iz verske vnemar-nosti in nevednosti, da ne rečemo hujše, je terjenje nasprotnikov, da so „čestokrat po rudečih bakterijah pokvarjene sv. hostije dajale povod k preganjanju judov.u
Tri stvari se rabijo za kruh: moka, voda in ogenj. Sv. Bonaventura z ozirom na to okoljščino opazuje, da tudi v skrivnostnem kruhu pre8v. Reš. Telesa so tri stvari: telo in duša in božja natura Kristusova. Iz tega je očitno veličastvo tega sv. Zakramenta. V Kristusu ao trije bistveni deli: božja natura, njegova duša in telo; božanstvo vse presega, duša Kristusova je plemenitejša ko vse duše, ker je polna miloati in reanice; pa tudi telo Kristusovo je izveratniše mimo vseh teles, sad najčistejšega telesa deviške matere Marije, združeno vedno z božantvom njegovim.
Pobožni in učeni opat Wolter Kaj lepo razlaga paalm 77, 24—25. „In dežil je nad nje mano za jed, in. dajal žito nebeško: Kruh angeljski je jedel človek;
on pošiljal jim je hrane (popotnico) obilo" —: „Mana, ktero so v puščavi jedli, je senca, a sv. Rešnje Telo je resnica. Gospod odpira vrata nebeška in vsak dan dežuje za milijone milijone ljudi sncgobelo, vsakteri okus in vse dišave rajske obsegajočo mano, pravi neizrečeno sladki in čudežni kruh svete hostije, kteri, ko je zjutraj (dopoldne) padal na altar, se deloma shranjuje v zlati posodi v tabernakeljnu na altarjih. „Kruh, žito nebeško jim je dajal.0 Za kruh nebeški je najpristojniša in naj-primerniša podoba kruha narejenega iz znanega pše-ničnega zcrnja. Saj je telo Kristusovo tisto nebeško pšenično zernice, ki je skrivnostno izaalilo iz najčistejše Device, in po svoji kervavi smerti kakor zmlačeno in vsajeno bilo v naročji zemlje, pa umerši je veliko aadu rodilo. 'Jan. 12, 24.) Premenilo se je v častitljivo hrano vseh vernih. „Kruh angeljski" se imenuje, ker ta nebeška jed stori iz človeka angeija. (Zgledi: sv. Aiojzij, sv. Stanislav Kostka i. t. d.) Angelji, nebeški duhovi, knežji varhi In stražniki te svetosti, hrepenč gledati to skrivnost. Po hebrejskem izvirniku tudi se razlaga: „kruh močnih/ kajti okrepča in ojunači vse pogumne in hrabre borivce Kristusove na zemlji, kakor sladki med, ki ga je vzel močni Samson iz čeljusti levove. V svetem obhajilu pošilja Bog svojim otrokom tečno hrano, vsem božjepotnikom (romarjem) po puščavi življenja rešivno »popotnico" ob uri prehoda iz puščave v obljubljeno deželo srečne večnosti.
O prečudna in blažena mana, za časno in večno življenje izdatna hrana, ti nas vselej neprenehoma k sebi vabi s svojo nebeško dišavo, ter stori, da nam 8e studijo vse hrane poželjivosti, nečimernosti, radosti in 8ladno8ti pozemeljske." (Fsalmen. III. B. str. 110.)
Bone pastor, panis vere, Jesu, nostri miserere, Tu uos pa8ce, nos tuere, Tu nos bona fac videre In terra viventium.
Pastir dobri, kruh resnični, Jezus mili, ljubeznjivi, Ti nas hrani, nas poživi, Ti nas vodi, kjer pravični Radost večno vživajo.
(Dalje nasl.)
Pogled v leto 1887.
(Konec.)
2. Poglejmo še v kak drogi predal Ako odprem drugi predal 1. 1887, vidim
novega leta. v duhu, da
znotraj je černo prevlečen in pod pokrovom je mertvaška glava. To je zmert, kakor veste. Vidim tudi nekako p.sanje, ki ga derži smert v svojih koščenih rokah, razločim pa samo to. da je zapisano: mertvi Ternovske fare*) v 1. 1887. uadalje pa se pisanje nič Več ne more brati, je preveč nerazločno za niše oko. Umerlo jih gotovo bode več ali maoj. kakor jih je preteklo leto umerlo 125 in sicer precej več kot je bilo rojenih; tako jih bo umerlo gotovo precejšno število tudi v tem letu. ne vemo pa, kteri in koliko? To je le Bogu znano. Začetek novega leta nam tedaj že kliče glasuo: rMemento mori! „Spomni se čhvek: umeri boš!" Smert te čaka. ».Spomni se. človek, prah si. in v prah se boš povernil!" Križ na mertvaškem odru in oder sam, ki ga večkrat vidite, nas tega spominja, to ima močen vtis do našega serca. to kosil in muzeg pretrese in umnega človek sili k premišljevanju. Ravuo tega uas pa spominja tudi uovo leto, ktero se sicer začenja z v o šilom sreče io dolzega življenja; pa velikrat človek ne dočaka več druzega novega leta, — eno je zadnje, kakor je zapisano na neki solnčni uri: „ Vsaka ura te useka, zadnja življenje preseka!" Ali pa: nVsaka te rani, zadnja te umori!' To nas pač resno opominja, r»a smert se pripravljati in resno naujo misliti. Rimski cesar Septimij Sever (193—211) je v vojski proti angleškim Kaledoncem zbolel za smert. Kadar je čutil, da se inu bliža konec življenja, si je dal prinesti verč, v kterem se je imel ohraniti pepel njegovega trupla, ko bo sežgano. — bil je namreč pogan, kteri so sežigali merliče. Premišljeval je otožen to posodo in djal je: »Gospod vse zemlje sem. pa zdaj mi vse to nič ne pomaga. Skoraj boš (ti verč) prenočeval moža. kteremu jc bila vsa zemlja premajhna.- le besede so pač zmožne strezniti vsacega saharskega vživalca posvetnih kratko-časov iu poželjivih nasladnosti.
Tujci smo tedaj na zemlji in nimamo stalnega prebivališča. Kje so tisti, ki so pred 100 in več leti e*-hajali svoje novo leto v tej fari. Ni jih več tukaj; grooi jih pokrivajo. Vsako leto jih izmed 1000 milijonov prebivalcev zemeljskih umerje skor 33 milijouov, vsak dan 90.000, vsako uro 3.700, vsako minuto 60, vsako sekundo l. Kakor tedaj ura urno šterca, tako urno grejo ljudje na uni svet. Koiiko izmed teh 33 milijonov jih bo vzetih ravno iz Ternovske fare. tega ne vemo zdaj; k letu ob tem času se bo vedilo. koliko iu kteri so. Mislimo tedaj, da bomo pripravljeni, kadar Gospod pride.
