^ Ptuj, torek, 8. avgusta 2006 letnik LIX • št. 61 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 V Štajerski 0\ Smešna cena. Izredno ugodno financiranje. Volkswagen Golf z m By m>mo B rK, n Dominko d.o.o., Zadniini tig 8, 2251 Pluj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 4.poli MAKATOf^ šE 33 DNI Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Letališče Moškanjci 9. september 2006 www.polimaraton.si Po naših občinah Ptuj • Zdaj še zahteva za razpis referenduma o eni volilni enoti Ptuj • Dr. Čelan tudi uradno županski kandidat Stran 2 Tednikov pogovor Anja Cuznar • Turistični vodnik ni samo knjiga informacij Stran 3 onihdobmcajuUja. _— —, __—, __— m Stiavn^ca, skupaj s Ptujča Rancariji v mest,v Foto: Črtomir Goznik {I 37. slov^ski festival domače zabavne glasbe Ptuj 20Q6 Í!>íar3iríimfiinín ^^ ^ Kultura Po mestni občini Reportaže Ptuj • Intarzije Ptuj • Temelj, na Ptuj • Zabava kljub Ptuja in partnerskih katerem je vredno neobičajno nizkim mest graditi temperaturam Stran 6 Stran 4 Stran 16 MinorHskl samostan, 25. avgusta 2006 ob 20.00 Aktualno Ptuj • Hora legalis za mlajše od 16 let Stran 5 Ptuj • Zdaj še zahteva za razpis referenduma o eni volilni enoti Za zdaj bodo predlog le evidentirali Priprave na lokalne volitve 2006 so se v MO Ptuj pričele burno. V časovni stiski so se stranke, ki imajo svetnike v mestnem svetu, lotile spremembe volitev svetnikov za mestni svet na lokalni ravni. Namesto štirih enot naj bi imeli poslej eno volilno enoto. V SNS Ptuj pravijo, da so takšno pobudo imeli že pred osmimi leti, a je niso udejanili, tudi letos naj bi bili pobudniki za uveljavitev ene volilne enote, a so, kot zagotavljajo v strokovnih službah MO Ptuj, prvi predlog odloka o eni volilni enoti vložili v SD-ju, njegova svetnika Dejan Levanič in Marija Magda-lenc, ne pa v SNS. V SNS trdijo, da si je SD idejo o eni volilni enoti kratkomalo prisvojila. Ptujskega župana dr. Štefana Čelana so na to opozorili, želeli so, da se oba predloga z eno volilno enoto združita, a se to ni zgodilo, zato bodo zadevo predali Upravne- Uvodnik mu sodišču. Na junijski seji mestnega sveta so predlog o eni volilni enoti, ki naj bi ga obravnavali po skrajšanem postopku, umaknili, kot so umaknili iz razprave tudi predlog Ignaca Vrhovška o spremembah odloka o določitvi volilnih enot za volitve v mestni svet MO Ptuj. Na 43. seji MO Ptuj, ki je bila 24. julija, pa so odlok o določitvi ene volilne enote za volitve v Mestni svet MO Ptuj izglasovali s trinajstimi glasovi za. Za so bili v LDS, SD, SMS in SNS, za obstrukcijo pa so se odločili v SDS, DeSUS in SLS. Trije svetniki iz vrst N.Si, Zelenih in Liste KS mesta Ptuj pa so bili proti. Štiri dni po seji mestnega sveta je izšel Čas obljub Da je pred vrati čas obljub, je dokončno potrdil tudi predsednik državnega zbora, ki je za 22. oktober razpisal lokalne volitve. Tako bomo ta dan v Sloveniji volili 210 županov in skoraj 3.400 svetniških mest. Uradna volilna kampanja se torej pričenja 22. septembra, neuradna pa poteka že kar nekaj mesecev. Če se ozremo okrog sebe, kaj hitro ugotovimo, da je letos organiziranih kar nekaj prireditev, ki jih prejšnja leta ni bilo. Župani in občinski svetniki kar veliko časa namenjajo reševanju manjših zadev, skratka, želijo dokazati, da jim ni vseeno, kaj se v posamezni lokalni skupnosti dogaja. Še več, nekateri sedaj še neuradni kandidati so pripravljeni pomagati posameznikom, saj se zavedajo, da na volitvah šteje vsak glas. Kandidati se tudi zavedajo, da je dobro izkoristiti vsako priložnost za nagovor občanov - volivcev, zato bo še to jesen veliko otvoritev, družabnih srečanj in ostalih prireditev. Na teh prireditvah se tudi vsaka štiri leta pojavijo ljudje, kijih drugače ne vidimo na nobeni prireditvi. Vsekakor bo letošnja jesen ob številnih obnovah asfaltnih cest tudi polna presenečenj, saj v nekaterih lokalnih skupnostih v letošnjem letu na silo zaključujejo investicije in pričenjajo nove. Od 22. septembra pa do volitev bo potekala volilna kampanja, ali povedano z drugimi besedami, v več primerih bo ta kampanja bolj podobna cirkuškim nastopom in še čemu. V naše življenje se bodo vsekakor hoteli vmešati kandidati in nam na vsakem koraku dopovedovati, da so najboljši. Ne glede na zakon, ki takšno početje prepoveduje, nas bodo kandidati nagovarjali z dreves, plotov, na pol porušenih hiš, transformatorjev itd. Ob deževnem in vetrovnem vremenu, bodo kandidati plesali kar po cesti in kaj hitro se nam lahko zgodi, da se nam kakšen kandidat ves moker, v želji, da nas prepriča, prilepi kar na vetrobransko steklo. Skratka, prihaja čas, ki ga je zelo izvirno pred 58 leti opisal Franc Milčinski. Zato pazite, da si tudi vi na letošnjih volitvah ne kupujete pameti kot junaki v omenjeni zgodbi, saj osnovno razmišljanje o postavljanju kandidatov poznate: »Ni pomembno, koliko je sposoben, pomembno je, da je naš!« Zmago Šalamun Foto: Črtomir Goznik Ignac Vrhovšek, svetnik DeSUS-a v mestnem svetu MO Ptuj, je včeraj vložil zahtevo za razpis referenduma o uveljaviti ene volilne enote za volitve v Mestni svet MO Ptuj z referendumskim vprašanjem Ali ste za uveljavitev odloka, s katerim se za volitve v Mestni svet MO Ptuj določi ena volilna enota. Napoved referenduma je »zadržala« objavo odloka o eni volilni enoti za volitve v Mestni svet MO Ptuj. Ptujčan s prilogo Uradnega vestnika, v katerem pa odlok o določitvi ene volilne enote za volitve v Mestni svet MO Ptuj ni bil objavljen, objavljena pa sta bila predloga sklepa o določitvi ene volilne enote za volitve v sveta MČ Center in MČ Panorama, ki sta bila prav tako sprejeta na 43. seji. V SDS so pričakovali, da bo ptujski župan ravnal modro in odloka ne bo objavil. Objavo naj bi zadržala napoved o vložitvi zahteve za razpis referenduma o eni volilni enoti za volitve v mestni svet na podlagi 39. člena statuta MO Ptuj, ki jo je v roku, torej v 15 dneh od sprejema odloka na mestnem svetu, včeraj vložil svetnik DeSUS-a Ignac Vrhov-šek. Odlok o eni volilni enoti namreč posega v teritorialni princip predstavništva volivcev oziroma območij in kljub nasprotovanju velike večine prebivalcev ukinja dosedanje volilne enote. Če je ne bi vložil Vrhovšek, bi jo vložili v SDS, je povedal vodja svetniške skupine SDS v mestnem svetu Rajko Fajt. O referendumski zahtevi odloča mestni svet, ki pa ga, kot vse kaže, ne bo, župan MO Ptuj bi moral sklicati izredno sejo do 16. avgusta, na kateri bi o pobudi razpravljali, a je na dopustu. 16. avgusta začne teči rok za volilna opravila za jesenske lokalne volitve. Po tem datumu pa je nemogoče spreminjati volilni sistem. Ker župana ni, se bo predlog oziroma pobuda za referendum na lokalni ravni o uveljavitvi ene volilne enote za volitve v mestni svet za zdaj le evidentirala, svetniki oziroma mestni svet pa bo lahko naslednja štiri leta v miru in z vsemi argumenti za ali proti spreminjal volilni sistem po normalnem in ne po skrajšanem postopku, ki je tudi »razdelil« svetnike v ptujskem mestnem svetu. Po vsej burni razpravi se bodo strasti hočeš-nočeš morale umiriti, zagovorniki razvoja pred vrtičkarji pa se bodo morali sprijazniti s tem, da jih bo ljudstvo volilo ali pa tudi ne, še vedno v štirih volilnih enotah. Še prej pa bi jih morali izprašati o njihovi resnosti, kar zadeva razvoj in kar zadeva vrtičke, jim pojasniti, kaj v resnici tiči za temi dve-mi besedami, ker dogajanja v okolju demantirajo tako ene kot druge. MG Ptuj • Dr. Štefan Čelan tudi uradno županski kandidat Podpirajo ga mladi in starejši, zato kandidira MO Ptuj ima po petku, 4. avgusta, tudi uradno petega kandidata za župana MO Ptuj na jesenskih lokalnih volitvah. Zdajšnji župan MO Ptuj je kandidaturo uradno napovedal na osrednji slovesnosti ob 11. prazniku MO Ptuj, ki je bila v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. O letošnjem volilnem letu je veliko razmišljal. Kljub svojemu naravnemu optimizmu je v dvomih, ali je sploh sposoben opravljati tako pomembno funkcijo, kot je županovanje, za katerega meni, da mora na prvo mesto postaviti odgovornost do občank in občanov, šele nato do političnih strank. »Zavedam se, da sem pri svojih odločitvah mnogokrat uporabljal kompromise, ki mnogim niso najbolj razumljivi. Prav tako se zavedam, da bi se dalo v teh štirih letih postoriti več in bolje. Kljub omenjenim pomanjkljivostim ostajajo številni lepi spomini, ki obvezujejo,« je v uvodu svoje napovedi ponov- ne kandidature med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Obveza za ponovno kandidaturo je volilni rezultat izpred štirih let. Obveza nadaljevati delo je tudi sprejet razvojni program, ki so ga v skrajšani obliki sprejela vsa gospodinjstva v MO Ptuj. Pogovori s posameznimi političnimi strankami so mu naložili dodatne obveznosti, njegova stranka LDS ga je v vseh štirih letih brezpogojno spremljala in podpirala, zato ji ne more reči ne. Še posebej pa bi težko rekel ne predsednici LDS Ptuj Lidiji Majnik, ki mu je stala ob strani vsa leta, tudi ko še ni bil župan, ko je težko pridobival simpatije za nekatere ideje. Zaupajo in podpirajo ga tudi mladi, na katerih svet stoji, zato bi bil umik strahopetno dejanje, ker je po prepričanju mladih vredno nadaljevati. »S strahom in veliko mero spoštovanja pa sem se pogovarjal s političnimi predstavniki naših starejših občank in ob- Foto: Črtomir Goznik Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj; ugibanja o tem, ali bo še kandidiral za župana MO Ptuj, je konec, 4. avgusta je tudi uradno napovedal ponovno kandidaturo za župana MO Ptuj. čanov. Ko pa so prve javnom-nenjske raziskave pokazale, da me podpira največji odstotek ravno iz vrst naših starejših občank in občanov, so razgovori potekali veliko bolj sproščeno. Podporo političnega vrha stranke za tokratno kandidaturo sem sprejel kot posebno čast, ki mi nalaga veliko odgovornost,« je v napovedi svoje ponovne županske kandidature prejšnji petek povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je zadovoljen tudi, ker o njegovi kandidaturi pozitivno razmišljajo tudi predstavniki Liste krajevnih skupnosti mesta Ptuj. Naposled pa ga h kandidaturi zavezujejo tudi vse spodbudne besede Ptujčank in Ptuj-čanov, iskreni stiski rok ob dobro opravljenem delu in osebno povabilo k nadaljnjemu vodenju občine. MG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radio-tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Anja Cuznar, andragoginja, ki dela v turizmu Turistični vodnik ni samo knjiga informacij, je tudi predstavnik svojega naroda Ptujčanka Anja Cuznar, univ. dipl. andragoginja, je že vrsto let tudi turistična vodnica. Zadnji dve leti na Ptuj vodi tudi španske goste, te dni se ji izteka zaposlitev na Fakulteti za državne študije na Brdu pri Kranju, prve dni septembra pa odhaja na magistrski študij v Kopenhagen, na eno od vodilnih fakultet, ki opravlja raziskave na področju izobraževanja. "Mislim, da bo to prava odskočna deska za vrnitev v Slovenijo in vpeljavo njihovih idej v našem okolju. Moja želja je, da bi postala zunanja sodelavka za področje izobraževanja v bankah, večjih podjetjih ali pa tudi družbah z manj zaposlenimi." Med turistične vodnike je Anja zajadrala med študijem. Ima licenco za turistične vodnike, ki jo je pridobila pri Gospodarski zbornici Slovenije. Licenca je dovoljenje za delo v Sloveniji. Začela je s slovenskimi skupinami, kot predstavnica na Mediteranu, za Malto, Grčijo in Turčijo. Zdaj pa večinoma dela s tujimi skupinami, ki pridejo v Slovenijo ali pa na Hrvaško. Med enim od zadnjih obiskov Anje na Ptuju, znova je pripeljala španske goste, kot že večkrat v zadnjih letih, smo jo povabili na pogovor, ki so ga budno spremljali tudi gostje. Eden izmed njih nam je celo zapel znamenito Granado. Št. tednik: Kaj ti pomeni to, da goste pripelješ v svoje rojstno mesto? A. Cuznar: "Seveda ne morem biti objektivna. Po mimiki in nasmehu vidijo, da je Ptuj posebno mesto zame. Predstavim jim ga na drugačen način kot Bled, Ljubljano ali Maribor. Želim jim predstaviti dušo Ptujčanov. Najprej jih peljem h kurentu, ki ga najdemo v Mestni hiši na Ptuju, v prostorih Mobitela, da spoznajo mentaliteto ljudi, način življenja. Peljem jih na tržnico, da vidijo starejše dame, ki se tam srečujejo, kupujejo sadje, zelenjavo, izmenjujejo najnovejše govorice. Na ta način gostje lažje začutijo utrip mesta." Št. tednik: Si se specializirala za vodenje španskih gostov? A. Cuznar: "Ne, vodim tudi v angleškem in nemškem jeziku. Španske goste vodim zadnji dve leti, ker se je število gostov iz Španije nenadoma povečalo. Povpraševanje po španskih vodnikih presega ponudbo na trgu delovne sile." Št. tednik: Kje so razlogi za vse večje zanimanje Špancev za obisk Slovenije? A. Cuznar: "Slovenija je za njih precej neznana destinaci-ja. Ker se Hrvaška pospešeno promovira v Španiji in drugje po Evropi, na ta način tudi Slovenija pridobiva na veljavi. Skupine se odločajo za kombiniran program, teden dni Slovenije in teden dni Hrvaške, ki ga običajno preživijo na obali. Od tam se direktno vračajo v Madrid oziroma Barcelono. V zadnjih letih je vse več tudi čarterskih poletov, z direktnimi povezavami z letališči v Zagrebu in Dubrovniku. Letala so polna oziroma celo pre-bukirana. Vsak dan v Zagreb zagotovo prileti 150 španskih turistov. Večina od njih se tudi odloča za te kombinirane programe, tako da spoznajo Slo- venijo in Hrvaško. Nekateri dodajo še dan v Črni gori." Št. tednik: Kaj vse pa vidijo v okviru tedna v Sloveniji? A. Cuznar: "Prvi dan jih peljemo v Ljubljano, kjer spoznajo glavno mesto naše mlade države. Na poti na Obalo se ustavimo v Postojni, v cerkvi v Hrastovljah, v Predjamskem gradu. Na Obali si ogledamo sečoveljske soline, Piran s farno cerkvijo sv. Jurija, sledi ogled visokogorja po eni najlepših poti, preko gorskega prelaza Vršič, dva dni preživimo na Bledu, v tem času si ogledamo vse znamenitosti Bleda in okolice, Vintgar, blejski grad, peljemo se s pletnjo na otok, v Bohinju so najbolj navdušeni nad Zgornjebo-hinjsko dolino z enojnimi in dvojnimi kozolci. Navdušeni so nad čistino in lepoto Bohinjskega jezera, ki je drugačno kot Blejsko, kjer je vedno veliko turistov in kopalcev. Tudi 500 stopnic do slapa Savice spremlja navdušenje. Kmečke ohceti tokrat niso videli, septembra pa se bodo zagotovo znova navduševali nad kravjim balom. V Mariboru občudujejo staro vinsko trto na Lentu, najbolj pa jih očara Ptuj, ki ga kot domačinka predstavim zelo, zelo subjektivno. Ponavadi spoznajo mojo babico, ki jih pozdravi z balkona svoje hiše. Z njimi se pogovarja nemško, kar jih prav tako očara. Med tokratnim obiskom so spoznali tudi nadžupnika Mirka Pihlerja, ki jim je pokazal, kaj nosi pod svojo kuto. Ker je bil obisk Ptuja hkrati tudi njihov zadnji dan obiska v Sloveniji, sem jim pustila prosto za nakup spominkov, peljala sem jih v Mestni stolp, v TlC, nekaj tudi na banko, ker jim je zmanjkalo tolarjev. Slovenskemu tednu Foto: Črtomir Goznik Ptujčanka Anja Cuznar, univ. dipl. andragoginja, že vrsto let tudi turistična vodnica, na Ptuj vodi tudi goste iz Španije. bo sledil hrvaški na obali." Španci navdušeno o Ptuju Št. tednik: Kaj ponavadi Španci povedo o Ptuju? A. Cuznar: "Ptuj jih vedno preseneti, ker je majhno, ljubko mesto, zaspano, podobno je španskim mestom, ki zaživijo ponoči, zvečer. Po izrazih na obrazih vidijo, da so ljudje prijazni. Vidijo, da obstaja neka posebna komunikacija med ljudmi, ki se pozdravljajo, se gledajo, opazujejo, to jih nekako spominja na Španijo." Št. tednik: Kaj pa nasploh povedo o Sloveniji? A. Cuznar: "Slovenija jih preseneti zaradi naravnih lepot, še posebej so jim všeč naše čiste reke, kot na primer Soča ali Radona na Bledu. Navdušeni so, ko lahko pijejo vodo iz izvirov oziroma ko si lahko napolnijo steklenice s svežo pitno vodo, najbolj jih preseneti čista, neokrnjena narava. Večinoma gre za starejše goste, kar pomeni, da Slovenija ni njihova prva turistična destinacija, kamor se odpravijo. Slovenija in Hrvaška jih ponavadi pritegneta takrat, ko spoznajo že celo Evropo, ostane pa jim le še košček vzhodne oziroma JV Evrope." Št. tednik: Kaj pa je pri vodniškem delu tisto najtežje? A. Cuznar: "Ljudje mislijo, da je vodnik samo knjiga podatkov, informacij, a ni tako, vodnik mora biti predstavnik svojega naroda oziroma svojega rojstnega kraja. S svojo mimiko, neverbalno komunikacijo mora poskrbeti za dobro počutje gostov, da se počutijo varno, da se počutijo sprejeti. Naučiti jih mora, kako se komunicira z ljudmi, naučiti jih mora nekaj besed v jezi- Foto: Črtomir Goznik Španski gostje so bolj navdušeni nad Ptujem kot nad Mariborom, tudi zato, ker je majhno in ljubko mesto. ku države, ki so jo obiskali. Moji gostje oziroma Španci znajo reči Dobro jutro, hvala in še nekaj drugih besed. Dobili so cel seznam, slovensko-španski slovar, ki pa ga redko uporabljajo, na Obali večina govori italijansko, z natakarji oziroma domačini se včasih pogovorijo kar v italijanskem jeziku. Presenečeni pa so, ker v Sloveniji ni veliko oziroma so zelo redke turistične edicije v španskem jeziku. Vedo pa, da Slovenci Špance poznamo kot narod veseljakov. Podobno nam je tudi to, da cenimo dobro zabavo, dobro hrano, da oboji spoštujemo družinske vrednote, življenje v družinskem krogu je v Španiji na prvem mestu. Med Slovenci in Španci je veliko