278. številka. Ljubljana, v sredo 3. decembra 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman m avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K Qza pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez poBiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poSiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna&a poštnina. — Posamezne številke po lO^h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — ZaQoznanlla plaCuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 b, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8L 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Oderuštvo na Dolenjskem. »Slovenec« priobčuje sedaj članke o dolenjskih razmerah. Kar dva članka je posvetil oderuštvu in pretakal debele solze, da oderuštvo podi kmeta v Ameriko. Seveda proglaša vse oderuhe za liberalce in vse liberalce za oderuhe. To pobožno laž mu labko odpustimo, saj je znano, kaki oderuhi so ravno mej dolenj skimi duhovniki. Tako je na pr. sedanji leskovški župnik Sch weiger molče pogoltnil očitanje, ki ga je slišal v deželnem zboru, da je jemal od siromašnih ljudi oderuške obresti in katoliško narodni Pfeifer ne more utajiti, da je bil inta-buliran za 3 3 o d s t o t n e obresti na malo kmetsko posestvo. »Slovenec« trdi, da so še danes ljudje primorani plačevati po 15 do 20°/0 obresti in da oderuhi kmeta zlasti pri vinu derejo. Mi smo sovražniki, neizprosni sovražniki vsakega oderustva in če se kje pojavi, naj poklicane oblastnije nastopijo z vso strogostjo. Imamo zakon proti oderuštvu, dober in strog zakon, ki pa se ne vporablja, ker nihče ne naznani slučajev oderustva. Prej, ko tega zakona ni bilo, so se pač primerjali grdi slučaji oderustva, in so oderuhi jemali ne samo po 15 in 20% nego tudi po 33%, a danes se to več ne uganja. Če pozna »Slovenec« slučaje oderustva, zakaj jih ne naznani sodniji? S tem, da pretaka zaradi njih krokodilske solze, ni nikomur nič pomagano. A niti »Slovenec« niti njegovi žegnani dopisniki ne bodo nikogar naznanili. O, da, ko bi bili oderuhi pristaši liberalne stranke, potem bi prečastiti tonzuriranci kaj hitro našli pot na sodnijo, ker še nikdar niso nobenemu liberalcu prizanesli. In če bi šli na sodnijo. bi jim mi prav dali in pohvalili bi jih. Ne pojdejo pa ne, ker tisti oderuhi, kise še tod in tam nahajajo, skrbe že zato, da so v prijateljstvu z župniki in žup niki prav radi skrbe, da ravno ti zasedejo županske stole. »Slovenčevo« vpitje zaradi oderustva je prozoren manever. Tisti ljudje, ki po farovžih gnijejo same lenobe, pa vendar kupičijo tisočake, bi radi razkričali poštene in delavne trgovce in obrtnike in sploh veljav-nejše može za oderuhe, da bi jim tako spodkopali zaupanje pri ljudstvu in da bi ljudsko pozornost odvrnili od požrešne farovske bisage. Boljšega dokaza za to ni treba, kakor je »Slovenčevo« pisarjenje zaradi prodaje kostanjevi! k e graščine. Naše stališče v tej zadevi je označil dr. Tavčar na shodu v Kostanjevici in isto je obče znano. Klerikalci sleparijo s to zadevo ljudstvo vedoma in namenoma. Da bi stranka, ki je spravila na največjo škodo kmetskega ljudstva v me-niške roke Pleterje, Zatičino in Mekine, hotela pri kestanjeviški graščini proti vsem svojim načelom stati na kmetski strani, je že na sebi neverjetno. A še več! Klerikalci sleparijo ljudstvo. Klerikalci so se najprej poganjali za to, da bi se graščina prodala menihom in lazili so v ta namen jako pridno okrog ministrov. To je preprečila napredna stranka. Ko se je spoznalo, da menihi te graščine ne dobe, bi jo bila rada kupila tista družba klerikalnih s p e k u lan t o v, ki imajo svojo zaslombo v Ljudski posojilnici, ki vedno stika za graščinami in ki je ravno sedaj na Hrvatskem kupila veliko posestvo ter je razkosava in izsekava na silno škodo hrvatskemu kmetu. Tej družbi katoliških špekulantov, ki menda daje dr. Šusteršiču nekaj dobička, pa se je pripravljana kupčija vzela iz rok. Oglasil se je namreč liberalen konsorcij, ki se je zavezal varovati koristi prizadetih občin in jim dati delež na podjetju, ker bi bile tako občine brez stroškov poslale deležna velikih ugodnosti, sta se poklicani županstvi izrekli, da naj se proda grajščina liberalnemu konsorciju. S tem je bilo onemočeno, da dobe klerikalni špekulantje iz »Ljudske posojilnice« graj-ščino v roke. Preprečila se je kupčija, od katere je Šusteršičeva kompanija pričakovala ogromen dobiček in to je vse-kako velike vrednosti. Iz jeze, da niso dobili grajščine, kriče sedaj klerikalci na vse grlo. Če vsled tega tudi liberalni konsorcij ne dobi grajščine — nič zato, da je le niso snedli lačni klerikalni špekulantje. V EiJublJanS, 3. decembra. Državni zbor. Po štiridnevnem odmoru se je včeraj zopet sešla poslanska zbornica. Pred sejo je bilo podanih več predlogov, oziroma vprašanj. Med drugimi je predlagal posl. Steinwender, naj bi se vodniki hribo-lazcev in podobni poklici oprostili splošne dohodnine. Posl. Wilhelm je interpeliral finančnega ministra glede položaja financ nih stražnikov. Posl. Berks je vprašal načelnika socialističnega odseka, kaj je z zakonskim načrtom glede penzijskega zavarovanja zasebnih uradnikov. Poslanca Pommer in Plaček sta vložila predlogo, naj se takoj začne obravnavati vladna predloga glede reforme krošnjar-skega zakona. Vsi predlagatelji so umaknili svoje predloge na korist imenovanima. Posl. Pommer je v utemelje vanju svojega predloga navajal, da je to že četrta vladna predloga o preo3novi krošnjarstva, ki je prišla končno v raz pravo. V vseh trgovskih in obrtnih krogih se pritožujejo o občutni konkurenci, ki jim jo prizadeva krošnjarstvo. Krošnjarje ni mogoče kontrolirati, ako koga opeharijo, dočim je to pri stalnih trgovcih mogoče. Tudi posl. Plaček utemeljuje svoj predlog. — Posl. Plantan pravi, dane more odreči potrebe preosnove pri krošnjar-skem patentu. Toda on mora razsojevati zadevo s specialnega stališča Kranjcev, ki so takorekoč rojeni krošnjarji. Tu so na pr. Kočevci, katerih rodna zemlja ne more živiti. Zanje je krošnjarstvo pogoj življenja. Ti ljudje gotovo ne pomenijo nevarnosti za trgovstvo in obrtništvo v velikih me stih. Govornik dokazuje, da bi krošnjarska predloga zavzela ves čas do Božiča in ne bo mogoče začeti obravnavati budgetnega provizorija, kar je vsekakor važnejše. — Posl. Wohlmeier predlaga spremembo § 12 predloge tako, da naj se prepusti občinskim svetom, da z dvetretjinsko večino sklenejo, s katerimi predmeti in v katerem času se sme v njegovem področju krošnjariti. Posl. L o ser polemizuje proti Plantanu. Posl. Haje k dokazuje škodljivost krošnjarstva, a zahteva, da se ozira na domačo industrijo in razne dohodninske razmere. Glavna govornika se izvolita contra Bazzanella in pro Erb. Bas-zanella dokazuje, da je prebivalstvo Valzugane na Tirolskem navezano le na krošnjarstvo ter bi se moralo izseliti ali bi se pa uprlo, ako bi se mu odvzel ta vir. On je proti nujnosti predloga. Pri glasovanju se prizna nujnost obema predlogoma. V generalni debati je govoril posl. Ellenbogen. Po seji so vložili Mlado-čehi znova nujni predlog, da se ustanovi živinozdravniška visoka šola s češkim učnim jezikom v Pragi. Načelnik socialističnega odseka dr. G ros s odgovarja Berksovemu vprašanju ter pove, da bo že zvečer posvetovanje o vladni predlogi, da se uvede nedeljski počitek v odvetniške in notarske pisarne. — Danes je zopet seja. Trgovinsko političen položaj. Dogodki v nemškem državnem zboru so osupnili avstro ogrske politike. Ako se namreč pruski vladi in njeni veČini posreči, da se sprejme novi carinski tarif do 31. t. m., se trgovinska pogodba takoj odpove in treba bo pogajanj za obnovitev iste. To pa se v Avstriji ne more zgoditi prej, dokler ni sklenjena nagodba z Ogrsko. In nagodbe v sedanjih razmerah, ko se je vsak trenetek bati obstrukcije zoper vojno predlogo in zoper zvišanje civilne listo, ni mogoče dognati parlamentarno, a ogrski ministrski predsednik je izjavil, da ne dopustijo Ogri, da bi se nagodba sklenila s pomočjo § 14. Zato je prišel predvčerajšnjem Szell na Dunaj. Povedal je sam nekemu poročevalcu, da je njegov prihod na Dunaj v zvezi z dogodki v LISTEK. O Daliboru Kozojedskem.