3. Ako odpremo pa še en predal zagernjenega novega leta. nas mora to s stermenjem napolniti, kar se nam v duha pokaže. Vzdignimo tedaj zagrinjalo, in kaj se nam razodene? Svitloba, veči in lepši kakor od 1000 solne, nam naproti zažari, naj živejši plameni vse lepote nam v obličje švignejo; trume angeljev vidimo v duhu, ki se prikaže in »gloria" pojo! Kaj tedaj je v tem predalu, v ti skrinji zaveze, v tem nebeškem taber-nakeljnu?.. Tam je Jezusovo najsv. Serce, ki žarke svoje ljubezni siplje na vse strani in vesoljni svet z ljubeznijo obdaja. Žarki tega Serca tudi v novem letu ne bojo ugasnili, tako gotovo ne, kakor gotovo je Jezusovo naj ljubeznjivše Serce. Sv. apostelj Janez, kadar govori od Boga, pravi: „Bog je ljubezen." On ne pravi. Bog ima ljubezen, velika je njegova ljubezen do stvari, kakor da bi bila to le samo kaka laBtnost pri Bogu; ue tako, ampak pravi: Bog je ljubezen, to je, najbolj notranje bitje Božje je ljubezen, iz ljubezni žarč vse druge lastnosti Božje, vse djanja in dela Božje so ljubezen: stvarjenje, odrešenje, posvečevanje človeštva je zgoli ljubezen. Vsaka rosna kapljica, ki blišči kakor
*) Bil je govor za novo leto v tej dohovoiji. Vr.
demant na solncu, vsaki pšeuični klas, ki se kviško dviga, vsak tiček. ki veselo žvergoli v goščavi, vsaka lepa misel in vsak bogoljuben občutek, ki se zbudi v tvojem sercu. poteriuje besede sv. Janeza evang.: je ljubezen."
Da je Bog ljubezen, nam osnuje pa posebno glasno božje najsv. Serce. ki je. bi djal. ognjišče božje ljubezni, žarečesolnce Božje ljubezni, iz kterega »olnca lije luč in življenje, milost in zveličanje. „V e č i I j u b e z n i, pravi Je^us. uobedeu nima, kakor če da življenje za svoje prijatelje." To ljubezen je imelo Jezusovo presv. Serce, ker dal je življenje za svoje prijatelje; toda storil je še več: dal je življenje tudi za svoje sovražnike, tudi še za narhujši sovražnike: več nar hujših njegovih nasprotnikov, ki so mu še o smerti krivico delali, kakor Longina, ki mu je serce prebodel, je Jezus precej sprejel, kakor so svojo pregreho obžalovali. In nar veči grešuik, ki je v Ljubljani ali na svetu, ali med bralci, lahko še danes iz Jezusovega Serca milost in prijaznost zadobf: Serce Jezusovo je ljubezen. Stalica v Betlehemu z uebeškim Detetom; dvorana na Sijouu z nebeškim Kruhom; Oljska gora s kervavim potom; 8 prebodenim Sercem Kalvarija so priče ljubezni Jezusovega uajsv. Serca. Vsih 33 iet, kar je Jezus živel v solzni dolini, vsaka njegova stopinja v tem času nam kliče: „Jezusovo Serce je ljubezen!" — Gobovi, mutasti, slepi, hromi, ki so bili ozdravljeni, mertvi, ki so bili obujeni, nam kličejo: Jezusovo Serce je ljubezen! In to morajo spoznati tudi njegovi sovražniki, kteri niso farizeji. »Midva terpiva po zaslužeuji: ta pa ni nič hudega storil! je rekel razbojnik na križu.
—	„Res, ta je bil Sin Božji!" je klical stotnik. Nobenega zadolženja ue najdem nad njim!" je pričal Pilat.
—	In kaj še vse več! „Grešil sem, ker sem nedolžno kri prodal," je kričal v obupanji Iškarjot.
Velike bukve bi se napolnile, ako bi kdo hotel iz Jezusovega življenja in poznejše zgodovine razkazovati ljubezen Jezusovega najsv. Serca. Žito je pač lepa in častitljiva bratovščina Jezusovega najsv. Serca. ki se tudi apostoljstvo molitve imenuje. In kako imenitno djanje je bilo pred kaj leti, ko so se vse katoliške cerkve in duhovnije darovale slovesno Jezusovemu najsv. Sercu! Kako dobra misel, da tudi v Ljubljani imamo ne le bratovščine, ampak tudi novo cerkev Jezusovega najsv. Serca!
Koliko dobrot pa je delilo Jezusovo presv. Serce pozneje vse lOOletja, in koliko jih bode delilo zopet v novem letu, kdo je zmožen to popisati? Na Tirolskem imsjo časnik („Sendbote des gottl. Herzens-), ki popisuje že več let čudeže iu dobrote Jezusovega Serca, pa ima še zmeraj dosti pisati. Tudi v našem jeziku se nahajajo bukve o Jezusovem najsv. Sercu, ki naj bi jih verniki pridno brali in se vnemali k čednosti in k ljubezni do Jezusovega presv. Serca.
Imed čudežev Jezusovega Serca naj omenim vsaj enega. Pred več kot poldrugi sto leti (1720) je v pri-murskem mestu Masiliji (Marseille-u) divjala prestrašna kuga. Ko je ta šiba verhunec dosegla, jih je umerlo po 1000 na dan, in pršlo je do tega, da so velikrat po cele dni ležali merliči po hišah in po cestah, ker ni bilo ljudi, da bi jih bili pokopavali. Obljubili so prostost celo jetnikom na galejah, ako se zavežeio, da bojo po-magali pokopavati merliče tacih, ki so za kugo umerli. Izmed 724 jetnikov, ki so se v to podali, jih je v kratkem pomerlo 483 za to strašno boleznijo. V vsem skup jih je 80.000 uaerlo za kugo, in med temi je bilo 1800 duhovnov. V naj veči sili je mestna gosposka 7. kim. 1720 storila obljubo, da hoče napraviti veliko dobrotno vatanovo, ako fiig odvzame to strašno šibo. Pa zastonj.
V tem prežalostnem stanu je pobožna Salezijaoka Magdalena Renougat (r. Renuga) svetovala takratnemu škofu, naj mesto in škofijo daruje in posveti Jezusovemu Sercu. In sad bil je v resnici čudovit: kuga je kar precej nehala. (L. Kist.. Kreuz und Kreuzweg, str. 208.)
Ta izgled nas uči. kje je tudi dandanes in v novem letu pomoč, ko mnoge bridkosti sv. Cerkev in pa narode tarejo in stiskajo, namreč: v Jezusovem najsvetejšem Sercu.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Klasiki in §o-3ka mladina.) Prav pogosto, ne le v začetku šolskega leta. ampak tudi med letom, moledva šolska mladina za pomoč k šolskim knjigam, da je res čudno, koliko jih neprenehoma potrebujejo, posebno klasikov Une dni me je dijak z višjih razredov prosil za groše, da si kupi nekega nemškega klasika. Dam mu denar s pogojem, da naj mi prinese pokazat knjigo. Pride pa naslednji dan brez kniižurine, in še le ko sem mu bolj ojstro zaterdil, mi prinese neko dramo, igrokaz iz Lipske vinarske biblijote*e. Pregledal sem igrokaz in kaj pravite, kaj se mladina uči iz tako imenovanega klasika? Tu imaš polno mavho liberalnega kalupa, kako naj se zaničujejo in sovražijo škofje in duhovni, pitajo se s psovkami, ki se v pošteni družbi ne slišijo in bi se tudi v kazališču ne smele, še manj pa v šolski sobi. Ravno tako se predlaga sovraštvo in černjenje, lažnjivo krivičenje mnihov in samostanov; zraven tega neslane zaljubljenosti, ženitve, možitve, nezvestobe zakonske in sploh „alle weibernarrbeiten"; uči se čitatelj občudovati stare pobijavske viteze, ki se pa sami sebe pobožne cenijo; marsiktere nečednosti za čednosti čislati itd. — To nesnažno knjižuro tedaj, kakor je rečeno, nai bi dijaki brali, sai po kaki trije skupaj jo kupili, da bi potem profesorju v šoli, kjer očitno bere, vedeli povedati vsebino djanj, nastopov itd.