podobnosti, presenečeni so, ko slišijo, da tudi Slovenci pozimi jedo krvavice in pečenice, ki so za Špance ena od obveznih jedi. Presenečeni pa so tudi, ko jim povem, da tudi pri nas delamo ocvirke. Zanimivo jim je, da tudi mi poznamo jabolčnik (tuklo). Zelo radi ga pijejo, z njim polnijo steklenice, strežejo ga tudi v njihovih lokalih. Pri nas tukle v lokalih še nimamo, morda bi jih v tem kazalo posnemati." Ptuj potrebuje več uličnega dogajanja Št. tednik: S svojimi potovanji po svetu si nabrala že zavidljivo kilometrino. Kaj pa pogrešaš od tega, kar vidiš v svetu, na Ptuju? Če bi bila odgovorna za razvoj turizma na Ptuju, česa bi se najprej lot^a, spremenila? A. Cuznar: "Morda bi poskrbela, da bi vsaj v poletnih mesecih kurenta postavili na bolj vidno mesto, ne pa da moram goste voditi v Mobi-telovo prodajalno v Mestno hišo, da ga vidijo. Več bi moralo biti večernih koncertov, prav tako v mestu primanjkujejo predstavitve kmečkih običajev in navad, v kmečkih nošah, poleti bi se to moralo dogajati vsak dan. Skratka, okrepila bi dogajanje na ulicah in trgih ptujskega mestnega jedra. Opažam pa tudi, da so trgovine s spominski v celi Sloveniji še bolj ali manj skrite. Ljudi moraš dobesedno prijeti za roke in jih voditi vanje. Morda pa je ravno to prednost Slovenije, da ni destinacija za množični turizem. Upam tudi, da bo pri tem ostalo." Št. tednik: Kaj pa, ko nisi vodnica, kaj pa ti opazuješ oziroma naprej opaziš, ko prideš v neki kraj, kaj te najbolj fascinira? A. Cuznar: "Vedno najprej opazim arhitektonske ovire oziroma to, ali je mesto prilagojeno za invalide, za slepe, za starejše. Vedno opazim, če se po mestu gibljejo starejši prebivalci ali pa samo mladi. V Zurichu se na primer vedno sprehaja veliko starejših gospa, ker se počutijo varno, tudi v Benetkah se sprehaja veliko žensk s torbami na kolesih, v katerih je vse, kar so tisti dan nakupile. Vedno se najbolj opazi, če je neko mesto namenjeno prebivalcem vseh starosti." Št. tednik: Kako dolgo boš še vztrajala v turizmu? A. Cuznar: "Delo v turizmu se je začelo kot hobi, mislim, da bo to tudi ostalo, kot moja šibka točka. Ponuja ti drugo perspektivo, drug pogled na stvari, ki so tebi nekaj samoumevnega. Ko turistom na primer pokažeš kozolec, te bo Turk takoj vprašal, ali je to za sušenje tobaka, za enega od Špancev pa je bil kozolec sušilnik za marihuano. Tudi skozi to lahko vidiš, kako ljudje dojemajo naše kraje, naše stvari." Št. tednik: Odhajaš na Dansko, v prvi vrsti zaradi študija. Kaj pa turizem, boš v novi deželi delala tudi kaj v tej smeri? A. Cuznar: "Upam, da bomo tudi na Danskem lahko uspešno izvedli promocijo Slovenije. Pogosto se srečujem s turisti posamezniki iz Nizozemske, to so ljudje, ki prihajajo iz ravninske države, ki zelo cenijo naše hribe, griče in gore. Mislim, da bo tudi na Danskem potrebno izpeljati celovito promocijo Slovenije, vendar ne za množični turizem, ampak za turiste s prefinjenim okusom." Majda Goznik Ptuj • Podpis sporazuma o sodelovanju in podelitev najvišjih občinskih priznanj Dolgoročni razvojni program - temelj, na katerem je vredno graditi V okviru 11. praznika MO Ptuj sta župana Ohrida in Ptuja, Aleksandar Petreski in dr. Štefan Čelan, 4. avgusta v poročni dvorani na Ptuju podpisala sporazum o sodelovanju med občinama Ptuj in Ohrid na socialnem, gospodarskem, kulturnem, šolskem in okoljskem področju. Poleg mestnih svetnikov so se slavnostne seje mestnega sveta udeležili predstavniki partnerskih mest, Ohrida, Bughausna in Banske Stiav-nice, višja svetnica v uradu predsednika republike dr. Janeza Drnovška in veleposlanik Republike Makedonije v Sloveniji Samoil Filpovski, ki je na Ptuju tudi prvič nastopil v funkciji veleposlanika. V Slovenijo je prišel pred dvema mesecema. V veliko čast mu je, da je Ptuj obiskal ob tej priložnosti, ko mesti Ptuj in Ohrid podpisujeta sporazum o sodelovanju, ki bo prispeval k zbliževanju obeh držav, mest in njunih prebivalcev. Slovenijo in Makedonijo povezujeta skupna preteklost in skupna prihodnost v EU, je med drugim poudaril. Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti ob prazniku MO Ptuj, ki je bila v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, je bil župan dr. Štefan Čelan. Veseli ga, da smo se v MO Ptuj kljub različnim pogledom vendarle odločili za uravnotežen razvoj. Ob tem pa kot drugi kriterij pri investiranju ob lokalnem uspeli uveljaviti tudi državno in mednarodno pomembnost projekta. Načelo uravnoteženosti razvoja je MO Ptuj uspela uveljaviti pri vlaganjih na socialnem, okoljskem, gospodarskem in etičnem področju. Med pomembnimi investicijami v zadnjih štirih letih so investicije v izgradnjo osnovnošolskega prostora, Foto: Črtomir Goznik V poročni dvorani na Ptuju sta župan Ohrida Aleksandar Petreski in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan podpisala sporazum o sodelovanju med občinama Ptuj in Ohrid na socialnem, gospodarskem, kulturnem, šolskem in okoljskem področju. Foto: Črtomir Goznik V kulturnem programu osrednje slovesnosti ob 11. prazniku MO Ptuj so nastopili violinska virtuozinja, Ptujčanka Vita Gregorc (na fotografiji), MPZ Grajena pod vodstvom Rudolfa Mohorka, ki je posebej za to priložnost naštudiral makedonske pesmi, Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom prof. Štefana Petka in Vesna Smrekar, članica KD Grajena. izgradnja ene najsodobnejših deponij na Slovenskem s pripadajočo infrastrukturo v MČ Jezero, pričetek gradnje hitre ceste Draženci-Ormo-ška cesta s pripadajočim Pu-hovim mostom in povezovalno cesto na Zagrebško cesto, zagon novih programov v PS Sava na področju gumarstva in proizvodnji traktorjev, prispevek Save v ptujski turizem, širitev programov v novonastalih podjetjih nekdanjega Agisa in prenova poslovnih prostorov nekda- Foto: Črtomir Goznik Ptujski župan dr. Štefan Čelan je najvišja priznanja MO Ptuj v letu 2006 podelil Meti Puklavec, nekdanji direktorici Srednješolskega centra Ptuj in kasnejši ravnateljici Gimnazije Ptuj, za dosežke na pedagoškem področju, prejela je zlato plaketo, za častnega občana pa je bil imenovan Albin Pišek, dolgoletni predsednik TD Ptuj, za številne dosežke na področju promocije Ptuja in skrbi za urejanje okolja. nje Gumarne, ki jo vodi podjetje Tehcenter. Dolgoročni razvojni program MO Ptuj, nastajal je dve leti, je temelj, na katerem je vredno graditi, je še na osrednji slovesnosti ob prazniku MO Ptuj še posebej poudaril ptujski župan. Plaketi MO Ptuj za leto 2006 sta po odločitvi ptujskega župana dr. Štefana Če-lana prejeli podjetji Altius in Hypo investicije. Podjetje Altius je z več kot milijardno investicijo v prostorih nekdanje Mlekarne uredilo sodoben poslovno-stanovanjskih center, v katerem ima sedež 10 podjetij s 55 zaposlenimi. Podjetje Hypo investicije je septembra lani začelo 4,5 milijarde vredno investicijo v trgovsko-poslovni center na Ormoški cesti na Ptuju, na območju nekdanjega sejmišča, v katerem bo 300 zaposlenih in 30 lokalov. Odprli ga bodo čez dober mesec in pol. Po odločitvi mestnega sveta sta najvišji priznanji MO Ptuj za letos prejela Meta Puklavec in Albin Pišek. Meta Puklavec, nekdanja direktorica Šolskega centra Ptuj in kasneje ravnateljica Gimnazije Ptuj, zlato plaketo za izjemne dosežke na področju pedagoškega dela; Albin Pišek, dolgoletni predsednik TD Ptuj, je bil imenovan za častnega občana MO Ptuj za dosežke na področju promocije Ptuja in skrbi za urejanje okolja. V zahvali je Meta Puklavec povedala, da jo veseli, da je bilo njeno delo opaženo, zahvalila se je vsem, ki so verjeli, da to okolje potrebuje več znanja. Albin Pišek pa je v zahvali dejal, da imenovanje za častnega občana ni samo njegovo, deli si ga z vsemi, ki imajo radi Ptuj, ki so zanj pripravljeni delati tudi brez osebnih, finančnih in političnih koristi. V imenu predsednika republike dr. Janeza Drnovška pa je Ptujčane ob 11. prazniku MO Ptuj nagovorila Magdalena Tovornik, višja svetnica v njegovem uradu. Tudi njej je Ptuj zlezel pod kožo, zaželela je veliko uspeha pri uresničevanju sporazuma o sodelovanju med Ptujem in Ohridom, ki je biser Makedonije in eno redkih mest pod zaščito Unesca. Sodelovanje bo uspešno, če bodo v njem sodelovali vsi prebivalci obeh mest. Zaželela je, da bi se razcvet Ptuja nadaljeval. MG Od tod in tam Ptuj • Tretja razstava peciva, zelišč in ročnih izdelkov Foto: Črtomir Goznik V praznične prireditve ob 11. prazniku MO Ptuj se je aktivno vključilo tudi Društvo gospodinj Jezero, ki je na Ranci pripravilo 3. razstavo peciva, zelišč in ročnih del z družabnim srečanjem, na katerem je za zabavo in ples igral ansambel Katrca. Z največ ročnimi deli seje letos predstavila Justika Grandl. V imenu MČ Jezero je govoril predsednik sveta Edvard Strelec, prireditve so se udeleželi tudi ptujski župan dr. Štefan Celan ter predstavniki partnerskih mest - Ohrida, Banske Stiavnice in Burghausna. Odprtje razstave so z nastopom obogatili moški pevski zbor Jezero DU Budina - Brstje pod vodstvom Ladislava Pulka in pevke Gmajnarice KD Valentin Žumer Hajdoše. Predstavila se je tudi gasilska enota PGD Spuhlja. MG Leskovec • Pred 11. kmečkim praznikom Foto: Jože Murko V občini Videm so na pobudo TD Klopotec Le-skovec v Halozah in tamkajšnjega aktiva žena ter v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj izpeljali že tradicionalno ocenjevanje najlepše urejenih domov v občini. Komisijo so ob predsednici Tereziji Meško, koordinatorki svetovalk za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji za Podravje, sestavljali še Andrej Prelog, Lenka Krajnc, Jože Murko in Slavica Strelec. Ocenjevanje je potekalo 26. junija. Odločili so se, da podelijo prvo in dve drugi mesti za najbolj urejene domove ( na fotografiji zmagovalna domačija pri Štruclovih v Tržcu 11 a), priznanje za urejeno kmetijo, za ohranjanje arhitekturne dediščine in za urejen poslovni objekt. Dobitniki priznanj se bodo srečali na 11. kmečkem prazniku v Leskovcu, ki bo 12. avgusta od 14. ure dalje potekal pred leskovškim gasilskim domom. TD Klopotec znova pripravlja zanimiv kulturni program, kmečke igre, kulinarično razstavo ter pokušnjo kulinaričnih dobrot in haloških vin. TM Ptuj • Znova Novčič za sončni jutri Foto: Črtomir Goznik Društvo Sonček je že po tradiciji ob prazniku MO Ptuj pričelo akcijo zbiranja kovancev pod naslovom Novčič za sončni jutri, v okviru katere zbirajo sredstva za izvajanje dejavnosti v korist svojih članov, ki so zboleli za cerebralno paralizo. Letošnja akcija je že osma po vrsti, od prejšnjih se razlikuje po tem, da bo ob letošnjem prazniku invalidov, 3. decembru, prerasla v vseslovensko akcijo. Zato je društvo namestilo posode za zbiranje kovancev le na območju Ptuja in Ormoža. Sobotno prireditev pred blagovnico Mercator so spremlajle otroške delavnice, igral pa je ansambel Bič Boys. Ptuj • Kaj je spremenil hora legalis? Mora legalis za mlajše od 16 let 21. julija je v veljavo stopil novi zakon o varstvu javnega reda in miru, ki bo nadomestil starega iz leta 1974. Zakon prinaša nekaj novih omejitev za mlajše od 16 let. Tem bo namreč v nočnem času po novem prepovedan vstop v lokale, kjer se točijo alkoholne pijače. Črtomir Goznik Zakon je sprejet - ali bo zaradi njega manj vandalizma, beračenja, ponočevanje mladih ...? Bo zakon res prinesel poboljšanje družbe? Državni zbor je zakon dopolnil z določbo, s katero je osebam, mlajšim od 16 let, med 24. in 5. uro zjutraj prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se točijo alkoholne pijače. V največji opozicijski stranki LDS menijo, da želi država prevzemati pravice in dolžnosti pri vzgoji otrok, ki v osnovi pripadajo staršem. Starši imajo namreč po njihovem mnenju pri skrbi in odgovornosti za otrokovo korist prednost pred vsemi drugimi. Kot je v okviru druge obravnave povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh, je temeljni cilj zakona o var- Opravičilo V sestavku pod naslovom Grajenčani so ponovno praznovali skupaj je prišlo do neljube pomote pri navedbi priimka enega od prejemnikov priznanj ob šestem krajevnem prazniku PČ Grajena. Prejemnik priznanja za uspešno in požrtvovalno delovanje na področju požarnega varstva je Marjan Bezjak in ne Marjan Petek, kot smo pomotoma zapisali. Za neljubo napako se prizadetemu opravičuje- mo. Uredništvo stvu javnega reda in miru, ki je eden najstarejših še veljavnih predpisov, učinkovito zagotavljanje javnega reda in miru z namenom uresničevanja pravice posameznika do varnosti in dostojanstva. Zakon naj bi poleg tega zagotovil večji poudarek na varnosti oseb v zasebnem prostoru ter vzpostavil soodgovornost lokalnih skupnosti ter policije pri zagotavljanju varnosti s podelitvijo pooblastil občinskim redarjem. Med prekrški zakon omenja tudi vsiljivo beračenje, nespodobno in drzno vedenje, vsiljivo ponujanje spolnih uslug, zbujanje nestrpnosti, motenje miru s povzročanjem hrupa, prenočevanje na javnem kraju, uporabo nevarnih predmetov, poškodovanje uradnega napisa, vanda-lizem, nedovoljeno zbiranje prostovoljnih prispevkov in nedostojno vedenje do uradnih oseb. Med sankcijami za prekrške zakon denimo za pretepanje predvideva med 100.000 in 300.000 tolarjev kazni. Kdor koga udari, pa bo kaznovan z 80.000 do 150.000 tolarjev globe. Za nedostojno vedenje, prepiranje in vpitje na javnem kraju bo treba odšteti med 25.000 in 100.000 tolarjev, za takšno vedenje do uradne osebe pa med 100.000 in 200.000 tolarjev. Vsiljivo ponujanje spolnih uslug bo sankcionirano s 50.000 do 100.000 tolarjev, vsiljivo beračenje pa z globo v višini 10.000 tolarjev. Kaj o novem zakonu menijo mladoletniki? Veliko skrbi bo nov zakon povzročil mladoletnikom, mlajšim od šestnajst let, ki bodo odslej tudi ob petkih in sobotah po polnoči morali ostati doma. Težko je verjeti, da bo taka rešitev »poboljšala« mladino oziroma prinesla družbi kaj koristnega. Poiskali smo mlade in jih vprašali, kaj se je spremenilo, odkar je zakon vstopil v veljavo, in ali imajo težave pri vstopanju v lokale po polnoči. Odpravili smo se tudi v nekatere ptujske lokale in preverili, ali zakon dejansko tudi izvajajo. V večini lokalov in diskotek je največ mladoletnikov res ostalo pred vrati, in sicer večina fantov. Zelo zanimivo je dejstvo, da so dekleta skoraj v vse lokale vstopila brez težav. A. H., ki je star 15 let, nam je povedal, da včasih ima težave in ga zaradi starosti ne spustijo v določene lokale. Poudaril je tudi, da se ne strinja z zakonom in da so z njim samo omejili mlajše od 16 let. Tudi A. G., ki je star 16 let, pravi, da se mu zdi zakon nepošten do mladine: »Ravno mladina se najbolj veseli petkov in sobot. Takrat se kaj dogaja. Ne vem, kaj želijo doseči s tem zakonom, saj mlajši od 16 let ne delajo problemov in ponavadi niso nasilni.« Tudi 15-letni N. G. pravi, da mu ta zakon ni všeč in da imajo težave pri vstopu v lokale že po 22. uri. T. K, ki je stara 15 let, pravi, da nima težav in da še vedno lahko hodi tudi v lokale, kjer prodajajo alkoholne pijače. Dodaja, da ji nov zakon niti malo ni všeč in da opaža, da se je po 21. juliju marsikaj spremenilo. 15-letni M. V. pravi, da le v določene lokale ne spustijo mlajših od 16 let: »Težave se pojavijo le v določenih lokalih, kjer varnostniki zahtevajo osebno izkaznico. Še vedno pa se da priti v diskoteke. Nič se ni spremenilo, odkar so sprejeli ta zakon. Zdi pa se mi bedarija, saj se po polnoči zabava šele začne in takrat naj bi mi šli domov.