*) Pripoveduje Alojzij Jirasek. Ko je kraljeval Vladislav II. Jage-lonski, delalo se je kmetskemu ljudstvu veliko očitnih krivic. Graščaki in pleme nitaši so ga pestili z vedno novimi in ne* čuvenimi tlakami. Marsikje niso mogli več prenašati tolikih stisk. Zato so zapuščali vse, bežali s posestev v gozdove ali v druge kraje ter so se pregrešali s tatvino, z ropom in drugimi hudodelstvi. Drugi pa so se puntali zoper svojo gosposko. Tako so se vzdignili kmetje zoper Adama Pioskovskega iz Drahonic v lito-meričkem okraju, kajti Ploskovski graščak je bil zelo krut ter jih gonil na krivično tlako in jih tudi drugače hudo pestil. Zato bo napadli njegovo graščino, udrli *) Sloveči čeSki pisatelj Jirasek je napisal to povestico o Daliboru, kakor se je ohranila v ustnem izročilu naroda. Na§i čitatelji torej lahko primerjajo, kako je libretist Smetanove istoimenske opere, ki se ravnokar poje na slovenskem odru s toli ugodnim uspehom, uporabil zgodovinsko snov. čez okope, razbili vrata in ko se jim je trdosrčni gospod postavil v bran, so ga ranili in ujeli. Da si ohrani življenje, jim je ugodil ter jih s častno besedo, pa tudi pismeno odpustil iz svoje oblasti in obljubil, da se ne pritoži zoper nje. V sosedstvu plemenitega Pioskovskega je takrat živel na svoji trdnjavici mlad plemič, Dalibor s Kozojed, mož starega rodu, čegar prednik se je vojskoval junaško s kraljem Ivanom pri Kreščaku ter je ondi tudi padel. K Daliboru so pritekli osvobojeni kmetje ter mu naznanjali z veseljem, da imajo ploskovsko trdnjavo v svoji oblasti ter prosili, naj jo vzame v posest, oni pa da mu bodo služili prostovoljno. Radi bodo in t veseljem delali vse, ker znajo, da jim bo Dalibor milostiv gospod. Saj so vedeli, da je bil Dalibor s Kozojed do svojih podložnikov vselej dober in blago srčen ter da se je že večkrat usmilil kakega reveža iz druge graščine in mu s svojo priprošnjo pomagal tudi drugače. Plemič Dalibor jim je izpolnil želje: sprejel je, kar so mu ponujali, čim je izvede), da imajo za vse to pismeno potrdilo svojega nekdanjega gospoda. Toda, čim se je Ploskoviški graščak rešil in ozdravel, je zahteval svoja posestva. Z vso silo je prosil vlado za pomoč in deželni poglavarji, smatrajoč Daliborjevo ravnanje za hudodelstvo, ravnanje plo-skoviških kmetov pa za punt, so zbrali vojno moč litomčflčkega okraja, bojno silo vsega plemeni tašt va teh krajev in lito -mčfičkih meščanov. Ta velika množica je napadla spun tane kmete; veliko so jih pobili, polovili in kruto kaznovali, pa tudi Dalibora so ujeli. Tako je prišel mlad zagovornik stiskanega ljudstva v okove. V okovih so ga odpeljali v Prago ter vrgli v osrednjo ječo v novem okroglem stolpu za županovo hišo v Jelenjim jarku. Dalibor je prvi kot jetnik prekoračil stolpov prag in tako se je imenoval stolp po njem »Daliborka«. Na gradu ter po vsej Pragi se je veliko govorilo o mladem plemiču, deloma zato, ker je bil prvi jetnik v tem okroglem stolpu, doloma radi vzroka, zavoljo katerega je prišel tja. Ošabni graščaki so se tega veselili ter mu privoščili, a ljudstvo ga je pomilovalo. In njemu je tam bilo žalostno in otožno. V obokani ječi z debelim zidom in majhnimi linami je bila sedaj njegova graščina. Doma v svoji trdnjavi je več krat z veseljem gledal v daljni, široki in krasni kraj; zdaj pa je videl jedva progo obnebja in pod stolpom globoki zaraščeni jarek. Listje je ondi že porumenevalo, otožna jesen je nastajala. Tiho je bilo v stolpu in tiho okoli. Ptico so obmolknile, le veter je žvižgal ter zmajeval z grmovjem in drevesi. Listje se je osipalo, megle so legale na daljni jarek, pregrinjalo so ga zjutraj in ob zgodnjih somrakih, podnevi pa je dež šumel ter bičal golo grmovje in gole vršičke dreves. Kratki dan je bil v ječi dolg, a dolge noči so se zdele brezkončne. Žalost in dolgčas sta mučila mladega plemiča. Oskrbel si je torej gosli iz skromne zaloge svojega denarja, ki so mu ga pustili, in s katerim si je kupoval hrano. Ko mu je ječar preskrbel gosli, začel se je na njih vaditi. Nikdar ni imel loka v rokah; zdaj pa ga malodane ni dal iz rok. Sam se je vežbal, goslal je ter goslal, dolgčas se je krajšal, čas je hitreje mineval, in igra je bila čim dalje tem lepša, umetnejša, milejša. In navadno so stali ječar in stražarski hlapci za vratmi ter prisluškovati. In marsikateri izmed grajskih gospodov in pruskem državnem zboru. Nagodbe na pogajanja se bodo v najkrajšem času zopet pričela ter pridejo v ta namen prizadeti avstrijski ministri v Budimpešto. Reforme v Macedoniji. Ni več tajno, da sta Rusija in Avstro-Ogrska prevzeli posebno misijo glede Ma-cedonije. Med omenjenima državama in Turčijo se vrše pogajanja za reforme v Macedoniji. V prvi vrsti se zahteva, da nastavi Turčija v Macedoniji več kristjan-skih višjih uradnikov pri upravi. Na ta način se upa doseči za kristjane enakopravnost v politični upravi, ublažiti v praksi obstoječa nasprotstva, ki so glavni vzrok nezadovoljnosti in nemirom. Seveda so to le poskusi, in turška vlada se do-sedaj ni pokazala prijenljive. Gotovo pa je nadalje, da bi se Turčija ne upala tako trdovratno ustavljati, ako bi ji ne dajala potuho Nemčija. Nemčija pač zasleduje lastne koristi ter šunta sultana k nasprotovanju. Nemčija je tudi bila, ki je iz istih sebičnih razlogov preprečila konference velevlasti na korist Macedoncem. Tako postopanje je pač v krvavem nasprotju z vednim povdarjanjem v Nemčiji, da so zavzeti za splošno kulturo in blagostanje vseh narodov, a v Macedoniji zabranjuje ista Nemčija civilizacijo in urejeno upravo samo, da se prikupi reakcijonarnemu sultanu. A vendar se je turška vlada nekoliko vzdramila, kajti bivši vali v Jemenu, II u-se in Hilmi paša, je imenovan za nadzornika, ki naj izvede reforme v evropej skih turških provincijah, a njegove sklepe bd zopet nadzoroval vali v Komjahu, Fe-rid paša. Najnovejše politične novice. Spravne predloge dovršijo nemški klubi v nocojšnji seji. Elaborat se je zavlekel, ker je posl. Barnreither bolan. — Češki klub je v pogajanju, naj bi pripustil parlamentarno obravnavo b u d -getnega provizorija, izjavil, da tega ne stori, dokler se ne predložijo nemško-češki spravni predlogi. — Grško ministrstvo je odstopilo. — Francoska vlada je ustavila plače nekaterim onih škofov, ki so podpisali znano spomenico za kongregacije. — Ameriški kongres se je sestal dne 1.1, m. — Ruski veliki knez Sergij je bil tedni pri papežu, da pripravi vse potrebno za sprejem carja. Car pride v Rim 15. aprila. — Korejski kabinet je odstopil, ker ni dovolil cesar obtožnice zoper vojnega ministra. Med prebivalstvom vre zoper dvor. — »Poljski klub« je izdal tiskano spomenico, v kateri so gospodarske zahteve Poljakov za Galicijo.