Ce je res tako. vprašamo: Se li to pravi mladino olikovati? Ali so take spake od brezverskega ali mesenega Gothe-a in druzih prostomišljakov res pripravne za šolski poduk? Vsak učenjak ve, da nobena reč ni tako kočliiva, kakor raba tako imenovanih klasikov pri mladini. Zato so o vsih časih bila po šolah predpisana tako imenovana »berila- (Lesebucher), to je. zbirke za šolsko mladino podučnih in neškodljivih spisov iz klasikov v vsih jezikih. Tudi je znano, da se nahaja izdaja nemških klasikov, ki je očiščena tistih kosmatih in kuž-Ijivih stvari, ki so nravnosti škodljive. Zakaj tedsj bi se igrokazi in druga enaka dela morala v izvirniku mladini v roke siliti v dvojno škodo: za nravnost, in za težko prislužene solde? Pa kaj se če dan danes, ko se nahajajo učeniki sami, ki take spotikljive reči pišejo in na svitlo dajejo! „Utinam saparent et ultima provide-rent!-
Iz Ljubljane. (Vpoglavje: družbe treznosti.) Gospod vrednik! oprostite, da zopet pišem o družbi treznosti; saj par tednov je, kar se ni nihče več oglasil v tej zadevi. In prepričan sem, da so častiti bralci Da-ničini sami hudi sovražniki žganja, ž njimi se bote torej lahko porazumeli. Če pa slučajno zajdejo te verstice pred oči tacega žganjeljuba, škode tudi ne bo nobene. Sicer se spreobernil ne bo, tega ne pričakujem. (Morebiti pa veoder? Mogoče je, potrebno še bolj. Vr.) Celo kako veselje mu utegne to napraviti, ko vidi, da se je žganju vojska napovedala. A nazadnje se bo potolažil: dokler se černilo priliva, Se ne bo sile. Gosp. vrednik,
povedati vam moram še to, da razun Godoviške družbe treznosti se ni dozdaj še nobena druga vstanovila.
Dopisov glede vstanovljenja novih družb smo zadnji čas brali prav obilo. Vsi dopisniki so povdarjali: da nai ae napravijo take družbe; ali nekteri so dali tudi razne nasvete: kako, v kaki obliki in na kax način naj se napravijo. Zadnje vprašanje je že nekoliko težje; tu zadenemo ob perve zapreke. Ali prav je, da spoznamo te težave, da se vemo po tem ravnati.
Tako na primer ta le stvar: — ali si nsj nove družbe vzamejo za geslo: pogin vsakemu žganiepitju! — ali samo: pogin nezmernemu žganjepitju!
Gospod dopisnik v 291 štev. Slovenčevi (1886) piše ozir tega naslednje: .Družba ali bratovščina naj bi, po mojih mislih, po svoji moči in zmožnosti odvračevala od žganjepivstva in sploh od pijančevanja. Zadosti bi bilo, da ud le duhovnu, kteri ga v družbo sprejme, obljubi. da se bo varoval pijančevanja sploh, posebno pa
žganja......" In nekoliko prej: „Pri pravilih dajte
prostor tudi malim grehom (t. j. požirkom, vžitjem malo žganja), ne smatrajmo vsega za velik gteh. kar ni treba — kaj pa, da hvaliti tudi malega ne smemo."
Jaz. po svojih mislih, bi sodil tako-le: — Splošnje naj velja pravilo, da se ce pije nobenega žganja. Če bi delali le zoper nezmerno žganje, dvomim, da bi imele družbe v s peha. Ker kako mejo tukaj postaviti: toliko smeš piti, in več ne — je silo težavno. Marsikdo bi zašel v žganjarijo, in bi pil „eu frakelj/ dva — nazadnje bi rekel: še enega bom — saj ta še ne bo škodoval. Naposled jih je toliko, da je mož pijan. Skušnjava je veliko večja, če se pride do žganja, kakor, če se ne vidi žganja. Sicer pa bi ga pil kedo od začetka le zmerno, nazadnje nezmerno. Iz z m er n eg a pivca, postane uezmereu pijanec. Mladega fantalina še strese, kedar ga speče po gerlu, star se za to ne zmeni več.
Pravim torej, da bi družbe naperjene samo zoper pijančevanje, težko kaj koristile. Tudi skušnja to poter-juje. Vse one treznostne družbe, ki so bile ua tej podlagi vstanovljene, so kmalu propale.
Da pa kedo ne misli, da smo preveč rigorozni, moramo dostaviti, da nazaonje se v kak majhen o-grešek tudi dovoli, če ni drugač. V dosedsj nav.idnih pravilih ni to nikjer izključeno. Pravila, ki so natisnjena v knjižici „Žganju slovo!" spisane od duhovna ljublj. škofije (ali pa v Danici) v 47 štev. 1886), se glase v pervi točki tako-le: „Vsak ud bratovščine se zaobljubi za celo svoje življenje se zderžati vsih in vsake žgane pijače, naj bo ali žganje, slivovec, brinovec, rum, cvet, ali pod kakoršnim imenom koli, same na sebi, in tudi kar se iz njih dela; razun kedar, ali kolikor bi bilo komu od poterjenega zdravnika nasvetovano, ali kedar bi mu po gotovi dobri skušnji le malo vzeti služilo, ko se popred križ stori in ena »Češena si Marija" zmoli. Ravno tako je Matew, znani vstanovitelj treznostnih družb na Irskem dovolil v nekterih slučajih piti nekoliko žganja, pa le tedaj, kedar zdravnik zapiše. —
Seveda z zdravniki ne maramo imeti veliko opraviti. Kedo bo za vselej posebej vprašal zdravnika, ali sme piti, ali ne sme piti. To niti mogoče ni! Merilo mora biti tukaj lastna pamet. Če pride kdo res v tak položaj, da za gotovo misli, da mu bo par kapelj dobro storilo: v Božjem imenu, naj pije nekoliko — poštenega, pravega žganja, ne pa „šnopaau in tiste ponarejene in atrupene mlakuže. čč. gg. vodniki in predstojniki treznosteih družb naj bi po krajevnih okolnoatih presojali, kako daleč in v kteri meri se dado družbine postave jverševati. Se v£, če bi kedo pravila prelemil,
greha bi ne imel zavoljo tega nobenega. Obljuba na v os ti ne veže. kakor sploh pri nobeni družbi ne.
(Konec naal.)