« Edini izmed anketiranih, ki je povedal, da se z zakonom strinja, je M. K., ki meni, da je zakon pametna poteza, saj bi po njegovem brez takih omejitev že 12-let-niki hodili po diskotekah. Kar se tiče diskotek na Ptuju, smo ugotovili, da velikih razlik ni. Nekaj sogovornikov je povedalo, da nimajo vstopa v Super Li in ga imajo v Evropo, nekaj pa ravno obratno. Na srečo mlajših od 16 let se zaenkrat na Ptuju zakon ne izvaja ravno dosledno. Dženana Bećirović Od tod in tam Ptuj • Slovenka leta na ptujskem gradu Foto: Črtomir Goznik "Ptujski grad je enkraten, presenečena sem, kaj vse ste v zadnjih letih, odkar ga nisem obiskala, naredili. Res sem navdušena," je prejšnjo sredo ob obisku ptujskega gradu povedala Slovenka leta 2006 Mojca Senčar, ki je z najstarejšim mestom v Sloveniji tudi sorodstveno povezana. Častni občan Ptuja primarij Mrgole je njen bratranec. Spremljali sta ju vnukinji Tina in Urška, ki sta sicer navdušeni obiskovalki Term Ptuj, kjer imajo po njunem "najboljši " tobogan v Sloveniji. Slovenka leta je prepričana, da bi mladi morali prej kot tujino dobro spoznati domovino, zato je na obisk ptujskega gradu, ki je tudi eden najbolj obiskanih gradov v Sloveniji, pripeljala svoji vnukinji, ki bosta del svojih počitnic preživeli tudi v Londonu. V okolici Ptuja je zelo pogosto, zlasti rade jo imajo članice društev kmečkih žena, ki jo redno vabijo na predavanja. MG Ptuj • Na obisku ocenjevalci tekmovanja Entente Florale Foto: Črtomir Goznik V Mestni hiši na Ptuju je podžupan MO Ptuj mag. Miran Kerin 2. avgusta na vljudnostni obisk sprejel člane mednarodne ocenjevalne komisije Entente Florale, ki so si med delovnim obiskom Slovenije vzeli čas, da po štirih letih ponovno obiščejo Ptuj, čeprav ga letos niso ocenjevali. Pred tem so obiskali že Šenčur pri Kranju in Križečo vas, udeleženki letošnjega tekmovanja Entente Florale iz Slovenije. V komisiji še vedno delujejo trije člani, ki so Ptuj ocenjevali v letu 2002. Slovenski predstavnik v komisiji je Anton Schlaus (na fotografiji levo), v njej pa sodeluje tudi Branka Martinovič - Vukovič, dipl. ing. arhitekture iz Dubrovnika, ki jo na Ptuj vežejo sorodstvene vezi. Podžupan Kerin je članom mednarodne ocenjevalne komisije Entente Florale izročil priložnostna darila, Marjan Petek pa tudi CD-eje s fotografijami njihovega obiska Križeče vasi. V spremstvu predsednika TD Ptuj Albina Piška so si ogledali tudi Evropark in Mestni park. Ptuj je leta 2002 v tekmovanju ocvetličenih mest osvojil srebrno priznanje. MG Ptuj • Srečanje sošolk po petih desetletjih V maju so sošolke ptujske trgovske šole nazdravile zlatemu jubileju. Srečanja so se udeležile Rozika, Angela, Milena, Mimika, Dragica, Jelka, Fanica in Marija - od 16 jih je bilo le 8. Učno dobo so pričele 1953. in končale 1956. leta, ko so postale trgovske pomočnice. To jim je bila odskočna deska za napredovanje. Poklic trgovec je bil v tistih časih zelo težak. Mnogi izmed takratnih sošolcev in sošolk so želeli več znanja in so šolanje nadaljevali ob delu. Srečanja se jih je udeležilo dovolj, da so v nekaj urah obudile mnogo lepih spominov, si pripovedovale šale in kakšno zapele. Skratka, bilo je veselo, prijateljsko in nepozabno. Rozika Lončarič Ptuj • Vojo Veličkovič v romanskem palaciju Intarzije Ptuja in partnerskih mest Muzejski dan na ptujskem gradu je že tradicionalna prireditev Pokrajinskega muzeja Ptuj v okviru praznika MO Ptuj, 5. avgusta. Letos so ga pripravili 3. avgusta, na prireditve, ki so potekale cel dan, zaključile pa so se okrog 22. ure, so vabili vse generacije. Na knjižni polici V grajskem vrtičku je potekala delavnica za otroke, umetniške stvaritve v tehniki intarzije je predstavil mojster intarzije Vojo Veličkovič, v okviru DVD-projekcije je Pokrajinski muzej Ptuj predsta- vil nekaj zadnjih najpomembnejših projektov, od grajske košnje do gostovanja ptujske zbirke turkerij v Trstu, v glasbeno zbirko je muzej pridobil klavirski avtomat fonolo, edinega v Sloveniji, ki še deluje, Mojster intarzije Vojo Veličkovič (desno) za konec dneva in večera pa sta zapela in zaigrala pevka Dada Kladnik in kitarist Marko Zaletelj. Intarzija je starodavna umetnost, v začetku se je ukvarjala predvsem z ornamentiko, da bi pozneje osvojila tudi zahtevnejše tehnike. Peti cikel mojstra intarzije Voja Velič-koviča pod naslovom "To smo mi" predstavlja 16 del, ob Ptuju, ki ima v avtorjevih očeh vedno posebno mesto, se je posvetil partnerskim mestom - Banski Stiavnici, Varaždinu, Ohridu, Arandjelovcu, Burg-hausnu in Saint-Cyr-sur-Loiru. Avtor si ne dela utvar, da je dosegel nesmrtnost velikanov intarzije. Svoj izraz in svoja videnja išče v toplini lesa, gibu in okolju ter detajlistiki. To je izraz enostavnosti, lepot in posebnosti, v katerem nam je približal naš Ptuj in partnerska mesta. V prvem ciklu intarzij se je Vojo Veličkovič lotil noš jugoslovanskih narodov, v drugem pustnih mask s kurentom, zatem portretov, katerih izdelava je bila še posebej zahtevna, četrti cikel pa so bili gradovi. Izdelava intar-zij zahteva izredno veliko znanja in tudi potrpljenja. V imenu gostitelja Pokrajinskega muzeja Ptuj je avtorjeva dela približal direktor Aleš Arih, v imenu MO Ptuj ga je nagovoril podžupan Miran Kerin, pozdrav prijateljev iz likovne sekcije DU Ptuj pa je prinesel Branko Gorjup. Razstavo Voja Veličkoviča bodo lahko občudovali tudi v partnerskih mestih. MG Ptuj • Špela Belšak, diamantna maturantka ptujske Gimnazije Presenetila sama sebe Ptujčanka Špela Belšak je dosegla vseh 34 točk na letošnji maturi. 18-letna gimnazijska maturantka pravi, da je s tem rezultatom presenetila sama sebe in tudi druge. Takšnega rezultata niti v snu ni pričakovala, na maturo se je resno pripravljala, to že, želela je doseči točke, ki bi ji zagotovile želeni študij. "Mature me je bilo malo strah. Čeprav se v bistvu cela štiri leta pripravljaš na maturo, imaš občutek, da je težko, potem pa vidiš, da ni težko, da gre za stvari, ki si se jih štiri leta učil. Res pa je tudi, da moraš ob znanju imeti tudi nekaj sreče, da dobiš "prava" vprašanja. Foto: Črtomir Goznik Špela Belšak, diamantna maturantka ptujSke Gimnazije Vsa štiri leta mi je v bistvu dobro šlo, prve tri letnike sem zaključila s prav dobrim uspehom, četrtega z odličnim." Diamantno maturantko je vedno veselilo vse, kar je povezano z naravoslovjem, na koncu pa se je odločila za študij dentalne medicine, v ožjem izboru je bil še študij mikrobiologije in tudi angleščine. Na izbrano fakulteto se bo vpisala te dni. Potegovala se bo tudi za Zoisovo štipendijo. Del najdaljših počitnic je že izkoristila, s prijatelji je do-pustovala na Pagu. Trenutno pa se vse suče okrog avtošo-le, čim prej bi rada naredila izpit za avto. Pa stanovanje si mora najti v Ljubljani. V prostem času rada bere dobre knjige, čeprav je v zadnjem letu zaradi priprav na matu- ro bolj malo brala, priznava. Rada se druži s prijatelji, druženje ji veliko pomeni, ne bi mogla biti sama. Igra na kitaro, imela je dobrega zasebnega učitelja, dosti časa ji vzame tudi mali nečak, dveletni Jaka, okrog katerega se trenutno suče vse v družini. Na vprašanje, kje je njen kotiček za zabavo na Ptuju, odgovarja, da se s prijatelji dobiva v Evropi, včasih so hodili v Marakujo, hkrati pa pove, da v našem mestu ni prave zabave za mlade. Želi si, da bi čim prej končala fakulteto, si ustvarila družino, ali bo to na Ptuju, v tem trenutku še ne ve povedati. Nekaj njenih vrstnikov se je tudi odločilo za študij medicine, vendar dentalne ni izbral nobeden. MG Gorišnica • Dan mladih Za mlade in stare Klub študentov Gorišnica je v sklopu občinskega praznika organiziral v sredo, 19. julija, na športnem igrišču v Gorišnici 2. tradicionalni Dan mladih. Prireditev je dobro uspela, saj se je na tekmovalni del prijavilo devet ekip. Zmagovalci Dneva mladih so postali ekipa Mi-3, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Oberlečki, na tretjo mesto pa se je uspelo prebiti ekipi Vatican6-66. Dan mladih si je prišlo ogledat okoli 80 ljudi, kar dokazuje, da so občani seznanjeni z delom kluba in ga tudi podpirajo. Na koncu moramo omeniti še to, da je naš Dan mladih alternativa vsem športnim prireditvam v sklopu občinskega praznika. Tako lahko še ostalim občanom ponudimo športno udejstvova-nje, vendar bolj v duhu druženja in zabave. Po končanih igrah smo večer nadaljevali pozno v noč z druženjem, na katerem smo se prijetno zabavali ob hrani in pijači ter dobri glasbi. Simona Fajfarič Brina Svit Odveč srce Ljubljana. Cankarjeva založba, 2006 Po prvencu April, knjigi dopisovanj Navadna razmerja, Con briu, odmevnem romanu Smrt slovenske primadone in Morenu je v nadaljevanju v Parizu živeča slovenska pisateljica napisala roman v francoščini Un coer de trop, nakar ga je ne samo prevedla, ampak prestavila v slovenščino in naslovila Odveč srce. Kot je dejala, je želela napisati dobro ljubezensko zgodbo. Za izvirnik ji je Francoska akademija prisodila nagrado Mauricea Genevoixa. (Delovi kersniki bi morali pobrati vse vidne tuje nagrade!) Za romane Brine Svit (Švigelj-Merat) se je nekako že umestila oznaka, da so »ženski«. Ali to pomeni pretežno žensko bralno občestvo ali emocionalni svet, prikazan iz ene evropskih prestolnic, usmerjen na provincialnost domače, slovenske srenje, ali gre za kritičen pogled ustvarjalke srednjih let, ki je ne zadovoljuje več umirjeni, ustaljeni tokokrog nekega predvidljivega življenja in samo čaka, kdaj bo tisti deus ex machina, dogodek v svetu Gogi, usodno zaznamoval, preusmeril in preoblikoval kolesnice. Podobno motiviko je najti tudi v ostalih romanih Brine Svit. Ljubezenska zgodba Con bria je bila nominirana za kresnika, izšla pa pri uglednih francoskih založbah. V romanu Odveč srce podeduje Lila Sever zapuščeno hišo ob Blejskem jezeru. Živi v Parizu, ima urejeno in predvidljivo življenje v trikotniku prijateljice Simone, moža Pierra in nje same, in pazi, da število dve ne bi zaznamovalo njenega življenja, kajti ima dve materi, dve domovini, znajde se po spletu naključij med dvema ljubeznima. Lila je čutna, intuitivna, poročena in ločena pri petindvajsetih, Simona ima občutek za prostor, je realistična in praktična. Pierra je spoznala v postelji svoje najboljše prijateljice. Pierre je športni novinar, specialist za zimske športe. Lila Sever ima nos, je učenka slavnega Frangesa in iznajditeljica parfuma Secret n 3. Njene nosnice so zmožne razlikovati neverjetno število vonjev in si jih zapomniti. Franges jo je prepričeval, naj gre po svoji poti, hkrati pa jo vodil po svetu pri iskanju in snovanju novih vonjev. Pravzaprav je zadovoljna s svojim življenjem in noče hiše v kraju z nemogočim imenom Bled-bled, ki je jezero, otoček, cerkvica, skratka kič. Stara je štiriinštirideset let in domovina ni zanjo svetinja. Po pogrebu pregleduje hišo in je presenečena, da je oče toliko prevajal. Imel je tudi nasprotnike, ki so ga pustili v samoti. Hiša, speča lepotica, je dišala po njegovi pisalni mizi. Je želel, da pride na otok in s pomočjo idile, brezčasnosti, vzpostavi z njo stik, da bi razumela, »da je življenje vsakdanja hoja v obliki koncentričnih krogov do negotovega središča, skrivnostnega jedra, kot cerkvica sredi jezera?« Rokopis romana Odveč srce je našla med srajcami v češnjevi omari, v katerem se mora junak neko popoldne odločiti med dvema ženskama. Ob prebiranju romana razmišlja, da Matija ni bil kak veliki pisatelj, roman je napolnjen s citati pred dvema stoletjema umrlih pisateljev. Matija je bil samoljuben in narcističen, preveč pameten. Matijo je njegova madona pustila samega z njuno deklico v naročju. Ta deklica je Lila, kot je bilo ime veliki ljubezni Vladimirja Majakovskega. Ji je to želel povedati in je bila hiša pretveza, vaba ali nagrada za leta odmaknjenosti? Nekaj dni kasneje seje njena prava mama smrtno ponesrečila v gorah. O njej se nista nikoli pogovarjala. Odveč srce je njena zgodba, njen roman in ne očetov! Morala je priti na Bled, zboleti, da se je lahko približala moškemu, ki je pri petdesetih bolj privlačen kot v mladosti. Sergej je zdravnik, v vsem amater, vsaj tako mu je očitala bivša žena, nekoliko samotarski, vendar privlačen in očarljiv. Prva nočna peripetija na Bledu z neznanim moškim je nekoliko za lase privlečena in neprepričljiva kot sprožilni dogodek, ki nas uvede v avanturo in premislek o tem, kako ubežati ustaljenemu življenju. Njen novi moški niha med depresijo in iskanjem, kako se izvleči iz življenja, ki je zašlo na stranski tir. Njun odnos ne vliva upanja, da bi lahko prerasel v trajno, resnejšo zvezo. Roman zrcali dvojno usodo Lile Sever, razpeto medsve-tovljanskim, predvidljivim Parizom in domačo, kičasto provinco. Vloga Romuna, ki ga zanimata samo šah in ljubezen, je obrobna, svetovalna. Ko prispe Pierre za njo na Bled, ji šahist predlaga sicilijansko obrambo. Matija zapiše v romanu: »Nič ni zares črno in nič zares belo in čas gre naprej in nas bo vse zmlel.« Kaj se dogaja z Lilo? Pride trenutek, ko zavije življenje v drugo smer! Nekdo se je neprevidno podal na zaledenelo Blejsko jezero. Vladimir Kajzovar Motokros Peter in Kristjan na svetovno prvenstvo Stran 8 Nogomet Pokal kar ostal v Podvincih Stran 8 Rokomet Gorišničani pričeli priprave Stran 8 Kolesarstvo 11. rekreativni maraton Terme Banovci Stran 9 Ptuj Mokro odpiranje igrišča z umetno travo Stran 9 Rekreacija Ptujska rancarija na dobri poti Stran 9 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Piše: Tadej Podvršek Po 2. krogu lige Telekom Na Ptuju je Drava povsem zasluženo vzela skalp »kanarčkom« iz Kopra. Gostje so med tednom samozavestno napovedovali zmago, ki bi jih ohranila na vrhu. Toda to je bil račun brez krčmarja, saj so »kurenti« prevladovali skozi celotno srečanje in bi lahko bila njihova zmaga izražena tudi z večjo razliko. Dravaši so sebi in svojim sicer dokaj maloštevilnim gledalcem dokazali, da lahko in zmorejo, zato že z nestrpnostjo pričakujemo naslednje prvoligaške dvoboje. Če bodo Ptujčanipokazali toliko želje in borbe tudi v prihodnje, se za visoko mesto na lestvici ni potrebno bati. Koprčani pa bodo morali na igrišču dokazovati, da so dobra ekipa, ki zna igrati nogomet, kajti v ligi ni lahkih nasprotnikov in tudi »ustrahovanje« nasprotnikov v medijih ni več v modi. V Celju smo videli pravo burlesko v režiji glavnega sodnika Skomine, kije vsaki ekipi podarili eno enajstmetrovko. Domžalčani so bili sicer boljši tekmec in so na koncu tudi zaradi bolj izkušenega moštva zmagali. Kot kaže, se je odprlo dvojcu Rakovič-Cimerotič, ki sta prispevala vsak po zadetek. Mlada celjska ekipa pa se kljub le točki po dveh krogih ne sme vdati malodušju, saj je potrebno poudariti, da imajo igralci iz knežjega mesta najtežji razpored med vsemi na začetku prvenstva. Novinec Factor je na prvoligaški premieri pred domačimi gledalci razočaral, saj jih je Primorje povsem razbilo. Končni rezultat je glede na potek samega srečanja morda malce previsok, saj so domačini predvsem na začetku tekme zamudili nekaj lepih priložnosti, toda Ajdovci dokazujejo, da bodo pod taktirko izkušenega Bojana Praš-nikarja nevarni prav vsakomur. Vsaj zaenkrat namreč zelo dobro deluje kombinacija mladih, domačih fantov in nekaterih bolj izkušenih. Na drugi strani se, kot kaže, niso motili tisti, ki so Ljubljančanom napovedovali same drobtinice in trd boj za vsako točko. Mariborčani so po odličnih predstavah v Evropi na domačih tleh padli na realna tla. Ustavili so jih namreč Črnomaljci. Slej ko prej je moralo priti tudi do tega, saj imajo »vijolice« mlado ekipo, ki bo težko igrala konstantno, kljub temu da ekipa poseduje nesporen talent. Bela krajina se je predstavila kot zelo homogena in čvrsta ekipa že v prvem krogu, le da jim je takrat zmanjkalo tudi športne sreče, ki jih je obdarila tokrat. V četrtek čaka Mariborčane evropski spektakel proti Partizanu v Beogradu in samo upamo lahko, da je belokranjska zaušnica prišla pravočasno. Hit Gorica se je na domačem terenu dolgo časa mučila z žilavimi Lendavčani, ki so prišli na Primorsko po točko. Z obrambno igro jim je to precej časa celo uspevalo, proti koncu pa sta precej zaspano tekmo prebudila veteran De-mirović in mladi Rexhaj. Če se bodo Goričani želeli vmešati v boj za sam vrh, se bodo morali nemudoma okrepiti predvsem v napadu, kjer najbolj škripa, medtem ko je pri Nafti opazno, da je odšlo preveč igralcev, adekvatnih zamenjav pa trener Malačič nima. TP 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 2. KROGA: Drava - Koper 2:1 (1:0), Bela krajina - Maribor 2:1 (1:1), HIT Gorica - Nafta 2:0 (0:0), Factor - Primorje 0:4 (0:3), CMC Publikum - Domžale 1:3 (1:1) 1. PRIMORJE 2. DOMŽALE 3. HIT GORICA 4. KOPER 5. BELA KRAJINA 6. DRAVA 7. MARIBOR 8. CMC PUBLIKUM 9. NAFTA m rftr'Tnn O O n 5:0 4:1 2:0 4:3 2:2 2:2 2:2 1:3 0:3 1 .T Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenje - 2. krog Koprčani poraženi iz Ptuja C/it/i- (^r-t/ii-nir- Tomaž Toplak (desno, v modrem dresu) Strelci: 1:0 Gorinšek (35.), 2:0 Trenevski (55.), Zahora (77.) Drava: Dabanovič, Lun-der, Berko (od 46. Čeh), Emeršič, Zečevič, Kelenc, Gorinšek (od 67. Prejac), Tisnikar, Trenevski, Zilič (od 53. Kronaveter) Prve tri točke v novem prvenstvu so vknjižene na kontu nogometašev Drave, ki so se v soboto zares namučili proti ekipi Kopra za zmago. Odločili sta dve izredni potezi modrih, ki so si sicer skozi srečanje priigrali še nekaj priložnosti, vendar igra je bila še daleč od tiste iz konca lanskega prvenstva. Bolj kot igra Drave šepa pripravljenost ekipe, saj je po šestdesetih minutah njihova igra vidno stagnirala. Prvih petnajst minut na igrišču ni prineslo kakovostnega nogometa, pavanje ntr fZn- prej dolgočasno oti brez zaključnih stre sti so bili v tem delu aktivnejši, prav tako pa so boljše stali in delovali na sredini igrišča. Po kotu Juniorja je bilo v 19. minuti vroče pred domačimi vrati, a je Rok Božič najprej streljal z glavo v obrambo Drave, nato pa je njegov "plasiran" strel zle-tel mimo vrat. Igra Drave je bila prepočasna in je visela predvsem na levo stran, kjer je bil razpoložen za igro mladi Doris Kelenc, vendar si ob dobrem pokrivanju Primorcev domači niso mogli ustvariti konkretne priložnosti. V zadnji vrsti sta bila v sredini prvega polčasa neodločna in neodgovorna Matjaž Lunder in Tomaž Toplak, saj sta dobesedno podarila žogo Juniorju, ki pa je bil prepočasen pri realizaciji oziroma je bil s pravim skokom od njega hitrejši zanesljivi vratar Mladen Dabanovič. Mladi Kelenc je na levem krilu v 35. minuti dal neverjetno žogo Viktorju Trenevskemu, ki je v sredini kazenskega prostora našel Gorazda Gorinška, ki je bil hitrejši in spretnejši od koprske obrambe in je s strelom iz prve preusmeril žogo v gol. Po zadetku so imeli gostje sicer navidezno iniciativo, vendar so imeli edino pravo priložnost ob koncu polčasa domači. Po levi strani sta Kelenc in Tre-nevski ponovno izigrala Ko- prčane, vendar lepe podaje v sredino ni izkoristil sicer dobro pokriti Sead Zilič, saj je streljala čez vrata. Gostje so v drugi del stopili odločneje, vendar so se njihove akcije zaključevale vsaj trideset metrov od domačih vrat. Drava je dosegla ob pravem času zadetek, potem ko je s približno 23 metrov Trenevski iz prostega strela dokazal svoje