— Avstrijski parlament je razžalil pruski poslanec Richter, ki je rekel, da bi mu ne bilo častno, sedeti v nemškem državnem zboru, ako bi zavladale v njem iste razmere, kakor so v avstrijskem. — Za spravo na Češkem se je izreklo nemško napredno društvo na shodu v Trutnovem. Sprava naj se sklene zaradi trajnega miru, ne pa da bi se napravila samo usluga vladi. — Kardorffov predlog v nemškem državnem zboru, da se carinski tarif uradnikov je prišel poslušat, kako se je naučil kozojedski plemič v ječi goslanja. Že se je o tem govorilo po mestu in ljudje so prihajali gor na grad prepričat se; najpoprej, ki so to verjeli, pozneje tudi oni, ki spočetka niso hoteli verjeti. Vsak dan jih je prihajalo več, tako da je pogosto velika množica ljudi stala ter čakala pri zadnjih grajskih vratih, na obeh potih, med katerima se je vlekel navzdol vinograd sv. Vaclava. To pa je bilo že v spomladi, ko je pihljal mehki poldanski veterček, ko so vršički drevesc poganjali in cveteli, Petrin in vse višave okoli so ozelenele, in tudi Jelenji jarek, ki je ves odmeval od žvrgolenja sladkih pesmi. Ali krasnejše, kakor ptičje petje, je bilo, kadar se je oglasil iz okroglega stolpa milodoneči glas gostij. Vsi so strmeli in se divili, kadar so se v zraku stresli ti mehki in sladki, žalni zvoki iz puste, žalostne ječe. In ti zvoki so bili čim dalje bolj otožnejši. Hrepenenje in žalost sta odmevali iz njih in zopet so se vrstili ter zveneli v znanih napevih pobožnih pesmi. Pohlevnost, upanje in prošnja žalostnega srca so vreli iz njih. Včasih pa so zopet bili bolj veseli odmevi ljubavnih pesmi in vojnih napevov. reši en bloo, je bil s 193 glasovi proti 45 glasom sprejet. Proti so glasovali Poljaki. — Zoper zvišanje vojaštva je bilo pretečeno nedeljo na Moravskem več protestnih shodov. — Pri občinskih volitvah v M onako vem so izgubili ultra-montanoi tri mandate na socialne demokrate. — Boj zoper Mohabite. Pri Koweituje bila zopet večja bitka. Sultan oblega mesto El Riad, ki so se ga svoje-časno prilastili Mohabiti. — rit ar o slovansko akademijo nameravajo ustanoviti na otoku Krku. Biskup Stross-mayer je podaril že večjo svoto. Škof Mah nič je povdarjal na sestanku, da je tudi papeževa želja, ohraniti staroslovan-sko liturgijo, ker je glagolica most za združitev vztočne cerkve z zapadno. Dopisi. Iz Stražišča. Tu se je vršilo zborovanje »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva«. Ker ni bilo nikjer zapisano, da je zborovanje omejeno na ude, in ker sem še posebej povprašal, ali je vstop dovoljen, sem se z nekim članom prostovoljnega gasilnega društva iz Stra-žišča udeležil tega zborovanja. Vstopil sem, ko je neki Lampe že čvekal nekaj o liberalizmu, o dr. Tavčarju in o dobrih časopisih. Imenoval jih je po imenu, samo »Slovenski Naroda je izoBtal. Dalje je pripovedoval, kako so nekdaj Ribenčanje merili vodnjak in nazadnje vsi padli v dno, ker so prvega zapustile moči. S takimi neslanostmi je primerjal društvo, kako mora biti edino, kako zatirati liberalizem in sploh nasprotnike itd. Neki drugi črnosuknjež je razlagal podobne neumnosti. Med drugim je tudi pripovedoval, kako so nekje na Dolenjskem hoteli počastiti župana ob petdesetletnici njegovega županovanja. Namreč s tem, da mu darujejo sod najboljšega vina. Teden pred sv. Martinom so pripravili sod ter ga vozili od hiše do hiše po vsi občini in prosili vina za daritev županu. Vsak, misleč, da že njegov sosed daruje vino, je vlival vodo v sod in tako so od prvega do zadnjega dali le vode mesto vina. Tako so prišli s polnim sodom do župana, kjer je napil starešina v imenu občine na zdravje županu in tudi njemu nalil. Ko je župan pokusil, je v jezi zagnal kozarec z vodo med navzoče in sline cedil po dolenjcu. Take otrobe je vezal ta duhovnik. Kaj misli ta gospod, da so v Stražišču sami tepci? Dalje je govornik modroval o liberalizmu, kako se mora na vsak način odpraviti, da je grozna stvar, da so bile že kače v raju liberalne ter zapeljale ženo h grešnemu činu, da so bili liberalci vsi judje, ki so bili pri križanju našega Izve-ličarja, dalje da je popolnoma pravo ime dobil šele nekje na Francoskem itd. itd. Govoril je še mnogo drugih takih fraz, a so tako neumne, da niso vredne prostora na papirju. Kar nakrat prileti stražiški kaplanče in zaupije s sveto jezo nad poslušalce, da je tukaj vstop dovoljen samo povabljenim, in da vse druge, namreč liberalce, vreči Nakrat je zagoslal Dalibor stari oni napev o kralju Ivanu, o mladem Klini-berku in Plichtu iz Žerotfna, o strako-ničkem Bavorju, o vseh tistih čeških plemičih, ki so poginili s svojim kraljem pri Kreščaku, ž njimi vred pa tudi pra-ded uječenega goslarja. Ganjeni so poslušali Pražani pri stolpu. In ko so nekoč zapazili, da se iz okenca ječe spušča dol na vrvci hodna, platnena vrečica, so veselo in radi dajali, kar je kdo imel pri sebi, večji in manjši denar. Vsak je vedel, da se je moral plemič hraniti na svoje stroške. Zdaj so vedeli, da mu že huda prede, da ga že rev* ščina muči. Mož plemenitega rodu sam ni smel po mestu beračiti in v ječo ni dobival darov. Ničesar več ni imel svojega kakor gosli. Toda kadarkoli je pozneje zagoslal, kadarkoli je spustil iz ječe platneno vrečico, vselej so mu jo napolnili tisti, ki so spodaj poslušali; podali so mu blazinico za pod glavo, perilo za posteljo, jedi in včasi tudi steklenico dobre pijače. Zato je goslal množici, kadar se je zbrala pri stolpu dopoludne in ob somraku. Sapo zadržavaje so poslušali in ko so se razhajali) je bil med njimi edini glas, da tako, kakor kozojedski plemič. ven. Seveda je to izostalo — kakor pri Lampetu »Slovenski Narod«. Zapel je zo pet zvonček, kakor v začetku, sedaj v znamenje, da je koneo farške komedije in farbarije, s katero nevedno kmetsko ljudstvo varajo, da lažje sesajo težko zaslužene krajcarje iz njih. Ko se je jela prazniti dvorana, nisem hotel takoj izstopiti, da bi se mi ne očitala bojazljivost. Šli so mimo mene vsi črnosuknježi s srditimi obrazi in zaničlji-vimi pogledi ter sikali psovke, namenjene meni, »to je tisti«, in drugi »to je tisti liberalec«. Stopil sem za njimi iz dvorane ter vzdihnil: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo«. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) Med božjimi zapovedmi je jedna, ki pravi: ne ubijaj! Ta zapoved se popolnoma strinja z vsemi nauki Jezusa Kristusa. Delovanje n i ■ ■ i* cJj6 je pa di- rektno nasprotje Kristusovih naukov in 5. božje zapovedi. Kako je prišlo do tega, da se je versko naziranje, če slučajno ni soglašalo s cerkvenimi nauki, proglasilo kot Hudodelstvo in kaznovalo s smrtjo na grmadi? Kako je prišlo, da je »sveta« inkvizicija z nepopisno grozovitostjo prelila toliko krvi, da bi se ž njo napolnilo skoro celo morje? Božja zopoved pravi: Ne ubijaj! Papež Urban II. pa je proglasil nasprotno načelo, ki stoji kot pravni nauk katoliške cerkvev kanonskempravu. Urban II. je razglasil: Da tisti n i = o morilci, ki iz vnetosti za katoliško cerkev nekaj izobčencev ubijejo, a naloži naj se jim primerna pokora, da ostanejo v božji milosti, Če so pri uboju storili kako dvoumnost. Kaj je primerna pokora? Pet očena-šev? Kaj je dvoumnost pri uboju? ča je ubijalec vzel ubitemu »krivovercu« listnico ? Z gorenjim naukom papeža Urbana II. se je ugladila pot načelu, da se smejo in morejo vsi tisti usmrtiti, ki so »kri-voverci« in zgodovina našteva grozno vrsto strašnih dokazov, da se je to kruto načelo brezobzirno izvrševalo dolga stoletja. Že papež Inocencij III. je »krivo verce« preganjal do skrajnosti. On je začel siliti, da se morajo »krivoverci« usmrtiti in jih je v svoji državi, kjer je bil sam tudi posvetni vladar, dal usmrtiti. Posvetne oblasti so se seveda uklonile papeževemu pritisku in izdale stroge postave zoper »krivoverce«; kazen je bila navadno smrt na grmadi. Papeži so tudi vedno silili, da se morajo te po stave brez usmiljenja izvrševati. Inocencij IV. je 1. 1252. izdal bullo, v kateri pravi, da ukazuje posvetnim oblastnikom, naj zakone zoper krivoverce z veliko vnemo i z v r i u j e j o, inkvizitorjem pa ukazuje, naj posvetne oblastnike z izobčenjem in z interdiktom k temu prisilijo, če bi oblastniki pape zeve ukaze malomarno izpolnjevali. In potem pravi papež: Tiste, ki so od katoliške vere odpadli, prekolnemo popolnoma, preganjamo jih s kaznimi, jih oropamo njih premoženja itd. itd. Kristus pa je učil »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« in »Sin človekov ni prišel, da bi človeško življenje uničeval, nego da bi je ohranil. nihče ne gosla v celi Pragi. Revščina je naučila Dalibora gost i.*) Podnevi je goslal ljudem, sebi pogosto še ponoči. Ko je na kraljevskem gradu vse potihnilo ter otemnelo, ko se je vzpenjal, kakor basenska sivoplava senca k nočnemu obnebju, ko so v belkastem svitu lune obmolknila goščava in drevesa v Jelenjim jarku, so odmevale iz temote okroglega stolpa ljubki milozvoki Dalibo-rovih gosli. Solze so bile v teh zvokih, hrepenenje po svobodi in vzkliki srda. Olajšali so mu sicer srce, ali svobode mu niso dali. Bog je bil visoko, kralj predaleč in gospodi se ujetnik ni smilil. Dolgo časa so pustili kozojedskega plemiča v ječi, končno pa so v zbranem zboru sklenili takole o njem: Ker je Dalibor oropano premoženje sprejel ter se s tem zagrešil zoper pravioo in pravo, naj se za to kaznuje s smrtjo! Tako so mu naznanili in nič jim ni bilo mar, ko se je zagovarjal, naj pre-vdarijo, kdo je začel, kdo je pravzaprav delal prvi krivico ter s tem razburjal ljudstvo, ter da se je on, Dalibor, potegnil *) „Nouze naučila Dalibora bousti" je odtod postalo češki pregovor, slovenski: .,Sila železna kola lomi". Zdaj je menda jasno, kdo je odgovoren za strašno krvopolitje inkvizicije in kdo ima žrtve inkvizicije na vesti. Teh žrtev je ne broj in kdor bi hotel vse čine inkvizicije navesti, bi moral napisati par sto debelih knjig. Kakor je v morju že tisoče in tisoče ljudi našlo smrt, tako je na inkvizicijskih grmadah zgorelo na tisoče in tisoče nedolžnih ljudi. Kajti žrtve inkvizicije so šle po nedolžnem v smrt, saj je vendar prva, prirejena pravica vsakega človeka, da veruje to, kar sam hoče verovati in da ni smeti nikogar siliti,-naj to veruje in onega ne veruje. Neusmiljeno sežiganje »krivovercev« je rodilo najstrašnejše socialne in kultu-relne posledice in zato je potrebno, da se nekoliko pomudimo pri žrtvah inkvizicije. ^Dalje prih.) Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 2. decembra. Seji je predsedoval župan Ivan Hribar, ki konstatuje sklepčnost ter otvori sejo ob določeni uri. Overovateljema zapisnika imenuje obč. svetnika Subica in Vidmarja. Obč. svetnika dr. Tavčar in dr. Kušar sta pismeno opravičila odsotnost. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Obč. svetnika Žužek in Prosenc sta prijavila nujna predloga. Žužkov predlog zahteva napravo drž. brzojavne postaje na južnem kolodvoru ter primernih j>rostorov za ondotni poštni urad. Prosenčev predlog se bavi z vprašanjem 6. lekarne v Ljubljani. Predlagatelj utemeljuje svoj nujni predlog, da se je mestni magistrat že leta 1887. bavil z vprašanjem o ustanovitvi 6. lekarne v mestu. Leta 1890 je kupil Leustek tedanjo lekarno na Mestnem trgu, a mestni zastop mu je podelil dovoljenje le pod pogojem, da se naseli blizu šentpeterskega predmestja. Naselil se je ob sedanjem novem jubilejnem mostu. Po izreku veščakov pa ima ta lekarna najslabše dohodke, dasi dela v njej sam lastnik le z enim pomočnikom, dočim je v vseh ostalih lekarnah po več magistrov in pomočnikov. Največ je tej lekarni škodovala gradnja novega mostu, ker se je vsled tega oviral skoraj dve leti promet. Pa tudi električna železnica škoduje imenovani lekarni, ker se iz Vodmata, Dev. Mar. v Polju itd. obrača naravnost na Mestni trg. No, sedaj se namerava ustanoviti G. lekarno v šentpeterskem predmestju, ozir. v Vodmatu ter bi se omenjeno Leustekovo lekarno sploh nekako izoliralo. Poročevalec vsled tega predlaga, {naj se deželni vladi priporoča ustanovitev nove b' lekarne, todo ali na Marije Terezije cesti ali pa na Rimski cesti. Na prvem mestu bi bila lekarna posebno za Šiško in za Gorenjsko, a tudi novo justično poslopje in krog iste nastali novi del mesta bi mnogo prispeval. Na Rimski cesti bi bilo preskrbljeno za prebivalstvo Gline, Viča itd. Podžupan dr. vit. Bleivveis se v splošnem pridružuje poročevalčevemu predlogu, ker je isti pravičen. Pojasni pa, zakaj je magistrat prvotno predlagal Vodmat: ker se je v tem novo priklo-pljenem delu prebivalstvo najbolj pomnožilo. V ostalem pa podpira Prosenčev predlog. — Obč. svetnik Senekovič predlaga, naj se v tem ozira ne sklepa v meritu danes, temveč naj se odda v presojo in poročanje policijskemu odseku. Ta predlog pa ne obvelja, temveč se oba prvotno stavljena nujna predloga sprejmeta. Potem poroča obč. svetnik Prosenc o Karol Wagenfiikrerjevi ponudbi za poravnavo glede njegovih večjih terjatev pri gradnji vodnjaka pri mestni elektrarniški centrali. HT Dalje v prilogi. in postavil le za ljudstvo. Ali to ravno so razlagali sodniki kot krivnjo in pregrešek. In tako je obveljala razsodba; dan in uro obglavljenja pa so zatajili. Tisto noč pred smrtjo se je slišal glas Daliborovih gosli zadnjič. Iz globočine puste ječe se je tresel ter donel v tiho noč, zadnja uteha, poslednja luč v tminah žalosti ter umiral nad Jelenjim jarkom v mesečnem svitu. Ko so Pražani drugi dan zopet prišli k novemu stolpu, niso zazrli platnene vrečice na mreži Daliborove ječe. In stolp je bil tih, nem. Ko so vprašali, ali boleha Dalibor ali ga kaj druzega tara, naznanil jim je ječar, da se mu že bolje godi, kajti že zjutraj je bil v podgradju obglavljen. »Ali preden je stopil iz ječe«, je pripovedoval njegov stražar, »je snel raz zid svoje gosli, gledal jih je ter se i njimi poslavljal. Potem je šel s pogumom na morišče. Tam je pokleknil ter naklonil svojo mlado kodrasto glavo na klado. Končal je moško, verujte mi, kakor pravi kristijan. Vse oči so se zarosile s solzami, ko je to pripovedoval ječar. Žalostno so se vračali Pražani ter te ozirali po tihi Daliborki. Priloga „SlovensKomu Narodu" št 278, dn6 3. decembra 1902. Haprava imenovanega vodnjaka je bila proračun j ena na 7450 gld. pri 25 m