Iz Novega mesta naznanjajo, da ondotna rokod. katoliška družba dobiva vedno več blazih dobrotnikov, ki jo podpirajo z velikodušnimi darovi. — Vošimo prav dober dober vspeh tej lepi novi družbi, ktera bode med drugimi tudi sploh pripomogla k veči moči in veljavi Dolerjskega glavnega mesta. Dolen:cem bi moralo 8pl<<h do tega biti. da se Novo mesto povzdigne, k čemur bi pomagalo tudi to, ako bi se ondotne šole bolj obilno obiskovale. „Doleujske novice* pišejo, da novomeška gimnazija ne šteje odveč dijakov. Pervi razred letos jih ima 50; pa 39 jih je pristopilo iz novomeškega 4. razreda, in vsa druga dolenjska stran jih je dala samo 11, in to iz vsih dolenjskih Čvetero in trirazrednib šol, ki so v Metliki, v Oernomlji. Žužemberku. Kerškem, Št. Vidu. Šmartnem, Mokrogu. Leskovcu, v Radečah in drugod. Znano nam je. da mnogo Dolenjcev prihaja raji v Ljubljano. kakor v Novo mesto, v gimuazijo, — najberže večina tudi zato. ker ubožni tukaj dobivajo več pomoči za hrano itd. Toda drugo je oziroma na vspeh v šoli. Mislimo, da muogi bi v Novem mestu izhajali, kterim se v Ljubljani ne oponese. Tam doli jih je manj. se toraj lahko bolje nadzorujejo, večkrat prašajo itd. Morebiti bi bilo tudi še v kakem orugem oziru bolj prav tam doli za dolenjske sinove, v kar se pa ne vtikamo, ker so uam okoliščine premalo natanko znane. Sploh. Dolenjcem prav iz serca želimo, da bi se v vsakem dobrem oziru povzdignilo Novo mesto, in ako danes postanem milijonar, prej bi mislil na nmajsto,w kjer smo svoje dni — hode čez Gorjance — imeli „štacijo/ kakor pa na Ljubljano in njeno šolstvo, če tudi sem tukaj poslednjič izsopihal iz šolskih gujezd.
Zlata maša sv Očeta, kakor je že znano, zadene ua 23. prosinca tekočega leta. Pečajo se že tudi škofije avBtrijanske za to imenitno zadevo in v naši katoliški družbi je bilo te dni govorjenje o tem. Romarje iz našega cesarstva bojo sv. Oče sprejemali od 10—20 vel. travna i aprila) 1888. Iz Irskega se zopet v pervo čez dve sto let poda velika množica romarjev v sveto mesto, potožit sv. Očetu, kaj je od anglikanov ta uboga dežela 200 let morala terpeti. O tej priliki bode toliko bolj znamenito popotvanje v Rim. ker bo viditi tudi prestavna razstava cerkvenih reči v Vatikanu.
Iz Ziljske Bistrice. Kakor je že znano bralcem rZg. Danice,-1 je 13. julija 1885 grozen požar skoro do čistega upepelil farno cerkev sv. Martina, razun cerkve pa tudi mežnarijo. farovž in sedem drugih hiš. Nesreča je bila res velika, žalost neizmerna. Cerkev in zvonik razvalina, ni bilo več božje službe, ne zvonenja. Merliče smo pokopavali brez zvonenja. Toda /edno smo se zanašali na Božjo pomoč, in ta up ni bil zastonj. Spet imamo zvonove, tudi cerkev je toliko dodelana, da se zamore vsak dan opravljati daritev sv. maše. Se ve, da še manjka vsa znotranja oprava. Mašuje se pri starem čeloma poškodovanem mramornatem altarju. Ni še al-tarja, ne leče. ne orgelj, ne stolov, oe bandčr, ne križevega pota. Cerkev in farovž bo stalo 30.000 gld. Fara šteje 1060 duš in farani z dobro voljo pripomagajo, kolikor zamorejo, toda V8em potrebam ne morejo zado-atovati. Da je bilo mogoče v kratkem času toliko storiti, se imamo zahvaliti radodarnosti blagih dobrotnikov. Zato pa tudi molimo in bodemo vedno molili, da bi Bog bla-goslovil vse dobrotnike na duši in na teleau A stoterno jim povemil, kar so nam dobrega storili. Vaim blagim dobrotnikom, kteri so po „Zg. Danici" darovali za cerkev sv. Martina v Ziljski Bistrici, očitno naznanjam priaerčno
zahvalo in še prosim za blagovoljno pomoč in podporo. Kar bodo usmiljena serca darovala po Danici, se bo obernilo v altar Marije prečiste Device, pri kterem se bodo tudi zanaprej obhajale nam tako priljubljene Šmarnice.
V Ziljski Bistrici, 12. prosinca 1887. L. Bavtižar,
župnik.
Iz Koperskega okraja Nastopila je sedaj po božičnih praznikih doba predpustnih veselic, ktere se v naj novejših časih kaj pogostoma širijo tudi po deželi med kmečsim ljudstvom, češ, da se ljudstvo s tem zobrazuje (?). Kako naj se duhovni do teh obnašajo?
Navadno, kadar gre za kako napravo, posebno na deželi, terka se kaj rado in napervo na auhovska vrata, zanašaje se na radodarnost. rodoljubje in priprostost duhovna; najde se hitro za take sverhe vgodna pretveza, da se izvabi tudi kaj cvenka od duhovna, ker pri tacih »manipulacijah41 ne gleda se na doslednost, še manj na poštenost, marveč bolj na dobiček ali ^špekulacijo.-
Dandanes je treba v vsakem oziru previdnim biti iu primerno bo. ako bo tudi duhovnik posvetnjaku določil svojo mejuo čerto, kazaje mu: „Non possumusa („Ne morem; ue smem"), kadar se kaj odveč od njega ti rja.
Da ne bom preveč ovinkast, naj povem svoje mnenje glede predpustnih veselic, h kterim rodoljubi duhovnika kaj radi vabijo.
Veselice, kakor take, so ali očitne, javne, ali zasebne, družinske, ktere si napravljajo posamne družine o raznih priložnostih, n. pr. pri ženitninah i. t. d. Privatne veselice, dokler se veršijo spodobno, navadno niso nevarne. k takim sme vsak pristopiti, kdor ima pravico vdeležiti se. Druga je pri pervih. pri očitnih veselicah, pri kterih se predstavljajo igrokazi s plesom, v poznih ponočuih urah, ki so nevarne glede moralnosti in tudi verskega čuta. Take veselice pripravljajo tudi društva katoliškega imena, ker ime „katoliškou prilastujejo si nektera društva zarad tega, da priprosto ljudstvo tem raji pristopa k takim društvom in veselicam Med okiep-nicama bodi omenjeno, da nektera bralna društva na deželi, kakor tudi po mestih, so več plesalnice, kakor čitalnice, ker tam se več raja in pleše, kakor pa pridno bere in uči. Tudi pri uaročevanji časnikov in bukev velikrat niso nič zbirčno — vse jim je dobro; velikrat pa so tako „zbirčne,a da si liberalne časnike naročajo; dobre, verne pa odbacujejo.
Tudi prireditelji tacih veselic se kaj radi in laskavo oklepajo duhovnika in ga primamijo za-83 kakor zastopnika katoliške mase, ktera potem za njim kaj rada potegne. Gg. duhovni in umni verniki imajo v tem oziru strogo dolžnost, da zadevnim odb3rom iu občinstvu pojasnujejo, kaj je prav in kaj napak in greh.
V tej zadevi tedaj je treba duhovniku kaj previdnemu in čujočemu biti. Posvetnjaki sami mu kaj nehvaležno povračujejo take vdeležitve, narhuje pa je, ker si deležnik rani svojo vest. Pred očmi se mu vse klanja, vse ga časti in se mu prilizuje, za herbtom ga dostikrat obirajo m neusmiljeno obdelujejo, kar skušnja dovolj uči.