mojstrstvo, saj je dosegel pravi evrogol. Pritisk gostov se je nato stopnjeval, medtem ko je igra Drave iz minute v minuto padala. V 59. minuti je Božič izvedel prosti udarec z leve strani točno na glavo napadalca Kopra Darija Za-hore, vendar je njegov zvit strel izvrstno obranil Daba-novič. Idealno priložnost za povečanje izida si je s samostojnim pobegom priigral Rok Kronaveter, vendar je njegov strel odšel le za nekaj centimetrov mimo leve vratnice solidnega vratarja Handanoviča. Pravo neumnost je v 74. minuti naredil Junior, ko je naredil grob prekršek nad Alešem Čehom in zanj mu je slab sodnik Darko Čeferin upravi- čeno pokazal rdeči karton. Potem smo pričakovali, da bo Drava lahko nadzorovala igro z igralcem več, a kaj kmalu so znižali izid gostje. Zahora je neugodno izvedel prosti udarec na desni strani in po neodločnosti domače ožje obrambe ter vratarja se je žoga nepričakovano znašla v mreži. V glavni vlogi se je ob koncu tekme znašel gostujoči obrambni igralec Starčevič, saj je najprej z glavo slabo streljal iz bližine, nato pa je v sodnikovem podaljšku dobil še drugi rumeni oziroma rdeči karton. Zmaga je dobra vzpodbuda za igralce Drave, vendar je igra proti Koprčanom za pozabo, saj smo v domači ekipi videli premalo teka, agresivnosti in volje. Izjava po tekmi: Dražen Besek (trener Drave): Zadovoljen sem lahko le z zmago in tremi točkami. Naši igralci so igrali premalo agresivno. Vsi igralci so dali vse od sebe, vendar bomo morali v nadaljevanju njihov nivo pripravljenosti bistveno dvigniti. noi/iW Sff^vnil/- Motokros Peter in Kristjan na svetovno prvenstvo Danes zjutraj sta na Finsko odpotovala Peter in Kristjan Tadič iz Majšperka, ki se bosta udeležila svetovnega prvenstva v motokrosu. Oba sta člana MTD Racing Team iz Majšperka, ki sta finiš priprav opravila ta teden na Madžarskem. Peter je star 14 let in bo vozil v kategoriji do 85 ccm, Kristjan pa je starejši in bo vozil v kategoriji do 125 ccm. V prvenstvu Slovenije dosegata dobre rezultate, predvsem Peter, ki bo na Finsko odšel v sklopu AMZ Slovenije, Kristijan pa v okviru kluba MTD Racing Team. Naslednjo soboto bodo kvalifikacijske tekme in uvrstitev med prvih štirideset bi jima prinesla nastop v nedeljski finalni tekmi, kar je tudi njuna velika želja. Oba se zavedata, da je konkurenca zelo močna, vendar pa bosta poskušala narediti prav vse, da se čim bolje uvrstita. Danilo Klainšek Peter in Kristjan Tadič Foto: Danilo Klanjšek Rokomet • Iz RK Gorišnica A bV BV ■ BV ■ Gorisnicani priceli priprave Minuli ponedeljek so priprave na novo tekmovalno sezono pričeli tudi rokometaši RK Gorišnica, ki bodo v novi sezoni nastopili v prenovljeni in predvsem pomlajeni sestavi. Nekateri starejši standardni igralci so odšli, tako da bodo fantje pod vodstvom novega mladega trenerja Stanka Bezjaka točili potoke znoja: »Imamo mlado in delovno ekipo. Sedaj delamo na fizični pripravi, ki je nujno potrebna pred pričetkom prvenstva, postopno pa bomo dodajali še preostale elemente. Želimo se dobro pripraviti na novo sezono in osvojiti čim več točk. Če je ekipa mlada, še ne pomeni, da se bomo kar predali. Ravno nasprotno, borili se bomo do konca. Časa do pričet-ka prvenstva je dovolj,« je dejal strateg RK Gorišnica, ki si je svoje trenerske izkušnje nabiral v Veliki Nedelji. Očitno je čas za povsem samostojno trenersko pot, ki je seveda povezana z ambicijami mladih rokometašev. Danilo Klainšek Gorišničani vneto trenirajo. Foto: Danilo Klanjšek Nogomet • NK Podvinci Pokal ostal doma Nogometni klub Podvinci je bil v soboto in nedeljo organizator močnega nogometnega turnirja, na katerem je sodelovalo šest ekip, ki so bile razporejene v dve skupini, igrali pa so po italijanskem sistemu vsak z vsakim po 45 minut. Nekoliko nepričakovano so prvo mesto osvojili domači nogometaši, ki so bili v močni skupini, skupaj s tretjeligašem Zavrčem in lanskoletnim članom Štajerske lige - Dorna-vo. Osvojili so prvo mesto ter se uvrstili v nedeljski finale, nogometaši Zavrča pa so se borili za tretje mesto. V drugi skupini so prve mesto osvojili nogometaši Gorišnice, drugi pa so bili nogometaši Markov-cev. V srečanju za tretje mesto so Zavrčani napolnili mrežo svojih nasprotnikov in tako osvojili tretje mesto. Samo finalno srečanje je ponudilo zanimiv in borben nogomet. Vse se je zgodilo v prvem polčasu, ko so najprej domačini povedli, Gorišničani pa izenačili. V streljanju z 11 metrov pa so bili boljši domačini in osvojili pokal. Najboljši strelec je bil Robi Rampre (NK Zavrč) s štirimi doseženimi zadetki, najboljši vratar pa je bil Mitja Trop (Podvinci). REZULTATI - SKUPINA A: Zavrč - Dornava 3:2 po streljanju 11-m, Podvinci - Zavrč 3:1 po streljanju 11-m, Dornava - Podvinci 0:1. VRSTNI RED: Podvinci 5, Zavrč 3, Dornava 1 točko. SKUPINA B: Gorišnica - Bukovci 1:0, Markovci - Bukovci 8:9 po streljanju 11-m, Markovci - Gorišnica 1:1. VRSTNI RED: Gorišnica 4, Markovci in Bukovci 2 točki. ZA 3. MESTO: Zavrč - Markovci 16:0. ZA 1. MESTO: Podvinci - Gorišnica 6:5 po streljanju 11-m. POSTAVE EKIP: Dornava: Marijo Zagoršek, Uroš Golob, Marjan Makovec, Mitja Serdinšek, Kristijan Ra-tek, Dejan Kokol, Jani Belšak, Aleš Šuen, Andrej Kurbus, Roman Novak, Daniel Novak, David Golob, Boštjan Krajnc, Tomo Viher, Robert Šegula, Andrej Trunk. Trener: Metod Verle. Zavrč: Andrej Dukarič, Uroš Gabrovec, Matej Lenart, Milan Kokot, Bojan Gaiser, Rok Letonja, Robi Rampre, Matej Golob, Sašo Kupčič, Ti-homir Zdelar, Matjaž Korez, Damjan Golob, Jakob Poštrak, Boštjan Kupčič, Sašo Fijavž, Sandi Kokot, Andrej Železnik. Trener: Miran Klajderič. Bukovci: Matjaž Jurgec, Peter Plohl, Primož Petrovič, Gregor Frank, Miha Vajda, Danilo Majer, Matej Rojko, Matej Rakuša, Boštjan Zemljarič, Simon Rajh, Tadej Meznarič, Mišo Milec, Robert Štrafela, Mitja Poljanec. Trener: Darko Lah. Gorišnica: Matija Toplak, Miran Majerič, Danijel Brec, Aleš Zavec, Marko Bezjak, Gorazd Petrovič, Blaž Šegula, Rene Brodnjak, Leon Šterbal, David Poplatnik, Mladen Ba-kič, Tomaž Petrovič, Benjamin Ciglarič, Aleš Petek, Nino Kolar. Vodil jih je pomočnik Marjan Poplatnik. Markovci: Milan Golc, Matej Janžekovič, Dejan Šmigoc, Robert Štrafela, Anzej Arnuš, Dominik Strelec, Matej Kirbiš, Marko Bezjak, Kristijan Lju-bec, Dejan Zver, Domen Zver, Marjan Bratušek, David Pilin-ger, Nastja Korošec, Simon Janžekovič. Trener: Andrej Bezjak. Podvinci: Mitja Trop, Boštjan Kuserbanj, Tadej Šebela, Aleš Brus, Zdenko Plohl, David Petrovič, Marko Strgar, Dejan Kuserbanj, Gregor Petek, Denis Mohorič, Matej Toplak, Matej Rižnar, Damjan Modrič, Aleš Toplak, Robert Petrovič. Ekipo je vodil Marko Strgar. Danilo Klainšek Ekipa Podvincev J telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA VAR8AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo Športne novičke Modro-beli močnejši za še enega napadalca Ptuj, 4. avgust - Slovenski igralec Senad Tiganj, ki je nazadnje igral v nemški drugi ligi - v FC Regensburg, je z NK Ptuj podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja za eno leto. Ur Stojnci - Bistrica 3:2 (2:0) Nogometaši Stojncev so v soboto pozno popoldne odigrali prijateljsko nogometno tekmo z Bistrico, ki nastopa v Štajerski ligi. Domačini so bili boljši nasprotnik in so z boljšo igro predvsem v prvem polčasu, ko so dosegli dva zadetka, na koncu slavili zmago. Strelci za Stojnce so bili: Žnidarič v 13. minuti z 11 m, Murat v 31. ter Mar v 74. minuti. Stojnčani so nastopili v naslednji postavi: Veselič, Janžekovič, A. Vilč-nik, D. Vilčnik, Milošič, Topolovec, Žnidarič, Žuran, Rižnar, Fanedl, Murat. Igrali so še: Mar, Davidovski, Herga, Klinc. Trener: Gorazd Šket. Šentjur - Aluminij 0: 4 (0: 2) STRELCA: 0:1 Firer (22), 0:2 Firer (32), 0:3 Firer (55), 0:4 Toplovec (77) ALUMINIJ: Rozman, Topolovec, Mlinarič, Golob, Čeh, Dončec, Medved, Dugolin, Firer, Veselič (od 46. R. Marinič), Đakovič. Trener: Edin Osmanovič. Nogometaši Aluminija bodo naslednji teden pričeli prvenstvo v 2. SNL, in sicer gostujejo pri lanskoletnemu prvoligašu Rudarju iz Velenja. Srečanje v Šentjurju pa jim je bilo kot generalka pred startom v novo prvenstvo. Nasprotnik je bil ravno pravšnji, da so se mladi aluminijaši lahko razigrali, še posebej napadalec Firer, ki je prišel iz Rogatca in je dosegel tri zadetke. Trener Kidričanov je preizkusil samo dvanajst igralcev in praktično s to postavo napovedal, na koga bo na začetku računal. Po rezultatu sodeč naj bi v klubu to srečanje ocenili kot uspešno preizkušnjo pred startom v novo prvenstvo drugoligaškega slovenskega nogometa. Dva remija proti Gorenjcem Mladinci in kadeti Aluminija, ki nastopajo v 1. SML in 1. SKL, so v soboto pričeli tekmovanje, ki bo dolgo in naporno. V minuli sezoni so mladinci Aluminija postali pokalni prvaki in osvojili šesto mesto v prvenstvu, kadeti pa so bili enajsti. Po kar precejšnjih spremembah v igralskem kadru si verjetno najbolj želijo uvrstitve v sredino prvenstvene razpredelnice. Tokrat so v Kidričevem gostovali mladinci in kadeti Triglava iz Kranja. Tako v mladinski kakor v kadetski kategoriji so se razšli z neodločenim izidom. 1. SML ALUMINIJ - TRIGLAV 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Sotenšek (23), 1:1 Krcič (57) ALUMINIJ: Lipovac, Krauthaker, Kušar, Jevšinek, Hojski, Lešnik, Haj-šek (Justinek), Sotenšek, Rotman (Bečiri), Lah, Ljatifi. Trener: Bojan Špehonja. 1. SKL ALUMINIJ - TRIGLAV 2:2 (2:2) STRELCI: 0:1 Jelič (7), 1:1 Pislak (17), 2:1 Delamea (26), 2:2 Nuha-novič (29) ALUMINIJ: Zajc, Meznarič, Krajnc, Lončarič, Dirnbek (Hajšek), Šešo (Kouter), Kurež, Delamea, Pislak (Tominc), Milec, Petek (Rešek). Trener: Primož Gorše. ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Kadetska reprezentanca Slovenije 38:36 (27:24, 9:11) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Marinček (14 obramb), Kelenc (8 obramb), Ciora 9, Derčar 6, Milič 3, Volarevič 4, Raškovič 4, Strmšek 7, Murko 1, Majcen Ramšak 2, Brumen 1, Prapotnik. Trener: Mišo Toplak. Ptujske rokometašice so v dvorani Tri lilije v Laškem odigrale svojo prvo pripravljalno srečanje proti kadetski reprezentanci Slovenije, ki se tukaj nahaja na pripravah za svetovno prvenstvo, ki bo potekalo v Kanadi. Trenerjema in igralkam je verjetno odgovarjalo, da so odigrali malo daljše srečanje, in sicer 3 x 25 minut. Tekma je bila zanimiva, saj je bil tempo igre zelo visok. Ptujčanke so prvo tretjino izgubile, nato pa v drugi in tretji imele prednost, kar je na koncu pomenilo tudi zmago nad slovensko kadetsko reprezentanco, za katero je nastopila tudi sanja Po-točnjak, sicer igralka ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, ki je dosegla tri zadetke. V kolikor bi bile ptujske rokometašice bolj zbrane, bi lahko bila zmaga še višja, saj ne gre prezreti podatka, da so zastreljale kar devet sedem-metrovk. Po drugi strani pa ni pričakovati na začetku nekih briljantnih in dovršenih iger, če upoštevamo dejstvo, da so do te prve tekme opravile samo štiri uvodne treninge. Gorišnica - Varteks 25:33 (10:15) GORIŠNICA: Firbas 2, Lozinšek 7, Horvat 3, R. Žuran 7, Zorli 1, Fistra-vec 1, Vincek 4, S. Žuran, Arnuš, Valenko, Bratuša, Šterbal. Po samo petih opravljenih treningih pod vodstvom novega trenerja Stanka Bezjaka so rokometaši Gorišnice odigrali prvo pripravljalno srečanje, in to proti hrvaškemu prvoligašu Varteksu iz Varaždina. Kljub temu da z žogo še praktično niso vadili, so prikazali všečen, hiter in borben rokomet. Gostje so v tem trenutku kvalitetnejše moštvo in tudi v višji fazi pripravljenosti. Njihova zmaga je zaslužena, vendar tudi mladi rokometaši Gorišnice niso razočarali. Danilo Klajnšek 11. rekreativni maraton Terme Banovci Po cestah upravne enote Ljutomer se bo to nedeljo, 13. avgusta, odvijal že 11. rekreativni kolesarski maraton Terme Banovci. Lansko leto so našteli organizatorji, Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci, 1154 kolesarjev, podobno število rekreativcev pa pričakujejo tudi letos, ko se bodo udeleženci znova lahko podali na 52 in 68 kilometrov dolgi progi. Krajša proga poteka na relaciji Banovci-Veržej-Cven-Mota-Raz-križje-Stročja vas-Podgradje-Žerovinci-Stara cesta-Branoslavci-Ra-doslavci-Logarovci-Lukavci-Boreci-Križevci-Veržej-Banovci, daljša, 68 kilometrov dolga proga, pa se razprostira na relaciji Banovci-Ver-žej-Cven-Mota-Razkrižje-Stročja vas-Podgradje-Železne Dveri-Že-rovinci-Stara cesta-Branoslavci-Mala Nedelja-Radoslavci-Logarov-ci-Lukavci-Boreci-Križevci-Veržej-Banovci. Start na obeh progah bo ob 10. uri. Za plačano startnino 5.000 tolarjev bodo udeleženci prejeli kolesarska očala ali hlače, brezplačne napitke, topli obrok in vstop v Terme Banovci z doplačilom. Ptuj • "Mokro" odpiranje igrišča z umetno travo Igrišče za skupno rabo in skupne koristi Če je bilo razumeti uvodnega govorca na četrtkovem "mokrem" odprtju ptujskega igrišča z umetno travo v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjana Lenartiča o 37 urah dnevne uporabe novega igrišča, potem bi že v tem trenutku na Ptuju potrebovali drugo igrišče z umetno travo. Ob njem so uredili tudi okrog sto novih parkirnih mest v okviru modre cone, ki pa verjetno ob tekmah ne bo v funkciji. Naložba je veljala 120 milijonov in 120 tisoč tolarjev. Ptujsko je eno izmed 14, ki se gradijo s sredstvi Nogometne zveze Slovenije, Fundacije za šport, Ministrstva za šolstvo in šport in lokalnih skupnosti. Igrišče z umetno travo ima velike prednosti pred navadnim, praktično ga je mogoče uporabljati 24 ur dnevno, celo leto in ob vsakem vremenu. Koristili ga bodo lahko šolski športi, profesionalne ekipe in rekreativci, v Zavodu za šport Ptuj bodo pripravili oziroma že pripravljajo dober urnik. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je zadovoljen, da so se zadeve, kljub nekaterim začetnim Foto: Črtomir Goznik V uradnem krstu igrišča sta se pomerili ekipi kadetov nogometne šole Poli Drava, njen kapetan je Dan Krajnc, in ženska ekipa NK Ljudski vrt, ki letos prvič nastopa v I. državni članski slovenski ženski nogometni ligi. Kapetanka ekipe je Mateja Arnuš, tudi državna reprezentantka v U19. Foto: Črtomir Goznik Rudi Zavrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije, župan MO Ptuj dr. Stefan Celan in Jože Cvetko, direktor KP Ptuj, so s simboličnim rezom vrvice 3. avgusta odprli nova ptujska parkirišča v Športnem parku Drava, igrišče z umetno travo pa sta z brcanjem žoge odprla Zavrl in Celan. pomislekom in nasprotovanjem odvile v pravi smeri, da se območje Ormoške razvija skladno s pričakovanji in da je v okolju dosežen konsenz za drugo in tretjo fazo izgradnje Mestnega stadiona oziroma Športnega parka Drava. Rudi Zavrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije, je zadovoljen, da se je tudi izgradnja na Ptuju dobro iztekla, da je bilo doseženo soglasje z lokalno skupnostjo in da bo na igrišču mogoče igrati tudi ponoči, ko bo postavljena tudi razsvetljava. Uradnemu odprtju parkirišč, s skupnimi močmi so jih odprli Rudi Zavrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije, ptujski župan dr. Štefan Čelan in direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko, je sledilo odprtje igrišča z umetno travo. S simboličnim brcanjem žoga sta ga opravila Rudi Zavrl in ptujski župan. V tekmi pa sta igrišče uradno krstili ekipi kadetov nogometne šole Poli Drava in ženska ekipa NK Ljudski vrt. MG Ptuj • 14. Rancarija Ptujska rancarija na dobri poti Brodarsko društvo Ranca Ptuj je na rekreacijsko-prire-ditvenem prostoru Rance v Budini 5. avgusta pripravilo že 14. tradicionalno Rancari-jo. Da je ptujska Rancarija na dobri poti, dokazuje število sodelujočih ekip, ki se povečuje iz leta v leto. Lani je sodelovalo 35 ekip, letos že 45, med katerimi so bile tudi štiri ženske, Skokove dekline, Cvetke Žamenci, Rancarke in Čveke. Močan tok in veter sta sicer malo mešala štrene, vendar kaj hujšega ni bilo. Organizatorji so dobro poskrbeli tudi za varnost, na vodi so bili trije gliserji in ptujski potapljači, prav tako tudi ran-carji, ki so še posebej »varovali« ekipi, ki sta se pomerili uvodoma, ekipo ptujskih mestnih svetnikov in ekipo, ki so jo sestavljali člani delegacij partnerskih mest - Ohrida, Banske Štiavnice in Burghaus-na. Slednji so bili od domačinov boljši za nekaj dolžin rance. Sestava ekipe, zastopstvo treh mest, pa naj bi bil glavni razlog za poraz Ptujčanov. Predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič je zadovoljen, ker je tudi letošnja Rancarija uspela. Nagradili so nekaj najboljših ekip, med moškimi so prehodni pokal odnesli Langobardi, ki so dosegli čas 6,27 minute in so doslej pobrali tudi največ prvih mest. Drugo mesto je zasedla ekipa Alberta Grila iz Starš, tretja je bila ekipa gostišča Pri Tonetu, ki se je nekako že abonirala za tretje mesto. Za najtežjo ekipo, njeni člani so skupaj nabrali 491 kg, je bila proglašena ekipa Bajdlekov iz Gastroja, za najbolj posrečena in izvirna oblačila pa je poskrbela ekipa tlačanov iz Spuhlje. Pri ženskah so slavile Čveke, druge so bile Rancarke, tretje pa Skokove dekline iz Gastroja. MG Foto: Črtomir Goznik Ekipa ptujskih svetnikov, ki se je uvodoma merila z ekipo partnerskih mest, se ni najbolje odrezala. Na 14. Rancariji so nastopile tudi štiri ženske ekipe, zmagale so Čveke, druge so bile Rancarke, na Prekratka je bila za nekaj dolžin rance. fotografiji Skokove dekline, ekipa iz Gastroja, ki so bile tretje. 