globočine. Wagenfuhrer pa je predložil račun, ki je presegal proračun za 24.000 K, Češ, da je naletel na nepričakovane ovire. Mestni magistrat je bil pripravljen mu povrniti za izvanredne stroške 14.800 K. S tem se tožitelj ni zadovoljil, a pozneje je priznal, da se je v svojem računu zmotil za več kotl2.000 K. Sedaj bi bil Wagenfuhrer pripravljen, se pobotati potom izvensodne poravnave za dokaj manjšo svoto. Personalni in pravni odsek pa je izračunil, da dolguje tožnik mestni občini 137 gld. Vsled tega se predlaga, da se tož-nikova ponudba za poravnavo odkloni. Sprejeto. O volitvi ednega Člana iz občinskega sveta v upravni odbor „Mestne hranilnice ljubljanske" na mesto odstopivšega odbornika Žužka poroča obč. svetnik dr. Stare. Predlaga se za to obč. svetnik Prosenc. Sprejeto. Na predlog istega poročevalca se izvolijo v komisijo za pripravljanje poizvedeb za osebno dohodarino kot zaupniki občinskega sveta meščani: gostilničar Josip 31 a č e k , vpokojeni okrajni sodnik Ferdinand S tarč in obrtnik Ivan Zevnik. Isti poročevalec poroča o podelitvi dveh ustanov za invalide na Kranjskem. Oglasilo se je 23 prosilcev. Ustanovi sta dobila Anton Jeriha iz Vrhnike in France Demšar, oba nad 70 let stara invalida. Nadalje še poroča isti poročevalec o prošnji Kušarjevih dedičev iz Jarš za izbris kavcije glede postavljanja tržnih lop ob mestnih sejmeh. To obveznost je sprejel Josip Kušar že 1. 1837. ter vložil 330 gld. kavcije. Doba kavciji je pretekla že pred 63 leti, a so se dediči šele sedaj zglasili. Priporoča se vrnitev iste. Sprejeto. Obč. svetnik L en če poroča o ponudbi vpokojenega davkarja Josipa Perhavca, da želi odkupiti od mestne občine potrebno stavbišče ob južni železnici za Weltachovo vilo. Zidal bi tam vilo. Za svet ponuja 12 K za štirjaški seženj. Finančnemu odseku se zdi ponujena odkupnina mnogo premajhna ter priporoča odklonitev iste. Sprejeto. Podžupan dr. vit. B1 eiweis poroča v imenu policijskega odseka o predlogu mestnega magistrata, da se od 1. januarja 1903 izroči rešilna postaja v -Mestnem domu" -Ljubljanskemu prostov. gasilnemu društvu". G-asilno društvo se zaveže prevzeti vse posle rešilne postaje, kakor je v vseh večjih mestih, ako se mu prepustijo prostori v -Mestnem domu", ki jih ima sedaj policijska stražnica in služabništvo, se upelje telefon ter se mu da dosedanja podpora rešilni postaji letnih 580 K. Stražnica se opusti ter se tudi vsi ostali pogoji dovolijo, da bo imelo gasilno društvo vedno 4 ognjegasce v rešilni službi izvežbane. Isti poročevalec poroča nadalje o prizivu posestnice Amalije Žerjavove proti magistratovemn naročilu, da mora svojega psa ponoči zapirati. Pri tej točki je prišel občinski svet iz svoje uradne resnobe, ker je bil pilziv tudi stiliziran za predpustno sejo. Pritožnica živi s svojim psom na Strmi poti. Neki trgovec jo je naznanil — pravzaprav njenega psa — da je imel hudoben namen napasti dva otroka, kar pa se je preprečilo. Policijski urad je Žerjavki prepovedal, imeti psa na prostem. Ne ve se, ali je pritožnica članica društva za varstvo živalij, a kratko-malo, za svojega psa se je z vso gorečnostjo zavzela. V rekurzu pravi, da se čuti prikrajšano, ker ni bila zaslišana. Potem govori o nekem podrtem koritu in o svoji sosedi Ma-rokutinji, ki ne privošči svobode psu. Ta jo je celo obdolžila, da njen pes tuli. Natanko pripoveduje kronologijo preganjane pasje pare, rekoč: „Moj pes je 6 mesecev star, imam ga 3 mesece. Pes zdaj več ne tuli, temuč pošteno po pasji navadi laja. Pasja svoboda pa je potrebna, ker so ji tatje pokradli črešnje, pa tudi sicer se vedno skrivajo tatje, pijanci in zaljubljeni pari za njen plot. In tu je potreben pes kot čuvaj javnega reda in — moralitete. Ako magistrat ne privošči njenemu psu svobode, naj določi sploh pasjo ednakopravnost, kajti v Kurji vasi in na Poljanah lajajo, pa tudi tulijo psi cele noči, kar pritožnica dobro sliši. Ko bi psa notri priklenjala, potem bi šele tulil. Policijski odsek stoji na stališču pasje enakopravnosti in svobode ter priporoča, naj se tudi Žer-javkin pes veseli te obče pravice ter se ga naj ne obsodi na verigo. Sprejeto. Tudi o ugovoru tesarskega mojstra Ivana Zakotnika kateremu se je na predlog uprave električne železnice prepovedalo, da Iji po dnevu vozil svoj stavben les po Karlovski cesti v Tesarske ulice, poroča isti poročevalec. Pritožniku se je namreč naročilo, da mora nad 6 m dolgi stavbni les voziti le zgodaj v jutro ali pozno zvečer, ker se mora sicer električna železnica vstavljati, da se tako obloženi vozovi vpognejc s tira v Tesarske ulice. Pritožnik pa navaja, da mu stavbni les vozijo le kmetje, ki ne bodo prišli na vse zgodaj ali pa po 10. uri zvečer. Tudi svojih delavcev ne more siliti, da bi izlagali ponoči. Njegove ugovore uvažuje tudi policijski odsek ter predlaga, da se njegovemu rekurzu ugodi, pač pa se naroči voznikom, da se ozirajo na promet električne železnice. Obč. svetnih Žužek pripoveduje, daje veliko bolj potrebno, prepovedati baronu C o -delliju, da ne strašiš svojim avtomobilom po mestu. Poročevalec pripoveduje da si je imenovani baron kupil „staro škatlo" avtomobil, ki je podoben baraki, in s tem plaši otroke, konje in električno železnico. Vozi v močnem diru, a vsak čp.s mu odreče poslušnost, in tako se je zgodilo nedavno, da je tej baraki na elektičnem tiru zmanjkalo sape, električni voz se je moral vstaviti ter so morali ljudje Codellijeve „ barako" poriniti s tira. Obč. svetnik L en Če je istega mnenja. Na obrtnika se gleda, na barona pa ne. Obč. svetnik Suh ic pravi, da ni to stvar občinskega sveta. To bi bilo nazadnjaško naziranje. V Ameriki je sploh promet avtomobilov običajen. Kaj takega se ne more prepovedovati. Tudi vitez Bleiweis je istega mnenja, zato se Žužkov predlog odkloni. V imenu klavničnega odseka poroča podžupan vitez Bleivveis o proračunu mestne klavnice za leto 1903. Prvotno zahtevana razširjatev hlevov za prešiče se opusti, ker so vsled slabega prometa s prašiči dosedanji prostori zadostni. Pač pa se zahteva za popravo istih hlevov 3201 K. Nadalje se naj dovoli za napravo železnih mes. miz mesto dosedanjih lesenih 500 K. Proračun klavničnega ravnateljstva izkazuje dohodkov 45.326 K, izdatkov pa 29.586 K, tedaj prebitka 15.739 K. Pri tej priliki pa omenja poročevalec, da bo treba resno misliti na aprovizacijo mesta, ker je svinjetina in slanina zaradi zaprtja Hrvaške in Ogrske res neznosna. Predlaga, da se naprosi poslanec ljubljanskega mesta, da deluje nato, da se izvoz svinj iz Ogrske dovoli pod pogojem, da se iste s kolodvora prepeljejo naravnost v klavnico. Župan naznani, da je magistrat že prosil pri vladi, da se dovoli uvoz svinj iz okuženih krajev, ki se prepeljejo z južnega kolodvora v zaprtih vozovih v klavnico. Nadalje zahteva poročevalec asanacijo v Šolskem drevoredu. Tam imajo mesarji svoje prostore, in ker so nekateri daleč iz mesta doma, pustijo svoje priprave kar na mestu od dne do dne. Tukaj je potem zbirališče mačk, podgan in ptičev. Predlaga, naj se na vrtu pisateljskega društva napravi pokrita lopa, kjer bodo mesarji ohranjevali svoje priprave. Župan pojasni, da to ni skrb magistrata, temuč mesarjev samih. Ostali predlogi poročevalca se sprejmejo, oziroma odobrijo. Zaradi poznega časa se ostale