Tu vresničuje se vedno izrek: Dixit saeculum elero: Semper tibi inimicus ero.
Naj duhovnik še toliko vljudno in prijateljsko roko ponuja „8vetu,u naj se kakor posveten sili med svet, odobravaje njegovo kratkočasenje; oe pridobi si s tem nobene veljave, nobenega spoštovanja (tudi pri posvet -njakih ne); marveč zgublia veljavo in spoštovanje, ker vdeležeVanje pri posvetnih predpustnicah se ne vjema in ne atrinja z duhovakim poklicem. „Vos estiš sal terrae, vos estia lux mundi' govori nebeški Učenik; naj tedaj
«včti, „uti lux," ne pa da bi posvetnjakom pomagal prižigati berleče posvetnjaške leščerbe.
V tem oziru daje posveten modrijan zlat poduk: ^Quotie8 inter homines fui, minor bomo redi.u
„Estote ergo prudentes sicut terpentes," opominja Božji Učenik.
Blagi Indijan
• Indijanec, zašel na lovu. prišel je k koči angležkega naseljenca, ter ga poprosil kaj jesti. Ker mu kmet ni hotel dati kruba, ne druzega jedila, prosil ga je malo vode. Anglež mu je pa vse odrekel, ga imenoval psa in potepuha, kateri *e prederzne nadlegovati človeka njegove verste. — Nekoliko mescev pozneje zgubil se je pa tudi Anglež na lovu; ker je bil v sili, prosil je pomoči divjaka, k kateremu je bil po naključbi naletel. Prosil ga je, da bi mu pokazal pravo pot. A ta mu •odverne, da je sedaj že prepozno za domu in ga je povabil, naj prenoči pri njem. Anglež privoli in šla sta v kočo. Divjak je Angležu postregel s kuretoino, sadjem in drugimi jedrni, potem mu je priravnal iz mehkih kož ležišče. Ko se je dan zaznal, zbudil je divjak svojega gosta, da mu pokaže ptavo pot do doma.
Med potjo vpraša divjak Angleža, ali se ne spominja, da bi se bila že katerikrat vidila. Ko ga Ataglež pekoliko bolj natančno ogleda, vidi, da je tisti divjak, kateremu on še kozarca vode ni hotel dati. Osramoten je spoznal svojo surovost. Nato se poslovita. Kdo jo bil ta Anglež, ni povedano, toliko je gotovo, da kristjan ni bil, če tudi je bil morebiti keršen. In kdo je bil ta Indijan, Če že keršen ali še ne, tudi ni povedano; toliko pa je gotovo, da je po keršansko delal, po besedah:
„Ako je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti; ako je žejen, daj mu piti!" (Rim. 12, 20.)
Misliti pa je, da je bil že od katoliških misijonarjev ie podučen in keršen; zakaj slišati je že bilo, da so «preobernjeni Indijani zvesti katoličani.
Posvečuj nedeljo!
V mali vasi v škofiji Arras živel je kmet, kateri pa je imel pregrešno navado, da je tudi ob nedeljah tielal. Velikokrat otrokom ni dopustil praznično obleči *e in jih tudi ni pustil k sv. maši; zato so se otroci velikokrat jokali.
Zbolela je pa najstarejša deklica; hirala je kakor cvetica, kateri se ne priliva.
Nekega dnč pravi: ,Oče, brala sem v katekizmu, da Bog kaznuje tiste, kateri delajo ob nedeljah; morebiti je moja bolezen taka kazen. Ljubi oče, ne delajte več ob neaeljah, morebiti bode Bog potem meni dal zdravje.*
Vendar oče ni poslušal, in je delal ob nedeljah, fcakor poprej — deklica pa je vedno bolj hirala.
Zopet drugi pot deklica očeta prelepo prosi in reče: »Oče, jaz vidim, da vas bodem morala zapustiti. Presveta devica Marija me kliče. Ptedno pa grem k ljubim 4ngeljem, obljubite mi, da ne bodete ob nedeljah več delali, — potem bodem lahko in zadovoljno umerla!"
Očeta je ta prošnja močno ginila, z vso močjo ji je dejal:
„Draga Marica! Potolaži se, prisežem, da nikdar več ob nedeljah delal ne bom.*
Dekle je bilo neizmerno veselo — in plačilo za -očetovo oljubo bilo je to, da je v nekoliko tednih deklica popolno ozdravela. c , -
Č. g. Jan. Valjavoa misijonska sporočila.
Slovengradec.
(Dalje.)
Gospod borštnar in njega gospa.
Pater moj! mi reče gosp. župnik, kaj je storiti? Ce Vam kaj narede tu? — In če mi tudi življenje uzamejo, mu odbesedim. naj mi ga le! Z mečem v roci padem na bojuem polji svojem, t. j., v poklici svojem! Slavno je umreti za Jezusa!
G. župnik, zdaj pa prec začniva devetdnevnico na čast presv. Sercu Jezusovemu in naši ljubi Gospej presv. Serca! Terdio upanje imam, Jezusovo presv. Serce naji bo obvarovalo, nič se ne bo hudega zgodilo. Serčuo na delo... brez strahu... Gospod bo z nami! Obljuoim naznaniti zmago presv. Serca rSendbotu io mesečniku Marijiuemu: „Monatrosen."
Začel sem zdaj devetdnevnico koj. in prosil presv. Serce Jezusovo, naj da zmago; pa naši ljubi Gospej presv. -erca sem se priporočal ves čas.
Med tim se je bilo Kosilo skončalo in jaz grem molit brevir. Pride večer, večerja. Pri vaasi hoji nastavi župnik ušesa in posluša, kaj bo. Jaz sem bil miren popoldne, in zvečer, ko sem šel spat. Imel sem sobico s tremi okni na ulico. Prav lahko bi me bili bombar-dovali in s kamnji tudi ubili, če bi bili botli. Vlegel sem se spat po skončanem spraševanji vesti in opravljenih molitvah, kattor kje orugej. Angelju varhu in Materi Božji sem se zaupljivo priporočil — in zaspal.
Noč je pretekla tiho: nič me ni dramilo Ko se prebudim zjutraj, se zahvalim božjemu Sercu za varstvo, opravim navadne molitve, iu se lotim pridige nemške. Nemški pridigoval že nisem od 28. rožnika več: zato me je skerbelo nekoliko. Ura odbije šest. trebalo je tedaj iti k svita niči in potem na lečo.
Po skončanem evangeliju grem pridigat. Ljudi gosposkih je bilo zjutraj precej v cerkvi. Govorim Materi Božji brezmadežni na čast, malo manj ko pol ure. ma-šujem iu grem domu po sv. maši. Zgodilo se mi ni čisto nič. Kmalo potem mi pove gosp. župnik, da so meščani bili zadovoljni, in da niso nič videli in slišali v cerkvi, kar bi bilo nepovoliuo. Dopadlo se jim je. ker sem govoril kratko.
Ob desetih je bila oznanjena druga pridiga in sicer za Slovence.