4.poli maraton Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Največji slovenski rekreativni kolesarski Letališče Moškanjci 9.9. 2006 f dogodek! Poženi še na: www.polimaraton.si Prejeli smo Pozicijska beda župana in podžupana ^ Glede na to, da sta se oba očitno »najvplivnejša« politika občine Ormož župan Vili Trofenik in podžupan Miroslav Tramšek razpisala v 58. številki Štajerskega tednika, kjer dobesedno zlivata bes in gnojnico na opozicijske svetnike, se čutim kot vodja kluba »opozicijskih« svetnikov SDS dolžen odgovoriti. Ker pač podžupan piše, da mora zaradi objektivne informiranosti javnosti opisati dogajanje na začetku 14. izredne seje, ga je potrebno spomniti na besede župana, ki jih je izrekel na 15. izredni seji. Tam je namreč župan povedal, da 14. seja ni bila končana, ker je bil predsedujoči nespreten, kar seveda z drugimi besedami pomeni, da ni sposoben voditi seje! Morda je premalo kričal. To je specialnost našega župana, ki si v svoji očitni nezrelosti domišlja, da bo opozicijo ustrahoval, kot je to morda počel z dijaki, dokler je bil zaposlen kot učitelj Neizpodbitno pa je, da dnevni red ni bil izglasovan, ker elektronska glasovalna naprava ni zabeležila zadostnega števila prisotnih in je seja postala nesklepčna. Iz tega razloga ni bilo moč nadaljevati seje, pačpa jo je lahko le zaključil, čeprav se ni niti prav začela. Ker pač dnevni red na tak način ni bil izglasovan, ni bilo moč sklicati nadaljevanja seje! Kljub navedenemu pa je župan naslednji dan, torej v petek, s telegramom sklical nadaljevanje seje. Oba, tako župan kot podžupan, se sklicujeta na poslovnik in statut! Lepo prosim; Tako poslovnik, kot tudi statut je potrebno prebrati! Premalo se je namreč sklicevati na samo en člen ali odstavek! Čeprav vsi pozicijski svetniki zatrjujejo, da je bil sklic nadaljevanja seje po poslovniku, jim sam svetujem, naj si preberejo poslovnik, kjer piše, da mora sklicatelj zagotoviti, da vsi svetniki prejmejo vabila! To pa v petek ni bilo možno! Sam sem bil v okolici Maribora, kjer sem imel določene opravke, ki sem jih planiral vnaprej. Prejem telegrama pa je podpisal dvanajstletni sin! Domov sem se vrnil šele po dvajseti uri! Eden od svetnikov je bil v Siofoku na Madžarskem! Že iz tega je razvidno, da ni bilo možno vročiti vabil naslovnikom, v tem primeru »vabljenim« svetnikom . Kot sem že povedal, ob izvolitvi nisem podpisal nobene izjave, da bom na voljo 24 ur dnevno in 365 dni na leto. Ne v državi in ne v občini ni bilo nobenih izrednih razmer, zato tudi ni bilo nobenega razloga za sklic seje s telegrami! Izredne razmere so očitno nastale v glavah vplivnih posameznikov stranke LDS! Mednje seveda spada tudi podžupan, o katerem sem si ustvaril svojo sodbo že kot otrok! Imel sem namreč to nesrečo, da sem obiskoval Osnovno šolo Miklavž pri Ormožu, kjer je bil sedanji podžupan Miroslav Tramšek ravnatelj! Mnogokrat sem okušal njegove trde pesti in bil priča nečloveškega mlatenja sošolcev! Ja, g. Tramšek, spadali ste v sam vrh rdeče »vrhuške« v naši občini, »vrhuške«, ki ni priznavala človekovih, še manj pa pravic otroka! Imate pa to srečo, da so nas starši vzgajali v duhu krščanskih vrednot in spoštovanja starejših! Ni bilo težko mlatiti otrok med dvanajstim in petnajstim letom, a ti otroci so zrasli v močne inpo-končne može, ki jim pač čast ne dopušča, da bi vrnili vsaj enkrat del tistih udarcev! To je vaša sreča g. Tramšek! Zavedajte pa se, da nisem pozabil. Končno plačilo pa ste prejeli pred odhodom v pokoj . To pa seje zgodilo takrat, ko vas ni več mogla ščititi pred desetletji vsemogočna partija! Ne, ne da se vladati s strahom, strah pred vami, pred vašimi škripajočimi zobmi je mimo! Vaš vpliv in vaša moč sta se razblinili, edino upanje in opora pa vam je ostal še sedanji župan Vili, s katerim sta skupaj »gradila svetlo bodočnost v socializmu«! Rezultate te bede pa občutimo in plačujemo občani! Najbolj me je zadel zadnji del pisma podžupana, kjer piše, da sledimo načelu, »da je za dosego političnih ciljev dovoljeno prav vse.« Očitno ste v tem stavku pokazali nase, dobesedno ste se prijeli za nos! Za dosego političnih ciljev in več kot petdesetletno strahovlado so vaši vzorniki šli preko trupel! Grozljivo, žalostno, žal pa resnično! Za razliko od vas, g. Tramšek, izhajam iz rodu, ki je to gorje okušal ter svojo svobodomiselnost plačal tudi z življenjem! Vem, zavedam se, da se mnogim iz pozicije močno kolca po starih časih, ki pa se na srečo ljudi, ki smo sposobni misliti s svojo glavo, več ne bodo vrnili! Res pa je, da vas Vili rabi, saj rabi človeka, ki zna biti pokoren in zagovarjati tisto, kar mu naroči njegov nesporni šef! To je cena podžupanskega honorarja, g. Tramšek. To ceno pa tako ali drugače plačamo občani, ki delamo, oziroma ustvarjamo novo vrednost! Koliko si ta honorar zaslužite in koliko ne, pa je stvar debate, pa tudi stvar vesti! Za ta honorar bi res bilo potrebno narediti nekaj več, kot pa se pojavljati na sejah sveta KS in tam razlagati o mejnem režimu na bodoči schengen-ski meji, za kar pa še zdaleč niste pristojni. Po vaših besedah sodeč ste, saj ste baje bili na enodnevnem seminarju v Ljubljani. To pa me spominja na tiste čase, ko so nekoč »preverjeni kadri« hodili na šolanje v Kumrovec, tudi tam ni bilo pomembno znanje, pač pa pripadnost . Priznati pa moram, da me je presenetil odgovor našega župana Vilija Trofenika, presenetil me je dobesedno v pozitivnem smislu. Kot svetnik sem se kar nekajkrat obrnil nanj s pismom, predvsem v Štajerskem tedniku ^ Pisal sem o njegovem kričanju in žaljenju opozicijskih svetnikov na sejah občinskega sveta Ormož, pisal o tem, da župniku ni hotel dati ponujene roke, da ga je pred krajani oziroma farani žalil, da se druži s prasicami _ Da, o vsem tem sem pisal in dobil občutek, da on sam ne bere časopisov! Sedaj pa se je kar na lepem razpisal na kar polovici strani! Združena s podžupanom se čutita močnejša, hm _ Nekateri so pač močni v čredi! Zanimivo pa je, da se je v 58. številki Štajerskega tednika naš župan pojavil s kar tremi sestavki! Morda pa se bo po končanih županskih mandatih poskusil še v novinarstvu! Že v začetku pisanja pa je moč razbrati, da bo pismo polno hvale samega sebe, kar je več kot očiten dokaz samovšečnosti. Mislim, da ni potrebno pisati, da je lastna hvala cena mala . Pisanje o naravnost »neslutenem napredku« naše občine meje prisilila v smeh, verjamem, da tudi mnoge občane naše občine! Ta smeh pa je zahvaljujoč njemu in ljudem, ki ga obkrožajo dokaj grenak! Župan Vili je v svoji več kot očitni vroči želji po oblasti pozabil, da občani hodimo tudi drugod in lahko primerjamo razvoj Ormoža denimo z bližnjim Ljutomerom, Ptujem, da ne naštevam drugih manjših občin v okolici. Piše tudi o proračunu, kjer je ogromno »državnega in evropskega denarja«. Če to drži, potem seveda nekdo močno zapravlja denar, kajti rezultati so sila skromni. Žal pa g. župan ni napisal tega, da je naša občina zadolžena do vratu in čez! Ptuj • Zaključek projekta Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek Uredili ribnika, učno pot in posneli film V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bila 24. julija zaključna prireditev ob zaključku enoletnega projekta Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek. Predstavitve projekta so se ob poslancu DZ Branku Mariniču, ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu, mestnih svetnikih in nekaterih drugih gostih udeležili tudi predstavniki Dobrle vasi iz Avstrije, ki so bili skupaj z Ribiško družino Ptuj, Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave - OE Maribor in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije tudi partnerji MO Ptuj v tem projektu. Kot pridružene organizacije pa so projektu, ki je bil v 90 odstotkih izpeljan s sredstvi programa Phare in ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, 10 odstotkov je kot prijaviteljica projekta pri- Foto: Črtomir Go: Projekt Upravljanje z ribniki Podvinci In Velovlek je namenjen dolgoročni ohranitvi Izredne blotske pestrosti območja ekstenzivnih ribnikov, ki je zavarovano z občinskim odlokom kot naravni rezervat na območju Natura 2000. spevala MO Ptuj, sodelovali Lovska družina Ptuj, Zavod za gozdove - KE Ptuj, PČ Ro-goznica in Lokalna turistična organizacija Ptuj. Kot ena izmed izvajalk je projekt predstavila Franja Čeh iz ptujske Animacije. Projekt Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek je namenjen dolgoročni ohranitvi izredne biotske pestrosti območja ekstenzivnih ribnikov. V okviru projekta so uredili več kot 200 let stara ribnika, učno pot in informativno gradivo ter posneli promocijski film z naslovom »Biseri narave - Bogastvo naših ribnikov«, ki predstavlja vso pestrost narave na območju ribnikov. Vse to bodo s pridom kot učno gradivo lahko koristili mladi, uporabili pa ga bodo tudi za potrebe turistične promocije. Da bi javnost čim več izvedela o projektu oziroma ribnikih, ki ima za cilj spodbuditi traj-nostno rabo območja in povečati ozaveščenost javnosti o pomenu ohranjanja narave, so natisnili tudi zloženke in razglednice. MG Kaj je tisto, kar kaže na ta ne-sluten napredek? Morda vrtina, v katero je občina tako ali drugače zabila 180 milijonov SIT, iz katere sedaj lahko dobimo dve vedri tople vode dnevno?Morda luknjaste ceste, ki so že skoraj neprevozne, polne udarnih jam, ki po vsakem dežju spominjajo na močvirje? Morda so te ceste nadomestek za obljubljene toplice v Ormožu, ki jih je župan obljubljal pred več kot dvema letoma. Ali tako izpolnjuje obljube? Pisanje o sigurnih delovnih mestih, priložnosti za izobraževanje že meji na norost. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko izobraženih ljudi je dobilo službo v Ormožu v zadnjih letih. Žal vse bolj ugotavljamo, da so občani naše občine dobesedno odrinjeni. Izobraženi in mladi ljudje so si prisiljeni iskati službe drugod, ker pač ne želijo biti le cenena delovna sila! Morda je napredek v tem, da občani plačujemo skoraj najdražjo vodo v državi? Morda to, da je Ormož v večernih urah mesto duhov, saj mladi Ormoža-ni nimajo svojega kotička in posledično temu zahajajo v bližnji Ljutomer ali pa na Ptuj. Edino mesto, kjer se je zbirala mladina, je bilo v grajski kleti, od koder pa mlade naš vrli župan meče na cesto in jih celo toži! Je to napredek? Ne, to je kazanje moči in poskus ustrahovanja brez meja! Vsaka koliko toliko normalna oblast za razliko od ormoške gradi na mladih, ki so naša bodočnost in bodo vprihodnosti morali poskrbeti za napredek občine Ormož! Dokaz, da naš župan vidi vse dvojno, je na četrti strani iste številke Štajerskega tednika, kjer piše, da gre za drugi par štorkelj. Ne, v Ormožu gnezdi in se zadržuje le en par. Vse tisto, kar mu ni všeč, označi za neresnico, laž, podtikanje . Te besede so najpogostejše in kažejo na dokaj beden besedni zaklad, po njegovem mnenju nenadomestljivega župana! O 14. izredni seji ne mislim več izgubljati besed. Naravnost primitivno je onemogočati ženo poslanca in opozicijskega svetnika v OS Ormož g. Alojza Soka! To seveda jasno in neizpodbitno kaže na to, da je po prepričanju župana in njegovih kimavcevpo-trebno onemogočiti vse tiste, ki so drugačnega mnenja, pa ne samo njih, pač pa tudi njihove družinske člane! To pa je doktrina bivšega totalitarnega režima. Temu se seveda še zdaleč ni potrebno čuditi. Saj vsi vemo, kje je služboval župan in kdo so njegovi kimavci! Bilten »Sonce«. Le to je očitno županova zgodba o uspehu. Če dalj časa gledaš v sonce, oslepiš, posledično temu pa obstaja velika verjetnost, da se človeku skisa še um! Normalno bi bilo, da bi v to ormoško »Sonce« lahko pisali vsi občani, saj ga tako ali drugače tudi vsi plačujemo. Očitno je naš župan ugotovil, da bi potem bil ta bilten preveč zanimiv in bi imel preveč bralcev, v njem pa bi bilo preveč resnic! Tako pa s Soncem v naše domove prihaja dokaz bede naše občine, predvsem pa nesporen dokaz, da po županovem mnenju v naši občini ni zadosti ljudi, ki bi bili sposobni kaj napisati in urediti bilten! Sam sem drugačnega mnenja. Je pa pač dejstvo, da se okrog našega župana zbirajo samo še kimavci, ki še zdaleč niso sposobni brez napake napisati enega malo daljšega stavka! S takimi ljudmi je res težko doseči »nesluten napredek«! Pisati o večini v občinskem svetu pa . Opozicijski svetniki smo tarče nizkotnih žaljivk, od smrkavcev do ciganov! Takšne besede spadajo v gostilne najnižjega razreda, tja pa spadajo tudi ljudje, ki takšne žaljivke uporabljajo! Če si župan privošči, da mu večino glasovalni stroj sestavljajo takšni, potem je to seveda zelo žalostno! »Razvoj z razumom« je bilo predvolilno geslo Vilija Trofenika. V občini Ormož ni razvoja, ne razuma, še manj pa kulture Trofenikove-ga volilnega stroja! Res pa je, da se jim to izplača. Za razliko od spodaj podpisanega dobijo izplačano sejnino. Jaz je ne dobim za vsako sejo, pa čeprav sem na seji do konca! Biti kimavec v Ormoškem občinskem svetu se splača! Po mnenju vsemogočega Vilija si pač sejnine ne zaslužim! Kaj pa si morem? Nič! Naš županje v vlogi tožnika in sodnika, ne dobim plačanih niti potnih stroškov, kar je sporno. Županu seveda ne, saj je on edina in nesporna oblast! Za konec pa še k odgovoru, ki sem ga dobil na zadnji redni seji. Večino je presenetila vest, da nas je zapustil prof. Dušan Moškon, domačin iz Središča ob Dravi. Bilje častni občan občine Ormož. Županje sklical žalno sejo, ki seje zaradi obveznosti v Ljubljani žal nisem mogel udeležiti, udeležil pa sem se pogreba kot svetnik, saj sem še vedno prepričan, da sem na tak način opravil svojo dolžnost. Vsi prisotni na pogrebu smo pogrešali poslovilne besede predstavnika občine, pričakovali smo tudi prisotnost župana, ki pa ga ni bilo . To pa je težko razumeti. Zato sem na zadnji redni seji to tudi povedal. Sramota namreč je, da Ormoški župan piše o »opozicijski peščici«, ne zaveda pa se niti tega, da kljub mnogoštevilni poziciji, dvema podžupanoma nima človeka, ki bi se poslovil od častnega občana naše občine, arhitekta, ki je zaznamoval našo krajino! Povedal sem, da nisem zastavil vprašanja, pač pa sem to povedal v želji, da se kaj takega ne bi več ponovilo! Odgovor župana je bil v njegovem stilu. Ne samo, da me je označil za »primitivca, ki zlorabljam mrtve«, lagal je tudi o svojcih, kar je za vsakega normalnega človeka nezaslišano, kaj šele za župana! Govoril je o tem, da je bil pogreb v družinskem krogu, da sem jaz šel tja prodajat zijala! Ker nam župan v Štajerskem tedniku očita laž, mu moram v tem primeru napisati, da je največji lažnivec prav on! Ne samo, da je zmerjal mene, lagal je o svojcih in z lažjo pred kamero zakrival nesposobnost svojih kimavcev in samega sebe, zlorabljal je tudi svojce pokojnika in jim s tem prizadejal še večjo rano ob izgubi svojca! V tem primeru seveda pričakujem opravičilo, pa ne meni, pač pa tistim, katere je zlorabil z lažjo! Funkcionar, ki si privošči tako podle laži, bi nemudoma moral odstopiti z vseh funkcij, tako na državnem, kot na lokalnem nivoju! Zakaj se on sam kot župan občine ni udeležil pogreba, še zdaleč ni potrebno ugibati. Krajanke in krajani KS Središča ob Dravi so se na referendumu odločili, da gredo samostojno pot, da se odcepijo od občine Ormož. Župan pa se še kako zaveda, da so Sre-diščanipokončni ljudje, ki bi mu verjetno povedali, da za razpad občine Ormož ni kriv ne Alojz Sok, ne spodaj podpisani, pač pa prav on . Zaradi »neslutenega napredka« njihovega kraja! Težko je pogledati v oči ljudem, ki so te dobili neštetokrat na laži in so ti posledično temu obrnili hrbet! Vse to je dokaz neslutene bede za več »peščic« pozicijskih kimavcev! Čeprav nas je opozicijskih svetnikov, kot piše župan le za peščico, smo ljudje, česar pa se on s svojimi kimavci še zdaleč ne zaveda! Bogomir Luci - vodja kluba svetnikov SDS AvtoD^M Alfa romeo spider Spider nedvomno velja za enega najbolj slavnih italijanskih športnih kabri-oletov. Pojavil se je v petdesetih letih prej njega stoletja, »slaven« pa je postal ob igralcu Dustinu Hoffmanu, ki je omenjeni roadster vozil v filmu Diplomiranec. Ta znameniti avtomobil je s skoraj nespremenjeno obliko na trgu zdržal kar do osemdesetih let. Na kratko: pogonski stroji nosijo zadnji tehnični pečat, kolesa so odlično obešena in vodena, volan je športno-dirkaško neposreden. Poželjiv, pregrešno lep in torej oblikovno zanimiv. To je novi Alfin spider. Pomeni nadaljevanje stare »zgodbe« in tudi tokrat ne prinaša kakšnih večjih tehničnih novosti, pa vendar je novi model vsaj za dve generaciji pred njegovim predhodnikom. Notranjost je »sposojena« kar iz alfe 159 in iz brere, s to razliko da je spider serijsko opremljen še z električno pomično platneno streho, kar pomeni, da zahteva pospravljanje strehe le pritisk na gumb in seveda nekaj sekund našega časa. Strešni mehanizem izdelujejo v slovitem podjetju Webasto, kar že samo po sebi zagotavlja natančnost, zanesljivost in hitrost odpiranja strehe. Konstrukcija je narejena iz jeklenih in aluminijastih cevi, večslojni strešni material je odporen proti ognju, notranji tekstilni sloj pa dodatno blaži hrup. Spider ponuja tudi zanimi- vo in elegantno rešitev proti vrtinčenju zraka med vožnjo pri odprti strehi: med varnostnima lokoma je (proti doplačilu) nameščena nepremična šipa, ki omogoča boljšo vidljivost nazaj kot mreža, a je zaradi precejšnje oddaljenosti od vzglavnikov tudi manj učinkovita. Oprema nove alfe je na zavidljivi ravni. Bogatejši paket zajema samodejno in deljivo klimatsko napravo, tipalo za dež, kakovostno oblazinjenje, parkirno asistenco, električno pomični in zložljivi zunanji ogledali, tempomat ter okrasni aluminij v notranjosti. Motorja sta na začetku prodaje le dva, oba bencinska in z dovolj motorne moči: 2,2-litrski ponuja 185 konjskih moči, močnejši 3,2-litrski šestvaljnik pa premore 260 KM in štirikolesni pogon z oznako Q4. Motorna moč se pri slednjem prenaša k vsem štirim kolesom, za primerno porazdelitev pa skrbi v ohišju skupaj s prednjim diferencialom postavljeni Torsen. Osnovna razdelitev navora je 43 spredaj proti 57 zadaj, razmerje pa se lahko odvisno od okoliščin pod kolesi spreminja od 72 : 28 do 28 : 72. Pogon je povsem mehanski, kar govori v prid legi na cesti in zmogljivostim na različnih podlagah. Nova generacija je v primerjavi s predhodno pridobila na zunanjih dimenzijah in sedaj ponuja še bolj razkošno odmerjen prostor za dva potnika. Spider ponuja dvojne užitke: prvi so povezani z uživanjem v naravi, drugi pa s športno dinamično vožnjo. Kompromis med audijem Q7 in A6 avantom Marsikdo se pošteno začudi, ko ugotovi, da prestižni karavan srednjega razreda; na primer audi A4 avant, nudi manj prostora kot nekje štiri milijone cenejši karavani enakih zunanjih dimenzij. a4 je pač uvrščen na spodnji konec ponudbe in je primeren za mlade ljudi. Za odrasle »otroke« pa ima Audi v programu model A6. Avtomobilska znamka Audi že dolga leta slovi po vozilih s štirikolesnem pogonom. Delež avtomobilov z oznako quattro pri tej nemški tovarni že presega 30 odstotkov celotne proizvodnje. Allroad še ne predstavlja neposrednega tekmeca mercedesu ML ali BMW-ju X5, čeprav so njegove terenske zmogljivosti povsem primerljive. Glede na odlične prodajne številke prejšnje generacije audija allroad Moje cvetje quattro je njegov naslednik logično nadaljevanje zgodbe o uspehu. V primerjavi s predhodnikom je prostornejši in zmogljivejši ter hkrati ponuja za stopničko boljšo vozno dinamiko. Novi A6 allroad quattro je dinamičen in prestižen karavan s pravim razmerjem med cestnimi in terenskimi voznimi lastnostmi, zaradi katerih zna speljati kakšnega kupca, ki bi se sicer odločil za večji hišni model Q7. Prvo generacijo allroada so predstavili na prelomu tisočletja. Takrat so v audija A6 avant preprosto vgradili zračno vzmetenje, ga s tem oddaljili od tal, ojačali podvozje, karoserijo pa dodatno »oblekli« s plastično zaščito. Uspeh je bil večji, kot so si pri Audiju obetali. In model, ki naj bi s prihodom športnega terenca Q7 šel v pozabo, se je obdržal in doživel novo generacijo. Predhodnik je bil bolj terenski od novega allroada, kajti pri Audiju so prepričani, da so njihovi avtomobili namenjeni uspešnim poslovnežem, ne pa ravno tistim, ki se pogosto vozijo po brezpotjih. Preprosteje povedano: allro-ad je namenjen vsem, ki zmorejo več kot kupci A6 avantov; je najbolj bahav, bogato opremljen in prestižen. Opremljen je z zračnim vzmetenjem in omogoča, da oddaljenost karoserije od tal nastavljamo v kar petih stopnjah: od 125 mm pa vse do 185 mm. Slednja oddaljenost od tal je namenjena le vožnji do hitrosti 35 km/h. Motorji so štirje: dva bencinska (3,2 in 4,2) ter dva dizla (2,7 in 3,0), obakrat pa gre za dizla s skupnim vodom. Brezskrb-nost zagotavljajo terenske pnevmatike, plastične zaščite platišč in aluminijaste plošče, ki ščitijo izpostavljene dele podvozja. Allroad je terenski audi A6 avant. To pomeni, da so v ospredju vsakdanja uporaba oziroma limuzinske vozne lastnosti in šele potem terenskost. Danilo Majcen Zdravniški nasvet Bolezni, ki jih prenašajo klopi Klopi prenašajo več bolezni, vendar pa bi izpostavila dve, in sicer povzročitelja klopnega meningitisa in bo-relioze. Borelioza ali lajmska bolezen Prvi so jo v zgodnjih sedemdesetih letih opisali raziskovalci z univerze Yale, in to kot skupek bolezenskih znakov, ki so jih opazovali pri bolnikih iz mesta Lyme v zvezni državi Connecticut na severovzhodu ZDA. V Sloveniji je bil prvi primer bolezni odkrit leta 1984, leta 1987pa jih je bilo že 361. Vsako leto oboli 10 do 20 oseb na 10 000prebivalcev. Takojšnja odstranitev klopa bistveno zmanjša možnost okužbe. Bolezen povzroča spirohe-ta Borrelia burgdorferi, ki je patogena predvsem za človeka. Domače in divje živali so praviloma le rezervoarji (nosilci) teh mikrobov, klopi iz družine Ixodidae pa pre-našalci. Klop se z Borelio burg-dorferi okuži med paraziti-ranjem na gostitelju. Borelije se naselijo v celicah sluznice klopovega srednjega črevesa. Ob novem obroku se sprostijo iz celic in s hemolimfo prispejo v klopove slinske žleze, od tod pa s slino v krvni obtok novega gostitelja, ki se tako okuži. Borelija potrebuje približno 24 ur, da se prebije iz črevesa v slinske žleze. Hitra odstranitev vsesanega klopa zato bistveno zmanjša možnost okužbe. Borelioza pri človeku je bolezen, ki prizadene več organskih sistemov. Rdečina je prva faza bolezni in je tako rekoč edina takojšnja značilna bolezenska sprememba, ki pa se izrazi samo pri približno 60 odstotkih okuženih. Drugi bolezenski znaki, ki se lahko pojavijo, so vročina, močno potenje, zlasti ponoči, vrtoglavica, glavobol, bolečine v mišicah in izrazita utruje- Foto: Črtomir Goznik Dr. Metka Petek - Uhan, spec. spl. med nost. Rdečina se pojavi 2 do 32 dni po klopovem ugrizu, običajno na mestu ugriza. Lahko pa se pojavi celo na drugem delu telesa, kjer klop sploh ni bil prisesan. Koža je najprej rdeča. Za dlan velika rdečina začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo, zato imenujemo to kožno spremembo tudi potujoča rdečina. Zelo pomembno je, da ne spregledamo značilnega rdečega madeža. Kljub temu da kožne spremembe po dolo- čenem času tudi brez ustreznega zdravljenja izginejo, je nujno, da ko opazimo rdečino, obiščemo osebnegazdrav-nika. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni je ključnega pomena, saj je zdravljenje najbolj uspešno v začetni fazi. Pri nezdravljenih primerih se lahko bolezen kasneje izrazi v zgodnjih in poznih bolezenskih spremembah. Zgodnje bolezenske spremembe se pojavijo nekaj mesecev do eno leto po ugrizu okuženega klopa kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov, obolenje mišic (mialgija, miozi-tis) in živčevja (meningitis, encefalitis). Pozne spremembe se pojavijo eno leto ali celo več let po okužbi, najpogosteje pri ne-zdravljenih bolnikih. Kažejo se kot kronična vnetja kože, sklepov in živčevja. Vsi omenjeni bolezenski znaki pa niso pravilo, saj okužba pogosto poteka neznačilno. Vsekakor je najpomembneje, da si zapomnimo, kdaj nas je klop ugriznil in da smo nekaj tednov po ugrizu pozorni na morebitne bolezenske znake okužbe. Dr. Metka Petek - Uhan, spec. spl. med., JZ ZD Ptuj Za nami je končno pričakovan deževni teden Končno smo si lahko malo oddahnili po dolgotrajnem vročem vremenu. Verjemite mi, da se enako počutijo tudi naše rastline. Čeprav smo jih zalivali, so bile temperature le nekoliko previsoke, da bi uživale v toplem vremenu. Po večini so sedaj utrujene in lahek plen za glivice in tudi škodljivce. Na srečo pa bo to deževno vreme ustavilo tudi razmnoževanje škodljivcev, predvsem pršic in resarjev. Tudi rastlinjakov ščitkar - bela muha, kot jo radi imenujemo -je sedaj nekoliko bolj počasen, zato je prav zdaj idealen čas, da se lotimo zaščite naših rastlin pred temi škodljivci. Zjutraj boste videli, da male mušice komaj vzletijo z listov. Zdaj lahko uporabimo tudi naravne insekticide, s katerimi pa moramo rastline zaliti, posebej po spodnji strani listov. Uporabimo lahko biokill, bioplantel-la kenyatox verde, bioplantell prima in njim sorodne pripravke. To naredimo zjutraj, ko je hladno, in ujeli bomo velik del teh škodljivcev. Ker ti pripravki ne delujejo na jajčeca, je potrebno škropljenje ponavljati vsakih pet dni vsaj trikrat. Če boste dobro pogledali spodnje strani listov, je lahko teh jajčec veliko. Foto: Miša Pušenjak Sicer pa, poglejte si, kako nam narava pomaga v boju proti škodljivcem. Pajek si je spletel mrežo ravno na rastlini, ki jo najbolj ogrožajo te bele mušice in jih vsak dan kar nekaj pospravi. Tudi pikapolonice, tečičarice in trepetavke se redno pojavljajo tam, kjer je veliko cvetnega prahu, zato moramo imeti tudi na zelenjavnem vrtu veliko cvetlic in tam, kjer imajo njihove ličinke kaj pojesti, to pa so jajčeca in male ličinke škodljivcev. Če uničimo vse z agresivnimi insekticidi, preženemo tudi koristne žuželke. Zapomnite pa si, če ni na vrtu čebel in čmrljev, je tudi paradižnika, paprike in bučk veliko manj, da ne govorimo o sadju. Balkonske rastline Hladen in deževen teden bo prepričal naše balkonske rastline, da prihaja čas poletnega počitka. Zato so pokončne pelargonije že prenehale bujno nastavljanje novih cvetov, bršljanke pa bodo tudi kmalu. Nikar se ne ustrašite, ne začnite z močnejšim dognojevanjem, da bi pospešili cvetenje. To je naravni pojav vsako leto. Je pa to čas, kije najbolj primeren za razmnoževanje novih potaknjencev. Preden se boste lotili dela, je nujno potrebno, da matične rastline očistite škodljivcev. V prejšnji številki Štajerskega tednika ste lahko prebrali, kako prepoznamo škodo po resarjih in pršicah, danes ste videli, kako se znebimo tudi rastlinjakovega ščit-karja, kije najbolj zoprn na fuksijah. Potem izberete najlepše in najbolj bujno cvetoče rastline, samo te je smiselno razmnoževati naprej. Razmnoževanje je veliko uspešnejše, če uporabite hormone, s katerimi pospešite nastanek novih korenin. Te dobite v vsakem bolje založenem vrtnem centru, le da moramo včasih najti čas, da ga obiščemo. Potrebujemo tudi rahlo in dobro odcedno prst. Pri nakupu zemlje ne varčujemo, saj je tudi ta lahko pomembna pri uspehu našega dela. Razmnoževanje je veliko uspešnejše, če so potaknjenci sprva v zemlji zelo na gosto. Zato jih je bolje delati v multiplošče ali večja korita. Jogurtovi lončki bodopri-šli v poštev šele kasneje. Potrebujemo torej kar nekaj stvari, ki jih je dobro imeti pripravljene, preden se lotimo dela. Predvsem pa je v tem tednu potrebno poskrbeti za škodljivce. Miša Pušenjak V kulturni dvorani Društva upokojencev na Hajdini je 15. julija potekala okrogla miza Občinskega odbora N.Si Hajdina o reformah, kmetijski politiki in aktualnem političnem dogajanju v Sloveniji, ki sta se je udeležila dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, in Alojz Sok, podpredsednik Nove Slovenije, predsednik odbora za kmetijstvo v DZ ter vodja poslanske skupine Nove Slovenije v državnem zboru. Okroglo mizo je vodil Janez Rožmarin, predsednik Območnega odbora N.Si na Ptuju, v imenu Občinskega odbora N.Si Hajdina pa je udeležence okrogle mize pozdravil predsednik Jože Kmetec. Hajdina • Okrogla miza Nove Slovenije Kvaliteta se meri z dosežki V kulturni dvorani Društva upokojencev Hajdina je bila 15. julija okrogla miza Občinskega odbora Nove Slovenije v Hajdini, ki jo vodi Jože Kmetec. Kot gosta sta se je udeležila dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, in Alojz Sok, predsednik odbora za kmetijstvo v državnem zboru in predsednik poslanske skupine N.Si v državnem zboru. Predsednik N.Si dr. Andrej Bajuk se zaradi zasedenosti z drugimi dolžnostmi okrogle mize na Hajdini ni mogel udeležiti. V pisnem sporočilu z opravičilom pa je zapisal, da verjame, da bosta minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan in podpredsednik Nove Slovenije in vodja poslanske skupine Nove Slovenije v državnem zboru Alojz Sok odlično prestavila ukrepe reform in njihove učinke na življenje državljank in državljanov, pa tudi prizadevanja N.Si za njihovo uveljavljanje. Poleg članov in simpatizerjev stranke so se okrogle mize udeležili tudi nekateri gostje, predstavniki občine Hajdina, med njim je bil tudi župan Radoslav Simonič, in Peter Pribo-žič, kandidat Nove Slovenije na Ptuju za župana MO Ptuj. Okroglo mizo je vodil predsednik Območnega odbora N.Si Ptuj Janez Rožmarin. V imenu Nove Slovenije Hajdina pa je udeležence, zaradi nogometnega praznika v občini Hajdina je bila udeležba skromna, pozdravil predsednik Jože Kmetec. Za uspeh okrogle mize so ubrano zapele Ljudske pevke Hajdina pod vodstvom Marte Sitar. V odsotnosti dr. Andreja Bajuka je načelno o reformah, o tem, kaj je Slovenija že dosegla in kaj še vse namerava doseči, govoril dr. Jure Zupan. Vsi smo veseli, da smo praznovali že 15-letnico samostojne države, da sedimo pred tremi zastavami, slovensko, evropsko in Nove Slovenije. »To je velika simbolika, velika stvar, ki smo jo Slovenci dosegli. Nismo je dosegli, ker smo veliki, nevemkako močni, temveč zato, ker znamo delati in želimo delati in želimo tudi delati prav. To je tudi osnovna usmeritev reform, ki jih je začela koalicija in pri katerih je vedno osnovno vprašanje: Ali je to dobro za Slovenijo? Pri tem je dr. Andrej Bajuk absolutno odigral prvo vlogo. Pohvalili so ga v tujini, to se ne da plačati, kot pri nas, ko se da skoraj vse kupiti. V tujini to ni mogoče. Kvaliteta se meri z dosežki. V tehtanju glasov je Nova Slovenija dobila zelo pomembne resorje, ki so tudi predvsem pomembni za reforme. Davčni zakoni bodo po vsej verjetnosti največji reformni premik. V glavnem gredo reforme v smeri tega, kar lahko država dobi oziroma prerazporedi. Cilj je, da se razbremeni tiste, ki delajo, davek na plače se bo v štirih letih izničil, prišel na ničlo. Za 20 odstotkov manj davka na plače pomeni izpad 50 milijard tolarjev, ki jih je potrebno dobiti iz drugih virov. Centralna točka reform je spodbuditi gospodarski razvoj. Zakaj se finančni minister upira enotni davčni stopnji? Ker ekonomisti še niso naredili natančnih izračunov, kaj pomeni vsaka razbremenitev. Ko bodo znani vsi izračuni, da se bodo videle koristi za vso Slovenijo, se bo odločil, kakšno stopnjo, koliko in kje.« Minister za pravosodje dr. Lovro Šturm se trudi, da bi se sodni postopki hitreje odvijali, na socialnem področju se trudi Janez Drobnič, da bi imeli enotne evidence, tega pod prejšnjo oblastjo ni bilo. Značilen primer neurejenosti so na primer podatki o Romih, v registru prebivalcev pri volitvah jih je tri tisoč, v registru brezposelnih jih je 6 tisoč, »neke« prispevke pa jih dobiva kar 12 tisoč. Pri reformah je pomembno tudi področje izobraževanja. »Znanje je zelo pomembno, biti moramo vedno bolj izobraženi, pri čemer dajemo poudarek regionalnemu aspektu,« poudarja dr. Jure Zupan, ki je prepričan, da vlada dela spodobno, posebej še ministri iz Nove Slovenije, in kar je najpomembneje, v korist Slovenije. Da tisto, kar mislijo, tudi delajo. »Lahko smo ponosni na našo tradicionalno stranko, ki spoštuje tradicijo. Naš narod se je ohranil, ker je bil pretežno kmečki in ker so se kmetje znali in so se tudi pravilno odločali,« je na okrogli mizi v Hajdini sredi julija še posebej poudaril Jure Zupan. Alojz Sok je predstavil svoje poglede in stališča do reform v kmetijstvu, obdavčitvi kmetijskih subvencij, pa tudi svoje videnje nadaljnjega razvoja regije Spodnje Podravje. Za majhno Slovenijo, ki nima nekih surovinskih virov, so zelo pomembna vlaganja v znanost, razvoj in tehnologijo. Rezultatov povečanih vlaganj pa ni mogoče pričakovati čez noč. Po osamosvojitvi tačas v Sloveniji beležimo najnižjo stopnjo brezposelnosti. »To seveda ni zadovoljiv odgovor za vse tiste, ki so še vedno nezaposleni, potrebno je narediti še veliko več. Največja socialna varnost za vsakega je, če je zaposlen, če ima delo. Želimo si, da bi vsi ljudje imeli možnost poskrbeti zase. V tej smeri se bomo trudili tudi v bodoče.« Nov program razvoja podeželja Kmetijstvo je v slovenskem BDP udeleženo le z nekaj več kot dvema odstotkoma ali z okrog 130 milijardami tolarjev. 50 milijard tolarjev pa gre za subvencije. V ekonomskem pomenu kmetijstvo ni ne vem kako pomembna dejavnost. Slika pa se spremeni, ko pogovor nanese na poseljenost, na ohranjanje slovenske kulturne krajine ... V Sloveniji je skorajda obdelana vsaka ped zemlje, truditi se moramo, da tako tudi ostane. Slovenija je v tem trenutku tretja država v EU po gospodarski rasti. »Čim bolj se bomo približali stoodstotni povprečni gospodarski rasti EU, tem težje bo dosegati visoke odstotke rasti, kot jih dosegamo sedaj. Da bi se na to pripravili, moramo pričeti z reformami sedaj. Poanta reform je v znižanju javnofi-nančnih izdatkov, ob tem pa ne prizadeti sociale, zdravstva, šolstva, vsega tistega, kar potrebujemo, da lahko država funkcionira. V okviru davčnih reform se obreme- nitve na področju kmetijstva ne bodo povečale, tudi zato ne, ker kmetijstvo v ekonomskem pogledu ne predstavlja veliko. V koalicijski pogodbi so zapisane tri oblike obdavčitve kmetijstva. »To, kar danes nekateri govorijo, da bodo obdavčene nepremičnine, hlevi, skednji. Nič od tega se ne bo zgodilo, davek na nepremičnine plačujemo že sedaj, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ker je to plačilo od občine do občine različno, ker smo ugotovili, da so evidence nepopolne, smo se lotili popisa premoženja.« Sistem neposrednih plačil, večkrat je slišati, da je potrebno kmetom vzeti subvencije. »V Sloveniji izvajamo skupno kmetijsko politiko, ki je določena za celo Evropo. Ob vstopu v EU smo jo tudi prevzeli. Do leta 2013 bo tako, kot je določeno. S prvim januarjem se bo sistem subvencij nekoliko poenostavil. 