točke dnevnega reda ne rešijo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3 decembra. — Osebne vesti. Okrajni komisar v Ljubljani, g. Žiga baron Gussich, je poklican na službovanje v trgovinsko mi-strstvo. — Deželnovladni koncipist, gosp. Karol baron Schlosser, je prideljen okr. glavarstvu v službovanje. — Finančni koncipist v Ljubljani, g. dr. Erih Miihl-eisen je imenovan davčnim inšpektorjem, finančni konceptni praktikant, g. Aleksan der Guzelj, pa finančnim koncipistom. — Zaušnice pred altarjem. IzBreznice se nam piše: Fajmo šter Tomaž Potočnik, tisti, ki ima mlado kuharico, ki ljudi na smrtni postelji trpinči in ki šolske otroke pobija, je v nedeljo zopet pokazal, da ima vse tiste talente, katere mora imeti tudi rabelj. — Napredoval je v pobijanju in sicer se je lotil odraslih mladeničev, ki imajo že brke pod nosom ter je dva mladeniča — odrasla fanta —, ker ga nista ubogala, da bi šla pred oltar med otroke — oklofutal! Oklofutal jih je med službo božjo! Ta strastni du hovni oče dobro ve, da si prizadeti ne upajo uložiti tožbe, ker se boje njegove maščevalnosti! Ko je, kakor smo svoje-čaano poročali, pobijal šolske otroke, in ga starši dotičnih otrok niso upali tožiti je dobil le rahel pismen ukor! Po ti stem ukoru pa je še enega šolskega otroka do krvi ranil! Zopet se mu je prizaneslo! Sedaj si istotako oklofutana mladeniča, oziroma starši ne upajo tožiti, ker se boje maščevalnosti strastnega popa! Mi jih seveda nikakor ne bodemo na govarjali, da naj tožijo, da se ne bode govorilo, češ, liberalci dajejo mladini po-tuho! Tudi na škofa se ne bodemo obračali. Prepričani smo, da nam Bonaventura — ne bode pomagal, kajti: »Valhun ravna po svoji slepi glavi, po božji volji ne!" O tem smo, kakor rečeno, popolnoma prepričani! Pač pa apelujemo na justično oblast, naj bi blagovolila premisliti, ali je to motenje vere ali ne, ako se odrastle ljudi, izvršujoče svojo versko dolžnoBt, med službo božjo v cerkvi popolnoma neopravičeno — oklo-f uta ? ! Vsekakor bi bilo dobro, da bi se fajmojšter Tomaž Potočnik, ki ima ra-beljske talente, za nekoliko časa ločil od mlade kuharice in vtaknil v luknjo!! — Konec se bliža. »Kmetijsko društvo« v Cerkljah, to dete katoliško-narod ne organizacije, umira. Dne 21. decembra bo imelo izredni občni zbor, na katerem se sklene razpust. List za listom pada . . . — Prestop v pravoslavje. Uzrok, da hočejo Rojanci prestopiti v pravoslavje, je rojanski župnik J uri z z a. Ne njegova malovredna oseba, pač pa njegovo izganjanje slovenskega jezika iz cerkve. Sobotni „ Slovenec" pravi, da je bil Jnrizza imenovan župnikom na prezentacijo tržaškega magistrata in da je ordinarijat potrdil Jnrizzo, dasi so za to faro prosili zaslužni vrednejši in starejši duhovniki. To je istina. Dalje pravi „Slovenec", da je ordinarijat potrdil Jnrizzo, ker se je bal laškega židovstva in njegovega časopisja. To je pa neresnica. Ordinarijat je potrdil Jnrizzo ne i z straha pred laškim židovstvom in njega časopisjem, nego ker j e videl vJurizzi moža, ki bo storil tudi v Rojanu to, kar se je z vednostjo in s privoljenjem zgodilo v drugih tržaških cerkvah. Iz cerkve sv. Antona starega in iz stolne cerkve je ordinarijat odpravil slovenske pridige in potrdil je Jurizzo, vedoČ, da prežene slovenski jezik tudi iz rojanske cerkve. »Edinost" poroča, da so bili Rojančani nič manj kot 46 krat v deputaciji na ordinarijatu, da jim pomore proti Jurizzi, a opravili niso ničesar. In ni čuda! Jurizzo je ščitil in podpiral z vso svojo veliko veljavo nihče drugi ka ko r kardinal M i s s i a. Ker od cerkvene oblasti ni pomoči, ker z unijatstvom ni šlo, je ostala Rojan-čanom odprta samo še jedna pot: prest op v pravoslavje. — Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, v Četrtek se ponavlja sinoči vsestransko izvrstno uspela Mascagni-jeva opera „Cavalleria rustičan a". Pred tem pa se igra zopet noviteta in sicer H. Thomova komedija „Medalja". H. Thoma je med najodličnejšimi pisatelji in pesniki nemške moderne. Njegove črtice, satire in pesmi, katere priobčuje zlasti v mo-nakovskem listu „Simplicissimus" pod svojim imenom ali pa pod pseudonimom Peter Schlemihl, se prištevajo k najduhovi-tejšim moderne nemške literature. Njegove pesmi iz „Simplicissima" so izšle pred kratkim v zbirki z naslovom „Grobh eiten". Odbor „Dram. društva" je priskrbel našim razmeram prav izvrstno prilagođen prevod komedije „Medalje", ki biča streberstvo, kle-čeplazništvo ter sebično prijaznost višjega uradništva. Te lastnosti so pač mednarodne ter jih je najti pri uradništvu vsake države. Vzlic temu pa je cenzura lokalizovanje Tho-move komedije „Medalja" prepovedala in se mora zato igrati natančno po originalu, če-gar dejanje se vrši na Bavarskem. „Medalja" ima vseskozi izborne tipe kmetskih honora-ciorjev, kmetskega poslanca, uradnega sluge ter tipe zgoraj označenih uradnikov. Glavne uloge so v rokah g. B o 1 e š k e (sluga), g. Verovška (poslanec), g. Dragutinovica (urad. predstojnik), gospe Danilove (žena sluge) in g. L i era (učitelja). Režijo ima g. L i er. — Slovensko gledališče. Sinoči sta se vprizorili v slovenskem gledališču dve predstavi. »Jeftejeva hči«, na lepaku označena kot enodejanka po sebi, je du hovita veseloigra, o kateri se nadejamo, da postane v hipu tragična. Spisal jo je duhoviti italijanski državnik m pesnik Cavalotti. Druga točka je bila znana Ma-scaganijeva opera »Cavalleria rusticana«. Če se ženski bojujeta za lehkoživca, za nekakega Don Juana — obedve s približno enakimi silami, tako da se ti zdi izid bitke negotov, negotovo, kateremu tekmecu pripade zmaga, tako je to po sebi jako zanimiva zadača. Kako zanimivo rešil jo je Cavalotti! Don Juana naše igre, grofa Mario Albertija (trospod Hašler) ujela je v svoje mreže, ali pa narobe, on isto, baronesa Arsenija di Vi 11-alba (^dč. Riickova) navajena in skušena v ljubirr.skih odnošajih, a tudi razvajena, tako, da ne čuti, da prelamlja dolžnosti na dve strani. V pričo zakona je njena l|ubezen do Albertija pregrešna; vzpričo prijateljske zv: Ob 7 ar. 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje ob 1. uri 5 m popoludne istotako. oh 7. ju 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihoa v LjUblj&aa jaž. koi. Prcgs 51 Srbite. Ob o. uri 2^> m. zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetien, Monaxovi>, Inomost, Franzensfeste, Solno^rad, Line, Stejr. Išl, Aussctj, Lju-bto Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi L in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj o.v.-.r»ui vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoiudue oso boj vlak z Donaja čez Amsteitea, Lipsko, Prago, Francove vare, Kaiiove oaie. Heb, Marijiue /are. Pizen, Bade jevice, iSobaograd, Lmc. Steyr Pariz, Genevo, Cnnh. Bregenc, inomost, Zti» oh jeseru, Lend-Gastein. Ljubno Celovec, St. Mcbor Pontabel. — Ot« 4. uri 44 m pj-polcdm oeobni vlak z Dunaja, Ljabna, Seiztnaia, Beljaka Celovca, Monakovega, lnoinoiita, Franseottesta, Poctabia. — Ob & turi bi m zvećei. osobm vl^k * }>v.iLjcbca, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Seizthal iz Inomost.-., Solnograda. — Progi a iiovsga Kititi m £.oiiev>. Osobni vlaki: Ob S. ari 44 m Bjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob ii. uri m popoiadne iz Straže Toplic, Novega mests, Kočevja .j oja 6. uri 35 m tveCtr istotako. — w(tn3d In liJBu-ijaas diž. koi. i h,*ni£.\k. Mešani vlaki: Ob 7. av-i 28 rc »sjutiii, cb & uri i> m popoiadna, ob uri 50 m zvećei in ob 10 uri -'O m, poslednji vlak le ob nedeljah iu praznikih in samo v oiitobira. — PrihvA v ZtJnblJMfl drž. kol. lfl SuUBika Mešani vlak1: Ob t>. uri 49 nu zjutraj, ob JLt. uri b u dopoiudne, ob 6. uii 10 m avečer in ob 9 uri 5o ir zvečer, poslednji vlak ie ob nertet)»h in praznikih in samo v oktobru tanotJanje v hiši Jurčičev trg št. 3. I. nadstr., obstoječe iz 2 sob, se za čas do februvar-skega terminina 1903 t ti k. o J odda V najem. Več izve se pri dr. BK* Plrcii9 odvetnikti r Ljubljani, Kolodvorske ulice žt. 26. (2952—3) Kletni prostori primerno veliki in lični, ki se nahajajo v mestu, se vzemo stalno za dalje časa v najem. (2986) Ponudbe je poslati na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Barvarija v Ptuju popolnoma opremljena, se s hišo vred proda, oziroma na več let da v najem, ali se proda tudi samo stroje in drugo opremo po ceni, kar se more takoj prevzeti. Vpraša se pri Jožefu Kravagna V Ptuju. (2976—1) Poskusite J. Klauer-jev Jriglav' naravni PUNtllnski lik<-i«! Ogreva in oživlja želodec in tel6. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. (415-241) Edini založnik, in Imetnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Velika, zaloga. telovadnih čevljev s kaučuk podplati za dijake. Cenai od št. 34 do 37 . . . . K l*SO za moške „ „ 43 , 46 . . . . „ *-»0 kakor tudi velika izbera gumastih galoš iz najboljših ruskih, angleških in avstrijskih tovarn. Za dečke in deklice od št. 29 do 34 14 S.SO. Za gospe in gospođe ^^-*^ZfA na|ni£|e # ... Prekapovalci dobijo primeren popust. Vsakovrstne komodne čevlje iz usnja in klobučevine. Ivan Kordik (2365 i9> jana, Prešernove (Slonove) ulice 10—14. Najcenejše dobavišče debrih s oletnim pismenim jamstvom. HANNS KONRAD eksportna hiša ur In zlatnine SloHt (BrUx) mt. 64 (Češko). Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta remontoarka gld. 375. Pristna srebrna remontoarka gld. 5 26. Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. 120. Nikelnasti budilec............gld. 175. Moja tvrdka je odlikovanaTs c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč pnznalnih pisem. (2758-100) llustrovani katalog zastonj in poštnine prosto. 592319 Čistilo usnja 99 66 na d kril j U je vse, kar je bilo doslej enakega. „Globiti" taje najlepši močni lesk, napravlja usnje Jako mehko in trpežno. V zalogi imajo črno in barvano i Vik.tur SettlfTer, (J SVutacherja nasl.), trgovec a Špecerijskim blagom, Marijin trg; Ivan Jrbnrln, trgovec a špecerijskim blagom, Emonska cest«; Anton Ntaeul, trgovac a špecerijskim blagom, Šalanburgovs ulica; (2938—2) Peter K 17. <%> Božično darilo! Zabava za velike in male. GRAMOFONI °d Avtomati, v koje se vrže 10 vin., za gostilničarje jako dobičkanosni. Prodaja »e luttl na obroke. Zahtevajte moj veliki ilustrovani cenik. VeBika zaloga plošč. Vse plošče se lahko zamenijo pri Rudolfu VVeber-ju (2412—17) urarju v Ljubljani, Stari trg štev. 16.* Poje, se smeje in govori v g vseh jezikih. Zelo znižane cene od 4« do 24. decembra v „Angleškem skladišču obisk" Ejubljana, vogal sv. petra in Resljeve ceste št. 3 Dobra zimska obleka za gospode .... prej gld. 12.— zdaj 8.— gld. Športne in zimske suknje....... ,, ,, 12.— „ 8.— ,, Haveloki............. „ „ 10— „ 6. Jopice s svileno podvlako in kožušnim obrobom ,, ,, 10.— „ 5. ,, Double-paletoti...........„ 10.— „ 5.50 „ Fini vatirani ovratniki s ali brez kož. obroba „ ,, 20.— 12.— ,, Croul- in Double-ovratniki.......,, ,, 10.— „ 5.50 ,, Kožuhovina in vsi drugi izdelki za 30° u ceneji. — Naročila po meri se jako točno ii fino izvršujejo na Dunaju. Pošiljatve na izbero brez poštnega povzetja na vse strani. Z velespoštovanjem (2985-D F M. Netschek — Oroslav Bernatović. IV O V ^ T1 Ič et*ilo in spodnja ot>l**l**t,. Polnovplačani akcijski kapital K l.OOO.OOO-- Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Y LJUBLJANI Špltalske nlice 20. Zamenjava In ealtomptuje H«Je predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirjd in vnovfiuje zapale Zavaruje srećke proti kurznl |j kupone. || || lzg-u/bl. [| 2975 -2) -saj Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eakompt in inkatno menic T? Al ji. <~ Bona* naročila Podružnica v Spljetu (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekoCem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. "Vloženi denar obreatuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicam!. Razglas. Dne 15. decembra t. I. ob 9. uri dopoludne vršila se bode v občinski pisarni na Vrhniki ponudbena razprava radi oddaje zgradbe novega, dvonadstropnega deškega in dekliškega, 10 razredov obsegajočega šolskega poslopja na Vrhniki. Oddajalo se bode zidarsko, tesarsko, kleparsko, mizarsko, kljucarsko pleskarsko, steklarsko, slikarsko delo in dobava žt-leznin«. Načrti, proračuni, potroji in druidi pripomočki so razgrnjeni pri navedenem ob činskem uradu v navadnih uradnih urah in so vsakemu na razpogled. Zapečatene ponudbe, katere )e obremeniti s 5%aim valijem, določenim na podlagi proračunjenih skupnih zneskov in v katerih j~ navesti posamezne cene, in na njih podstavi določene skupne zneske, so vložiti do določenega termina, t. j. 15. decembra t. 1. do 9. ure zjutraj. — Določuje se, da se ponuja bodisi na posamezna dela, bodisi na vsa dela skupaj. Na ponudbe, katere ne bodo vsem razpisanim pogodbam odgovarjale, ali na take, katere se bodo pogojno glasile, ali na prekasno vložene se ne bode oziralo. (2907—4) Županstvo na T7"x2s-nI2rI dne 24. novembra 1902. Župan: Gabrijel Viktor Jelovsek. E£3 frak s svileno podvlako. Obleke za gospode in dečke, havetoki, as menčikovi, klobuki, perilo, kravate itd. itd. po čuda nizkih cenah. LZQ S Modeme damske jopice, ovratniki, predpasniki, boa, rnnfi se dobivajo v „Burskem skladišču oblek" ffi Ljubljana, Kolodvorske ulice 41. r±> Z velespoštovanjem \Jm D TU ml. F^Ž^ (2984—1) —►§» Zaloga «§•— vsakovrstnih gumijevih izdelkov teknlčnih kot kii*nt*flienili. Uko n. pr.t cevi za pivo in vino, predpasniki iz gumija, namizna pogrinjala iz gumija, pristne ruske galoše ter sploh vse v to stroko spadajače stvari. Velika zaloga koles (bicikljev) llj^lfi^ in i^altour^tnir) jeklenih} izdel^cu. kZ i i izlili Lastna delavnica za izdelovanje in popravljanje koles. Zavod za ponikljanje in pobakrenje. jfcfojl^^ul Slavnemu občinstva se pri točni postrežbi in nizkih cenah vljudno priporoča jfll^Eil j j^E z odličnim spoštovanjem ■pteM (2898 - 4) Josip Kolar in drug gpfpp CJublJana. JKestni trg št. 9. — Ejubljana. Prosim, n kolesarji, blagovolite citati! Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka „Styria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneumatike. * (114 89 Priporočam se z velespoštovanjem trgovec in urar na Mestnem trgu. mm St. 41520. (2970-2) Občinski svet ljubljanski je sklenil v svoji izredni javni seji dne 25 i m. izreči se, da je glede na živahni promet, ki se je — odkar je novo justično poslopje izročeno svojemu namenu — razvil po Miklošičevi oesti in po frančiškanskih ulicah na javno korist, da se ta cesta in te ulice ob zemljišču dr. Vinka Gregoriča že sedaj razširite na pmjekrovano širino. To se z ozirom na določbe §. 8 stavb, reda za deielno stolno mesto Ljubljano daje javno na znanje. dne 27. novembra 1902 St. 41.501. (2949-2) as. V soboto dne G. decembra t. 1. se bo med 11. in 12. uro dopoludne vršila pri tukajšnjem odgonskem uradu minuendo licitacija za preskrbljevanje hrane in vožnje odgoncev za leto 1903. K tej licitaciji se vabijo podjetniki s pristavkom, da je prevzemniku vložiti 100 K varščine. Magistrat deželnega stolnega mesta v Ljubljani dne 26. novembra 1902. si moremo napraviti vesele božične praznike? To, za vsakogar važno vprašanje je rešeno, ako ne izmece denarja za božična darila, temveč si ga prihrani vsled nakupa pri (2979-1) -c§| veliki t§3- božični prodaji ki se prične 1. decembra 1.1. v trgovini z manufakturnim blagom ..pri Amerikancu" v Ljubljani es^r samo ~si Stari t:rg št. 1 (preje F. Detter). Da to ni nikako navadno puhlo hvalisanje, razume vsak, ki ve, da se prodaja v konkurzu se nahajajoče blago za 30%> pod prejšnjo kupno ceno, na pr.: n m že od—gld. 96 kr. 6 m že od 1 „ 20 „ 1 doora srajca za gospode iz sifona..... že od — „ 78 „ 1 dober Mi ovratnik (eleganten)..... že od — „ 1 „ „ Prodajalo pa se bode tudi najfinejše domače in inozemsko modno blago, svilene šerpe in rute, in vse to blago ju sveže, ker izvira isto iz zadnjih dveh sezon. m m s» m m m s> m m m m m * m m m m m m m * m m m m m m m & m i m m s> ss m s» m m m m m 99 Vabilo na naročbo LJUBLJANSKEGA ZVONA L, rjubljanski Zvon" nastopi svoj XXIII. tečaj. Njegovo uredništvo preide z novim letom v druge roke. Dosedanji gospod urednik, dasi naprošen, ni hotel obdržati tega posla več. Odklonil ga je z motivacijo, katera se je morala vpoštevati. Pač pa ostane gospod Aškerc — to javljamo takoj z odkritosrčno radostjo vsem čestilcem divne Aškerčeve muze — še nadalje zvest sotrudnik listu, katerega tako vnet, tako požrtvovalen urednik je bil zadnja leta. „Ljubljanski Zvon" menja svojega urednika, ne menja pa bistveno svojega — progTama! Trdna, rekli bi skoro, neomajna so načela, katerih se drži „Zvon" od vsega početka svojega obstanka; od najzaslužnejših naših slovstvenikov mu je začrtana mer, katero mu je hoditi, in Če kje, bilo bi neumestno pri „Ljubljanskem Zvonu", odtegniti ga starim, dodobrega izkušenim tradicijam. Ne da se tajiti: neka razlika je med posameznimi dobami, da, celo med posameznimi letniki „Zvonovimi". In to je povsem naravno. Saj ni mogoče drugače, kakor da je vsak urednik kolikor toliko vtisnil listu znak svojega temperamenta, svojega okusa, svoje individualnosti. Tudi razni pojavi v svetovnem slovstvu niso mogli ostati brez vpliva na list. Ko bi ne bilo tega, ne bi bilo napredka! A smoter listu je ostal v bistvu vendarle eden in isti. Bilo bi torej smelo, Če bi hoteli obetati zdaj hkratu čisto kaj novega. Naša deviza ne more biti druga nego: Naprej po odkazani poti, vedno više in više na poti do prosvete, do resnice, do sinjega prestola nebeških modric! „Ljubljanski Zvon" je bil od tistega trenotka, ko je bil ustanovljen, pa do danes nekako središče, nekako zrcalo vsega našega kulturnega življenja in prizadevanja. Najboljši plodovi priznanih naših slovstvenikov so zagledali v „Zvonu" beli dan, vso mlajšo generacijo naših pesnikov in pisateljev je on vzgojil. Pa da naj bi jenjal izhajati? Ali bi nam ne bilo, kakor da se je podrl mogočen steber našega domovja . . . kakor da je nastala hipoma praznina pred našimi očmi, ako bi „Ljubljanskega Zvona" ne bilo več? Nas li ne veže sto in sto prijetnih spominov na ta list? Nismo bili mar ponosni nanj? Ni li razširjal našega ugleda po svetu? Ali ne čutimo v dnu naše duše nekaj kakor pieteto do tega lista, ki je storil toliko za prosveto našega naroda, toliko za umetnost našo? Nam li ne pravi neko tajno čuvstvo v srcu, da smo ga dolžni vzdržati, da smo dolžni vsi, zastaviti svoje moči v to, da ga dvignemo še više? Bilo bi žalostno, ko bi naše občinstvo ne hotelo uvideti, da ima „Ljubljanski Zvon" pravico^ do nadaljnega obstanka! — Čemu bi razvijali iznova program našega lista? Ponavljati bi morali, kar je bilo z drugimi besedami ob takih prilikah že dostikrat povedano, in to se nam zdi odveč. Le nekaj naj omenimo. Poleg romanov, novel, povesti, črtic, essavev in razprav o raznih kulturnih vprašanjih bi kaj radi priobčevali tudi primerne popotne črtice. Tudi take stvari se dajo pisati s pesniškim poletom! Zanimajo pa tudi, ako se razodeva v njih bister vid za razne življenske pojave. Nikjer tako, kakor v takih črticah, se da spraviti v skladje ,,dulce cum utili!" In kaj je z životopisi? Koliko odličnih mož premine, a mi jih pozabimo sproti! Zakaj nam ne napiše nihče kaj iz življeuja Kettejevega? Mlad je bil, da, in malo je doživel. A Bog ne prizadeni, da bi hrepeneli po senzačnih razkritjih! Tudi najuavadnejša vsakdanjost pa postane zanimiva, Če nam nudi vpogled v mišljenje in delovanje kakega duševnega odličnjaka. V listku, ki bode i poslej kolikor mogoče raznovrsten, bomo odpirali predale posebno radi stro-kovnjaškim kritikam in ocenam. Skrbeli bomo, da bodo kakor doslej vselej stvarne in objektivne, dostojne in poštene. Kdor čuti v sebi kritično žilo, naj nas podpira kar najvztrajneje! „Zvon" bode prinašal same izvirne stvari. To se nam vidi upravičeno spričo dejstva, da čitajo baš Slovenci jako mnogo v tujih jezikih in da je v novejšem času za prevode drugje dobro poskrbljeno. Tudi drugo željo .„Zvonovih" naročnikov, da bi prinašal list čim največ zabavno-leposlovnih snovi, bomo po možnosti vpoštevali. Seveda pojde to samo do neke meje. Nikdar ne sme biti pravilo: raje slabo povest nego dober Članek. In nikdar ne sme zdrkniti „Ljubljanski Zvon" na nivo tistih številnih nemških rodbinskih listov, ki se tako ceno ponujajo po hišah! Uredniku, kateremu je popolnoma nepričakovano in kar na mah pripadla težavna naloga, ni možno, stopiti pravočasno v osebno dotiko z raznimi našimi slovstveniki in umetniki. Kakor hitro se reši prvih skrbi, ki mu jih provzroča urejevanje lista, se to zgodi. Za enkrat naj mu bo dovoljeno, obrniti se tukaj z lepo prošnjo do ujih, da mu kar najhitreje priskočijo s plodovi svojega peresa na pomoč. Ta prošnja velja dosedanjim zvestim sotrudnikom „Zvonovim", velja pa tudi tistim, ki so kdaj prej podpirali „Zvon", in naposled vsem, ki pri „Zvonu" dozdaj še niso sodelovali, pa so voljni, pridružiti se njegovim sotrudnikom. „Zvon" zviša z novim letom izdatno pisateljske nagrade. Upamo, da naši sotrudniki v tem pogledu poslej ne bodo nezadovoljni. Naj jim bo kolikor toliko tudi to v izpodbudo in podžigo! Da si želimo kar največ tudi naročnikov, je umevno. Le tedaj, ako nas bodo enako krepko podpirali pisatelji in naročniki, se nam posreči, dvigniti list na ono višino, za katero stremimo. In tako kličemo obojim: Na veselo svidenje v novem letu! „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji za vse leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta 2 K 30 h. Za vse neavstrijske dežele po 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. Uredništvo »Ljubljanskega Zvona". * ISTI* *Tla m » m * m m m m m m m m m m m m m m m si * Si Si * Si m m * * s> Si * Si Si Si Si Si Si Si Si m Si Si Si St Si L*»tnin« in tisk »Narodne tiskarna«.