Štajersko ljudstvo je dobro ljudstvo, v Jugu sosebno miločutno; mehkega serca. Kakor je pa jug mehak, tako je sever terd. Slovengradec je sosed, bi rekel, spodnjemu Dravburgu. Ljudi j so tukaj terdi kakor skale, so mi djali. G. župnik Šuc mi je pravil, kako so bili že okoli Slovengradca glasoviti govorniki in so si veliko prizadevali, ljudstvo omehčati. Zastonj Na moč so radi poslušali pridigarje slavite — ali ginjenja niso
nikdar pokazali. Sinovi gora preneso veliko____hčerke
ledovja in snega niso otajane koj. Radovedni so bili tedaj gospodje duhovni, kako se jih bodo prijele duhovne vaje sv. Ignacija, kaj bodo storile resnice večne v njih sercih!
Stopim na lečo ob desetih. Cerkev je prostorna, s tremi kapelami, vsa čez in čez napolnjeoa. Vse gleda vame neznanega s čudno radovednostjo. Začnem v imenu Božjem ter povem, kaj bomo storili Mariji brezmadežni devici te milostne dni na čast, da hočemo delati za zveličanje svoje* za rešenje da&e! Nihče ni čerhnil, vse je tiho poslušalo, gledalo na lečo... Ko pa-začenjam praviti, kaj presvete Serce Jezusovo želi te dri od nas, da bi slednji nas rešil dušo od greha in strasti, kako je klical Jezus toliko in toliko let maraikterega, marši-
ktero nas — pa nismo hotli poslušati ga, da nas kliče danes i o naa bo klicala te dni tudi prečista, presveta, brezmadežna Marija, da pridimo k Sercu Jezusovemu, da nas kliče z močnim maternim glasom: — je jela duša veselega veselja se tresti v sercih poslušalcev in debele kaplje so jim tekle po licih ... Presukalo se je, nejevolja je minila, jeza se umaknila serčni zadovoli-nosti...; na tisuče ljudi je ostalo v Slovengradci in čakalo druzega govora, ki je bil oznanjen popoldne ob dveh. Kerčme vse po mestu so bile prepolnjene... red nar veči..., zgrajanja nič ne .... vse veselo duhovnih vaj.
Okrajni glavar se pokaže.
Namestnik okrajnega glavarja pl. Strobaba, Čeha po rodu, reče g. dr. šucu: tedaj ta je tisti gospod, kterega se je vse balo, kterega bi bili radi iz mesta odpravili? Merkwurdig. wenn heute hieher ein protestan-tischer Pastor bame, wer konnte ihm verbieten in Win-discbgraz zu predigen. falls sich auch nur 20 Protestan-ten in der Stadt vorfanden! Und man wollte diesem guten Herrn hier das Predigen verbieten i Haben sie heute das Volk gesehen, wie es geruhrt war? Das ist ja eine furchtbare Demonstration. Na. wann diese Massa
losschlitge..... miiste ganz \Vindisc1 graz zu Grunde
gehen! Wissen Sie, Herr Doktor, der Bezirkshauptmann kennt schon den Herrn personlich... er ist mit ihm im Postvagen nach AVindiscbgraz bergefahren; der Herr hat eineu sehr guten Eindruck auf ihn u. auf die Be-
zirkshauptmannin gemacht..... Beide waren heute in
der Predigr. Sie brauchen nichts zu furchten. es ist Alle8 gut, es geschieht nichts. Der Herr hat AUes fiir sich gewoonen. \Vissen Sie, was jetzt die Liberalen vom Gemeinderath sagen? Da« Blatt haben sie umgekehrt u. sprechen jetzt: nu. hatten wir das fruher gewusst, hatten wir Lichts gethan... wir habeu geglaubt, er wird sih in die Politik einmischen; er predigt aber nur was recbt ist. nach dem Evaogelium !*
Zdaj še le *>o se mi odperle oči in sem videl, v kaki nevarnosti sem bil.... Le eno besedo naj bi bil rekel zoper vlado, zoper liberalce — pa bi me bili namesti v farovž v rkehoM peljali, in bi bil tako škodval ne samo sebi, temuč vsim svojim sobratom. Zatorej
ravnam vselej previdno, kar se da----ne govorim ničesa
o politiki, ne o liberalizmu____tudi na potvi v Sloven-
gradec je bilo tako____ Menil sem, da se peljem s
kacim borštnarjem in njegovo gospo---- zalo sem se
še malo šalil po češki ž njima, ker sta bila Čeha. kar se jima je prav dopadlo Tudi to mi je veliko pomagalo, da sem imel svetovnega duhovna obleko, ker nič se ni bal Slovengradec z načelnikom svojim, kakor l2jezuitov-sko oblečenih iz Senaudreja. Kaka sprememba naenkrat! Poprej vse proti meni, zdaj vse za pobožnost! Glavar okrajni vsem žandarjem ukaže z nabitimi puškami varovati reda. Pred farovžem je hodil z nabito puško žandar____in gorje njemu, kdor bi se bil derznil narediti kaki hrup! Poslal je celo žandarje po kerčmab okoli pozvedovat občno mnenje o pobožnosti... In tako so žandarji sami rekali pivcem po kerčmaht „G. okrajni glavar so prav zadovoljni a totim gospodom, ga dobro poznajo.4
Kaka sprememba toraj____ V sabo to je bil že
žandar sporočilo dobil, iti z županom v farovž in tirjati od meoe domovnico, da bi me bili poslali na Kranjsko nazaj... Se ve, da to bi se morda ne bilo zgodilo, ker so m« gospodje nekteri v okolici že tudi pozoali od psprsj. Io že sta čakala kooja šmarskega g. župnika pripravljena, da bi me bila v kočiji odpeljala v Šmartno, kjer bi bil misijon namesti v Slovengradci, — tako so Bi potom gospodje pravili io g. župnik oam. —
Led je bil tedaj prebit, ljudstvo oboje, nemško in
slovensko, za mene.
Kako je to veselilo gosp. doktorja Suca iu ostalo gospode, ni povedati. Vse je oživelo znova — kakor bi bili vstali iz grobs, tako je bilo vsem.
Zvečfer vse polno gospodov, gospej in gospodičin
v cerkvi pri govoru.
V sredo je bilo slovenskega ljudstva malo manj v cerkvi kakor v torek, na Matere Božje praznik. V četertek in petek je rastla množica, v saboto je bila spet polna cerkev. Od tega dneva do srede pa je vso mergolelo ljudi po hiši Božji. Kajti v visocih hribih in oddaljenih vasfch so še le proti koncu bolj zvedeli, kaj je v Slovengradci. Ko je pa počil glas, misijonar pridi-gujejo v Slovengradci, je vse s hribov hitelo v dolino, v mesto. Peki so pekli po trikrat na dan, — pa niso mogli kruha napeči dovolj. Rekel je g. župnik iz Pameč* nejevoljen sem bil na Vas! Zakaj? Se kruha k zajuterku nisem mogel dobiti iz mesta, ker so vsega pokupili. Mesar je vedno klal, pa vse meso se mu je sproti vzelo iz rok. Gostilne so bile tako napolnjene, da so ljudjo kar stoje mogli jesti, ko ni bilo prostora po hišah. Kramarji so prodajali po mestu, da še nikoli ne tako. Neka kramarica iz Ljubljane je zvedila ob konci vaj še le, da sem v Slovengradci. Berž na železnico s svojo
kramo..... pride v Slovengradec... gre k županu po
dovoljenje... Ta nevoljen jo hoče skozi vrata spraviti ubogo revo za odgovor, če sme prodajati božje Teči. Ne morem domu, nimam tolino denarja, da bi nazaj prišla, če mi ne dovolite, da vsaj nekaj sprodam. En sam dan samo, potem pa s poti, ji reče župan. Sirota gre — in v enem dnevu ie veliko kramo do zadnjega — vso sprodala. Kako je šla vesela nazaj v Ljubljano, da je tudi ona sprejela tako nenadt ma blagodar Božjega Serca v Slovengradci!