140,2 milijona evrov, kolikor je določenih za subvencije v Sloveniji na leto v obdobju 2007/2013, se bo razdelilo po neki določeni shemi. To smo poimenovali regionalno izplačilo z modifikacijo. Gre za t. i. zeleno kuverto, ki so jo določili v Bruslju. Z letom 2007 bo Slovenija začela investirati v nov program razvoja podeželja. Tudi denar za te namene je določen v Bruslju, gre za 1,2 milijarde evrov, približno enkrat toliko bomo morali dodati iz nacionalnega proračuna. Iz tega se bo še naprej financiralo prestrukturiranje kmetijstva, okolje-varstveni ukrepi, na območju Nature 2000 in varovanih območjih prihaja do zmanjševanja proizvodnje. Pospe- Pa brez zamere Samopostrežba Evolucijski deja vu v prvi avgustovski izdaji časopisa, ki ga trenutno držite v rokah oziroma je pred vami, smo lahko zasledili vest o vandalskem početju v sami srčiki Ptuja, pred Mestno hišo. Predpretekli vikend so v noči s petka na soboto "vandali" uničili umetniško stvaritev, instalacijo z dežniki, kije delo francoskega umetnika Nicolasa Magnanta. Magnant je v okviru svojega umetniškega projekta v središče mesta domiselno umestil dežnike, s čimer je dal staremu mestnemu jedru zanimivo in simpatično poživitev, ko sta se stara arhitektura mesta ter moderna umetnost zlili v skupen prostor. Domiselno, dobrodošlo. Do petkove noči predpreteklega vikenda, ko je, kot rečeno, skupina "vandalov"pred Mestno hišo umetnikovo delo razdejala. Bojda zato, ker je deževalo in so potrebovali dežnike. Pa so s jih vzeli ter pri tem polomili vse, kar jih je oviralo pri njihovem cilju. In ko takole prebiram poročila o tem, mi prideta na misel predvsem dve stvari: evolucija in kultura. Evolucija in kultura sta pravzaprav tesno povezani, saj druge ne bi bilo brez prve, prvo pa lahko pojmujemo tudi kot postopno razvijanje kulture v vse višje in višje ter bolj zapletene stopnje, ki so pripeljale do tega, kar smo sedaj (seveda govorim o evoluciji človeka in ne evoluciji kar tako, na splošno; kakor tudi s pojmom "kultura" ne mislim na kako posebno kulturo, ampak na človeško kulturo nasploh). Po drugi strani pa lahko pojmujemo kulturo tudi kot nek kontra-pol evolucije, v smislu, da se mi, ljudje modernosti, od naših daljnih prednikov razlikujemo prav po tem, da smo dosegli neko stopnjo kulture za razliko od napol divjakov, kakršni so bili oni. Vendar, kot rečeno, ne sme nas zanesti samozadovoljstvo nad tem, kako kulturni smo v primerjavi s prvimi rodovi homo sapiensa. Kajti primarni dosežek in temelj vsega, kar smo mi danes, je bil dosežek homo sapiensa, da je zaradi svojih velikih možganov (v primerjavi z že izumrlimi vrstami hominidov) izoblikoval govor, miselne procese in ostale sposobnosti, ki so mu služile za to, da si je lahko nabral vse potrebno, kar je potreboval za preživetje. Hrano, obleko, ogenj in tako dalje. Skratka, ena izmed temeljnih značilnosti zgodnjega homo sapiensa je bila tudi, da je bil izredno uspešen v pridobivanju tega, kar je potreboval za uspešno preživetje. Tudi v tem se skriva ključ, da je prav ta vrsta preživela ter se razmnožila po celotni Zemlji. Potem ko je enkrat obvladal veščino pridobivanja vsega, kar je potreboval, ko so bile njegove možnosti preživetja zaradi te veščine znatno povečane, ko je preživetje zaradi te sposobnosti bilo tako rekoč zagotovljeno, je pri homo sapiensu začela rasti tudi kultura. Začel se je razvijati tudi v kulturnem smislu. Lahko rečemo, da je na temelj, ki ga je predstavljala sposobnost pridobivanja dobrin, potrebnih za preživetje, začel postavljati kulturo. Sprva seveda primitivno, nato vedno bolj zapleteno, vključujočo vedno več soljudi, zahtevajočo vedno večjo inteligenco. Tako lahko rečemo, da razvoj kulture v najširšem smislu, kulture kot civilizacije, zahteva svoj temelj, in to je, da so zagotovljene osnovne dobrine, ki jih človek kot biološko bitje, bitje narave, potrebuje. Tudi Aristotel je nekoč zapisal, da se lahko filozofiji posveti samo tisti, ki je preskrbljen z vsem ostalim. Skratka, brez divjaka, ki si zna priskrbeti vse potrebno, tudi človek kot civilizirano bitje ne bi obstajal. V našem primeru dežnikov pred Mestno hišo oba koncepta trčita drug ob drugega - ob dežju so "vandali" opazili dežnike, in ker so se hoteli zaščititi pred dežjem, so polomili umetniško instalacijo, delo človeka kot civiliziranega bitja kulture, da so prišli do dežnikov. Seveda, v kolikor bi ti "vandali" uvideli v instalaciji kulturno stvaritev, tega verjetno ne bi naredili. A "vandali" niso videli kulturne instalacije, ampak so videli dežnike. In ker je deževalo, so se morali zaščititi pred dežjem. Tako da jaz teh osebkov ne bi imenoval "vandali", kajti ravnali so po primarnem nagonu, ki je našim prednikom omogočal nabavo vsega, kar so potrebovali. Kaj pa se je pri njih zgodilo s civilizacijsko stopnjo, kulturno zavestjo, ki smo jo dosegli vsi ostali, pa lahko samo ugibamo - ali je zakrnela ali pa še niso prilezli do te stopnje. Tako da na mesto poimenovanja "vandali" za te osebke predlagam drugačen naziv: primarna stopnja evolucije. Tako bomo njihovo dejanje najbrž lažje razumeli. Gregor Alič šil se bo razvoj dopolnilnih dejavnosti in preko tega odpiranje novih delovnih mest na podeželju. V koaliciji si želimo, da bi do teh sredstev lažje prišli tudi manjši kmetje, da se ne bi več dogajalo to, kar se je v preteklosti, da so sredstva v glavnem dobivali veliki, je še na okrogli mizi na Hajdini povedal Alojz Sok, ki se je tudi zavzel zato, da se verske delavce vključi v državni sistem pomoči. Gre predvsem za plačilo socialnih prispevkov. Nova Slovenija je velik zagovornik lokalne samouprave. Občinam se bodo v le- tošnjem letu zagotovila večja sredstva od inflacije, glavarina se bo v letih 2006 in 2007 povečala za 4,5 odstotka. Spremenili smo ustavo, s tem pa omogočili nastajanje regij. »V novi Sloveniji upamo, da se bomo lahko dogovorili za primerno število regij. Zase lahko rečem, da sem zagovornik regije Spodnje Podravje, v tej regiji vidim sedanje občine na Ptujskem in ormoške občine. Dogovoriti pa bo potrebno tudi njihove naloge in financiranje, da proces regionalizacije za Slovenijo ne bo predrag,« je še povedal Sok. MG Hajdina • Kolesarski dobrodelni podvig Zvoneta Hazemalija Od Hodoša do Ankarana - za bolno Mojco Na Hajdini pri Ptuju je bilo minulo soboto zjutraj vse v znamenju pričakovanj, kdaj bo iz Hodoša na slovensko-madžarski meji prikolesaril njihov sovaščan in prijatelj Zvone Hasemali, ki se je skupaj z nekaj kolesarskimi in drugimi športnimi zanesenjaki odločil za neobičajno humanitarno akcijo. V enem dnevu je po diagonali prekolesaril Slovenijo in zvečer s svojim motoriziranim spremstvom prispel na sloven-sko-italijansko mejo v obmorski Ankaran. Foto: Matija Brodnjak Ob šestih je Zvone Hazemali v Hodošu pognal svojega dvokoles-nega prijatelja na 340 km dolgo dobrodelno pot, ki sta jo trasirala skupaj z enim od očetov teka po mejah Slovenije, maratoncem Francem Zupaničem, ter ekipo prijateljev. Zvone na svojem najboljšem prijatelju. Foto: Matija Brodnjak Nenavadni podvig je kronal njegovo željo, da bi s svojimi močmi prispeval k zbiranju prispevkov za izboljšanje zdravstvenega stanja 15-letne Mojce Sagadin, hčerke njegovega soseda iz otroštva in dolgoletnega prijatelja Janeza iz Njiverc pri Kidričevem. Mitohondrijsko celično obolenje ji povzroča odmiranje mišic ter živčnega sistema. Težave so se pri Mojci pojavile v prvih letih življenja in njej ter družini utirile povsem drugačen vsakdanjik, kot so ga vajeni tisti, ki mislijo, da so zdravi, pa se tega ne zavedajo dovolj. »Med potjo je Zvoneta in ekipo, ki ga je spremljala od Hodoša, čakal krajši sprejem pred ptujsko Mestno hišo. Pričakala sta nas podžupan mestne občine Ptuj Miran Kerin ter direktor občinske uprave Stanko Glažar. Sledil je nepozaben sprejem pred novim poslovno-stanovanj-skim centrom na Hajdini, kjer nas je pozdravil občinski svetnik Andrej Tkalec z delegacijo občine Hajdina. Za srečno popotnico pa so po- Štajerski TEDNIK DUHOVNIK SOSEDNJA DRŽAVA ŠVEDSKI PISATELJ ALEXANDER GORA V JULIJCIH (2393 m) ERIKA MORDEJ GOZDNA POVRŠINA Z REDKIM DREVJEM NAPRAVA V KOMUNIKACIJSKEM OMREŽJU POGORJE V GRČIJI ZMRZNJENA ROSA, INJE MERILNIK UPORNOSTI ŠOPIRJENJE SANJE, SNOVI FILIPINSKI RAGU MAJHEN OTOK MESTO V APULIJI ALENKA ŽAVBI PORTUGALSKA JADRNICA ALŽIRSKI PISATELJ NEMŠKI SKLADATELJ (GUSTAV) PRESTOLNICA KAZAHSTANA ANGLEŠKI PLEMIČ LIKIJSKI KRALJ OTOK NA JADRANU ENOTNI VEKTOR ALBERT EINSTEIN EDINA HČI NAŠA SMUČARKA 1. DEL BIBLIJE PRI JUDIH Foto: Matija Brodnjak Tako se je ekipa, v kateri sta bili tudi Zvonetovi hčerki, ki sta med postanki poskrbeli za očetovo kondicijo, v Ankaranu veselila svojega cilja. Z dolgo vožnjo je želela širšo javnost tudi medijsko opozoriti na še en problem, ki bi ga družba morala reševati na drugačen način. Kako z brezplačnimi zdravili in nujno potrebnimi terapevtskimi posegi (fizioterapija, hipoterapija, plavanje ipd.) olajšati dolgotrajne postopke zdravljenja bolnikov s podobno usodo, kot je Mojčina? Dokler tega ne bo, bodo še naprej potrebni ljudje širokih src in odprtih dlani. Še vedno bodo zaželeni donatorji in v prvi vrsti prijatelji, ki si ne zatiskajo oči pred stisko, v kateri se znajde nekdo, ki je potreben pomoči širše skupnosti. skrbeli Štajerski frajtonarji, ki so z Golico še dodatno motivirali Zvoneta k nadaljevanju poti proti Ankaranu. Preden je Zvone nadaljeval pot, se je na kratko pomudil še v gostišču Olga, v katerem je projekt o kolesarski akciji nastajal ves mesec. Mojčina mama Magda je poskrbela, da ekipa ni bila lačna in žejna, šefica Jožica pa je Zvonetu skuhala kavo, ki jo je neumorni kolesar popil kar na kolesu. Do Šikol je ob Zvonetu kolesarila tudi trojica kolesarjev iz kolesarskega kluba Bike-ek. Medtem ko smo sončni vzhod doživeli v Hodošu, smo bili priča sončnemu zahodu na Obali, kjer se je ob tabli Ankaran zbrala množica ljudi, ki so skupaj z nami dočakali Zvoneta in prijatelja Miho Svržnjaka, sicer znanega ptujskega maratonca, ki se mu je s kolesom pridružil v zadnjih kilometrih. Vzdušje je bilo enkratno, kajti prav vsi ob poti so z odobravanjem spremljali našo kolesarsko akcijo, ki se je ob vsesplošnem navdušenju končala z nekajminutnim oddihom v morju,« je strnil popotne vtise vseh sodelujočih Matija Brodnjak in na koncu dodal: »V imenu vseh, ki smo ves mesec živeli za 29. julij - dan prijateljstva in želje po pomoči mladi Mojci in njeni družini, se zahvaljujem vsem, ki so z denarnimi prispevki že doslej podprli naša prizadevanja, pa tudi tistim, ki se bodo morda ob prebiranju teh vrstic za to še odločili. Hvala pa tudi podjetju Dominko, d. o. o., iz Ptuja in PSC Peugeot - Toplak iz Podlehnika, ki sta nam posodila svoji vozili, s katerima smo našega kolesarja spremljali od starta do cilja.« Silvestra Brodnjak Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SKLEDA, TLORIS, REMETE, AVEDON, NILE, MIŠA, DO, PECA, ORT, PRŠUTAR, LOK, RIKŠA, FIGA, OBRENOVIĆ, FAIN, SUE, TU, URNJAK, SLON, MIJA, MARTINA, OČAK, RJAVEC. Foto: Matija Brodnjak Neumornega kolesarja je med kratkim postankom na Hajdini pričakala njegova mlada prijateljica Mojca Sagadin z očetom Janezom. Njen požrtvovalni oče je povedal, da obstaja majhna možnost, da bi hčerki z novim načinom zdravljenja, ki so ga razvili v ZDA, pomagali pri njenem stanju. S tem bi ji v prihodnosti omogočili vsaj nekaj več neodvisnosti od tuje pomoči. Družina, ki je vse svoje življenje podredila temu, da bi svoji drugorojenki omogočila čim boljše vključevanje v okolje, sama ne zmore sredstev za dolgo pot in poseg v Ameriki. Mogoče pa bi jim s skupnimi močmi lahko kako pomagali? Kdorkoli bi hotel s svojim prispevkom podpreti prizadevanja Haj-dinčanov in pomagati učenki OŠ Gustava Šiliha iz Maribora, ga vabimo, da svoj delež nakaže na transakcijski račun Društva za cerebralno paralizo Sonček Ptuj, ki je odprt pri NKBM, št.: 04202-0000833070, s pripisom za Mojco Sagadin. Ljutomer • Varna hiša Pomurja lani sprejela 22 žensk in 14 otrok Pričetek projekta SMS Donacija Varna hiša V Ljutomeru so leta 2002 v okviru programa Materinski domovi in zatočišča za ženske odprli Varno hišo Pomurja, ki je namenjena ženskam brez otrok oziroma z njimi, ki doživljajo kakršnokoli nasilje v družini (psihično, fizično, spolno ali ekonomsko). V lanskem letu je v Varni hiši Pomurja, ki naenkrat lahko sprejme od 6 do 8 žensk in do 12 otrok, bivalo 22 žensk in 14 otrok iz večjega dela vzhodne Slovenije, za katere je skrbelo tudi do sedem zaposlenih strokovnih delavk z določenim delovnim časom. Lani je iz občine Gornja Radgona v ljutomerski Varni hiši bivalo šest žensk in štirje otroci, iz Šalovcev dve ženski, iz Moravskih Toplic dve ženski in trije otroci, iz Ljutomera ena ženska in dva otroka, iz Lendave dve ženski in otrok, dve ženski sta bili iz občine Murska Sobota, po ena ženska iz občin Puconci in Središče ob Dravi, iz Ormoža sta v ljutomerski Varni hiši bivali dve ženski in dva otroka, iz Maribora dve ženski in otrok, iz Miklavža pri Ormožu pa ženska in otrok. Strokovne delavke oziroma svetovalke so bile na razpolago ženskam in otrokom v ljutomerski Varni hiši od ponedeljka do pet- Ptuj • Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Darilni bazar iz Ozare spodbuja počitniško ustvarjanje Dvainosemdeset likovnih izdelkov iz Ozare v vitrinah mladinskega oddelka vabi k ustvarjalnemu preživljanju prostega časa, tudi s pomočjo knjig ročnih in likovnih spretnosti: Glina, Čarobne poslikave svile, Slikanje na svilo z uspehom, Oblikovanje iz papirja, Škarjice in dolgčas, Voščilnice, 101 izdelek iz papirja, Otrok ustvarja, Moja prva knjiga o slikanju ... Avgustovska redna mesečna razstava z literarno uganko je nekoliko drugačna od običajnih v mladinskem oddelku, saj tokrat niso postavljene na ogled knjige, marveč pisana druščina različnih likovnih izdelkov: svilena ruta s poslika-vo, glineni relief , oljenka in cvetlice, mini bidermajerski šopek iz krep papirja, slike iz barvnega peska, zapestnice, uhani in ogrlice iz fimo mase in perlic, rože iz papirja, voščilnice, dišeče košarice z milom, okrasni magnetki, portreti kurenotv iz kolorirane slame, lesa ... Obiskovalci počitniških uric (trajajo še do 15. 8. v pravljični sobici mladinskega oddelka, vsak torek in četrtek ob 10. uri) so po vzoru z razstave naredili zapestnice iz pisanih slamic, ki so jih nizali na vrvico. Takšna likovna dejavnost ozavešča vrednost ročnih spretnosti in oblikovanja, ki kljub morebitni, navidezni skromnosti, daleč prekaša mnoštvo industrijske darilne šare. Ozarini izdelki, ki so lahko darilna pozornost ali okrasni dodatek, so nastali v nacionalnem združenju za kakovost življenja Ozara s sedežem v Foto: L. Klemenčič ka med 7. in 20. uro, v času praznikov, vikendov in ponoči pa so bile dosegljive na dežurnem telefonu. V delo oziroma program varne hiše se aktivno vključujejo tudi štiri prostovoljke, od tega tri prihajajo po štiri ure tedensko, ena pa tri ure mesečno. Prostovoljke svetujejo mamam, poskrbijo za zaposlitev otrok in za različne delavnice, po potrebi pa nudijo tudi učno pomoč. Ob prihodu v Varno hišo se ženska vključi v skupino za samopomoč, sodeluje pa tudi pri vseh drugih aktivnostih, kot so kreativne in tematske delavnice, hišni sestanki in rekreativne dejavnosti. Otroci se vključijo v razne delavnice, v rekreativne in športne dejavnosti, šoloobvezni otroci pa v skupino za učno pomoč. »Delo z žrtvami nasilja obsega telefonsko svetovanje pred prihodom v varno hišo, z namenom informiranja potencialnih uporabnic in opo-gumljanja pri iskanju pomoči ter osebni uvodni razgovor z žrtvijo - uporabnico na nev- tralnem območju. Na tem razgovoru se podrobneje spozna njena situacija in se ji razložijo pogoji in pravila bivanja v Varni hiši,« je povedala predsednica Društva varnega zavetja Ljutomer, ki upravlja Varno hišo Pomurja, Darinka Štuhec. Po nastanitvi v Varno hišo se nato začne skupaj z ženskami in s pomočjo institucij aktivno reševati nastalo situacijo. Delo v Varni hiši obsega individualno svetovalno delo in skupinsko delo v obliki delavnic ter skupine za samopomoč. Omenjeno društvo ima pri sodelovanju z zunanjimi institucijami še vedno največ težav zaradi tajnosti lokacije, kot nevladna organizacija pa imajo veliko težav s financiranjem programa Varne hiše. »Delujemo na območju ekonomsko nerazvite regije in s finančnimi sredstvi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ne moremo pokrivati vseh stroškov. Občine našega območja se tudi več ali manj ubadajo s finančnimi problemi, donatorjev je prav tako vedno manj,« je o eni izmed težav v letnem poročilu zapisala Darinka Štuhec. Tako so v lanskem letu porabili 24,2 milijona tolarjev, prejeli pa so le 21,7 milijona tolarjev. Največ denarja, 15,2 milijona tolarjev, je prispevalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, od katerega so pred pri-četkom leta 2005 pričakovali več kot 27 milijonov tolarjev. Ostalo so dodale občine in donatorji. »Pridobljena sredstva žal ne zadoščajo, zato si moramo poiskati dodatne vire financiranja in druge oblike pomoči za delovanje naše Varne hiše,« je povedala Štuhčeva. Prav zaradi tega so v začetku tega meseca pričeli izvajati projekt SMS Donacija Varna hiša. Sredstva zbirajo preko uporabnikov storitev družbe Mobitel, uporabnik pa sodeluje tako, da pošlje SMS sporočilo z vsebino ZAVETJE na številko 1919. S prejetimi sredstvi bodo krili materialne stroške (najemnina, elektrika, kurjava). Miha Šoštarič Foto: L. Klemenčič ulici Viktorina Ptujskega 3 (tel. 798 06 50, www.ozara. org). Ustvarjalno delavnico vodi Mira Zebec, organizatorka je Marjeta Sitar, dnevni center pa vodi Renata Topolovec. Vzajemno sodelovanje Ozare in mladinskega oddelka poteka v obliki pravljičnih uric in branj za odrasle in ogleda knjižničnih razstav. Razstava je odprta za obiskovalce v počitniškem odpiralnem času Knjižnice Ivana Potrča ob ponedeljkih od 12. do 19. ure, ostale delovne dni pa od 8. do 15. ure vse do 26. 8., ko bo mladinski oddelek zaradi inventure za teden dni zaprl vrata. Liljana Klemenčič V Tušu bodo že tretjič obdarili slovenske dvojčke in trojčke Za pol leta pleničk Pampers podarili družini iz Ptuja Za suhi ritki [pele in Ajde Ptuj, 3. avgust - V družbi Engrotuš so danes v okviru akcije Tuševi dvoj~ki in troj~ki obdarili tretjo družino. Darilni paket s skoraj 2.000 pleni~kami Pampers sta v imenu dveh malih pun~k sprejela mamica Simona in o~ka Andrej iz Ptuja. V Splošni bolnišnici Ptuj sta namre~ pred mesecem in pol na svet privekali najprej Špela in takoj za njo sestrica Ajda. Družine so v Tušu izbrali s pomo~jo vseh štirinajstih slovenskih porodnišnic, in sicer iz: Celja, Izole, Jesenic, Kranja, Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Novega mesta, Postojne, Ptuja, Brežic, Šempetra, Slovenj Gradca in Trbovelj. Iz vsake od njih bodo v prihodnjih tednih obdarili po dve družini, katerih dvoj~ki oziroma troj~ki so tam zadnji in predzadnji prijokali na svet. Naklju~je pa je letos hotelo, da so se v vseh izbranih družinah rodili le dvoj~ki. S polletno zalogo pleni~k bodo torej založili kar 56 malih ritk. Dvojčici Ajda in Špela iz Ptuja s podarjenimi pleničkami Pampers. Mamica Simona in o~ka Andrej sta se družbi Engrotuš, ki je v Ptuju obdarila kar dve družini - v obeh so dvoj~ki prijokali na svet v juniju - zahvalila z besedami: »Zelo sva vesela in pre-sene~ena, da ste se v podjetju Tuš odlo~ili za takšno akcijo in prisko~ili na pomo~ nam, ki so nas razveselili dvoj~ki. Še veliko podjetij bi se lahko zgledovalo po vas in razveselilo še kakšno družino.« V podjetju Tuš so v treh letih skupaj s podjetjem Pro-cter&Gamble pleničke Pampers podarili že 108 slovenskim družinam, v katerih so se rodili dvojčki ali trojčki. Z dobrodelno akcijo Tuševi dvojčki in trojčki želijo v podjetju Tuš opozoriti na problem upadanja števila rojstev v Sloveniji. Stroški so namreč že ob rojstvu enega otroka visoki, zato starši z dvojčki in trojčki vsekakor potrebujejo dodatno pomoč. Družinam, ki so se jim v zadnjih nekaj mesecih rodili dvojčki ali trojčki, bo s podarjenimi pleničkami za njihove malčke gotovo veliko lažje. Prireditvenih Torek, 8. avgust 10.00 19.00 20.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, počitniške urice, potrebni so copati, udeležba je brezplačna Maribor, v Sinagogi, Židovska ulica 4, odprtje razstave Judovski Dunaj - hologrami Ormož, zbiranje na avtobusni postaji, pohod ob polni luni, organizira PD Maks Meško Ormož, inf. 041 698 741 Ljutomer, 2. Grossmannov festival filma in vina, podrobnejši program si lahko ogledate na spletni strani www.grossmann.si Ptuj, Župnijski urad Ptuj organizira Oratorij 2006 za otroke od 3. leta do konca osnovne šole, informacije na telefon 031 681 193 Ptuj, počitniški tečaj jahanja, Konjeniški klub Ptuj, telefon 746 16 71 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, na ogled je razstava National Geographic Slovenije - 100 izbranih fotografij Ptuj, CID, v mesecu avgustu ga lahko obiščete od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure Ptuj, če se povzpnete na grajsko ploščad, lahko uživate ob pogledu na staro mesto, ki leži pod njim, v teh poletnih mesecih so vrata grajske ploščadi odprta vse do 22. ure Ptuj, poteka 4. mednarodna likovna kolonija pod naslovom Luč prosim, kolonija poteka v Miheličevi galeriji, galeriji Magistrat in galeriji FO.VI Sreda, 9. avgust 10.00 Ptuj, CID, elektro delavnica, za starejše osnovnošolce 19.00 Ptuj, zbiranje v Ljudskem vrtu, Pohod ob polni luni - ščipohod - Ptuj, Mestni stadion, prvenstvo v izvajanju prostih strelov Četrtek, 10. avgust 10.00 19.00 19.30 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, počitniške urice, potrebni so copati, udeležba je brezplačna Ptuj, v telovadnici OŠ Breg, badminton, šport za vse generacije Lovrenc na Dravskem polju, v gasilskem domu, predstavitev zbornika ob 120-letnici PGD Lovrenc Ptuj, pred Barom Pomaranča, odbojkarski turnir, traja vse do 15. avgusta KOLOSEJ Maribor Torek, 8. avgust, ob 16.50, 19.10 in 21.30 Sreča pa taka. Ob 20.10 Zveza kebab. Ob 15.20, 16.20, 18.30, 19.30 in 21.40 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 17.20, 19.40 in 22.00 Agent na begu. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Hitri in drzni: Tokio Drift. Ob 15.30, 18.40 in 21.50 Superman se vrača. Ob 16.45, 19.15 in 21.45 Ulični tango. Ob 16.30, 18.50 in 21.00 Poseidon. Ob 15.50 in 18.00 Divjina. Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Da Vincijeva šifra. Sreda, 9. avgust, ob 16.50, 19.10 in 21.30 Sreča pa taka. Ob 20.10 Zveza kebab. Ob 15.20, 16.20, 18.30, 19.30 in 21.40 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 17.20, 19.40 in 22.00 Agent na begu. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Hitri in drzni: Tokio Drift. Ob 15.30, 18.40 in 21.50 Superman se vrača. Ob 16.45, 19.15 in 21.45 Ulični tango. Ob 16.30, 18.50 in 21.00 Poseidon. Ob 15.50 in 18.00 Divjina. Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Da Vincijeva šifra. Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. v Štajerski TEDNIK Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAKOÔL.,CAZA TEDMIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: * RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku Fizične osebe do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 900,00 3,76e 9,00 0,04e z okvirjem 1.500,00 6,26e 9,00 0,04€ z okvirjem in simbolom 2.000,00 8,35e 9,00 0,04€ Pravne osebe in s.p. do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 1.200,00 5,01 € 12,00 0,05e z okvirjem 1.760,00 7,43€ 12,00 0,05€ z okvirjem in simbolom 2.420,00 10,10€ 12,00 0,05€ z okvirjem in logotipom 3.080,00 12,85e 12,00 0,05€ Naročnikom Štajersliega tednika priznavamo 20% po/mt na niale oglase. Vse cene so brez DDV. Infomiativni preračun po centralnem paritetnem tec^u 239,640 = 1 EUR ÍPoiLíajk nai na iudounm ijildu! RADIOPTUJ tut áfoietct www.radio-ptuj.si Mali oglasi STORITVE Obrestna mera že od EURIBOR + 1,85 % • Polovični strošld odobritve do 31.8. • 100 % izplačilo sredstev na TRR • Družinsko odplačevanje • Tudi za nekomitentel Obiščite nas v poslovalnicah Ptuj, Lackova ulica 5, Novi Zagrebška 4a in Ormož, Ptujska cesta 2. www. nkbm.si -> izračuni llï STANOVANJSKI KREDIT ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. NUDIM skupinske in individualne inštrukcije iz matematike in fizike. Aksiom, Tea Stefanovič, s. p., Kraigherjeva 24, Ptuj, tel. 031 371 187. . /i KMETIJSTVO PRODAM mešana drva, hrast, bukev, ter brezova za kamin. Tel. 041 723 957. NJIVE vzamem v najem. Tel. 041 561 893. PRODAM bikca starega osem tednov, simentalca. Tel. 792 33 81 MLIN za sadje, nov, ugodno prodam. Tel. 041 818 899._ CIRKULAR enofazni, kupim. Tel. 041 920 200. DELO POP 7 TOP \m 1 1.Ans. OBJEM - Preljubo dekle 2. Ans. DORI - Naša dumuvina 3. VITEZI POLK IN VALČKOV - Viteški pozdrav 4. TAPARAVI FALOTI - Za ljubezen gre 5. Ans. JERNEJA KOLARJA - KožehaCI 6. Ans. PODKRAJSKI FANTJE - Golfiva dušca 7. Ans. ZARJA-Zakonski špetir 1. DOMEN KUMER-Banana 2. MONIKA PUČELJ - FeSta 3. BIČ BOYS - Povej ml že 4. TURBO ANGELS-Jaz sem za 5. MANCA ŠPIK-Marinera 6. SERGEJA - Danes je nov dan 7. TINA G - Fiesta G Sopek poskočnih pop 7 top Ime In priimek: , lël. Stevllica: _ , Glasujem za:, . Naslov: Gbuovnlce po^Jlte na dopisnicah na naslov: MEG A MARKETING d.o.o..p.p. 13, 2288 Hajdina Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nagrajenec: Rok Dolinar VItomarel 5 2255 VItomarel ČASOPISNA HIŠA "DELO" vabi k sodelovanju zastopnike naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pogoji: izkušnje s prodajo, smisel za delo z ljudmi, osebna urejenost, poštenost. Pisne prijave v 8 dneh na Delo, d. d., naročnina, Strossma-yerjeva 26, Maribor. RAZNO KUPIM termogen peč. Ponudbe na tel. 031 316 054 ali 740 41 21. RADIOIIITEDNIK Mali oglasi 02/7493410 www.radio-tednik.s Nešteto sveč je pogorelo, nešteto solz je preteklo, a nič več te ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, ker tebe ve~ med nami ni. SPOMIN 10. avgusta mineva tri leta žalosti, odkar nas je zapustil naš najdražji mož, ata in dedek Andrej Drevensek IZ SLATINE 13 Tvoji žalujoči Skromno in pošteno si živela, v življenju skrb in delo si imela, skozi vse življenje boriti si se znala, a v tihem, sončnem juliju utrujena si zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi draga žene, mame in babice Viktorije Petrovič IZ ZAKLA 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvala pogrebnemu zavodu Mir, hvala gospodu župniku za opravljen obred, hvala g. Žeraku za poslovilne besede ter hvala pevcem, godcu Tišine. Žalujoči: mož Franc, sin Leon ter hčerki Marica in Jožica z družinami Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost trga srce, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Ivane Kostanjevec IZ SPUHLJE 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Hvala g. provincialu Milanu Kosu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala tudi Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene storitve ter godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala g. Francu Bol-carju za tople besede ob slovesu ter ge. Kristini Erbus za molitev. Zahvala tudi Upokojenskemu društvu Spuhlja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Ptuj • Vesela Ptujska noč Zabava kljub neobičajno nizkim temperaturam Letošnja Ptujska noč, zabavno-glasbena prireditev, redna spremljevalka praznika MO Ptuj, 5. avgusta, je bila zaradi slabega vremena okrnjena. Kljub temu se je na njej zabavalo okrog sedem tisoč ljudi. Nekateri napovedani udeleženci petkovega programa so se preselili v zaprte prostore, sobotna zabava na ptujskih ulicah in trgih pa je potekala v nekoliko zmanjšanem obsegu, tudi zaradi odpovedi nekaterih skupin v zadnjem trenutku. Mestne ulice in trgi, kjer naj bi bila zabava, so še malo pred 21. uro kazale bolj slabo sliko, kot da ljudje niso pričakovali, da bo vreme vzdržalo. Mesto se je pričelo polniti šele ob 22. uri, še bolj pa ob 23. uri, ko so se vanj preselili tudi udeleženci letošnje že 14. Rancarije. Nekaj tisoč ljudi se je zabavalo v malo bolj toplih oblačilih, po oceni naj bi jih bilo okrog sedem tisoč, za nekaj gretja pa so poskrbeli tudi glasbeniki. Med Ptujčane in okoličane so se pomešali številni turisti, ki so si tudi z velikim zanimanjem ogledali nove prostore TIC-a na Slovenskem trgu 5, ki so jih uredili v znameniti Ljutomerski hiši. Ob polnoči je ptujsko nebo osvetlil veličasten ognjemet. Najbolj vztrajni so že po tradiciji vztrajali do zgodnjih jutranjih ur, ko se je že pričelo čiščenje ulic in trgov. MG Foto: Črtomir Goznik Kljub temu da letošnja Ptujska noč nI postregla z visokimi temperaturami, to zabave željnih nI motilo. Na ulicah In trgih Ptuja se je v soboto zabavalo nekaj tisoč ljudi, ki jih je opolnoči razveselil tudi velečasten ognjemet. Foto: Črtomir Goznik Na Mestnem trgu so na zabavo in ples vabili člani legendarnega Ansambla Lojzeta Slaka. Pritegnili so okrog tri tisoč obiskovalcev. Napoved vremena za Slovenijo če je na Lovrenca (10.) lepo, tu^ jeseni ne bo grdo. Danes bo sončno, popoldne predvsem v severni polovici Slovenije spremenljivo oblačno, možne bodo posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od9 do 16, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C. V sredo in četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v hribovitih krajih tudi pretežno oblačno s krajevnimi plohami ali nevihtami. Črna kronika Dve smrtni žrtvi na prleških cestah Minuli teden sta na prleških cestah umrli dve osebi. Najprej je v torek okrog 19. ure življenje v Radencih izgubil 19-letni Željko Čuček iz Gornje Radgone. Po navedbah policije je mladi voznik motornega kolesa znamke Aprilia v križišču prehiteval tovorno vozilo. Po prehitevanju je ob vračanju na desnosmerno vozišče zaradi neizkušenosti in neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Najprej je trčil v robnik in bočno drsel po pločniku, nato pa s telesom trčil v drog električne razsvetljave, kjer je hudo poškodovan obležal. Z reševalnim vozilom je bil odpeljal v bolnišnico Rakičan, kljub nudeni strokovni pomoči pa je zaradi hudih poškodb umrl. V petek nekaj minut po 7. uri zjutraj pa je na regionalni cesti Ljutomer-Ormož življenje izgubil 43-letni Alojz Hozjan iz Trnja v občini Črenšovci. Slab kilometer izven Ljutomera je prišlo do trčenja osebnega avtomobila znamke Peugeot in tovornjaka madžarskih registrskih tablic. Po ogledu kraja nesreče in zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da je 26-letni madžarski voznik tovornega avtomobila vozil iz smeri Ormoža. V desnem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti na mokrem in spolzkem cestišču priklopnik zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem se je iz smeri Ljutomera z osebnim avtomobilom pravilno pripeljal 43-letni Alojz Hozjan. Trčenje je bilo tako silovito, da je osebno vozilo odbilo na bližnjo njivo. Hozjan je ostal ukleščen v vozilu, kljub takojšnji zdravniški pomoči pa je na kraju nesreče umrl. Motorist neprevidno prehiteval Izven naselja Cirkovce se je 31. julija ob 21. uri zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani. Ko je 33-letni voznik motornega kolesa pripeljal v neposredno bližino križišča, je pričel prehitevati pred seboj vozeča vozila, pri tem pa ni opazil, da voznik osebnega avtomobila namerava zavijati v levo. Voznik motornega kolesa je zato z desno bočno stranjo oplazil sprednji levi bočni del osebnega vozila. Motorno kolo je odbilo v levo, čez ustje križišča in nato na njivo, kjer se je prevrnilo. Zaradi poškodb pri padcu sta bila voznik in potnica na motornem kolesu z reševalnim vozilom odpeljana v ptujsko bolnišnico. Pešec nepazljivo čez cesto Na Ormoški cesti na Ptuju se je 3. avgusta ob 17.25 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 31-letni voznik osebnega avtomobila Renault twingo, doma iz Ptuja, je vozil po Ormoški cesti iz smeri Minoritskega trga proti Spuhlji, tedaj pa je vozišče z voznikove desne strani in izven označenega prehoda za pešce nenadoma prečkal 73-letni pešec, doma iz okolice Ptuja. Voznik je z vozilom pešca zadel, zaradi česar je ta padel po vozišču in se poškodoval. Miha Šoštarič Osebna kronika Rodile so: Karmen Toplak, Kog 104, Kog - Mariso; Mateja Krušič Šibila, Tržec 46/b, Videm - Vito; Renata Jurgec, Krčevina pri Ptuju 64/a, Ptuj - Nejca; Lidija Bud-ja, Kokolajnščak 4, Sveti Jurij ob Ščavnici - Tjašo; Dragica Kaučič, Podgorci 67, Podgorci - Aneja; Andreja Pintarič, Pav-lovski Vrh 43, Ivanjkovci - Niko; Monika Čeh, Pacinje 10/a, Dornava - Manco; Nives Arnuš, Ar-bajterjeva 8, Ptuj - Tjašo; Nada Celec, Bukovci 82/ a, Markovci - Nušo; Nina Perkovič, Starošince 19, Cirkovce - Klemna; Lidija Dražkovič, Starošince 34, Cirkovce - Tima; Nataša Kozel, Skorba 22, Hajdina - Ajdo; Viktorija Vrabl, Zg. Hajdina 1/a, Hajdina - Zojo; Romana Vidovič, Velika Varnica 24 - Tjašo; Darja Žerjav, Slovenska c. 37, Središče - Nejca; Darja Kodrič, Kočice 15, Žetale - Moniko; Marta Klobasa, Grlin-ci 20, Juršinci - Danjelo; Danica Novak, Rimska pl. 13, Ptuj - Benjamina. Poroke - Ptuj: Rajko Majerhofer in Vesna Mlakar, Hajdoše 40; Vlado Erhatič, Vičanci 46, in Brigita Arnejčič, Goriš-nica 134; Daniel Krušič in Valentina Vidovič, Do-rnava 34; Danijel Pon-grac, Zavrč 6, in Natasha Sheree Richie, Gainesville, 3232 Joe parker Road, Georgia, ZDA; Predrag Krajnc, Podvinci 120/b, in Carmen Leepin, Carl-Orff str. 6, Hilden, Nemčija; Vladimir Belšak, Mezgovci ob Pesnici 4, in Mateja Ozmec, Podgorci 49. Poroka - Ormož: Dominik Raušl in Zlata Rep, Stojnci 17. Umrli so: Zdravka Masten, rojena Ferlin, Placar 16, rojena 1923 - umrla 25. julija 2006; Franc Mesarič, Hlaponci 9/b, rojen 1938 - umrl 31. julija 2006; Marija To-pličar, rojena Puklavec, Hardek 32, rojena 1930 - umrla 26. julija 2006; Angela Slodnjak, rojena Belšak, Gorišnica 163, rojena 1929 - umrla 26. julija 2006; Frančiška Zelenko, rojena Pleško, Prečna pot 11, Ptuj, rojena 1943 - umrla 28. julija 2006; Ivana Kostanjevec, rojena Tement, Spuhlja 18, rojena 1929 - umrla 28. julija 2006; Jera Mohorič, rojena Brmež, Podvinci 9, rojena 1919 - umrla 30. julija 2006; Ana Hojnik Modic, rojena Šmigoc, Hlaponci 59/ a, rojena 1914 - umrla 20. julija 2006; Jožef Sa-laj, Runeč 23, rojen 1946 - umrl 30. julija 2006; Franc Mesarič, Hlaponci 9/b, rojen 1938 - umrl 31. julija 2006; Štefan Za-dravec, Slomškova ul. 9, Ptuj, rojen 1941 - umrl 1. avgusta 2006.