Svecnica.
Dans Marija darovala
V	tempeljuu je Jezusa, In se je očiščevala
Po obredu Mojzesa.
Nje postava ni vezala, Ker brez madeža je vsa; A s tem nam je pokazala, Naj smo vdanega serca.
Pred Gospoda je stopila, Da izpolni zapoved, In nas je tako učila Spoštovati božji red.
Pridi človek, in se čudi! — Gledaj, Mati Stvarnika, Božja Mati so potrudi
V	tempelj pred duhovnika!
Hoče se očiščevati Ona, lepa, čista vsa; Zgled nam s tem je hotla dati, Naj bojimo se Boga!
S tem, da v tempelj si stopila, Jezusa si nesla v dar, Si Marija nas učila, Naj nam bo postava mar.
Da Marija. Božja Mati,
V	tempelj neseš Detice, Hotla si nam pokazati. Naj postava spoloi se.
Zgled naj tvoj, o Božja Deva, Cista io ponižna vsa. Kristijane nas ogreva. Da vsi ljubimo Boga!
Lučice rad dans prižiga Veren človek ti v spomin; Ž njimi naj se tudi dviga Slava naša do višin!
Kakor lučice gorijo
V	cerkvah tam današnji dan, Serca uaša tak plamtijo
V	slavo božjo naj, kristjan! I. Z
Kratek je življenja dan!
(Z;i j>epelnic<».i
Od zibeli pa do groba — Kratek je življenja dan; Skor objame nas trobnoba. To premisli, kristijan!
Čas nam zginja, kakor sanje Kratek je življenja (lan! Božja dekla pridno žanje. Vedno zeva grob teman!
Kar je černa zemlja dala, Vae zori za smertno ost. Vse bo bridka smert pobrala, Sivo starost in mladost!
Hitro zlati čas poteka. Urno gine doba let: Smertna kosa vedno seka, Vse zapušča tužni svet.
Vse, kar beli dan zagleda, Bo odel mertvaški pert: Vse pobere žena bleda — Vse objame bridka smert.
.Naj bo dete, ali starec, Vse pobere bridka smert; Vse zadene nje udarec — Vsakemu je grob odpert!
Žena stara, dekle v cvetu, Mcž, mladeneč polen sanj; Kratko le žive na svetu — Kratek je življenja dan!
Oh! poštev bo treba dati, Ko Gospod pokliče nas; Dajmo žanj se pripravljati, Dokler še imamo čas!
Človek, prosim te, premisli: wKratek je življenja dan!" Večnost naj ti bode v čisli — -Za-njo delaj neugnan!
Vse posvetno skor nas mine, To pomisli, kristijan; Zlati čas nam hitro gine — Kratek je življenja dan!
Hitro gine doba zlata, To premisli, o zemljan! Groba so odperta vrata Vsak trenutek, noč in dan.
Zapustimo radovanje.
Svetnih se branimo sanj;
Skor nas britka smert požanje —
Kratek je življenja dan!	1. Z.
Razgled po svetu.
London (Koliki fkoda je za katoliške otroke r kri-voverskih šolah in nbožnih napravah.) Salfordski s^ui je v svojem zadnjem pa&timkeiii listu pojasnil, da v Man-chesterskih (anglikanskih i ubožuicah najmanj 8 odstotkov katoliških otrok, ki so v njih sprejemani. zgubi svojo vero. V Londonu je Manuing poskerbel za otro*e. kterih naj veči dobrota je v nevarnosti, in je tako vravual, da starši tacih otrok kaj malega na teden plačajo, kardinal pa se peča za njih male iu jim odkazuje šole, v kterih so otroci prav skerbno iu čversto po katoliško ougoje-vani. — Naj bi pač to pomislili katoliški starši in oskerbniki, kteri v svoji nepremišljenosti otroke dajejo drugovercem ali pa brezvercem v roke. kako težKo odgovornost si nakladajo na vest.
Brato F^ke zadeve.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagura in Fortunata, naših angeljev varhcv iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Bolna za pomoč. — Spreobernjenje nekega bolnika.
—	Stara vdova, da bi začela ss. zakramente prejemati.
—	Slaboveren gospod za spreoberujenje. — Žena za ljubo zdravje, če je Božja volja, z obljubo, da hoče zahvalo naznaniti po Danici.
Zahvale.
Najpriserčnejši zahvala, čast in hvala Naši ljubi Gospej presvetega Jezusovega Serca. sv. Volbenku in sv. Antonu Padovanskemu. Ker na Njih priprošnje sem bila v mnogih bridkostih in težavah uslišana.	M. G.
Naj lepši zahvala za naglo zboljšanje v budi in nevarni bolezni, katero je napadlo našo edino hčerko, naznanjamo vsi domači Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu, na katerih prošojo je bilo vidno pomagano, po obljubi, da hočemo zahvalo po „Zg. Danici" razglasiti.	Josefa Porenta.
V	bratovščino Naše Ijnbe (»ospe pristopili so pri Ljubljanski podružnici za sioveoske dežele zadnje četert-letje pretečenega leta: 1304 udje; celo lansko leto njih 7322. Vseh udov šteje zdaj tukajšna bratovščina 128.790.
V	Ljubljani, 17. januvarija 1887.
Za vodstvo bratovščine M. Kolar, ujnik.
Listek za raznoterosti.
Imerl je po dolgi bolezni, previden 8 svetimi zakramenti za umirajoče, 16. t. m. v Ljubljani, čast. gosp. Matija Snoj, kurat teržaške škofije v pokoju, ki je pa že precej let stanoval v Ljubljani. Bil je že v 80. letu svojega življenja. Kakor se sliši, zapustil je Marija-nišču nekacib 5000 gld. vrednosti, in 1000 gld. za Čer-nuško cerkev. R. I. P.
Deržavni zbor «e prične 28. t. m.
Priče Božjega bitja ali slučaji, ki niso slučaji. Tega prav podučnega delca je prišel ravnokar na svitlo II. zvezek, ki je — ako moč — še boli pouučen in spodbuden memo pervega, in poterjen je tudi od v. č. škofijstva. Cena je 25, po pošti 30 soldov. Bodi priporočen še zlasti za predpustno branje.
Lavanški duhovski imenik skazuje letos tudi zbor kardinalov, kterih je: 6 kardinal-škofov, 45 kardinal-mašnikov, in 13 kardinal-dijakonov. Tedaj vsih skupaj 64 (pa med tem jih je zopet že nekaj umerlo). — V svojih 24 desanijah ima škofija 189 fara, 31 lokalij, 181 kaplani j (med temi 68 izpraznjenih), 7 beneficijev, 343 djanskih duhovnih pastirjev, 31 svetovnih in 34 redovnih duhovnov v druzih službah, 42 duhovnov v pokoju; vsih duhovnov 450, cerkev in podružnic 634, vsih vernikov 471. 613. — Umerlo je lansko leto 16 duhovnov. Bogoslovcev je v četertem letu 10, v tretjem 12. v drugem 16, v pervem 26. V malem semenišču je 44 gimnazijalcev iz sedem razredov.
Tersatski romar — se imenuje knjiga, ki jo je izdala tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. Obsega pa v začetku: Zgodovino sv. hiše Marije Device vNazaretu iu pa Marijinega svetišča na Ter-satu; na koncu pa kakor dodatek nauk: Kako je treba božjo pot opravljati, in: Blagoslov-Ijenja romarjev. Drugo je molitveuik z navadnimi razdelki. Vsa knjižica ima 312 strani v pripravnem formatu. Dobiva se v Katol. bukvami.
».Drobtinice Slomšekeve" obujene. V katoliški družbi je bilo te dni sproženo, da naj bi se tako priljubljene, pa zaspale ^Drobtinice- jele zopet na svitlo dajati. Vsi so pnterdili, da je to želeti; zarad naslova in druzih okoliščin se bode še bolj natanko določilo. Kdor bi imel kake primerne tvarine ali namen o tem kaj posebnega pisati, ali sicer kaj svetovati itd., se utegne že zdaj oglasiti pri g. profesorji dr. Lampe-tu.
Iz letošnjega imenika hervaško-kranjske okrajine S. Križa reda sv. Frančiška. Patrona serafiškega reda je presv. Marija Devica brezmadežnega spočetja. Proteator je kardinal Jan. Simeoni: veliki prednik ali general vsega reda prečastitljivi P. Bernard Portu-Romatiuski; provincijal te okrajine pa preč. P. Evstahij Ozimek, izvoljen v okrajinem kapiteljnu 7. jul. 1886 v Ljubljani, kjer tudi stanuje. Okrajina ima 12 samostauov, 75 očetov mašnikov, 31 klerikov. 32 laikov, 24 tercijarjev. skup 162. — Naj stareji izmed mašnikov je čast. P. Krizolog A. Greznik, bivši gimnaz. profesor itd., rojen v Višnji gori 7. pros. 1811. posvečen HS34. Naj stareji med laiki je čast. Br. Eligij Gregorič, roj. v Gorici 1814, slovesno obljubo storil 1838. Umerlo jih je preteklo leto izmed družine 6. R. I. P.
Iz Sarajeva 15. proa. Hvala lepa! Dobil 8em 19 inteccij (11 gld. 40 kr.); a prej po aeatrah sem prejel 26 gld. 40 kr. za Boano v obče in 5 gld. za katedralko.
Vse naše zadeve gredo in ae razvijajo svojim pravilnim tekom. Za „VerhboanoM ae naročniki iz vseh
jugoslovanskih pokraiin oglašajo. Slovencev je do sedaj poslalo naročnino nekako 40. Naj Bog naše namera blagoslovi.
P. T. Prosim, zapišite v „Danico,a da naj vsakdo-wVerhbo8nou nazaj pošlje, kdor je ne more obderžati, ali naj vsaj prijavi, da bo tekom leta plačal; ker drugača imamo prevelike sitnosti.
Oesterreichissher Weckstimmen - Kalender 1887. Spisuje ga slavno;:nani dr. J. Jordan. Zraven navadnega koledarja ima cerkveni imenik papeža in kardinalov,, avstro-ogerskega cesarstva in naslednjič obširni imenik vsih avstro-ogerskih in bosanskih ženskih samostanov* kterih je 1353, in v njih nekako 13710 ženskih redov* niških oseb.
V	sredo (26. t. m.) ima katoliška družba občni zbor za leto 1886 zvečer ob polisedmih.
Govor v katoliški družbi zadnjo sredo je imel g. profesor Mam, in sicer o Jezusovih treh obudenjih od mertvih, kar je prav lepo popisoval ob enem vter-jevaje vero s čudeži Gospodovimi. .
V	Rimu je umeri kardinal Ferrieri v 77. letu svojega življenja. Bil je prefekt sv. zbora in škofov redovnikov.
V	Gorici je umeri g. profesor Fr. Erjavec, c. kr. profesor na višji realki, slovenski pisatelj itd.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Čast. gosp. st. k. Š. M. 3 gld. — G. kom)>. Ign. Hladnik 5 gld. čist. doh. po prod. kompoz. — Čast. g. župn. Jan. Tavčar 5 gld. — Preč. gosp. Mih. Tavčar ll gld. 22 kr.Čast. gosp. župnik Fr. Jarc 1 gld. — Katar. Sp. 2 gld. — Čast. g. župnik Jan. Kapus 2 gld. — Kuhinjska družbica v Ljubljani 3 gld. 10 kr. — Čast. g. kapi. J. Slakar 2 gld. — Čast. gosp. Stef. Jaklič 3 gld. — Blag. gosp. Oroslav
Dolenec 5 gld. .	.	.
Za sv. Detinstvo: Čast. gosp. Anton Tramte duh.* pomočnik v Dobrepoiji, 18 gld. — Preč. g. m. župnik J. Rozman 8 gld. — Neimenovana 1 gld. 50 kr. — C. Fr. Mekinec s Polja 5 gld. — Č. g. A. Keržič katehet 50 gld. — S Podbrezja 118 gld. 21 kr. — C. g. župnik J. Tavčar 7 gld. — Čast. g. župnik Fr. Jarc iz Mirne 6 gld. — Kat. Sp. 2 gld. — Čast. gosp. J. Slakar ia
Boštania 13 gld.
Za sveto leto: Ledinska fara 17 gld. 55 kr., po Č. g. žp. J. Demšarji ; po ravno tem od sv. Magdalene 2 gld. 45 kr.
—	Po č. g. Ant. Vonča tu zopet 12 gld. 30 kr. — S Prema 2 gld. 50 kr. — Z Iga po čast gosp. ^upniku 60 gld. 75 kr. (došlo po založništvu „Zg. Dan - Vr.) — Po č. gosp. župn. Jan. Tavčarji 12 gld. — Iz Mirne po ftaaU g. župniku Fr. Jarcu 50 gld. — Čast. g. župnik Jan. Tavčar 12 gld. — Iz Žaljske fare 45 gld. 10 kr. po č. gosp. župniku L. Urbaniju. vOp.: zadnjič je po pomoti stalo 5 gld. Vr.) — Iz Senožeča 5 gld. — Iz Godoviča po č. g. V. Klobusu 13 gld. 61 kr.
Za pogorelce v Kuteževem: Čast. gosp. župnik Ant. Čibašek 3 gld. — Mart Trilar 1 gld. — Nekdo 2 gld.
—	Neimenovana 1 gld. — Č. g. župn. Tavčar 10 gld. 50 kr. — Kat Sp. 1 gld. — Č. g. župnik Jan. Tavčar 10 gld 50 kr. — Č. g. župnik Stef. Jaklič 5 gld.
Za afrikanski misijon: Čast. g. župnik Štef. Jaklič 5 gld. — Čast. g. župn. J. Tavčar 1 gld. — Kat. Sp. 2 gld.
Za razne najpotrebniše reči: Č. g. žp, J. Tavčar 5 gld. Za bratovŠino sv. Leopolda: Kat Sp. 1 gld.
(Dragi dar. prih ) '
Odgovorni vrednik: Lika Jerai. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani