»ištnina plačana ▼ srotovML Ljubljana, nedelja jO. novembra 1930 Cena 2 Din Lipravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3123. 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Sele»» burgova ul. - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 24j> Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub. liana it 11-842: .Praha cislo 7S1RO W-en 10^241 Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3120. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Br. Marinkovič o balkanski uniji Zanimive izjave našega zunanjega ministra o pomenil tesnejšega sodelovanja med balkanskimi narodi Varšava, 29. novembra M. »Slovo Pol-skie« objavlja daljši razgovor svojega ured nika z jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem o balkanski uniji. Na vprašanje poljskega novinarja, kakšni so vzroki, da se v zadnjem času vedno bolj govori o potrebi realizacije ideje balkanske unije, je dr. Marinkovič odvrnil: »Ni dvoma, da bi realizacija ideje zbliža-nia prijateljskega sodelovanja med balkanskimi narodi bila potrebna in koristna za v se narode na Balkanu in za splošni mir v Evropi. NI treba, da se takoj misli na določeno formo unije ali zveze. Dovolj bi bilo, če bi nastali med balkanskimi narodi taki odnošaji, kakor vladajo med skandinavskimi narodi ali da navedem bližji primer, kakor obstojajo med Jugoslavijo in Grčijo Vsi oni, ki verujejo v bodočnost balkanskih narodov, morajo tudi verjeti, da bo nekega dne prišlo do te unije.« Kakšne ovire so na potu uresničenju tega ciija? »Materialnih ovir ni. Glavna ovira je v psihologiji narodov. V balkanskih narodih obstojajo različne struje, ki so vsaj danes še mnenja, da je za interes njihovih narodov koristnejša drugačna solucija«. Kakšen bi bil vpliv balkanske unije v mednarodni politiki in s katerimi evropskimi narodi bi balkanska unija vzdrževala tesnejše odnošaie? »Zbližanje balkanskih narodov bi Imelo za mednarodno politiko to dobro stran, da bi bil Balkan depolitiziran. Nihče se ne bi več zanimal za Balkan in ne obstojala bi več bojazen, da lahko nastane baš Balkan nevarnost za evropski mir. Medsebojno zbližani balkanski narodi bi čutili potrebo in željo sodelovanja z vsemi drugimi državami, zlasti pa s sosedi. Sodelovanje bi bilo mogoče z vsemi onimi, ki bi lojalno želeli zbližanje in nezavistnost balkanskih narodov.« Kakšne bi bile gospodarske posledice balkanske unije? »V okviru tega kratkega razgovora vam ne morem podrobneje orisati prednosti gospodarskega sodelovanja Vsekakor pa je jasno, da bi redilo tako sodelovanje obilne koristi tako za balkanske narode, kakor tudi za vse države, ki bi živele z Balkanom v dobrih gospodarskih odnošajih«. Kakšna zveza obstoja med načrtom panbalkanske unije in med panevropskim pokretom? »Težnja za tesnejše sodelovanje med balkanskimi narodi ali če že hočete balkanska unija izvira iz iste Ideje, ki je porodila panevropskf pokret Oba pokreta se medsebojno izpopolnjujeta in nudita največjo garancijo za resnično pacifikacijo Evrope.« Izgon naših državljanov iz Zadra Bemanti rimske agencije, ki ne drži - Prisilno ustvarjanje »nadležnih tujcev« za izgon Split, 29. novembra M. Jugoslovenski listi so nedavno poročali, da je zadrski preteki obvestil jugoslovenske državljane, da .se morajo do konca tega leta izseliti v Ju-Koslavijo ali pa zaprositi za italijansko državljanstvo, kljub temu, da jim je po net-timski in svetomargeritskj konvenciji zajamčeno, da smejo še nadalje izvrševati svoje posle, obrti in poklice na ozemlju, ki jc pripadlo Italiji. Te vesti je rimska službena agencija Štefani par dni nato demanti-ra!a kot docela neresnične ter da zadrski pretek t sploh ni ničesar ukrenil v tem pogledu. Dolžnost rimske službene agencije je, da demantira neresnične vesti. Toda tokrat poskuša deinantirati nekaj, kar se ne da spraviti s sveta. Po naših informacijah so italijanske oblasti že pred deli časom pričele pravo gonjo proti našim državljanom v Za-dru. Pri tem postopajo na sledeči način: Na preiekturo pozivajo posamezne delodajalce, ki imajo zaposlene jugoslovenske državljane. Izdajo jim nalog, naj takoj odpuste jugoslovenske delavce in nameščence m na njihova mesta nastavljajo Italijane, ki jih določi fašistični sindikat Na ta način ostanejo naši državljani brez kiulia in zaslužka. Sedaj pridejo zopet ob- lasti, jih aretirajo kot brezposelne ter jih izženejo preko meje kot nadležne tujce Cesto še dogaja, da ti izgnanci niti niso dobili plačila za svoje prejšnje delo. V dokaz, da demanti agencije Štefani ne drži, naj navedemo imena nekaterih, ki jih je doletela taka usoda: Radoš Karabajič, poslovodja špedicije Giakas, Vekoslav Ar-tič, trgovski pomočnik, Franjo Žogur, trgovski pomočnik, Božo Katačič in Luka Jugovič, portirja v hotelu »Bristol« in Toma Govoric, točaj v kavarni »Garibaldi«. Ce agencija Štefani želi vedeti tudi imena onih, ki jih še čaka enaka usoda, ker jim je že odpovedana služba in samo še čakajo na aretacijo in izgon, ji lahko poslužimo z nadaljnjim imeni kakor: Angela Šarič, sobarica v hotelu »Bristol«, Marija Justič, Marija Marčelič in Marija Grandov, delavke v to< varni tobaka, Ivan Rajevič, natakar v ka kavarni »Lloyd«, Josip Babič poslovodja v slaščičarni »Bontempin«, Marjan Sarič v baru »Roma« ter delavki Gorbica in Ram-Ijenovič. Po tem takem postopanju italijanskih ob lasti z našimi državljani se moramo res vprašati, čemu so sploh bile sklenjene konvencije o medsebojni zaščiti delavcev? Deficit v državnem gospodarstvu Italije Italijanski finančni minister napoveduje velik deficit v proračunskem letu 1929-30 - Akcija za znižanje cen in plač se bo nadaljevala z vsemi močmi-Odstranitev vseh žensk iz javnih služb Rim, 29. novembra, d. V italijanski zbornici je imel finančni minister Mosco* ni obširen govor o finančnem položaju Italije. V uvodu je omenil, da je bilo pro* računsko leto 1928=29 zaključeno s pre* sežkom 555 milijonov lir, kar je pripisati stabilizaciji lire, proračunsko leto 1929*30 pa bo zaključeno z mnogo slabšim rezul* tatom ter bo proračun globoko dcficiten Vzrok poslabšanja finančnega položaja je predvsem splošna svetovna gospodarska kriza, ki je nastala po veliki finančni krizi v Zedinjenih državah 1. 1929 Razen tega ie bilo treba izdati velike vsote za izpo* polnitev vojske in za utrditev državnih me* ja. Nepričakovano velike vsote so bile po* rabljene tudi za borbo proti brezposelno* sti, kakor tudi za obnovo po potresu po* rušenih pokrajin. Zaradi gospodarskega nazadovanja so tudi zelo nazadovali do* hoHki iz carin. Po dosedanjih računih bo znašal primanjkljaj že do 31 oktobra nič manj kakor 729 mili ionov br ItHjanska država nikakor ne more pre* nesti novih povišanj davkov ter bo zato treba nadaljevati z vsemi silami pričeto akcijo za znižanje cen in redukcijo plač privatnih in državnih nameščencev. Rim, 29. novembra, d. Govor finančne* ga ministra Mosconija je zbudil v Italijan* skem časopisju mnogo komentarjev. Za* nimivo je, da prvič v obstoju fašističnega režima kritizira italijanski tisk ministrov govor ter ga neprijazno komentira. Tako vprašujejo italijanski listi finančnega ini* nistra. zakaj ni podal pojasnila o financ, nem položaju po'.državnih podjetij, ki so v zadnjih letih delala z ogromnimi izgu* bami Namesto, da bi država nadzorovala poslovanje teh podjetij, jim je samo pla« čevala primanjkljaje ter jih na ta način naravnost zavajala k temu, da so ponare. jala bilance. Po mnenju nekaterih listov DEMISIJA AVSTRIJSKE VLADE Popoln preokret v avstrijski politiki - Novo vlado bo sestavil dr, Ender brez Heimwehra - Socijalisti bodo v dobrohotni opoziciji Dunaj, 29. novembra, g. Razvoj dogodkov je v polni meri potrdil naše predvčerajšnje informacije o prihajajočem novem kurzu v avstrijski notranji politiki. Volilni izid je pokazal, da je derikalno-heimwehrovski režim v Avstriji nemogoč, zato krščanskim soci-ialcem ni preostajalo drugega kakor sporazum s Schobrom. Sporazum je bil dosežen za ceno. da se mora umakniti Vaugoin. ki se je bil proti Schobru najbolj eksponiral. Schober bo vrh tega dobil v vladi mnogo jačje zastopstvo iakor bi mu pripadalo po številu njegovih mandatov. Vlado bo sestavil dr 'nder. ki velja za odločnega nasprotnica vsake avanturistične politike in ki bo izvajal v prvi vrsti gospodarski program. Zato bodo tudi socialisti zavzel* do njegove vlade stališče objektivne, a dobTiho+n0 onozicije Dunaj, 29. novembra, g. Vlada Vau-gom-Starhemberg je podala v poznih popoldanskih urah ostavko, ki jo je zvezni predsednik Miklas sprejel. Kabinet bo še do nadaljnjega vodil vladne posle. Popoldne se ie vršila še seja krščansko-socialne stranke in Scho-brovega bloka, na kateri so bile točno določene posamezne točke nove koalicijske pogodbe. Sestava nove vlade bo. kakor smo že poročali. najbrže poverjena sedanjemu predarlškemu deželnemu g'a-varju dr. Enderju. ki je bil brzojavno pozvan na Dunaj. Ko so dr. Enderju telefonično sporočili, naj bi prevzel sestavo nove vlade, je izjavil, da je sestnika Franceta Štruklja, ki je odhitel na stražnico v Šiški. kjer je povedal, kar je slišal od obeh dečkov. Na kraj sta se takoj podala dva stražnika, ki sta ugotov:* la, da prijava odgovarja resnici, in nato obvestila policijsko direkcijo. Ta je odpo* slala komisijo, ki sta jo vodila zdravnik dr. Avramovič ter nadzornik g. Florijan. V vrečo zavito truplo so dvignili iz 25 metrov globokega vodnjaka. Vreča je se* gala čez obraz do pasu, kjer je bilo truplo povito z žico. Suknjič je imel neznani mrt* vec oblečen narobe in sta bila rokava za* drgnjena okrog vratu, hlače je imel pro* gaste, na nogah pa rjave polčevlje. Truplo je bilo oblečeno tudi v rjavo srajco z meh* kim ovratnikom. V žepu je imel neznanec samo mrežico za lase ter nekaj drugih ma* lenkosti, dočim je manjkal sleherni doku* inent, ki bi pojasnil mrtvečevo identiteto. Mrtvec je imel od zadaj na levi strani ve* liko rano in prebito črepinjo. Zgodil se je torej zahrbten umor, brez dvoma roparski. Prvotno se je zdelo, da je neznanec kak kitajski krošnjar, ki jih v zadnjih letih več* krat vidimo pri nas in ki se navadno pe» čajo s prodajanjem raznega nakita. Mrtvec je imel namreč izrazito močne lične kosti, vendar pa mu je bilo lice izkaženo; ležal je namreč po sodbi zdravnika že nad 3 tedne v vodi in je imel zaradi tega nabrekel obraz. Truplo so po ogledu komisije prenesli v mrtvašnico v Dravlje, policija pa je uved* la vsa potrebna poizvedovanja. Povabila je tudi par kitajskih krošnjarjev, ki pa so vsi izjavili, da ne more biti njihovega pleme* na. Da res ni Kitajec ali Japonec, izhaja tudi iz dejstva, da je meril nad 180 cm, dočim so Azijci, kakor znano, prav vsi ze* lo majhne rasti. Policija, ki je že tudi prej računala z možnostjo, da umorjenec ni Azijec, je sedaj še stopnjevala preiskavo v tej drugi smeri. Posrečilo se ji je že te* kom doDoldneva v par urah ugotoviti umorjenčevo identiteto. Njene ugotovitve je potrdilo tudi več oseb, ki so si ogledale nesrečno žrtev in jo res spoznale. Policija je dalje brezdvomno dognala, da «re za roparski umor, in ugotovila tudi nekatere druge važne stvari, tako da je pričakovati skorajšnje pojasnitve zagonetnega zločina. Za uboj 10 let ječe Novo mesto, 29. novembra. Kovač Josip Medved iz Drenovice pri Vi* niči je 15. septembra letos na Vinici pred gostilno Ivana Mihelčiča zabodel z nožem lastnika v levo stran prsi in mu prizadel med tretjim in četrtim rebrom 4 cm dolgo ter 2 cm široko rano. Prerezal mu je pri tem tudi pljuča in žilo odvodnico, zaradi česar je napadenec izkrvavel. Medved ie bil obsojen pred novomeškim sodiščem na 10 let ječe in trajno izgubo častnih pravic. Krvava ciganska bitka Novo mesto, 29. nov. Danes popoldne je nastalo med cigani, ki so zaposleni v gra* možni jami pri posestniku Blažiču na Ka* menjem vrhu pri Novem mestu, prepira* nje, ki je končalo s krvavim pretepom. Ci* gani, ki so po delopustu malo popivali, so se med seboj sporekli in dva Jožeta Braj* diča, ki sta se že delj časa sovražila, sta si bila kmalu v laseh. Zapele so sekire, letelo je kamenje in pokale so puške. Šele ko so prišli orožniki, se je huronski krik 20glave ciganske družine polegel, na boj:» šču pa sta ostala s sekirami smrtno nevar> no ranjena Jože in Pavle Brajdič, ki so ju prepeljali v novomeško bolnico. Potres tudi na Bolgarskem Sofija, 29. novembra. AA. Snoči so čutili dosti močan potres v Džumaji in okolici. Ljudskih žrtev in materijalne škode ni Ljudstvo je prestalo mnogo strahu ■SauT>o T ir>i4a.r»Jo!rrj tfer> iaJ->ko olajša.rr>o^oipodarslto ?SiCnamo: Uspel* n&ilo^A. i- s^e ijonaJitu- *o>- oa^e kupooaJea! Samo 4 ciiii Po ogromnem uspehu v vseh evropskih državah prihaja kompleten v Ljubljano in se bo namestil V TIVOLI. Samo 4 dni Svečana predstava v petek 5. decembra 1930 ob 20. uri zvečer. Največji cirkus sveta KLUDSKY 800 oseb, umetnikov vseh narodov! 1000 živali iz vseh delov sveta! Na 4 jarbole s 3 manežami, z velikim trkališčem in z največjim potujočim zoološkim vrtom. 5 metrov visoke žirafe, edine na celem svetu. 4000 kg težak nilski konj v vodnem bazenu. Redek primer nosoroga prvi na turneji po Evropi. 30 ogromnih indijskih slonov, 100 levov in tigrov, 50 belih, rujavih in črnih medvedov, 20 dragocenih zeber, 200 konjev najplemenitejše rase. Vsak dan predstava zvečer ob 20. uri v 3 manežah, trkališče v ogromnem prostoru cirkusa. V soboto, nedeljo in praznik vedno dve predstavi; popoldne ob 16. uri in zvečer ob 20. uri. Najbogatejši potujoči vrt je dnevno od 9. ure dopoldne do 18. ure zvečer, a ob sobotah, nedeljah in praznikih samo od 9. do 14. ure popoldne odprt. Vstopna cena za odrasle Din 20.—, za otroke Din 10.—. 16053 Ne prezrite današnje priloge Današnji nakladi Jutra-; smo priložili 35.000 prilog kot naročilnice za srečke drž. razr. loterije. — V teh dneh bo končano 20 kolo drž. razr. loterije, nakar bomo razpošiljali naročnikom srečke 21. kola. Oitali sle o številnih velikih dobitkih, ki bodo izplačani srečnim igralcem, glavni dobitki pa pridejo šele v teh dneh na izžrebanje. Nikjer ni zapisano, da Vi ne morete zadeti večjega dobitka, zato naročite takoj srečko sebi ali pa svoji deci kot božično darilo. ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z. glavna razpošiljalnica srečk državne razredne loterije za Slovenijo, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 19 ■■, i-'' C 5 Napredovanje Beograd, 29. novembra. AA. Z ukazom Nj. Vel kralja so postavljeni pri banski upravi dravske banovine za načelnika upravnega oddelka banske uprave v 3a-I dr. Leon Stare, dozdaj v 3-1; za policijskega svetnika uprave policije v Ljubljani v 1-I1I Viktor Erker; za upravnega pisar-uprave v 5-1; za policijskega svetnika upravne policije v Ljubljani v 4-1 Avgust Del Line, policijski svetnik iste uprave v 5-1; za banskega svetnika pri banski upravi dravske banovine v 5-1 dr. L. Bogataj, policijski svetnik iste grupe in kategorije; za tajnika sreskega načelstva sreza Radovljica v 5-1 dr. Janko Vidic; za sreskega podnačelnika sreza Murska Sobota v 5-1 dr. Franc Kratina, sreski podnačel-nik v 6-1; za tajnika banske uprave brav-ske banovine v 6-1 Ivan Legat, pristav iste bauske uprave; za upravnega pisarniškega uradnika v 2-III pri srezkem načelstvu v Ljubljani Emil Kratohvil, za upravnega pisarniškega uradnika sreza Kočevje v l-III Viktor Erkar; za upravnega pisarniškega uradnika »rezkega načelstva sreza Celje v l-III F. Kocjan; za upravnega pisarniškega uradnika v l-III sreza Celje Josip Zadnikar; za upravnega pisarniškega uradnika kreskega načelstva sreza Litija v l-III Franc Pieničar; za upravnega pisarniškega uradnika sreza Maribor levi breg v l-III Albert Kropej. Beograd, 29. novembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so povišani tile profesorji; v 1-3 Ljudevit Vazzaz, na moškem učiteljišču v Ljubljani in dr. Josip Demšar, na moškem učiteljišču v Ljubljani; v 1-6 Albin Zalaznik na I. gimnaziji v Ljubljani in dr. Franc Sušnik na realni gimnaziji v Mar' boru. Premestitve v poštni službi Beograd, 29. nov. p. V »Službenih No» vinal« je izšel danes večji ukaz o preme* stitvah v poštni službi. V področju ljub* ljanske direkcije so premeščeni: K pošti Dobrna Ivan Kranjc iz Ljubljane I; k po* šti Kranj Marija Kolar iz Ljubljane VII; k pošti Ljubljana I Roza Smerd iz Tržiča in Franc Žnidarič z Jesenic; k pošti Ljub* Ijana VI Josipma Ilnikar iz Črnomlja; k tretji terenski sekciji Alojzij Furlan, Ivan Kavčič in Miroslav Cerkvenik, praktični tehnik pri terenski sekciji Ljubljana I; k pošti Maribor I Josipina Ferjančič iz Me* žice; k pošti Maribor II Anton Pečar iz Ljutomera; k pošti Mežica Avgust Facini iz Ljubljane I: k pošti Planina pri Rakeku Marija Grilc iz Škofje Loke m v Škofjo Loko Angela Bern:k iz Planine pri Rakeku. Hmeljski trg Žatec, 29. nov. h. (Tedensko poročilo.) Na žateškerr trgu je biia v preteklem ted--nu tendenca zelo mirna. Povpraševanje je bilo v primeri z visokimi ponudbami zelo majhno, dasi je češkoslovaški hmeljski s:n> dikat pokupil v teku tedna vsak dan nac 500 stotov hmelja. Današnje cene so bile 350 do 550 Kč. Podrejene kakovosti so sc dobile vstran hmeljskih okrajev tudi poci temi cenami. V inozemstvu vlada trenutno za letošnji hmelj žateškega iz\»o-ra zelo majhno zanimanje. V nekaterih primerih iščejo cenen gladko barvan, večinoma zc> len hmelj. Splošno prevladuje mnenje, di se bo povpraševanje proti koncu leta in po novem letu nekoliko dvignilo. Po dru* gih vesteh bo ostalo povpraševanje neiz* premenjeno, ker se je proizvodnja piva po vsem svetu zmanjšala. Do petka je bilo v Žatcu javno žigosanih 95.000 stotov po 50 kg hmelja, kar znači, da je ostala v rokah gojiteljev neprodana še tretjina letošnje letine. Organizacije hmeljarjev so ponov* no pozvale kmet';, naj radikalno zmanjšajo ploskve za sejanje, kar je obhodno potreb' no zato, ker je ostalo še od preteklih treh let toliko hmelja, da imajo pivovarne zi dve ali še več let zaloge. V teku prihodnje* ga tedna se bo definitivno ustanovil če* škoslovaški hmeljski sindikat kot družba z omejeno zavezo. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved za. dane^: £e stalno, precej vedro in toplejše vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Vzhodr>0 Evropo pokriva visok pritisk, ki =e širi preko Alp in Balkana proti zapaau. Na severu Evrope je nižji pritisk, prav tako tudi na za-padni obali kontinenta. V naših krajih je pritisk narasel za 1 do 2 111111. Tudi temperatura se je zvišala za 2 do 4 stopnje, zlasti v Primorju in v Sloveniji. Nebo je bilo zjutraj na zapadu oblačno, drugod pa poloblač-110 ali vedro. .Morje je bilo na gornjem Primorju valovito in na odprtem morju pa zelo razburkano. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Ponekod oblačno, v nižinah mestoma megleno. Živahni, polagoma pojemajoči vetrovi. Od 1. decembra do Božiča • v IBP znizane cene pri nakupu v r« 7 otroški dekliški in fant. moški od Din 18 dalje „ „ 85 135 n ženski naloži snežni čevlji Sfev od Din 125 dalje 40 n 135 r> 5J Novost : Gojzerji iz ruske juhte — Gojzerji iz Watcrprof juhte Din 300.— garancije vsakemu za n e p r e m o č 1 j i v o s t ! Garantira se le prvovrstno blago, blago brez papirja, blago brez nadomestil, blago brez škodljivih primesi! Dosedaj je vsak kupec ostal zvest! Detajlna prodaja: pri ..Pollaki«44 Dunajska c. 23, dvorišče Žrebanje v drž. raz. loteriji Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Včeraj dne 29. novembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 20.000 Din srečka št.: 38.626; 10.000 Din srečki št.: 47.238, 90.373; 4 OOO Din srečke št.: 8.359, 51.713, 94.750; 2 OOO Din srečke št.: 2.511, 6.581, 8.031, 9.405, 34.507, 37.012, 53.965, 62.702, 65.731, 66.593 77,298, 78191 78.437, 78.581, 79.003. 86.200, 86.412, 88.220, 89.005, 94.597, 94.997, 9o.013. Dne 27. novembra 1930 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 500 - srečke št.: 8.076, 9.731, 16.002, 16.025, 17.933, 17.986, 19.116, lim ouu.— sretne »i.. ° "l ___'«„ „„„ 07™ od osn wq aa 7k« 19.142, 19.143, 19.172, 19.188, 39.257, 80.290, 33.796, 37.756, 46.655, 49.463, 66.480, 69.178, 75.154, 82.469, 34.111, 37.770, 46.674, 34.134, 37.774, 48.302, 27.729, 34.193, 38.182, 48.341. 56.053, 56.087, 66.487, 66.492, 69.432, 76.625, 82.474, 72.077, 76.626 82.475, 34.163, 38.175, 48.303. 57.301, 67.524, 73.958. 73.974 27.787, 35.369, 38.192, 49.407, 76.629. 84.180, 57.345, 57.351, 67.527, 68.705. 75.027, 77.281, 87.289, 77.214. 86.926, 27.790, 36.624, 39.597, 49.418, 57.357, 68.743, 75.054. 77.331, 87.888, 29.230, 36.677, 42.972. 49.439, 58.809, 69.113, 75.086, 77.350, 87.823, 29.259. 37.719, 44.131, 49.443, 58.857, 69.132. 75.093, 77.378, 87.935. 33.758, 37.726, 46.614, 49.460, 59.548, 69.158, 75.113, 78.009, "7.951, 89.154, 96.843, 98.128, 98.911, 98.931. Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 15. decembra. Zadružna hranilnica r. z. z o, z., Ljubljana, Sv. Petra 19.122, 33.781, 37.749, 46.625, 49.461, 66.403, 69.160, 75.133, 81.283, 89.146, c. 19 Naši kraji in ljudje Dr. Anton Brumen f Ptuj, 29. novembra. Davi ob 1. je umrl stari, znani ptujski racijonalni borec, odvetnik dr. Anton Bru, m Rodile so ga naše Slovenske gorice — Biserjane pr. Sv Juriju ob Scmrei kjer je zagledal svet 7. januarja lto/. V Man. hnrn ie 1876 dovršil gimnazijo in nato cez Mri leta pravno fakulteto v Gradcu. Kot sodni pristav je služboval v Slov. Bistrici in Ložu naposled pa se je kot odvetnik stalno naselil v Ptuju. Mnogo je deloval z besedo in peresom. Prispeval je svoje po« litične članke v večino slovenskih listov tn posebno v »Slov. Narodu« je bil Justus kakor se je glasil njegov psevdonim, ved« no upoštevan. Strokovne razprave je pisal za »Slov. Pravnik« in za »Allgemetne Oesterreichische Gerichtszeitung«. Le kdor je poznal razmere pred in med vojno, ve ceniti pogum in borbenost dr. Bruinna, Ki se je vztrajno zastavljal za slovenske pra« vice ne strašeč se renegatskih intrig in '.z» padov. Iz tiste dobe ga predstavlja naSa slika. To prevratu se je pokojnik umaknil v zasebno življenje živeč svojemu domu in družini. Njegov najstarejši sin je diplomi« rani pravnik, izmed treh hčerk pa je Ani« ca učiteljica, Božena uradnica pri zeleznict, Nada pa še na domu pri materi, sedaj ov« doveli gospe Josipini. Zadnje čase je dr. Brumen bolehal, dokler ga danes zjutraj ni smrt pokosila v čestiti starosti. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil U» tri, v nedeljo ob 16. na mestnem pokopal« šču. V zgodovini nacionalnih borb ptujsVe« ga mesta bo ime dr. Antona Brumsa ohra« njeno na častnem mestu. Bodi dr. Brumnu lahek počitek, ugledni družini naše ls^re« no sožalje! Naši kolonisti v Povardarju Skoplje. 24. novembra. Akcija za naselitev naših kolonistov v Povardarju napreduje kar najbolje, tako da S3 more računati z vso gotovostjo, da se naseli že prihodnje pomladi, oziroma še tekom letošnje zime tu doli kakih dvajset f-ružin, prvi začetek. Kakor pa stvar kaže, se bo mogla kolonija že v prvih dveh letih znatno razširiti, predvsem s prikupom novih, razsežnih zemljišč, ki so že sedaj ponujajo in po zelo ugodni ceni, tako da bi kolonija moda šteti do 2000 duš. Velika vas, ali bolje rečeno, velika skupina manjšin vasic, ccla kolonska občina, zgrajena na zadružni podlagi, z vsemi potrebnimi samoupravnimi, prosvetnimi in gospodarskimi ustanovami. Priglašencev je toliko, da bi bilo mogoče ustanoviti ne samo ene, temveč nekaj takih kolonij. Toda stvar, ako se hoče, da ji bo v resnici zagotovljen ne samo obstanek, temveč tudi vsestransko zadovoljiv napredek in procvit, je treba dobro pretehtati in ji ustvariti trden temelj. Ko bodo izvršena ta pripravljalna dela, se bo naseljevanje razvijalo postopno v razmerju razpoložljivega zemljišča. Gre predvsem za kolonijo v Bistrenici-Dubljanih niže Negotina ob Vardarju, kjer je, kakor znano, že kupljenih okoli 380 hektarjev najboljšega zemljišča. Prvi cilj vodstva te kolonizacijske akcije ie za sedaj, da se pripravi vse potrebno, za nastavitev prvih kolonskih družin. Kakor je bilo že omenjeno, se nahaja v Bistre-nici 16 hišic, deloma enodružinskih, deloma dvodmžinskih, katere bodo zadostovale za prvo potrebo. Gospodarska poslopja bo seveda treba šele zgraditi. Od prejšnjih lastnikov je vodstvo kolonizacije kupilo tudi okoli 40 prašičev in 4 konje. Na razpolago ie tudi že nekaj poljedelskega orodja. Kakor je bilo že omenjeno, se kolonistom dovoljuje brezplačen prevoz po železnici od sedanjega njihovega bivališča oz. od državne meje do kolonije. Vsaka družina dobi zase največ dva vagona. Da se čim bolj olajša prevoz do kolonije, je vodstvo kolonizacijske akcije že zaprosilo železniško upravo, da obnovi železniško postajo, ki se je svoječasno nahajala komaj 800 metrov daleč onstran Vardarja, pa se je pozneje opustila. Zagotovljeno je, da se tu poleg glavnega tira položi še drug tir, tako 6a še bo razkladanje in nakladanje moglo vršiti nemoteno z ozirom na ostali železniški promet. Tako bo stvar kolonistom zna*-ro olajšana, ker jim ne bo treba po več ki-k.metrov daleč od drugih železniških postaj. Fustaja bo imela pozneje gotovo prav lep osebni in tovorni promet. Drugo važno vprašanje, ki se reši tudi šs p-pd prihodom kolonistov, oziroma vsaj takoj že ob njihovem prihodu in z njihovim sodelovanjem, je vprašanje malarije. Kakor že povedano, je edino leglo malarije v tem kraju voda, ki na več krajih izvira izpod brega in zastaja, ker nima odtoka, na ravnici nad Vardarjem v dolžini dobrega kilometra. Vodstvo kolonizacijske akcije je že storilo vse potrebne korake pri pristojni zdravstveni oblasti in dobilo zagotovilo, da se i/.vrše vsa potrebna dela za osušitev tega malega, največ do deset metrov širokega močvirja. Voda vseh vrelcev se zbira v zbiralni jarek in odvede v Var-dar. Tako se ta svet osuši in izpremeni v najplodovitejšo zemljo. Z osušitvijo pa seveda tudi popolnoma izgine vir malarije, s katero se je z neke strani toliko skušalo strašiti naše ljudi pred naselitvijo v Povardarju, dasiravno so v bistreniškem okrožju tudi danes slučaji malarije zelo redki med prebivalstvom, ki samo v svoji malomarnosti ne stori prav ničesar, da bi se obvarovalo bolezni. , . , , Dobre izvirne pitne vode je dovolj, tako da niso prav nič potrebni vodnjaki za kapnico, kakor jih ima domače prebivalstvo, a misli se že sedaj na obnovitev starega vodovoda iz kakih šest kilometrov oddaljene Mrzle reke, ki bi zalagal vso nasel- bino z izborno. skoraj ledeno mrzlo vodo ne samo za uživanje, temveč tudi za vse druge potrebe, a zlasti za obrambo proti požaru. Za napajanje nasadov v slučaju suše pa se napravi napajalna naprava na Vardarju z vodnim pogonom. Za ustvaritev vseh teh prvih predpogojev za prvo nastanitev kolonistov, je, kakor rečeno, že storjeno vse potrebno, tako da se bo naseljevanje moglo pričeti že v par mesecih. Ali da se izpodbije tudi najmanjši sum in dvom glede na vso to kolon izacij-sko akcijo, zlasti pa da se ovrže namiga-vanje, češ, da se naši ljudje vabijo in ma-mijo, da bi se naselili v krajih, ki jih ne poznajo, kjer so jim razmere popolnoma tuje in nikakor primerne njihovemu dosedanjemu načinu življenja, je vodstvo kolonizacijske akcije ukrenilo vse potrebno, da si bodo ljudje, ki se resno mislijo naseliti v Povardarju, v bistreniški občini, mogli brez večjih stroškov sami ogledati svojo bodočo domačijo, pri čemur pa je seveda poskrbljeno. da se ta pogodnost ne bo izkoriščala za nikake zabavne izlete na stroške sploš-nosti. Kakor rečeno, je število priglašencev že danes tako veliko, da je sedanje koloniza-cijsko zemljišče daleč premajhno za vse m ga bo treba v kratkem znatno razširiti z obsežnimi prikupi. Tragična smrt užitkarice Zagorje, 29. novembra. V Pasjeku, občina Polšnik, je našla žalost no smrt 73 letna užitkarica Marija Kodun« čeva, ki je v zadnjem času v Trčkovem mlinu gospodinjila lesnim delavcem. Zgo« daj zjutraj je imela opravka v podstrešju hiše, nazaj grede pa ji je na stopnicah sjx>drsnilo in je tako nesrečno padla, da si je pri padcu prebila lobanjo in obležala mrtva. Mrtvo starko so našli delavci, ki so prišli po opravkih v hišo. Kakor marsikje na kmetih, tako tudi pn Kodunčevih ni bilo miru in sloge med sta« ro in novo gospodinjo. Tašča se je snasi umaknila, da bi uživala izgovorjeni užitek pri tujih ljudeh. V tuji hiši je po nesreCi tudi umrla in je šele mrtva našla svoje mesto v domači hiši in v svojem izgovor« j enem kotu — na mrtvaškem odru. Nje« ne"« nogreba se je udeležilo veliko števi« lo vaščanov, samo mlada gospodinja ni pri« šla na pogreb. Marij Šimenc S svojim blestečim tenorjem bo naš odlični operni pevec zapel na novinarskem koncertu jutri zvečer v Unionu nekaj pesmi in arij. Kaj bo pel, ne izda in zato tudi mi ne moremo povedati. Da bo pel po razpoloženju, je dejal. To je odlika pravega pevca, za vse občinstvo pa jamstvo, da bo Šimenčevo petje na novinarskem koncertu zvenelo z vsem bleskom njegovega glasu in s polnim občutjem. Maviju Šimencu se od leta do leta odpira vedno slavnejša bodočnost. Umetniška pot ga bo vedla še daleč po širokem svetu, toda vedno bo ostal naš. Z občudovanjem ga poslušamo, kadar je med nami. A najbolj svoj in naš bo na novinarskem koncertu. Slovenjebistriške brige in težave Slov. Bistrica, 29. novembra. V prvem času po zlomu Avstro-Ogrske in po nastanku naše države smo povsem pozabili so svoje vsakdanje življenjske potrebe. Živeli smo veselo v opojnosti končnega uspeha po prebitih vojnih težavah, kakor da smo se mahoma preobrazila v neka druga, nadnaravna bitja, ki nimajo nikakih realnih potreb niti kot poedinci niti kot društvo. Do tega spoznanja so prišli naši bivši vlastodržci mnogo prekasno. naši lokalni faktorji pa preko platonskega in teoretskega razglabljanja redkokdaj vidijo težave ljudstva, ki tiči v globokem močvirju gospodarskega propadanja. Ta kriza, ki o njej dan na dan tožijo na vseh koncih in krajih, je mnogo težja od običajnega videza. Da se gospodarsko propadanje zaustavi pred dokončnim polomom, je treba zlasti mnogo volje, vestnosti in sile merodajnih posameznikov in pa kompetentnih korporacij. Ob dvanajsti obletnici naše državne samobitnosti je tudi za Slovenjebistričane potrebno, da pregledajo in prerešetajo svoje delo v tej dobi, ki reprezentira početek našega nacijonalnega razmaha, in ugotovijo svoje potrebe za bližnjo bodočnost. Doslej se je po zaslugi odgovornih posameznikov doseglo dvoje: imamo nad vse koristno mestno elektrarno in meščansko šolo, ki je občinsko gospodarstvo močno obremenila, poleg tega pa prinaša vsem, zlasti še najširši okolici brez-dvomnih dobrin. — Mesto samo in ožjo okolico pa čakajo še neodložljivi problemi, ki bodo posegli v gospodarskem pogledu globoko med najširše ljudske plasti: obe osnovni šoli bo treba spraviti pod novo streho, vprašanje vodovoda je aktualno že desetletja in čaka nujne rešitve. K temu pride še melioracija zamočvirjene okolice, projektirana že pred vojno tako, da bi se ustanovila vodna zadruga za regulacijo Bistrice in Lož-nice. Izboljšati bo treba tudi naše ceste in ustvariti nekatere nove prometne zveze. Tu je mišljena zlasti prepotrebna zgraditev najkrajše zveze z Oplotnico, ki bi v gospodarskem oziru dvignila poleg mesta še ves juž-nozapadni kot j>ohorskega pobočja in pa turistična cesta preko Sv. Martina n. P. do Ruške koče. Vsem, ki poznajo krajevne prilike, je jasno, da brez izvedbe naštetih del naše gospodarstvo v bodoče ne bo dobilo potrebnega razmaha in bo obsojeno ob vseobči krizi v neizogibno propast. Poleg tega pa je lazumljivo. da v obstoječem položaju naše ljudstvo ne bi zmoglo milijonskih zneskov, ki so za našteta dela potrebni. Zdi se torej, da smo v zagati, ki nimajzhoda. Treba ga Je najti in to je naloga bližnje bodočnosti. Edini mogoči vir za izboljšanje gospodarskega položaja bi bil pri nas tujski promet. V njem leži bodočnost mesta in okolice, ki ie kakor ustvarjena za razna letovišča in zdravilišča. To nam dokazuje nedavno osnovana počitniška kolonija v Šmartnem in projekt za veliki železničarski sanatorij na Vt-solah. Ta okolnost se je doslej med domačini vse premalo upoštevala in nesrečni fatalizem .zaupajoč v neomejenost lesnih kupčij iz nekoč bogatih pohorskih šum — je kvarno zaviral javno in zasebno inicijativo v smeri, ki bi lahko dovedla že davno do trajnega blagostanja celemu slovenjebistriškemu območju. Stalni vir dohodkov iz tujskega prometa bi ojačil naše gospodarstvo, da bi lahko uresničili vse zgoraj naštete potrebe. Zategadelj je treba boljše organizacije dela in nekake evolucije naše društvenosti, ki leži vsekakor v rokah kapitalistov, ki so odgovorni za usodi poedineev, ker odrekajo s jjpmočjo denarja smer delovanja socijalnih energij. Zasebna inicijativa je torej odvisna od teh. Občina in društva, ki smo jih že davno v ta namen ustanovili (Tujskopromet-no in olepševalno društvo ter Podružnica SPD) pa naj se brez predsodkov prilagodijo potrebam časa in ljudstva ter izpolnijo dolžnosti, ki so jim naložene. —P. Predrzen vlom v občinski urad Kamnik, 29. novembra. V Smarci pri Kamniku je bil izvršen te» kom včerajšnje noči izredno drzen vlom. Ko so davi prišli v občinski urad, so ne« malo presenečeni opazili, da je v pisarni vse razmetano. Istočasno so videli, da je vlomljena in odprta tudi železna blagajna. Ljudje v hiši so vsi prestrašeni takoj ob« vestili župana, nakar so ugotovili, da je blagajna popolnoma izropana. Storilec je prišel v pisarno skozi okno, kjer je popreje vtrl šipo. Nato je odmaknil zapah in se z lahkoto pognal v pritlično sobo. Očivid« no mu tudi delo pri sicer železni blagajni ni dalo preveč posla. Svedrovec je ukradel iz blagajne več bankovcev po 100 Din, nato pa je odprl še neko miznico, v kateri je tudi našel več drobiža. Pobral je skupno nekaj nad 8000 Din. O drznem vlomu so bili takoj obveščeni orožniki, ki so uvedli najstrožjo preiskavo in intenzivno zašle« dovanje, ki pa je za enkrat ostalo brez« uspešno. Ker je bila noč od petka na so« boto izredno temna, nebo je bilo prepre« ženo z oblaki, na deželi imajo pa kakor znano trdno spanje, je storilec z lahkoto opravil svoj posei in tudi pri pobegu ni pustil nobene sledi. Tudi Ščavnica bo čista Ljutomer, 29. novembra. Kjer so tovarne, ki delajo s kemikali« jami in morajo odvajati odpadno vodo v tekoče vode, tam je povsod križ. Tudi pri nas so se v zadnjih letih množile pritožbe, da prihajajo z odpadno vodo iz usnjarne g. Sinigoja v Ščavnico strupene in smrdeče snovi, ki kužijo posebno poleti zrak, za« strupljajo ribe, katerih je itak malo. ter povzročajo, da je voda iz Ščavnice nerab« na za napajanje živine in kopanje. Da od« pravi te neljube poslcdice tovarniškega obrata, se je mestna občina pritožila na sresko načelstvo, ki je za dan 20. t. m sklicalo posebno komisijo za ogled seda; njih čistilnih naprav. V komisiji sta bila razen krajevnih činiteljev in interesentov g. inž. Mohorič kot kemik in g. inž. Josip Mursa kot strokovnjak za vodotehnične zadeve. Sedanja čistilna naprava, dogo« tovljena 1. 1922, zadostuje samo za izlo« čitev netopljivih organskih in anorganskih snovi potom sedimentacije, ne zadostuje pa za izločitev netopljivih in kolodialnih organskih in anorganskih snovi, ki odte kajo z vodo v Ščavnico, kjer gnijejo. po vzročajo smrad in porabljajo kisik, ki pa je za vodno fauno neobhodno potreben. Osobito ni mogoče izločiti natrijevega sulfida, ki je strup za ribe. Da bodo či« stilne naprave odgovarjale zahtevam gie« de biološkega čiščenja vode, jih bo treba primerno razširiti in preurediti. Lastnik tovarne je obljubil, da bo to storil in si« cer po načrtih, ki jih bo izdelal g. inž. Mursa, ko bo proučil vse krajevne razme« re. Najbolje bi bilo, da bi tovarna ne spu« ščala odpad vode samo od časa do časa v Ščavnico in takrat v večjih množinah, ampak da bi voda odtekala trajno in ved« no v množini kakih 10 1 na minuto. Po« tem bi njene kvarne posledice ne bile ta« ko velike kakor sedaj, ko reagira nekoliko pod izlivom vsa potočna voda močno al« kalično na lakmusov papir. Ker je bil to« varnar mnenja, da spušča mlinar Ribič v Cezanjevcih preveč vode v Globelko, pre« malo pa v Ščavnico pusebno v poletnem času, je komisija drugi dan odšla v Ce« zanjevce, kjer je po pričevanju mlinarja ugotovila, da pojema že več let voda v Sčavnici. Vzrok je v tem, da so posestni« ki v Ščavniški dolini in v stranskih doli« nah posekali mnogo gozdov ' in izsušili mnoga močvirja — šarje — ki so nekdaj po pričevanju starih ljudi povzročala celo n..-žlico. , . Izginili pa so tudi številni ribniki, kateri so služili kot priličnd vodni rezervoarji za suhi letni čas. Tako so v zadnjih letih opustili nekaj graščinskih ribnikov pri Ne« govl Na Sčavnici je dalje tudi 15 do 20 mlinov. Vsak od njih nabira vodo, ki se deloma izgublja sikozi jezove m izhlapeva. Posledica tega je, da je Ščavnica v let« nem času skoro suha. Ker torej ni priča« kovati, da bi se množina vode v Sčavnici povečala, bo treba misliti na čistilno na« pravo, iz katere bo prihajala odpadna vo« da popolnoma očiščena, brez smradu in neškodljiva živalim. S tem bo rešeno vpra« šanje, ki je povzročilo med prizadetimi Ljutomerčani in Pristavčani časih razum« ljivo razburjenje. Mala se j' rodila Janja, majka boža jo in peva: »Pazi dobro, dete malo, ko dorasteš, pa boš znalo: Brez Albusa ni pranja!« Perilo in obleke dojenčkov m dece se pero navadno vsak teaen. Za to opravilo je najbolj pripravno ALBUS - TERPENTINOVO MILC v komadih po pol kilograma. Ni samo izdatno, temveč je poleg tega tudi jamstvo, da se perilo in dečja obleka tudi desinficirajo. V interesu vsake dobre matere je, da uporablja ALBUS-TERPENTINOVO MILO Dirigenti na novinarskem koncertu Višji kapelnik dr. Josip Čerin Nad vse časten jubilej, 40-letnico uspešnega delovanja kot dirigent bo na letošnjem novinarskem koncertu praznoval naš neumorni višji kapelnik g. major dr. Josip Čerin. Pod njegovim osebnim vodstvom bo orkester 40. pešpolka »Triglavskega« otvo-ril koncertni večer z državno himno, nato pa prvič izvajal njegovo suito »Iz vrela ljuba vi«. — Ime višjega kapelnika dr. Josipa čerina znači v našem glasbenem življenju mnogo, zelo mnogo. In ni lepše priložnosti, da se mu s priznanjem in izrazi spoštovanja zahvalimo za dolgotrajno nesebično umetnostno delovanje, kakor na novinarski prireditvi na naš veliki državni praznik. Zorko Prelovec je nedvomno eden naših najpopularnejših pevskih dirigentov. Njemu se vdano pokorijo Združeni pevski zbori, pod njegovim vodstvom se pevski zbor »Ljubljanski Zvon« razvija častno in uspešno. — Na novinarskem koncertu bo mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« zapel Sattnerjevo »Vstal je Gospod« ter Kimovčevo: »Domovina, bela golobica« s štiriročnim sprem-ljevanjem klavirja. Ravnatelj opere Mirko Polič bo na novinarskem koncertu k zaključni točki sporeda postavil na oder naš najslo-vitejši pevski zbor. »Glasbena Matica« je v ravnatelju Mirku Poliču dobila najsposobnejšega naslednika Mateja Hubada in je pod njegovim vodstvom slavno ponesla slovensko in jugoslovensko pesem pred Evropo. Na novinarskem koncertu bo zbor »Glasbene Matice« zapel Adamičevo: »Zabučale gore« in bravurozni Hubadov »Potrkan ples«. Luka Kramolc zalužni glasbeni pedagog na ljubljanskih srednješolskih zavodih, je izvrstno izvež* bal pevski zbor državne realke, broječ 100 dijakov»pevcev, ki bo na novinarskem kon« certu zapel francosko pesem »Madlona ob zmagi« in priljubljeno, originalno podano »Barčico«. Pevski zbor realcev bo nedvom« no osvojil simpatijo vseh poslušalcev- in pokazal, kaj zmorejo mlada grla pod vod« stvom vzornega pevskega učitelja. SKLEROTIKI in od STAROSTI OSLABELI! Ako želite olajšanje in poživljenje, potem poskusite z zdravilnim pitjem Radio-sclerina. Prosto prodajne, radium vsebujoče: RADIOSCLERIN - TABLETE povzro-čiio prosto kroženje krvi, delajo žile elastične, preprečajo nasedline apna, m s -em v zvezi stoječe starostne pojave kakor tesnoba, omotica, glavobol, migljanje pred očmi zasopljenost, šumenje v ušesih, revmatične in protinske bolečine. Duševna in telesna delovna zmožnost se osveži in ohrani do visoke starosti. Dobivajo se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavni depot in pojasnila: Drogerija na veliko »EMBERIS«, BEOGRAD, Zrinjskega ulica 31. Prospekte gratis in franka 1&.S<2S aj je rekel sloviti Taylor Barnum? Potrebno se nam zdi. da opozorimo na bi&tvo reklame, o katerem vlada največja nejasnost. Temu se ni čuditi, saj se je reklamna veda razvila kot pripomoček našega gospodarskega življenja šele v zadnjih desetletjih. Kaj je torej reklama? Najzadovo-liivejši odgovor sta dala dr. Rudolf Ševffert in dr. E. Lysinski. Po njima je reklama organizirana uporaba sredstev za vplivanje ljudskih množic, da se iz svoje lastne volje odločijo k nakupu.ponujanega blaga. V to svrho bodi reklama prepričevalna. Stara pravljica pripoveduje o prepiru med solncem in vetrom. Stavila sta. kdo bo prej povzročil, da bo potnik slekel plašč. Veter je pihal in pihal, postal je vihar, toda potnik se je še tesneje zavija! v plašč. Tedaj je posvetilo solnce. Pod njegovimi toplimi žarki je potniku postalo tako vroče, da ie slekel plašč. Zmagalo je torej solnce. Toda tudi prepričevalnost vam ne zaleže dosti, če trajno ne govorite občinstvu. V tem oziru je značilno, kaj i-i rekel sloviti reklamni strokovnjak Taylor Barnum: Inserati so samo tedaj brezuspešni, če preveč štedite pri njih in če si neredno sledijo. •JUTRO Oglasni oddelek Kako Beograd - umira Beograd, 27. novembra Ko sem vam že povedal, kako Beograd 7- opada in raste, naj vam še povem, kako 3 Jeograd — umira. Beograd vam umira večinoma za — tuberkulozo ! Da, za tuberkulozo, jetiko, sušico, ah kakorkoli že hočete imenovati to največje zlo človeštva. Resnica je namreč, da skoraj četrtina vseh smrti posvečenih Beograjčanov umira za jetiko, kar tako stra-h j vito jasno izpričuje pravkar objavljena statistika umrljivosti za našo prestolnico. V splošnem je bila umrljivost v Beogradu v prošlem letu — pred seboj imam statistiko za leto 1929., ki jo morem primerjati s statistiko za obe predidoči m in le*ta ugotovi velikost kamnolo* ma, njegovo lego, lege kamenih plasti 'n dosedaj izvoženo množino. V pričo inže* njerja je treba vzeti m izdelati tri kameni* te kocke, 16 krat 16 krat 16 ter vzeti tudi 10 kg tolčenega gramoza, prav takega, ka* kršnega namerava dobavitelj dobavljati za ceste. Vse to kamenje se zamota in po predpisih zapečati ter se izstavi uradno po* trdilo o odvzemu vzorcev za preizkušnjo. Inžcnjer pošlje vzorce uradnemu preizku* šcvališču, za našo banovino montanistične* mu oddelku tehnične visoke šole v Ljub* Ijano. Kako pa preizkušajo tam sprejete vzor* ce? V dveh prostornih dvoranah imajo na tehniki za taka preizkušenja potrebne stro* je. Najprej pustijo zrezati omenjene tri velike kocke na 15 malih kock z robom 5 cm. Najprej posušijo tc kocke v posebni električni sušilnici, kjer odda kamen zad* njo vodo, ki jo je včasi v navidezno su* hem kamnu še prav v znatni množini, dva do pet gramov v eni mali kocki. Tako po* sušeno kamenje stehtajo ter ga namakajo po 4 dni v vodi, da se je do nasičenosti napije. Tako mokro kamenje zopet steh* tajo in določijo napojljivost preizkušava* nega gramoza, kar je seveda silno važno za presojo uporabnosti tega kamenja za gra* moz. Za merjenje odpornosti proti pritisku imajo v teh znanstvenem zavodu, ki mu načeluje univerzitetni profesor g. inž. doK* tor Kral, tri stroje ki kažejo že kar v ki* logramdh oziroma v stotih pritisk kolikor Najstarejša izkustva. Najmodernejša konstrukcija. ARCOFAR NAJMODERNEJŠI GGDBENI APARAT RADIO IN GRAM0F0* N ter dinamični zvsestik v essem aparatu Informacije daje: Jugoslovansko Siemens d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 1 b. m. m\ TOSmL* i1.^'. fffb i Wm Mml ga še vzdrži razno preizkušavano kamenje ali tudi drugi gradibeni gradbeni materijal opeka, betonski' kvadri itd. Največji takšen stroj na tem zavodu zaznamuje že ogromen pritisk 150 ton (150.000 kg). Obrabi ji vost gramoza se preizkuša v posebnih kovina* stih bobnih na električen pogon. Na pod* lagi teh preiskavanj se sestavi uradno iz* pričevalo o kakovosti vposlanega gramoza. Seveda stane ta nova procedura mnogo denarja. Treba je plačati inženjerja, ki od* vzame v kamnolomu preizkusni materijal. Treba je plačati kamnoseka, ki predela ve* like kocke v 15 malih Za vsako tako kocko računajo ljubljanski kamnoseki po 120 Dii}, kar je očividno precej visoka cena, saj na* pravijo isto delo n. pr. celjska podjetja za dve tretjini ccncjše — za 40 Din. K temu še pridejo preizkuševalne takse in kolkovi* ne pri uradnem preizkuševališču. Ce upo* števamo vse to, se bo pač pod 4000 Din težko dobilo tako potrdilo. Kakšne pa bodo koristi te nove uvedbe za naše ceste? Koristi so nesporne, saj se bo pri bodočih ofertalnih licitacijah za gra* moz izbiral gramoz in njegova cena le po kakovosti in uporabljivosti in ne vec Kar na slepo, kakor dosegaj. Veliki stroska pa bodo na drugi strani"onemogočili manjšim dobaviteljem sicer priznano prvovrstnega materijala udeležbo na licitacijah. Tako se lahko zgodi, da bodo odslej sporazumno odločevali cene gramozu le redki lastniki velikih kamnolomov Zato bi bilo menda v korist splošnosti, kakor tudi poedinih prizadetih, da bi prevzele vso zadevo je* manja in preizkušavanje vzorccv ter t uda plačilo stroškov posamezni cestni oubon ali banovinska oblast. Trboveljske občinske zadeve Trbovlje, 28. novembra. Na zadnji občinski seii se je g. župan Vodušek zahvalil občinskim odbornikom in vsem občanom za lepi sprejem ministrskega predsednika g. generala Živkoviča. Nato je prečita! odlok banske uprave, ki zahteva, da občina odkupi most Kirchschla-gerjevih dedičev, ki veže oba bregova Save proti kolodvoru. G. župan je mnenja, da občina tega ne more storiti, ker bi most stal gotovo kakih 3 do 40.000 Din, kar bi pa zelo občutno obremenilo občinske finance. Občina je vložila proti temu odloku banske uprave priziv. Občinski odbor je županovega naziranja in pooblašča g. župana, da izroči zadevo odvetniku v primeru, da bi bil rekurz neugodno rešen. Glede sprememb vodovodnega reda spo- Tri nova knjižna darila za našo mladino Miklavž je vselej vesel, če mu podjetni založniki pripravijo nekaj dobrih mladinskih knjig — posebno v teh časih dragih, kompliciranih igrač, ki so tako brž pokvarjene in ki napravijo — razmeroma — tako malo veselja. Razlika v učinku med igračo in knjigo je dušeslovno globoko utemeljena. Učinek današnje igrače je enodneven. E-rtka.i? Zato, -ker je ta igrača samo posnetek resničnosti, ki ne daje otrokovi domišljiji ne povoda ne možnosti, da bi zaigrala. A vse, kar v mladem bitju ne ubere strun domišljije, je jalovo! Dobra knjiga v tem pogledu daleč prekaša vsako drugo darilo. Obrača se naravnost na domišljijo in ji daje spet in »Z začarane police«, zv. VII.: Ivan Albreht Vilinske gosli pa še diruge koroške pravijice. — Zv. VIII : Ivan Albreht, O s ečnem krojaču in druge pravljice. — Ti* krovna zadruga v Ljubljani. — Vsak zve* -/.•k broširan 12 Din, vezan 16 Din. Karel May, Old Surehand. Potopisna po* vest. (»Prosvet.i in zabavi«, zv. 25/26). 308 -i- 320 str. Tiskovna zadruga v Ljubljani. —- Cena za oba zvezka, broširana 96 Din, vezana 128 Din. spet možnost, da vežba svoja krila za polet. Videti je, da prireditelji in založniki mladinskih knjig ne pazijo dovolj na to važno dejstvo. Knjiga za otroke mora biti vsebinsko neoporečna; vendar zaradi tega še ne zasluži pohvale, da je dobra, niti tedaj ne, če bi bila do vrha nabasana s povzdigljivimi zgledi in lepimi nauki za življenje. Mladinska knjiga je dobra le tedaj, ako kar najživah-nejše učinkuje na domišljijo! Takih mladinskih del pri nas nimamo mnogo. In »Tiskovna zadruga« je imela s svojim letošnjim Miklavževim darom kar nenavadno srečno roko: dve knjižici pravljic izpod peresa Iv. Albrehta, pa — vendar že! — vsaj enega Karla Maya v spodobni opremi m jezikovni obliki! Korošec Ivan Albreht ima gibčno, spretno pero in zna pripovedovati z besedami, ki gredo mladim bralcem do srca. Mimo tega je specialist za narodno bogastvo koroških Slovencev, med katerima živi in snuje pravljična poezija še danes ta dan, bolj bujno in sveže nego v kateremkoli drugem koncu slovenske zemlje... Nikakega dvoma ni, da bosta njegovi knjižici »Vilinske gosli« m »O srečnem krojaču«, ki sta tako poceni, postali dva trajna bisera v knjižnem zakladu naših malih — in ne samo njih, zakaj tudi starejši jih bodo prebirali. Pri tej priliki naj opozorimo tudi na prejšnje zvezke zbirke »Z začarane police«: »Dolgouhi Jernejček«, »Princesa v pomaranči«. »Koko in druge živalske zgodbe«, »Mihec in princ lenuliar«, »Čarobni studenec«, »Božične pripovedke«. Vsi zvezki so skrbno prirejeni ter navadno lično opremljeni z originalnimi umetniškimi ovitki in barvani-mi ilustracijami. In kar je glavno — te knjižice so tako silno poceni. Enako dobro došla bo sloveča Ma-yeva povest »Old Surehand« v vešči Debeljakovi priredbi. Ta se ne obrača do najmanjših, ampak do tiste dorašča-joče mladine med — recimo — 12. in 16. letom, za katero nimamo skoraj ničesar. Samo do mladine? I, kje! Nekateri oče bo blažen segel po slovenski izdaji te slavne »indijanke«, da si obnovi spomin na čase. ko smo nenasitno požirali čarovnika Maya — po dnevi, po noči, doma in pod šolskimi klopmi... Zakaj tako mnogo nas je. ki smo v srcu še vedno »Indijanci«, še vedno vsaj malce naivni, vsaj malce mladi! »-Old Surehand« v izdaji »Tiskovne« je celo boljši od izvirnika. Prevajalec je izločil vse dolgoveznosti, ves tisti pridigarski balast, ki nam je bil v Ma-yevih potopisnih povestih svoje dni nekoliko na poti. Tako učinkuje avtorjeva rodovitna domišljija z vso neposrednostjo in Old Surehand, Vinetu in njihovi belokožni in rdečekožni prijatelji in sovražniki vstajajo pred bralcem kakor živi, ogrnjeni z večno mamljivo romantiko ameriških prerij... Zelo razveseljivo je, da napoveduje »Tiskovna« tudi Mayevega »Vinetuja« v enako odlični izdaji. Želimo in priporočamo ji, da bi z zasluženim uspehom nadaljevala svoje delo na ustvarjanju majhne, vsaj majhne knjižnice za zrelejšo mladino. Samo tisti, kakor ie že v otroških letih oklene knjige, ji bo ostal tudi odrasel zvest; zato ne bi smela iti nobena slovenska založba mimo problema mladinske literature, kajti vse kar stori na tem — dozdevno! postranskem polju, stori zase, za svoj bitni uspeh in procvit! Dolžnost naših knjižnic in rodbin je, Ja podpro to akcijo založništva, ki zavzema. kakor povsod, tako tudi s svo-iimi mladinskimi izdajami pri nas prvo mesto. Med knjigami, o katerih smo pravkar govorili, ni niti ene take, da ne bi idealno ustrezala svojemu namenu kot lep in dobro došel Miklavžev ali božični dar! i roča g. župan da se ie s IPD dosegel sporazum v zadevi plačevanja vodar.ne. T! D je pristala na to, da bo plačevala vodarno kakor vsak drug posestnik, v novem pravilniku pa je TPD zagotovljeno sodelovanje pri tehniškem nadzorstvu. G. Pavlin, kot poročevalec v tej zadevi, prečita spremenjeni vodovodni red in prosi, da ga občinski odbor odobri. Po daljši debat:, v kateri je podal g. Pavlin še nekatera pojasnila, je bil spremenjeni vodovodni red soglasno sprejet. G. Pavlin poroča, da sta zaprosila Cestnik Leon in Pestotnik Jože, da bi jima občina prodala nekaj sveta na bivši občinski opekarni, kjer si nameravata zgraditi stanovanjski hišici. Predlacrn, da se dotično zemljišče razparcelira in odda prosilcem po običajni ceni. Denar se nakaže posebnemu fondu izkupičkov iz prodaje občinske lastnine, kakor io zahteva banska uprava in se postavi v prihodnji proračun kot dobodek. Predlog a. Pavlina je bil soglasno sprejet. Glede nabave vodomerov predlaga 2. Pavlin, naj bi občina dala tvrdki, ki bo te vodomere nabavila, garancijo, da bodo vodomeri odplačani najkasneje v 3 mesecih. Občina nima na razpolago denarja, da bi te vodomere takoj plačala. Predlog g. Pavlina je b;l zopet soglasno sprejet in se pooblašča ni vrh nad Idrijo. Pota so zanesla mlade« ga učitelja še v Žiri, pozneje v Poljane nad Skofjo Loko in končno na Trato, kjer je služboval polnih 24 let do upokojitve pred šestimi leti. Življenje pokojnikovo je bilo neumoren delaven dan ljubezni svoji državi m na« rodu. .... Koliko ljubezni je pokojnik užival, je pričala množica ljudstva na njegovi po« 'ledu j i noti. 2e dolgo pred napovedano uro so se zbirali pri hiši žalosti stanovski to« Nariši s prosv. referentom Zahrastnikom, k; so prihiteli v častnem številu s Poljan« ske doline, vsega škofjeloškega, kranjskega in celo radovljiškega okraja, poleg pred« stavnikov domačega gospodarskega, kul« lurneea in društvenega življenja. Polnošte« vilno je bila zbrana šolska mladina s Tra« te pod vodstvom upravitelja g. Rebolja m pa otroci s Trebi je. Učiteljstvo, krajevni šolski odbor Trebija in Žiri so poklonili nepozabnemu vence cvetja in zelenja; pri« speli so tudi gasilci z Gorenie vasi z na» čelnikom g. Pivkom. Čim je duhovščina iz Javorij, Oselice in Trate pod asistenco župnika g. Brajca opravila pred hišo molitve, je učiteljski zbor pod vodstvom šol. upravitelja g. La« pajneta iz Cerkelj pri Kranju intoniral vee» nu lepo »\ igred«. Pred odprtim grobom se je poslovil od pokojnika kot prijatelja in za učiteljstvo njegov predsednik Josip Lapajne, naglasa« joč vzorno življensko pot tov. Pipana. Smrtna žetev je bogata. Izmed 68 tovarl« ?ev takratne dobe »o le še trije pri živ« Ijenju. . .. . Pokojniku, ki zapušča soprogo, hčeri ucl« teljici v Javorjah in na Trati, sinova šum« skega inženjerja pri Bjelovaru in uradnika v Beogradu, ohranimo blag spomin, pre« ostalim naše globoko sožalje. Jubilej zaslužnega uradnika Danes praznuje skromno v svojem rodbinskem krogu jubilej srebrne poroke višji oficiial okrajnega sodišča v Ljubljani g. Avgust Juh s svojo življensko družico go. Antonijo, rojeno Bitenc. Kdo ne pozna slavljenca, ki vodi vložišče pri ljubljanskih uradih gospe Pravice? Vse vloge, kar jih pride iz vseh najrazličnejših krajev naše države in inozemstva, vse vloge, ki jih pošiljajo stranke po pošti ali osebno izročajo sodišču, morajo priti naj-prvo v vložišče. Tam se pregledajo, oore-mijo s potrebnimi štampilikami in uničijo vsi kolki — letno na tisoče. Toliko se jih v nobenem drugem zavodu ne uniči morda v dveh ali treh letih. Lahko se reče, da ie šlo preko rok uradnika v vložišču v teku 3 let gotovo za več milijonov dinarjev kolkov. Ker ie vložišče na prav prikladnem mestu, je naravno, da skoro vsak, ki ima opravka na sodišču, ako se ne spozna v ju-stični palači, najprvo potrka na ta vrata in vpraša za svet. G. Juh je napram vsakemu do skrajnosti ljubezniv in uslužen, zlasti pa je naklonjen revežem, starim ljudem, kmetom in delavcem, ki hodi.jo iskat pravice. V mladih letih se je še kot nedefinitiven uradnik udejstvoval kot pevec pri Glasbeni Matici, zlasti pa kot navdušen Sokol. Pred in med vojno ie vzorno deloval na polju mladinskega varstva in otroškega skrbstva. Storil je mnogo dobrega trpečim in zapuščenim sirotam. Naj živi blagi in skromni slavlienec še mnogo let! Rogaška Slatina stopa v novo moderno dobo Rogaška, Slatina, koncem novembra Preteklo soboto je bila zaključena anketa o modernizaciji in razširjenju Rogaške Slatine. Anketo je sklical in jo vodi vršilec dolžnosti bana g. dr. Pirkmajer. Navzoč je bil naš naj odličnejši stroko%mjak arhitekt g profesor Plečnik iz Ljubljane, ki je zagotovil prekrasen gradbeni in regulacijski načrt za Rogaško Slatino, ki predvideva novo moderno centralno kopališče, tri hotele, povsem novi moderni park, novo kavarno, razširjen in za eno nadstropje povišan Aleksandrov dom z novim parkom ob vznožju. Tako je Rogaška Slatina vendar enkrat dospela do uresničenja svojih težko pričakovanih načrtov, saj ie vendar šlo že enajst let mimo nje — obtjubljajočih, toda brezplodnih Sedaj pa smo zasigurani, da nam bo dal novi provizorični in obenem »defi-nitivni« hotel na planoti nad Aleksandrovim domom že v prihodnji giavni sezoni nič nič manj kot 100 sob. Izjava gospoda profesorja Plečnika, da bo ta stavba nekaj izredno lepega, nam daje najlepšo garancijo za to. Zidava kopališča prične že v zgodnji pomladi, po sezoni pa se začne že spre-nimievati Aleksandrov dom v novo iinpo-zantno zgradbo, ki bo kraljevala nad celo Rogaško Slatino. Tudi nov vodovod je zasi-guran. Svoj izvirek je našel pri Sladki gori Z dograditvijo tega dobi zdravilišče novo moderno soinčno in plavalno kopališče, ki pride ob tej priliki do združitve obeh. Z zadoščenjem in zahvalo banski upravi gleda v bodočnost Rogaška Slatina, njena daljna okolica, kakor tudi vsi oni, ki črpajo iz slatinskih vrelcev svoje — zdravje. Dr. F. K. nih primerov obolenja, so oblasti zaprle šolo za dobo 14 dni. Primeri, ki so se bili pojavili, so bili skoraj vsi lažje narave in nismo imeli nobenega smrtnega. Oblasti so bile uvedle najstrožje varnostne mere, aa se ta otroška morilka že v kali zatre. V Beli Krajini imamo dve nadaljevalni šoli- obrtno in obrtno - trgovsko nadaljevalno šolo v Metliki. Pred vojno sta te šob dobivali podporo tako, da je država krila vsakokratno dve tretjini letnega proračuna, sedaj sta ti dve šoli prepuščeni za vzdrževanje sami sebi. Lokalni faktorji, ki so preje krili tretjino letnega proračuna, bi morali sedaj kriti celotni proračun, ce hočejo da bo ta prekoristna ustanova za bodoče obrtnike in trgovce še obstojala. Kritje celotnega proračuna pa je preveliko breme za same lokalne faktorje. Zaradi tega ti nadaljevalni šoli nista po prevratu obstojali več let. Pred tremi leti sta bili obnovljeni z zagotovitvijo podpore od oblastnega odbora in trgovske zbornice. Zatorej sta se oba šolska odbora teh šol obrnila s prošnjo kraljevski banski upravi v Zagrebu za podporo. Potreba teh šol ie velika in bi se moralo tudi njihovo vzdrževanje principijelno rešiti, da ni potem beganja že med tem časom, ko že pouk traja, zaradi izdatkov. Zabeležiti moramo velik uspeh v nasi novi banovini. Banska uprava je imenovala za sreskega kmetijskega referenta gosp. Zeljka, inženjerja. ki je bil dosedaj v službi v Beljti. G. Željko je že nastopil službo. Kmetijstvo je bilo skoraj prav do zadnjega časa pri nas v Beli Krajini zelo zanemarjeno. Tako bo našel novi sreski ekonom široko polje delovanja. Takoj v začetku je g. Zeliko pokazal s prav izdatno moralno podporo samega sreskega načelnika, da bo ko» svoji težkf nalogi, da preorje staro ledino in spravi kmetijstvo na nova pota, po katerih naj Bela Krajina napreduje. Te dni je umrl v Metliki v 76. letu starosti hlapec Miha Brodaric, po domače >Ualče«, ki je služil pri hiši gosp. Mežnar-šiča lepo in dolgo dobo 36 let. Bil je doma iz sosednega Podzemlja ter nad vse zvest in pošten. Pogodil se je že v davnih starih časih za plačo 5 goldinarjev na mesec, a ko mu je gospodar sam zvišal ter mu dajal 6 goldinarjev, jih ni hotel vzeti, češ, da se Je pogodil le za 5 goldinarjev. Krepka starina, postavna, je hodil do zadnjega, m sicer še edini v Metliki, v stari belokrajinski noži. Naj v miru počiva poštena in zvesta be-lokiajinska duša! Iz celjske državne gimnazije Celje, 29. novembra. Bliža, se konec I. tromesečja, ki ga tako dijaki, kakor starši vznemirjeno pričakujejo. Zaradi nezadostnega števila profesorskih moči se bo pri najboljši volji gg. profesorjev zgodilo, da dijaki iz več predmetov ne bodo redovani, kar je nezaslišano in v normalnih razmerah nemogoče, čemu potem žrtve in stroški za mladino, ako pride po treh mesecih pouka in obiskovanja šole domov neredovana! V takih razmerah je tudi izključeno, da bi dijak imel možnost, da si izboljša eventuel-ne slabe rede, profesor pa nima možnosti, da bi se prepričal, kakšen je dijakov napredek v splošnem. Tako je vse preveč odvisno od srečnega ali nesrečnega slučaja, za kar največkrat ne more ne dijak, pa tudi ne profesor. V takih prilikah pač ni pričakovati, da bi se na celjski girrnaziji upošteval oni člen modernega novega srednješolskega zakona, ki predvideva vsaj tri poučne ekskurzije letno, ki bi naj mladino seznanile z važnejšimi ustanovami in napravami najbližjega okoliša. V Celju imamo znamenit in sloveč muzej, v Grofiji imamo restav-riran »Celjski strop«, imamo celo vrsto redkih in velikih industrijskih podjetij, ki jih pod vodstvom profesorjev prihaja od daleč ogledovat mladina drugih zavodov Jugoslavije. Naš celjski dijak vsega tega ne pozna, ker mu šola tega ni pokazala, ker profesor za vse to nima časa. Naučno upravo ponovno opozarjamo na nedostat-ke ter jo prosimo odpomoči. Če je izgubljeno že L tromesečje, pričakujemo upravičeno, da vsega tega v II. tromesečju ne bo več, da s3 takoj dopolni profesorski zbor, kar je predpogoj reda in uspehov. Pismo iz Bele Krajine Kriza delavstva jeseniškega Mollika Unnrpni novembra. I . . * Ljudje, ki so bolni na žolčnih, ledvičnih boleznih in kamnih v mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da _ je »Franz Jožefova« voda sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. , Metlika, koncem novembra. Zadnjič smo omenili tudi prevažno gospodarsko ustanovo — novo ustanovljeno vinarsko zadrugo v Metliki ter pristavili, da smatrajo nekateri to zadrugo še za ostanek prejšnjih strankarskih časov. Naglasil i smo, da se zadruga ne sme smatrati za kaj takega ter pozvali vse vinogradnike, da pristopijo k njej ter tako zajamčijo njen uspeh. >Slovenčev« dopisnik pa nam je neopravičeno naprtil, da smatramo zadrugo za strankarsko, pri tem pa sam zatrjeval, da se je zadruga strankarstva že otresla. Tako je najizdatneje potrdil, da je bila nekdaj res strankarska. Naj bi nam še od govoril, zakaj niso sedanji zadružniki v to likem številu pristopili k prejšnji zadrugi, ki je obstojala že več let in ie morala likvidirati zaradi nezadostnega števila zadružnikov. Kako močno zadrugo bi imeli, če bi se bili vsi sedanji zadružniki oklenili že prejšnje zadruget Pri nas, v Metliki, je razsajala nalezljiva otroška bolezen, davica. Ker je bakteriološki zavod v Zagrebu ugotovil več pozitiv- Iz delovanja naših vrlih gasilcev a tak način si pridobiš najlepše seobe a drugim nudiš veselje s Tvojim smehljanjem. Ohrani zdravje svojih zob, daj jim belino bisera, pomagal Ti bo Sargov KAL0D0NT J2< v • ep s i xobje revirja Jesenice, 29. novembra. Delavci KID na Jesenicah in na Blejski Dobravi preživljajo zadnje čase hude skr« bi. Zaradi pomanjkanja naročil se od časa do časa reducirajo delavne moči in se Je v obratih v zadnjem času začela izvaiati stro« ga racionalizacija. Te dni je dobilo zopet večje število de« lavcev obvestilo, da se jim zaradi pomanj« kanja dela odnoveduje služba. Ti delavci so hudo prizadeti, ker sedaj, ko je preno halo celo sezonsko stavbeno delo. ni nikier zaslužka. Tam, kjer se še gradi, so pa po večini zaposleni delavci iz drugih kraiev, ki so severi ravno tako potrebni zaslužka. Redukr::~ -- zadele v nekaterih družinah celo več oseb, ker so sinovi in hčerke do« slej s svojini delom in zaslužkom pomaga« li rodbini in bo sedaj vse padlo na breme staršev, ki itak malo zaslužijo in imajo še doloove. Ta kriza se posebno bridko po« Gasilci v Šenčurju so si po 251etnem požrtvovalnem delovanju v svojem društvu osnovali tudi Sojibo, katero nam predstavlja sli v Godbo »odi kapelnik g. Rudo« Kajzar, marljivemu društvu pa načeuje načelnik g. Martin Sušnik. čuti sedaj pred nastopom zime in pred prazniki, katere bodo drugi veselo m raz« košno praznovali. — gar. • Tatvina v vlaku Ljubljana, 29. novembra. Davi se je pripetila v vlaku od Grahove« ga do Ljubljane velika tatvina in je žrtev tatu postala gostilničarka Frančiška Obla« kova, doma iz Grahovega pri Cerknici. Ime« novna, ki je imela opravke v Ljubljani, Je odšla zjutraj na vse zgodaj na vlak na po« stajo Rakek. S seboj je vzela hranilno knji« žico Ljubljanske kreditne banke, glasečo se na 18.000 Din, dalje ameriški ček glaseč se na 300 Din in pa v gotovini 150 Din ter 150 italijanskih lir. Vse skupaj je spravila v torbico, ki jo je pozneje v vlaku držala v rokah. Ko pa je na nadaljnjih postajah a ječa nekoliko odnehala, Oblakova m bila vt" tako "ozorna. Zazrla se je skozi okno in po neprevidnem položila torbico na klop poleg sebe. Ob pol 8. šele tik pred prihodom v Ljub-ljano je hotela Oblakova zopet vzeti tor« bico v roko, je pa na svoje velikansko pre« senečenje vsa prestrašena opazila, da se nahaja torbica sicer še vedno na klopi po« leg nje, da pa je prazna. Oblakova se je močno razburila in ie nastal v vagonu ma« homa velik direndaj. Žrtev tatu je pričela pojašnjevati sopotnikom, da je okradena, nakar so se razburili še vsi drugi, kajti nihče ni hotel veljati za tatu Takoj ob prihodu na ljubljanski glavni kolodvor je Oblakova obvestila stražo in so stražniki preiskali ves vlak, da mogoče izslede tatu. Trije njeni sopotniki ki so bili v istem vagonu so se prostovoljno podvrgli telesni preiskavi in se legitimirali, bil. pa so vzvi« šeni nad vsakim dvomom m so bih takoj odpuščeni. Policija je pozneje uvedla se obsežnejšo preiskavo. Tat se bo morda ujel pri tem. ko bo skušal vnovciti cek, ki je izplačljiv v vsaki banki. Važne odredbe glede prodaje mesa v Ljubljani Glasom sklepa tržnega odseka občinske uprave ljubljanske se mora vse rneso, ki se prodaja bodisi v mesarskih lopah na trgu bodisi v mesnicah po mestu strogo ločit. iD sicer boljše od slabšega. Označena cena mora odgovarjati določeni kvaliteti mesa Govedina se loči na dva dela: na prednji in zadnji del. Ta dva imata predpisano ceno in sicer za kg: mesa I pitanih volov sprednji del, 16 Din zadnji del 20 Din, mesa II p. anih volov sprednji del 14 Din. zadnji del 18 Din. me. sa III pitanih volov sprednji del 10 Din zadnji del 1? Din. Prašičje meso se loci na d%a dela kare (karmenatelc), šink in na ostalo me« so Meso in slanina hrvaškega prašiča mo« ra biti ločeno od domačega prašiča. Cene so: meso hrvaškega prašiča 20 Din. kare 22 Din, meso domačega prašiča 20 Din, kare 24 Din. Slanina hrvaškega prašiča je dražja od slanine domačega in mora tudi biti vidno označena ? ceno. Konjsko meso: prednji del 6 Din, zad« nji del 8 Din, brez priklade 10 Din. Navedene cene so stopile v veljavo dne 20. t. m, S fo porazdelitvijo mesa je omogočeno vsaki gospodinji takoj na prvi pogled iz« brati si blago po kakovosti, kakor tudi po cl ! -j V interesu kupujočega občinstvo je, da tudi smo pazi -i to . .^delitev in označ« bo s cenami mesa in nedostatke prijavi tržnem uradu. 5ttiucai*;'f pezor/ Slovite smuči Sandstrom in tuzemske od Din 130.— naprej ter vse potrebščine za šport v veliki izbiri. P. MAGD1Č, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 1. 15791 Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Nedelja. 30. ob 15.: Janezek - Nosaaček, Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. - Ob 20.: Serija A-000001. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. „ _ . _ Ponedeljek, 1. decembra: Nas gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Torek 2.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Nedelja. 30. ob 15.: La Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Boris Godunov. Gostuje slavni baritonist Baklanov. Izven Ponedeljek 1. decembra: ob 15. Prireditev Rdečega križa. Izven. Torek 2.: La Mascotte. D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Nedelja, 30. ob 15.: Lutka. Kuponi. — Ob 20.: Aleksandra. Kuponi. Ponedeljek, 1. decembra ob 15.: Življenje je lepo. Kuponi. — Ob 20.: Dnevi našega življenja. Kuponi. Slavnostna predstava. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Nedelja 30.: Vozel. Repriza. NAHOD odpravi NOSAL-prsšek, ki je popolnoma neškodljiv, ker se ne uživa, temveč vdihava (šnofa). Nosal vas obvaruje hripe. Kupite takoj Nosal! Proizvaja le: apetska Mr. BAH0VEC Ljubljana. tSeden plasčev m oble G od ponedeljka do sobote bo tvrdka Haicic, v Stritarjevi ah izredno znižala cene krasnim damskim plaščem, oblekam in sukniam za gospode. — Damske obleke že od Din 200•— naprej. Domače vesti Naročikom in citateljem! Današnja številka »Jutra« obsega 28 strani. Izšla je v 33.600 izvodih. Zaradi dvojnega praznika bo izšla prihodnja številka »Jutra« v sredo zjutraj, v torek zjutraj pa bo izšel »Ponedeljek«. ♦ Izpremembe v sanitetni službi. Vršilec dolžnosti upravnika okrevališča na Vencu dr. Valentin Vari je imenovan za pristava Zdravstvenega doma v Mariboru; zaščitna sestra šolske poliklinike v Ljubljani Veronika Cretnikova je premeščena v Zdravstveni dom v Medvodah; Anica Bižalova je nameščena za zaščitno sestro pri državni šoli za sestre v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Anica Volčičeva pa za zaščitno sestro pri šolski polikliniki v Ljubljani. Zdravniku Higijen-skega zavoda v Ljubljani dr. Karlu Petriču ie podeljen šestmesečni dopust v svrho izpopolnitve strokovne higijenske naobrazbe v Nemčiji in Danski. Zdravnica dr. Ku:!e-šičeva je bila iz Celja premeščena v Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. ♦ Izpremembe v železniški službi. Postavljeni so za uradnike II-5: Zitterschlager Stanislav, tehnični uradnik, kurilnica Maribor; Aaam Ciril, prometni uradnik, št. Ilj Lasič Bogomil, komercijalni uradnik, Rakek; Žabkar Alfred, prometni uradnik, Murska Sobota; za zvaničnika 1-4: Trobec Franc, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; za zvaničniike II-3: Samarin Jožef, zapisovalec voz, Zalog; Zupančič Karel, kretnik, Sava; Maček Franc, tovorni sprevodnik, Rakek; Brodnik Alojzii, strojevodja, kurilnica Ljubljana I. glav kol.; Ša-beder Rudolf, tovorni sprevodnik, Murska Sobota; Lah Franc, tovorni sprevodnik, Pragersko: Fras Franc, kretnik, Sv. Rok-Ltrpdnjak; Fain Adolf, zapisovalec voz, Zalog; Noč Franc, zapisovalec voz, Bistrica-Bohinisko jezero; Potisk Janez, tovorni sprevodnik, Pragersko; Kos Rudolf, zapisovalec voz, Celje; Hvala Vincenc, tovorni sprevodnik, Ljubljana glav. kol. Premeščen je za uradnika II-4 Polanec Ivan, prometni uradnik, Ptuj. Premeščeni so zvamičniki I.: Zupan Karel, kurjač-obrtnik, kurilnica Ljub liana TI. gor. kol., v kurilniško ekspozituro v Mursko Soboto; Kovič Avgust, kurjač-obrtnik, kurilniška ekspozitura Murska Sobota, v kurilniško ekspozituro Zidani most; Zalokar Ciril, strojevodja, kurilniška ekspozitura Zidani most; v kurilnico Ljubljana L glav. kol.; zvaničnik II. Bibič Rihard, kurjač obrtnik, kurilnica Maribor, v kurilniško ekspozituro v Mursko Soboto. ♦ Natečaj za službeno mesto inženjerja. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za popolnitev mesta referenta inženjerske stroke v pogodbenem svojstvu s honorarjem uslužbenca kategorije A v višini letne sistematične KINO LJUBLJANSKI DVOR. _Telefon 2730. Danes in jutri ob 3., pol 5„ 6., pol 8. in 9. uri zvečer: Senzacija nad senzacijo! Jtesto sladkosti" Po romanu Arnold Bennetta. Y glavni vlogi nepozabni Siegfried iz velefilma Nibelungi: Paul Richter. Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani! Danes premieral Novo/ Emil Jannings Kralj filmske umetnosti v krasni globoko pretresljivi drami Plod ljubezni (Pepelnica) Film, ki prekaša vse njegove dose= dan je kreacije!---Nepozabno! Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri zvečer. Mladini neprimerno! KINO IDEAL KINO IDEAL Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 29. novembra 1930 Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %. 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin i padavine v mm. Ljubljana: 7, 770.7, 14.4, 76, S\V4, 8. Ma* ribor: 7, 766.5, 11, 92, ESE2, 8. Mostar: 7, 769.3, 10, 94, —, 10. Zagreb: 7, 766.9, 5, 95, —, 8. Beograd: 7, 767.5, 10, 68, ESE8, 5 Sarajevo: 7, 768.7, 11, 65, SE2, 0. Skoplje: 7, 777.1, —2.5. 94, —, 10. Kumbor: 7, 769, 15, 95, E4, 9. Split: 7, 768.2, 16, 75, SE 14. 5. Rab: 7, 765.1. 14. 76, SE10, 3. V is: 7, 765.4 12, 93, SF.18, 10. Solnce vzhaja ob 7.18, zahaja ob 16.30, luna vzhaja ob 14.9, zahaja ob 3.16. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 16.3, najnižja 13.1. Najnižja temperatura: v Mariboru 10, v Mostaru 9, v Zagrebu 5, v Beogradu 10, v Sarajevu 10, v Skoplju t—3. plače 12.000 Din, letne položajne plače 15 tisoč dinarjev ter z ostalimi pripadajočimi dokladami. Upoštevajo se kandidati s popolno fakultetno kvalifikacijo tehnične fakultete z diplomo inženjerja arhitektonske stroke. Pravilno opremljene prošnje sprejema do 16. decembra Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. * Karlovški župan Modrušan umrl. V Karlovcu je umrl predvčerajšnjim, zadet od srčne kapi, v starosti 73 let tamkajšnji mestni župan Gustav Modrušan, ki si je za tamkajšnjo občino pridobil velike zasluge. Svojedobno je pripadal srbsko-hrvatski koaliciji ter je bil tudi član budimpeštanskega parlamenta. Nenadna Modrušanova smrt je povzročila v Karlovcu splošno sožalje. Pogreb bo danes ob 15. Časten mu spomin! * Zaključek šolskega leta na banovinski mlekarski šoli v Škof ji Loki je bil v petek. Pet gojencev je dovršilo šolo z odličnim uspehom, ostali s prav dobrim. Prihodnje šolsko leto se otvori v prvi polovici de« cembra. Zanimanje za ustanovo najboljše izpričuje dejstvo, da se za sprejem v mle« karsko šolo prijavljajo kandidatje prav iz vseh banovin. Verjetno je, da vsi prigla« šenci zaradi pomanjkanja prostora ne bodo mogli biti sprejeti. * »Službeni list banske uprave Dravske banovine« objavlja v 41. številki pravilnik o delokrogu, delovanju in dolžnostih šolskih zdravnikov po zakonu o narodnih šolah. * Nekaj o nastanku besede tirnica. Prejeli smo: Tudi nastanek novodobnih izrazov je zanimiv. Tak izraz je tirnica za nemško Bahnschiene. Ni še dolgo, kar smo si špo-gali le besedo šina. To tujko je odslovila »Čitanka za obrtne šole«, ki jo je priredil pokojni prof. Podkrajšek. Cenzor dr. Ilešič se je upiral izrazu tirnica, ki sva ga skupno s tvorila od osnove tir, in zahteval srb-skohrvatski izraz tračnica. Na pomoč poklicana jezikoslovca pokojni Leveč in Ple-teršnik sta tirnico potrdila. Tako se je uveljavila značilna beseda tirnica, ki jo danes čitamo tudi v naših novinah. Prav bi bilo, da bi jo sprejela v svoje besedišče tudi srbohrvaščina namestu besede tračnica. A. M. * Radio v Košicah proslavi 1. december z enournim koncertom iz skladb Krstiča, Hrističa, Dobronoviča, Todoroviča in na« rodnih pesmi, z deklamacijami iz Cankar« ja. Gradnika, Ketteja, Grudna, Angjelino» viča in Katalinič«Jeretova. Na to sledi eno» urni tamburaški koncert jugoslovenskih na« rodnih pesmi, nakar bo predaval prof. dr. Merka »Kako se je rodila Jugoslavija«. Spored zaključi Žvabičeva igra »Tekmica«. * Društvo slovenskih notarjev bo imelo 8. decembra ob pol 11. svoj občni zbor v razpravni dvorani 79 iustičnega poslopja v Ljubljani. Razpravljalo se bo med drugimi o preobrazitvi društva v smislu novega notarskega zakona. * Kari May : Old Surehand. Potopisna povest. Priredil Anton Dcbeljak. L in II. del. v Ljubljani 1930. Izdala Tiskovna zadruga. Strani 628. Cena broš. 96, vezanima knjigama 128 Din Osrednja knjižn. mesta Prage je pred meseci priredila veliko dvorano za otroško čitalnico. Prva statistika o živahnem posetu je ugotovila, da dekleta največ zahtevajo pravljice, dečki pa pustolovščine, v prvi vrsti Karla Maya. Ma-yev »Old Surehand«, ki ga je prarvkar izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, bo praw ustrezal, ker je prireditelj iztrebil dolgovezne filozofske pomenke. Knjiga je polna slikovitih postav, resnih in šaljivih oseb, nenavadnih dogodkov, ki se razvijajo po visokih ameriških sorah. po ravninah in po puščavi, to pa med zvermi, sovražnimi indijanskimi plemeni, med belokožnimi potepuhi in plemenitimi značaji. V neštetih ne* varnostih bo držala pri mladih in starih pozornost napeto vse do zadnje strani. Zato pripravlja ista založba že Mavevo delo o rdečekožnem gentlemanu, Vimetuju. Old Surehand je izšel v okusni opremi in je prafir pripravno Miklavževo ali božično darilo za odraslejšo mladino. Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. * Prekmurske pravljice v češčini. Kakor znano, sta izšla v založbi Učiteljskega do« ma v Mariboru doslej že dva zvezka ilustri« ranih narodnih pravljic, nabranih v našem Prekmurju. Te pravljice je začel pri obče* vati v prevodu češki mladinski list »Andel Stražnv«, ki izhaja že 50. leto v Brnu. Ok« tobrska številka je prinesla pravljico »Sle« pi bratec«. V tem jubilejnem letniku pa iz« ide še več prevodov teh priljubljenih prav« ljia Naj bi ž njimi napravil veselje tudi Vaši deci letošnji Miklavž ali pa Božiček! * Udruženje železniških činovnikov kraljevine Jugoslavije poziva člane na izredni občni zbor 1. decembra ob 15. v kolodvorski restavraciji v Ljubljani. Vsaka postaja naj pošlje vsaj po enega zastopnika s pooblastili. Prosti člani Lz Ljubljane naj se udeleže skupščine polnoštevilno. * Slovenski Miklavž v Zagrebu. Narodna knjižnica in čitalnica priredi v petek 5. decembra Miklavžev večer v Bogovičevi ulici 7. To bo prvi Miklavž v Zagrebu po slovenskem običaju. Na večeru nastopi prvič pred dobrim mesecem ustanovljeni društveni pevski zbor. Vojaška glasba in ples bosta resnemu Miklavžu pričarala rajsko veselje na to pusto zemljo Častne vstopnice in informacije daje odbor v društvenih prostorih dnevno od 18. do 20. (Gunduliče-va 29, telefon 68 - 65). * Naši v Ameriki. Rojaki v Milwaukeeju, v državi Wisconsin, so pričeli živahno akcijo. da si zgrade Slovenski narodni dom. — Številna češka naselbina v Chieagu priredi danes v svojem gledališču znano opero »Hoffmannove pripovedke«, pri kateri bo sodeloval tudi odlični slovenski operni pevec Svetozar Banovec. Prevzel je glavno vlogo v omenjeni operi. — Dne 4. novembra se je smrtno ponesrečil slovenski mladenič Josip Sladič, ki je bil zaposlen v premogovniku pri Pittsburgu. — Velika nesreča ie zadela družino Ivana Glavača v John-stownu. Dne 26. oktobra je pogorela Gla-vačeva hiša z vsem pohištvom in obleko vred. Glavačevi so bili pri sosedih na obisku, ko je začelo goreti V eni uri je Glavač izgubil vse, kar si je s težkim delom pridobil v dvanajstih letih v Ameriki. — V Wauwatosi je preminil rojak Martin Bevšek, bivši gostilničar. Bolehal je več let. Doma je bil iz Liubnega v Savinjski dolini. V Ameriko je prišel leta 1912. — V Ročk Springsu je umrl rojak Andrej Fortuna, star 49 let, po rodu iz Trate nad Škofjo Loko,, v Chieagu pa Ana Frankova, stara 34 let Doma je biJa iz Lipovce v Prekmurju. * Klub »Triglav« v Beogradu priredi v soboto 6. dec. ob 20. v dvorani hotela Uniona, Kosovska ulica, svoj Miklavžev večer z zelo zabavnim sporedom. Vabljeni vsi beograjski Slovenci in po njih uvedeni gostje. Vstopnina 15 Din za osebo, za družino popust Predprodaja vstopnic od 1. decembra v prostorih kluba, Knez Mihajlo-va 16-11, vsak dan od pol 19. do pol 20. Darila se sprejemajo na dan prireditve popoldne v dvorani hotela Uniona. * Tečaj za čevljarsko prikrojevanje v Ljubljani, ki ga priredi banska uprava, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani, se prične v torek 2. decembra ob 18. na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Kdor se še ni prijavil, naj se osebno zglasi pri otvoritvi tečaja pri učitelju g. Steinmanu. * Poziv dedičem našega rojaka v Švici. Martin Bevk, neoženjeni čevljar v Lausan-ni (Švica), švicarski državljan, je umrl avgusta 1. 1925. Imenovani je sin Petra in Terezije, rojene Bosičeve, rojen 6. novembra 1873. v Verbljenah, pošta Studenec pri Ljubljani Sj>oročilo poslednje volje se ni našlo. Vsa dediči, volilojemniki in upniki, ki so državljani kraljevine Jugoslavije ali v tuzemstvu živeči tujci, naj se prijavijo švicarskemu konzulatu v Zagrebu. * Novi železniški most preko Krke pri Skradinu, največji most v severni Dalmaciji, bo danes na svečan način izročen prometu. Mestni občini Šibenik in Skradin sta Nj. Vel. kralju poslali prošnjo, da bi novi most smel nositi njegovo šme. * Dobitek državne razredne loterije v znesku 200.000 Din je zadela srečka 36.750, ki je bila razdeljena v četrtirtke. Eno teh četrtink je kupil pri Obrtni banki, podružnici v Ljutomeru, g. Franjo Perovec, pod-preglednik finančne kontrole v GornjS Radgoni, ki bo torej dobil 50.000 Din. * Nesreča s sekiro. V ljubljansko splošno bolnico so pripeljali dveletnega Mirka, sinčka logarja g. Štruklja s Pajkovega pri Blokah. Ponesrečenca je njegov 4 letni bratec pri igri vsekal s sekirico v nogo in mu prizadejal hujšo poškodbo. * Borba ribiča z morskim psom. V nekem zalivu pri Starem gradu pod Velebitom je te dni ribič Jure Milovan lovil ribe in opazil ob morski obali morskega psa dolgega dva metra. Ker ni imel orožja, je takoj sko- Delovanje ARTIN-DRAŽEJ je istovetno z normalnim izpraznenjem. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8 Din; zadostuje za 4—6 krat UFERIN1 čarobno gledališče DANES ob % 5 pop. in ob 8. zvečer v veliki dvorani UNION 15997 Sodeluje godba 40. pešpolka Pri popoldanski predstavi globoko znižane cene. ZIMSKE obleko raglane, suknje, trencheoate in us-njate suknjiče kupite najceneje pri konfekcijski industriji JOSIP rVANČIČ, Ljubljana, Dunajska 7 326 ' Najprikladnejša Miklavževo darilo GRAMOFON z lepimi ploščami ker nam daje v dolgih zimskih večerih ceneno zabavo. Oglejte si veliko izbero v gramofonskem oddelku ] IV. BONAČ Cene za Edison Bell Penkala proiz-i vode so ostale Iste. I Plošče od Din 12.— naprej, f Gramofoni od Din 200.— naprej. ! » Najnovejši šlagerji in posnetki iz te-| kočih zvočnih filmov. Krasne plošče za najnovejše plese. 15928 čil za psom. Posrečilo se tna je, da ga je zagrabil za rep. Nastala ie huda borba, med katero je pes ribiča večkrat ugriznil Kljub temu ribič svojega plena ni izpustil in je naposled spravil žival na obalo. Za ta junaški čin je prejel Jure Milovan od pristaniškega oblastva zasluženo nagrado. * Paroh Jovanovič obsojen na deset let ječe. Beograjsko kasacijsko sodišče je potrdilo razsodbo štipskega okrožnega sodišča, s katero je bil paroh Nikola Jovanovič iz Sopota obsojen na deset let težke ječe, ker je ubil občinskega svetovalca Uijo Mi-lenkoviča. * Gospa, ne odrecite se kaki dobrini zaradi komodnosti drugih. Ako želite imeti pravo terpentinovo milo »Gazela«, tedaj ga zahtevajte toliko časa, da ga dobite. * Resen opomin, ki nas spominja, da je skrajni čas tudi za zdravje kaj ukreniti, so bolečine. Nešteto ljudi mučijo revmatizem, trganje v sklepih, živčne bolečine, trganje, zbadanie, glavobol, zobobol itd., drugi trpe od slabosti in zaradi drugih obolenj, ali vendar imajo tudi veliko število takih ljudi, ki so se znali vseh teh muk obvarovati 2e čez 34 let v mnogih krajih imajo stalno v hiši Fellerjev bolečine ublažavajoči fluid »Elza« ter se vedno znova vesele njegovega zanesljivega učinka. V lekarnah in sorodnih trgovinah se dobiva Fellerjev fluid »Elza« v poskusnih steklenicah po 6 Din, v dvojnih steklenicah po 9 Din ali pa v velikih steklenicah po 26 Din. Poštni paket z 9 poskusnimi ali 6 dvojnimi ali 2 velikima steklenicama pošilja za 62 Din brez vseh daljnjih stroškov, Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsa trg 245, Savska banovina. * Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Lana v Šelenburgovi ulici. * Najfinejši med različnih sort in vosek za parkete nudi Čebelarsko društvo, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4. * Podeželskim odrom priporočamo ilustrirano brošuro Novinška »Lepa maska« navodila za šminkanje. * Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Pod trančo 2-III! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. RE1CH. * Anacot v cenejšem omotu. Dobili smo že hladne dneve, s čimer je povečana možnost prehlada z opasnimi komplikacijami Da se tudi širšemu občinstvu omogoči nabava pasti! Anacot, ki preprečujejo prihod bolezenskih klic skozi usta in grlo v naše telo, ker bi se mogle razviti opasne bolezni je tvornica dr. Wanderja spravila te dni v promet, kakor doznavamo, manjši im cenejši omot po 15 pastil, ki se dobi v lekarnah po 8 Din, dočim ostane cena dosedanjemu omotu po 30 pastil neizpremenjena na 15 Din. Z veseljem beležimo vest, ker ni dvoma, da se bodo odslej posluževale znanih pastil Anacot mnoge osebe, ki jim je bil ta proizvod dosedaj težje pristopen. * Za povod veliki prodaji sisaške mineralne vode smo smatrali najprej znatno nižjo ceno v primeri z ostalimi mineralnimi vodami, toda prepričali smo se o nasprotnem. Razlog, da si je sisaška mineralna voda priborila priljubljenost, je v njeni vsestranski izredni zdravilnosti, tako da občinstvo izrecno išče samo sisaško mineralno vodo, ker je že zadosti prepričano, da je ta prva med prvimi. Preveč bi zahtevalo prostora, če bi navajali vse indikacije te mineralne vode, nego samo trdimo, da pri vsaki bolezni pomaga sisaška mineralna voda, o čemer, kakor smo informirani, pričajo številne zahvale. Zanimivo je še pripomniti, da se sisaška mineralna voda mnogo uporablja kot namizna pijača obenem z vinom, mlekom in sadnimi soki, ker je zelo tečna in pitna. Priporočamo onim, ki še niso po-kusili sisaške mineralne vode, a teh je gotovo zelo malo število, da enkrat poskusijo to domačo mineralno vodo. Iz Ljubljane o— Velik naval na vstopnice za novinarski koncert. Naval na blagajno za letošnjo koncertno prireditev 1. decembra v »!!ni-onu« je naravnost ogromen. Značilno je, da je bil veJak del vstopnic prodan v zadnjih dneh meseca, torej v dneh, ko ie občinstvo prej v zadregi kakor v denarni obilici. Korenina blagajna .)o poslovala v i.e'(':o v Matični knjigarni od 8. do 13. v ponedeljek pa od 5. popoldne v »Unionu« do začetka prireditve, v kolikor bodo vstopnice še na razpolago. V lastnem interesu vsakogar je, da si vstopnico čimprej kupi. u— Odhod Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane v Beograd. Dane ob Vi 10. dop. se odpelje z brzovlakom naš Akademski pevski zbor v Beograd, kjer bo sodeloval na pevskih svečanostih ob priliki prvega zleta iugoslov. akad. pevskih društev. K sodelovanju so se odzvala vsa jugoslo-venska akademska pevska društva: »Obi-lič« iz Beograda »Mladost« in »Balkan« iz Zagreba, APZ iz Ljubljane, »Svetlost« iz Subotice in »Obilic« iz Skoplja. Pri skupnem nastopu na koncertu bo sodelovalo nad 500 pevcev. Naš APZ bo zapel samostojno 3 pesmi: Adamičevo »Zdravico«, Kogojev »Rekviem« in Ravnikovo »Solnce v zenitu«. Želimo mu obilo uspeha. u— Koncerti violinskega virtuoza Mane-na spadajo k onim redkim muzikalnrm prireditvam, ki nudijo vsakemu poslušalcu največji umetniški užitek. Manen je violinski virtuoz svetovnega slovesa. Manenov koncert bomo imeli v Ljubljani v sredo 3. decembra ob 20. v dvorani Uniona. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. o— Iz gledališča. Danes ponovi drama ob 15. priljubljeno mladinsko igro »Janezek Nosanček*. ob 20. pa komedijo »Serija A-000001«, ki je bila doslej od publike izredno navdušeno sprejeta. Cene znižane. »Našega gospoda župnika« uprizori drama prvič v tej sezoni v ponedeljek ob 20. po znižanih cenah izven abonmaja. Kupite vstopnice v predprodaji. — V nedeljo Qb 15. se bo pela privlačna opereta »La Mas-cotte« (Dekle sreče). Izven abonmaja po znižanih cenah. Ob 20. se bo pela kot slavnostna predstava na predvečer L decembra krasna ruska opera »Boris Godunov« s slavnim baritonistom Baklanovim v naslovni partiji. Ker je bil interes od strani občio- Evo Vam dr. Dobrojeda, čigar zdrava razmotrivanja bomo na tem mestu nadaljevali. Tak je bil, ko je potoval po širnem svetu in povsod vneto priporočal priljubljene »PEKATETE«. Kako vnet zagovornik testenin »PEKATET« je dr. Dobrojed, kaže nazorno gornja slika, katero smo posneli o priliki njegovega znanstvenega predavanja. Da s svojo zunanjostjo še bolj podčrta svoje simpatije do testenin »PEKATETE«, je zlezel v velik lonec; od tam deli svoje pridobljeno znanje in s tem še bolj vzbuja zanimanje ljubiteljev »PEKATET«, posebno pa naših gospodinj. Možakar je originalen. Bomo videli, kaj nam še vse pove, kajti njegova do sedaj objavljena razmotrivanja so bila vsekakor jako poučna. 293 stva za prvo gostovanje tega odličnega pevca zelo velik, se je upravi posrečilo pridobiti umetnika še za ta večer, ki bo pa zadnje njegovo gostovanje. Dalje bodo sodelovali: Thierrvjeva, Poličeva, Ribičeva, Majdičeva, Španova, Kovač, Gostič, Rirm-pc-1, Zupan, Janko, Grba, Sancin, Perko, Magolič, Sekula in drugi. Dirigent ravnatelj Polič. Inscenacija je deloma prenovljena po načrtu Uljaniščevega. Pomnožen moški zbor. Izven abonmaja. Vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi; rezervirajo se tudi lahko po telefonu. (2231), V torek se ponovi opereta »La Mascotte« za red D. V teku prihodnjega tedna bo gostoval na našem odru naš rojak, znani tenorist dr. Adrian (Moric). u— Posetite današnjo predstavo Šentia* kobskega odra. Ponovi se izvrstna Petrovičeva veseloigra »Vozel«. Vstopnice se dobe od jx>l 20. pri večerni blagajni Začetek predstave ob 20.15. u— Spored koncerta Udruženja jugoslovenskih novinarjev L decembra v »Unionu«: Državna himna (izvajala bo godba Triglavskega pehotnega polka; dirigent dr. josip Čerin). »Iz vrela ljuba vk, su>ita dekliških pesmi, prvo izvajanje, jubilejna skladba dr. Čerina (dirigiral bo skladatelj) 10«) pevcev lj ubij. realke bo pelo »Madlono ob zmagi« in »Barčico« (vodil bo Kramolc). »Ljubljanski Zvon« bo pel »Vstal je Gospod« in »Domovina bela golobica« (pevo-vodja Zorko Prelovec). Odmor. Arije in pesmi (Marij Šimenc). »Glasbena Matica« bo zapela »Teče voda, teče« in. »Potrkan Polič). Zborovske in solistične točke bo ples« (dirigiral bo operni ravnatelj Mirko spremljal na klavirju kap cinik Heri Svetel Ali se čutite utrujeni zaradi svojega dnevnega dela? Popijte skodelico okusne koncentrirane naravne krepilne hrane OVOMMTJ3IE pa boste opazili, da je trudnost prešla. Ovomaltine pomirja živce ter omogoča mirno spanje. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in boljših špecerijskih trgovinah po 56 Din za velike, 32 Din za srednje in 16 Din za male škatle. Kupnjte samo PENKALA BATERIJE _ker gore najdalje!_ DARMOL čokolada za odpiranje ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Samo še danes nepreklicno zadnjikrat ob 3*, 5., 7. in 9. uri zvečer! Briljantna filmska opereta: Pesmi Je konee • • • V glavnih vlogah: \VilIy Forst. Liane Hayd, Ernst Verebes, Marica Lubejeva. ,,Elitni kino Matica" Telefon 2124. Manufatctu ro Naša konkurenca nam služi za reklamo, kajti potom nje lahko dokažemo, da smo cenejši in da vodimo NA OBROKE najboljše blago. . „ R Ne zahtevamo, da nam verujete — prepri- Mubiiana, Aleksandrova c. » -ajte ^ it— Rdeči križ v operi. Krajevni odbor RK ponovi 1. decembra ob 15. v operi »čarobno košaro^ in »Sestrinega varuha« za šolsko mladino pri zelo znižanih cenah. Ljubljanske učne zavode prosimo, da opo-zore šolsko mladino na to zdravstveno in poučno predstavo. Čisti dobiček is namenjen za počitniško kolonijo za revne ljubljanske šolske otroke. Predprodaja vstopnic pri blagajni v operi. Pridite! u— Delavski oder »Svoboda v Ljubljani vprizori v nedeljo 7. decembra ob 20. v dvorani Delavske zbornice Maksima Gcr-kega dramo »Na dnu«. Predprodaja vstopnic v pisarni Svobode v Delavski zbornici od četrtka dalje. Pridite! Oder bo gostoval s to dramo danes v mestnem gledališču v Varaždinu. u— Velik konccrt pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. V torek 9. decembra bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske eno največjih del svetovne literature za soli, zbor in veliki orkester dramatično legendo »Faustovo pogubljenje«, katero ie napisal slavni francoski skladatelj Hektor Berlioz. Vstopnice bodo v pred-prodaii v Matični knjigarni od srede dalje. u—■ Državni konservatorij v Ljubljani proslavi narodni praznik s slavnostno pro-dukcijo-inter.ro vajo gojencev konservato-rija danes od 11. do 12. dopoldne v Filhar-monični dvorani Vabljeni starši gojencev in ljubitelji glasbe. Vstop prost. u— Razstava Strahlove zbirke slik in starinskega pohištva ie odprta dnevno od 9. do 5. v veliki dvorani Narodne galerije v Narodnem domu. u— »Za čast domovine«. ZKD bo predvajala danes in jutri zadnjikrat ob 11. dop. nacijonalni film iz polpretekle dobe v kinu »Ljubljanski dvor«. u_ Društvo »Soča«, ki ie otvorilo letošnjo predavateljsko sezono s 15. novembrom, pripravlja za prihodnjo soboto proslavo uedinjenja in obletnice Sokola KJ. Prireditev se bo kakor običajno vršila ob pol 21. v salonu pri »Levu«. Slavnostni govor bo imel predsednik, župan g. dr. Din-ko Puc, nakar bo oktet »Ljubljanskega zvona« pod vodstvom g. Matulja zapel himno. Sledilo bo predavanje dr. Pavla Pestotnika o moralni koristi sokolovanja v službi naroda. Ves ostali večer bo izpopolnil oktet s petjem izbranih narodnih in rodoljubnih pestili. K tej prireditvi bodo povabljena zastopstva vseh ljubljanskih sokolskih društev. Naslednjo soboto dne 13. decembra bo zanimivo predavanje o »črnem revirju«. u_ Tek Uedinjenja bo 1. decembra ob 15.30 s startom pred Ljubljansko kreditno banko. Pokroviteljstvo nad prireditvijo se prevzel vršilec dolžnosti bana g. dr. Pirk-maier, župan mesta Ljubljane g. dr. Puc in komandant dravske divizije g. gen. Ve-selinovič. Občinstvo naj tekmovanja ne ovira po nepotrebnem, ter se pokori želj em rediteljev. u_ Predavanja v »Pravniku«. Z rednimi zimskimi predavanji prične društvo »Pravnika prihodnji teden. Poleg izdajanja društvenega glasila so »Pravnikova« predavanja znak društvenega delovanja, obenem pa FotO"P®tre^®ilie Perutz - Kodak - Mimosa - Satrap PLOŠČE — PAPIR vseh vrst vedno sveže v zalogi drogerisa KA1VC LJUBLJANA MARIBOR 1. decembra slavnostna akademija v salonu Reininghausa SOKOL ŠIŠKA. «048 MIKLAVŽEVA DARILA: Bonbonijere, deserti, čokoladne igrače, likerji, desertna in namizna vina ter vse različne delikatese po zelo nizkih cenah v deli-katesi 16044 FR- KHAM LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 8. it -m-----mašču«e! Ako pri nakupu mila izrecno ne zahtevate PARACELSUS lahkega mila za deco, tedaj škodite zdravju svojega otroka. Tudi zase kupujte PARACELSUS-ovo lilijino mlečno milo, pa bo vaša koža nežna kakor otroška. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah PARACELSUS k. d., Zagreb, 3. tudi izraz pravniškega udejstvovanja društva na znanstvenem polju. Odbor vabi vse članstvo, da predavanja pridno obiskuje. S tem se društvo v veliki meri oddolži predavateljem za trud, ki ga imajo s prireditvijo predavanj. K predavanjem je vabljena še prav posebno tudi akademska mladina. Pred novim letom bo troje predavanj. Vršila sa bodo ob sredah ob 18. v pravosodni palači ljubljanski, dvorana 79. Prvo predavanje bo 7 sredo 3. decembra. Predaval bo u»iv. profesor dr. Aleksander Bilimovič o Karlu Biichnerju in njegovem znanstvenem delu. u— Jugoslovensko-angleško društvo naznanja, da je pričelo zopet z rednimi konverzacijskimi večeri, ki se vrše pod vodstvom lektorice ge. Copelandove in s prijaznim sodelovanjem gospe Mc Connel-love dvakrat na teden, in sicer ob sredah od 21. dalje ter ob četrtkih od 20. dalje v društvenem lokalu v II. nadstropju palače Jadransko-podunavske banke (nasproti pošte). Knjižnica je društvenim članom na razpolago ob sredah od 18. do 19. Prijave novih članov se sprejemajo pri konverza-cijskih večerih. u — O imenu križišču ob »Evropi« in »Fi-govcu«. Prejela smo: Zgodovinar Vrhovnik in višji šolski inšpektor Wester priporočata za to križišče nekdanje ime »Na Ajdovščini«. Mestni ljubljanski upravi je prepuščeno, da sprejme to ime. Ce bi mu pa ne pritrdila, bi morda bil primeren tudi naziv »Trg Ivana Kneza« ali kratko »Knezov trg« v spomin temu veletržcu. Na tem križišču se ie pokojnik udejstvoval s slo-večo veletrgovino, tukaj ob Dunajski tu je ustanovil tudi vzorni zavod Kmetsko posojilnico. Ljudstvu bi najbrže bolj ugajalo, ime »Knezov trg. Naj br-pokojniku M na ta način ohranjen časten spomin. To mnenje je izrečeno brez nasprotovanja predlogu zgoraj imenovanih veljakov. A. M. u— Filmska predstava za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi danes v nedeljo ob 9. dopoldne v kinu »Ljubljanski dvor« predstavo za obrtni naraščaj. Predvajal se bo nacijonalni film »Za čast domovine«. Vabljeni so tudi gg. mojstri in pomočniki! u— Akademski klub gradbenikov v Ljubljani si je na svojem VI. rednem občnem zboru 22. t. m. izvolil naslednji odbor: predsednik Jana Bleiweis, podprsd-sednik Marjan Prezelj, tajnik L Vladimir Cadež, tajnik II. Nikola Dobrič, blagajnik Franc Kranjčič, knjižničar Rudolf Pod-gornik, delegata v ADJT Maks Megušar in Rudolf Podgomik; revizorji: inž. Milan Fakin, inž. Sto jan Globočnik, inž. Srečko Pust in cand. ing. Nikola Jankovič. u— Perunova četa skavtov v Ljubljani proslavi obletnico našega uedinjenja s slavnostno sejo častnega sveta ter s če-tovodjevim nagovorom pred četnim zborom. Obveščajo se vsi člani, da se zberejo ta dan točno ob 10. dopoldne pred glavnim vhodom velesejma. Bodite pripravljeni! črni Mrav. u— Otvoritveni materinski večer v Za« vodu za zaščito dece bo v četrtek, točno ob 20. Govoril bo ar. Dragaš. u— Šolska kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije ie morala veliko število učencev, ki so prosili za brezplačno opoldansko kosilo zaradi prenapolnjenosti odkloniti. Da se pomore diiaštvu, se obračamo na one rodbine ki bi bile pripravljene dati siromašnim učencem brezplačni obed, s prošnjo, da to store. Informacije daje šolska poliklinika, Resljeva cesta 10, vsak dan od pol 9. do 10. u— československa Obec v Lublani poradž v nedčli, dne 7. prosince t. r. o 4. hod. odpoledni v Narodnim domž loutkove predstaven!, spojene s nadilkou pro dčti. Hraje se »Panoš Jiri. Večer o 8. hod. tam-tež Mikulašski zabava s programem re- stauračnim zafizeni. Zlatym hrebem večera bude »Salome«, kterou zahraje naš ochotnicky kroužek. Darky pro obč zaba-vy prijimali se v nedeli odpoledne v mist-nosti loutkoveho divadelka. u— XI. slovanski večer bo 17. januarja na Taboru. Društva naj se ozirajo na ta dan pri določanju svojih prireditev. u— Gostovanje artistične družbe Ufe-rini iz Hamburga. Ljubljana nima svojega varijetejskega zabavišča, zato ima dovolj veliko ljudi, ki rade volje pohitijo k vsaki prireditvi z varijetejskim programom pa bodi to večer »okultnih znanosti ali »magične umetnosti«. Artistična družba Uferinj ima pri izvajanju svojega sporeda v Uni-onu to prednost pred mnogimi šarlatan-skimi skrivnostniki, da se ne zavija v meglo kakšne znanosti, temveč želi samo presenečati in zabavati občinstvo. Neoporečno sta oče Uferini in nadebudni sin dobra mojstra starega in modernega »čarodejstva« vsi triki so posrečeni, glavne točke (kakor pričaranje cvetlic in sketeh pri telefonu) pa prepričujejo, da ie družba Uferini res dobro uvežbana in v svojem metieru povsem doma. Posebno simpatična in najbolj odobra-vana pa je senčna igra z rokama. u_Klub Primork prosi za siromašne primorske rudarje v Srbiji, vse one, ki imajo moško, tudi strgano obleko, da blagovolijo javiti g. Maši Gromovi, Dolenjska cesta 14, "ki pošlje po nje. Eventuelne denarne prispevke sprejema ga. dr. Guštinova, Blei-weisova c. 22. u— Promenadni koncert nrazike 40. pp. »Triglavskega« danes ob 11. v Zvezdi Spored: 1 Cerin: »Prijetna pomlad«, koračnica. 2. Strauss: »Princ Metuzalem«. uvertura. 3 Offenbach: »floffmannove pripovedke« 4. Leopold: »Praha«, češke pesmL 5 Morena »Telefunken«. potpuri. 6. Parma: »Pozdrav Gorenjski«, valček, 7. Sou-sa: »Križarji«, koračnica. — Dirigent višji kapelnik dr Jos Cerin. u_ Ogenj v Konzumnem društvu. Dne 28. t m. zjutraj ie javila stražniku na Marijinem trgu v hiši na Kongresnem trgu 2, stanujoča Ana Golmajerieva, da je nastal v prostorih Konzumnega društva najbrže ogenj. Stražnik je odhite! ž njo in res skozi špranje opazil plamen. Ker niso mogli dobiti ključev, je bil stražnik prisiljen vrata udreti. nakar ie videl, da so v plamenu mala vratca, ki vodijo do dimnika. Stražnik ie nato sam udušil ogenj, ki je nastal zaradi vnetja saj.. ' , „„ . . , u_ Pogreša se od 16. t. m. bchnmpr Hugo, učenec 3 razreda ljudske šole, star 9 let. Fant je svetlih las in bledega obraza, oblečen je v modro obleko in moder plašč, nosi pa mornarsko čepico, rjave čevlje in svetle nogavice. Kdor bi o njem kaj vedel. naj proti povrnitvi stroškov sporoči staršem na naslov: Schrimpf EaI., Masarykova 19, Ljubljana. u— Dve tatvini. Kavarnariu Karlu Polajnarju ie neznan storilec odnesel iz njegovega hleva v Knezovi ulici 34, staro odejo rožnate barve. Sumljiv tatvine je neki bivši hlapec, ki ga ze Polajnar odslovil iz službe. — Dijaku tehnične šole Francetu Erjavcu je nekdo odpeljal iz kleti šolskega poslopja na Mirju kolo znamke »Jogo«. u— Kuharski tečaj Atene. Prejeli smo: Gospodinje in služkinje opozarjamo na kuharski tečaj, ki ga priredi Atena v prostorih šolske kuhinje v mesecu decembru, januarju in februarju za služkinje. Tečaj je namenjen služkinjam in se bo vršil dvakrat tedensko v popoldanskih urah od 15. do 18. Pouk bo brezplačen. Povrnejo se le efektivni stroški, ki bodo znašali približno 150 do 180 Din. Vpisovanje v tečaj je vsak delavnik dopoldne v šolski kuhinj L Prečna ul. št 2. Tečaj je primeren tudi za služkinje, ki so že v službi in se žele v kuhanju izpopolniti u— SK Jadran priredi Miklavžev večer. Športniki in prijatelji kluba vabljeni. u— Miklavževanje priredi SK Ilirija svojim članom in prijateljem letos v znatno povečanem obsegu. Prireditev bo letos v Kazini. V veliki dvorani bo nastopil sv. Miklavž s svojim sijajnim spremstvom. Po Miklavževem prihodu pa bo v dvorani ples s sodelovanjem priznane najboljše ljubljanske plesne kipele \Dancingband Merkur. Balkonska dvorana pa bo izpremeniena v razkošen intimen bj^ri kjer bo za razpoloženji skrbel popularni renomirani Cvirnov jazz. Miklavžev večer bo v soboto, 6. dec. ob 20. Vabljeni! ..... u— Aliklavžev večer TKD Atene za Člane in prijatelje društva bo v veliki dvorani Kazine v petek, 5. decembra ob 17. u— Sv. Miklavž (Božiček) dobi največjo izbero modernih snežk, čevljev, luksuznih in športnih, pri tvrdki A. Žibert, Prešernova ulica. u— Nastop Miklavža pri Sokolu I. na Taboru bo v petek 5. decembra ob pol 16. za otroke ob 20. pa za odrasle s plesom. Darila se bodo sprejemala v petek ves dan na Taboru. u— Tudi sv. Miklavž napreduje. Ima namreč svojo radijsko oddajno postajo na valu 33333 in smo danes vjeli vest, da bo posetil Ljubljano in bo uradoval od 17. do 19. ure v trgovini Tičar, Ljubljana, Selen-burgova ulica 1. Za uradni dan si je izbral naš narodni praznik L decembra in vabi starše, da privedejo svojo pridno in tudi poredno deco k izložbam trgovine Tičar, kajti tam bo sv. Miklavž vpisoval pridne otroke v zlato, a poredneže v črno knjigo. Obenem bo določal tudi darila za otroke. u— Redne plesne vaje se vrše vsako nedeljo v veliki dvorani na Taboru. Za začetnike ob pol 20. za ostale ob 20. u— Plesne vaje ASK Primorja danes izjemno izostanejo, ker je dvorana zasedena. n— Nov začetniški plesni tečaj Jenkove šole za vse letošnje plese tudi za valček, se prične 8. decembra ob pol 8. v Kazini, 0b neprijetnih tesensk h dneh / NIVEA-CRE W Natrite ž njo vsak dan svoje lice in roke. in to ne samo vsak večer, preden greste spat, temveč že podnevi, preden se podaste na oster zrak. NIVEA-CREME se ne da nadomestiti, ker temelji njeno posebno delovanje na Euce-ritu, ki ga vsebuje samo ta krema. NIVEA-CREME pronikne naglo in temeljito v kožo ter ne ostavlja nikakega bleska, in samo ta krema, ki je povsem prodrla v kožo, zamore s svojim blagodejnim delovanjem vplivati na kožno staničevje. Škatlice po 5. 10 ln 22 Din. tube po 9 ta 14 Din Proizvajatfclj v Jugoslaviji Jagosl. P Beiersdort & Co., d. s. o. U Maribor - Sleljska cesta štev §6 Miklavžev večer S. K* Ilirije se vrši v soboto, dne 6. decembra zvečer v dvorani Kazine. Ples do 3. ure zjutraj. VELIKA božična in novoletna reklamna odprodaja manufakturnega blaga vse j vrste do 20. decembra 1930, znižane 1 cene in 15% popusta. Priporoča se manufakturna tvrdka JOSIP SNOJ, LJubljana v palači Mestne hranilnice. 16036 Zimski pensi- n;»t pod Storžičem (Gorenjska) Državni uradniki in upokojenci globoko znižane cene: 50 %. — Ugodni družabni zimski večeri. Na razpolago domača biblioteka. Dopisi na »Pensionat Grintovec, Preddvor pri Kranja«. 16051 kjer se sprejemajo prijave dnevno od 10. do 22. u— Nedeljske popoldanske plesne vaje Jenkove šole vsako nedeljo ob pol 4. do 7. popoldne v Kazini (»Zvezda«). Začetniki točno ob 3. Študenti-(ke) znižano članarino u— V petih urah vse letošnje družabne plese nauči vsakogar edino plesni mojster Jenko. Informacije in prijave dnevno od 10.—22. v stalni plesni dvorani Kazine (»Zvezda« I. nadstr.) u— Mesec damskib klobukov. Opozarja mo na oglas modnega salona Marije Gčitz-love, ki le priredila okusno izložbo dovršeno lepih damskih klobukov in v katere salonu najdejo naše dame največjo izbiro v vseh okusih. iTO — zobna pasta nafbolfSa ! u— Snežni čevlji in galoše najboljše pri Antonu Šinkovcu, Pod Trančo. u— V nedeljo in ponedeljek popoldne ob 5. bo zopet Gašperčkovo gledališče pri »Tribuni«, tovarni koles, otroških in igrač-nih vozičkov na Karlovški cesti 4. Vsi izložbeni prostori so opremljeni z najnovejšo reklamo. Vse se vozi. Tudi Miklavža in parklja ne bo manjkalo. u— Vsako nedeljo pečen puran. Velfka porcija 10 Din. Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta. u— Najlepšo Izbero modnega angleškega in zimskega sukna za obleke, zimske suKnje itd. Vam nudi po priznano ugodnih ccnah tvrdka Novak, Kongresni trg 15. Priporočamo neobvezen ogled. Iz Maribora a— Sa dan 1. decembra morajo biti vsa obrtna in industrijska podjetja zaprta, vsa druga, po § 1 zakona za zaščito delavstva navedena podjetja pa samo tedaj, če de« lavci sami to zahtevajo. a— Odlikovanje. Včeraj je bil odliko« van z redom Jugoslovenske krone g. Josip Videmsek, peš. kapetan L razreda. Cesti tamol a_ Dvojni jubilej v odlični narodni rodi bini. Bivši gostilničar in veleposestnik v Selnici ob Dravi, g. Anton Mesar i. je pra« znoval te dni v ožjem krogu zlato poroko s svojo soprogo Marijo. Jubilant j 5 star SO, njegova družica pa 75 let in sta oba še čvrsta. Obenem je praznoval ^ desetletnico svoje poroke znani mariborski slaščičar, g. Emao Ilich, s svojo soprogo Tilčko, Me* saričevo hčerko. Jubilantoma starima so* kolskima borcema in našima dolgoletnima naročnikoma, ter njihovim zakonskim dru« žicam želimo še dolgo let neskaljene zakon ske sreče. • . a— Srebrno poroko sta obhajala 29. t m. v Marenbergu posestnik in gostilničar Al. Bruderman in njegova soproga Matilda -Naše čestitke! a— Poročila sta se v Mariboru g. Ivan Korman, posestnik na Ruti pri Fali, in gdč. Slava Maiičnikova, učiteljica v Vuhredu. Bilo srečno! a— Iz gledališča. Danes ob 15. »L-itka«. zvečer ob 20. priljubljena opereta »Aiek» sandra« z Udovičevo. 1. decembra bo ob 15. komedija »Življenje je lepo«, ob 20. pa slavnostna predstava Andrejevega »Dnevi našega življenja«. Pri vseh štirih predsta« vah veljajo kuponi. a— Sokolstvo ob meji se v zadnjih me« secih lepo razvija. Ustanovila so se rova sokolska društva pri Sv. Rupertu, pr; Sv. Barbari, pri Sv. Juriju ob Pesnici, Sv. Ja> kobu in v Št. Ilju, 14. decembra pa bo usta« novni občni zbor Sokola pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Pripravlja se tudi ustanovitev So« kola v Zgornji Kungoti. a— Nova palača OUZD v Mariboru. Včeraj so že polagali ostrešje in bo stavba v teku prihodnjega leta prišla pod streho-Če bo vreme ugodno, bodo nadaljevali z delom, zlasti pa bodo pospešili deia v no* tranjosti poslopja. a— Vlomi in tatvine. Pri trgovcu s cev« Ijarskimi potrebščinami Žagarju v Ulici iO. oktobra je v opoldanskem odmoru, ko je Žagar odšel k obedu, nekdo s ponarejen;« mi ključi odprl trgovino in oinesel za 1200 Din bankovcev. — Trgovski potnik Franc Vombek je prijavil policiji, da mu je nekdo v kavarni na Grajskem trgu ukra/ del usnjato ročno torbico __ a— Dva vloma. V noči na petek okrog 2 zjutraj je stražnik čul v Mlinski ulici iz veže gostilne Gajšek ropot. Hišna vrata niso bila zaklenjena in ko je stopil v vežo je smuknila temna postava čez dvorišče in preko vrta proti železniškemu nasipu. Z gostilničarjem je stražnik ugotovil da le vlomilec odnesel za 50 Dm cigaret in za 100 Din drobiža. Na dvorišču pa so našli razno pecivo in steklenico ma-linovca, kar je vlomilec na begu odvrgel ali pa izgubil. Nekega osumljenca imajo že v preiskavi. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v gostilno Ane Matko na Ruški cesti in je vlomilec iz miznice odnesel okrog 400 Din gotovine, usnjeno torbico z 200 Din in še nekaj drugih stvari. Tudi zaradi tega vloma so aretirali nekega osumljenca. a— Miklavžev večer z godbo in plesom priredi Turistični klub »Triglav« v Mariboru v vseh prostorih Narodne a dotna 6. decembra ob 20. Darila sprejema hišnik. a— Sprememba voznega reda na progi MaribonSelnica. Od 1. decembra bo vozil popoldanski avtobus iz Mar.bora ob 16.45 od gl. kolodvora in z Glavnega trga ub 17. Odhod iz Selnice ob 18. Ob nedeljah in praznikih odhaja avtobus z gl. kolodvora ob 17.15 in z Glavnega trga ob 17.30 Od« Uod iz Selnice ob 18.20. Iz Celja e— Otvoritev modernizirane celjske mestne klavnice. V petek popoldne je bila na svečan način otvori ena modernizirana in povečana celjska mestna klavnica. K svečani otvoritvi so se zbrali poleg vseh celjskih mesarskih in prekajevalskih obrtnikov tudi številni mestni občinski svetniki in drugi povabljeni gostje. V imenu odseka za preureditev klavnice je pozdravil navzoče hotelir g. Franc Rebeuschegg, nakar je po krajšem nagovoru, vsebujoče-m kratko zgodovino celjske mestne klavnice, svečano otvoril renovirano klavnico mestni župan g. dr. Goričan. Posebej se je še zahvalil 3 članskemu odseku za preureditev klavnice in agilnemu referentu za mestno klavnico g. Rebeuschggu, obenem pa tudi vsem obrtnikom, ki so sodelovali pri reno-viraniu klavnice. Vsa klavnica je bila slavnostno okrašena. Nato so si gostje ogledali vso klavnico pod vodstvom mestnega inže-njeria g. Blaža Pristovška. Po ogledu se je vršil" v salonu Rebeuschggove restavracije banket, na katerem je bilo izgovorjenih več govorov in je bila izročena g. Rebeuschggu lepa diploma Obrtne zadruge celjskih mesarjev in prekajevalcev za njegov trud pri povečanju in moderniziranju klavnice. eljska klavnica je danes ena od najmodernejših v državi. Sliki, ki smo ju priobčili včeraj, je izdelal celjski fotograf g. Franjo Kunšek. Trajno goreče peči za kurjenje z drvmi so zadobile 15581 SVETOVNI SLOVES. Greje eno sobo z IO bg drvmi nad 2 ur. Brezplačni cenik pošlje: »ZEPHIR« D. D., TOVARNA PECI IN" EMAJLA, SUBOTICA. čuvajte se ničvrednih potvorb! Samoprodaja » Ljubljano: BREZNIK & FRITSCH Samoprodaja za C«lje: O. RAKUSCH Samoprodaja ta Maribor. P1NTEB & LENARD e— Lastniki vinogradov v občini Celje, ekolica so dolžni prijaviti do 10. decembra pri občinskem uradu količino pridelanega grozdja in količino napravljenega vina. e— Transformatorsko postajo namerava postaviti na Teharju pri Celju gosp. Viktor Tomšič mlajši, lastnik lesne industrije in tovarne strojev. Komisijska poizvedba in obravnava bo 6. decembra ob 15. na licu mesta i— Smrad v okolici Celja. Prejeli smo: Zares je Celje lepo in snažno mesto. To pa samo za tiste, ki ne poznajo razmeT na periferiji. Sezidali smo si celo hišico na periferiji v mnenju, da bomo uživali čist zrak, katerega v mestu močno primanjku« je. Žal smo se zmotili. Zadnje čase so za« čeli na periferijo izvažati fekalije, ki jih odlagajo kar blizu hiš, kjer stanujejo lju« djc. Obračamo se na zdravstveno obla« stvo, da napravi temu konec. Izdelujejo se pod nadzorom zdravnikov in kemicar-jev in vsebujejo lecitin, glavno sestavino kožne tkanine, živčevja in krvnih žil. LECIDERMA - KREMA (za dan in za noč) LECIDERMA - PUDER za masni in suhi teint LECIDERMA - KREMA za masažo prs LECIDERMA - SHAMPOO --------LECIDERMA - MILO Cn na zdravniško kozmetični in znanstveni podlagi eUte sredstva za nego obraza in1?rs. Dobivajo se v vseh lekarnah, drogeri^h m parfumerijah. Glavna zaloga za Jugoslavijo: Zagreb. Ihca n*. ZIMSKE ZALOGE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE po izredno znižanih cenah pri „ELITE" - LJUBLJANA | PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 7—9. 160431 ♦ ♦ e— Zločin na preži. Pretekli torek se je vršila v Cermožišah pri Žetalah svatba v Kržinovi hiši, kjer se je poročila domača hčerka. Na prežo sta prišla tudi posestniška sinova Anton Gorjup in France Jernejšek, oba iz Strmca. Okrog 20. so prispeli še domači čermožiški fantje, ki so našli omenjena Strmčana pred Kržinovo hišo. Ko so izvedeli, d?, sta fanta sama, so ju obkolili in ie 25 letni oženjeni najemnik Janez Ko-vačič iz Zavinjaka udari! Antona Gorjupa z vso silo z iesenovo palico po glavi. Gorjup in Jernejšek sta urno pobegnila. Gorjup je imel šc toliko moči, da je tekel kakih 350 korakov iz vasi proti Travnovem potoku, kjer je sredi občinske ceste obležal. Okrog 2. so prišli mimo surovi napadalci, ki pa se za onesveščenega Gorjupa niso zmenili. Tudi nikogar niso opozorili na ranjenca. Šele naslednje jutro okrog 8. so našli vaščani Gorjupa in ga prepeljali na njegov dom. Gorjup se kljub vsem naporom ni prebudil iz nezavesti. Kovačič prizna svoj zločin in je bil prepeljan v zapore sodišča v Rogatcu. Gorjupovo stanje je brezupno, ker ima' rta desnem temenu prebito lobanjo. la timo S^ula^^, g' 'A J/cmx 65.— > » klot-halje zelo trpežne » 98.— » » najnovejše pletene jopice, razno trikotažo in perilo po konkurenčnih cenah priporoča: F. I. G O RI C A R, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29 380 Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili 3» Md€6k Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 ? LEPC Miklavževo darilce je lepa aluminijasta kuhinjska sjarnitur-ca in drupre igračke za otroke, katere so v bogati izberi pri tvrdki STAF^O Fl-^ W*NČIČ LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Oglejte si irložbe! 14709 Vsakovrstno manuSakturno blago V veliki izberi In po izredno nizkih cenah prodaja »3 Tekstilbazar- Krekov trg (Damam lit %Mi1e1av%£a Drago Gornp €«., v« v lepe plašče, gospodom pa lepe suknje iz konfekcijske trgovine Miklošičeva cesta 14 Iz Višnje gore vg— Gostovanje »Soče«. Nabito polna dvorana Sokolskega doma je pozdravila dramsko družinico »Sočo« iz Ljubljane 21. t. m. Igra »Oče« je bila podana z vso ono ljubeznijo, ki jo »Sočani« gojijo do odrske umetnosti, in je mnogobrojno občinstvo pokazalo s ponovnim aplavzom svoje priznanje »Sočanom«. vg— Intermezzo v cerkvi. Preteklo nedeljo se je v župni cerkvi med župniknvo pridigo pri jutranji maši nenadoma zaslišal krik: »Pomagajte, pomagajte! Pogubljen bom!« Ljudi se je polastil nemir, župnik pa jih je hitro pomiril z leče. Človeka, ki je kričal, so baje spravili zopet v spovednico h kaplanu, pri katerem se je pravkar spovedoval, in ta mu je zopet pomiril njegove razruvane živce. Iz Litije i— Pronienadni kouecrt gasilske godbe. Na narodni praznik priredi litijska gasilska godba dva promenadna koncerta, in sicer v nedeljo od 13. do 14. pred šolo v Šmartnem, ob 14.30 pa na Glavnem trgu v Litiji. i— Kolesar podrl konia. Naš kraj postaja znamenit zaradi dveh zadev in sicer zaradi potepinskib psov, pred katerimi nisi varen zlasti ponoči in pa zaradi brezobzirnih kolesarjev. Na Glavnem trgu se je zaletel tak divji kolesar, ki je vozil seveda po levi strani, v konja, na katerem je sedel jezdec. Konj se je karambola tako prestrašil, da je skočil v stran in se zvrnil po tleh. Seveda je padel pri tem jezdec s sedla. Te koledarje naj bi vzele oblasti malo bolj na piko. Iz Zagorja z— Ustanovitev zadružne mesarije. Zadnje čase se vrši med delavstvom živahna akcija za ustanovitev lastne mesnice. Priprave vodi delavska zadruga Delavski dom, ki je bila že leta 1922. ustanovljena z namenom, da svojim članom zasigura cenejše življensko potrebščine. Delavstvo hoče ustanoviti svojo mesarijo, ker pravi, da mesarji kljub temu, da je cena živini znatno padla, ne znižajo primerno mesnih cen. Odbor je izvršil vse priprave, najel lokal in preskrbel potrebna denarna sredstva. V nedeljo popoldne so sklicali shod, na katerem sta podrobno obrazložila navzočim pomen zadružništva gg. Čobal ;.n Arh. Deleži so se določili na 100 Din in vpisnina na 10 Din. Konzumno društvo oo dalo na razpolago 40.000 Din s pogojem, da bo vršilo nad upravo nadzorstvo. Ako se bo do konca meseca priglasilo dovolj članov, se prične drugi mesec prodaja mesa najprej pri Drnovšku v Zagorju, potem pa bi se napravile podružnice na Toplicah in v novi hiši g. Čobala na polju ob cesti. z— Udeležba Sokolskega društva na Modičevem pogrebu. Zagorsko Sokolsko društvo se je udeležilo z zastavo pogreba svojega soustanovitelja br. Modica, ki je bil neustrašen bdrec za sokolsko idejo. So« kolsko društvo ga bo ohranilo v najčast* nejšem spominu. z— Sokolska akademija bo na dan 1. de* cembra ob pol 20. v dvorani Sokolskega do* ma. Nastopili bodo vsi oddelki. z— Tatvina kolesa. Emil Omerza, komaj 24 let star, se je zapletel v nasprotje z za* konom. Zadnje čase je služil za hlapca pri Francu Konjšku na Trojanah, kjer je pred osmimi dnevi po malem prepiru z gospo* darjem pobasal iz garaže novo kolo in se odpeljal proti Celju, kjer je kolo prodal za 800 Din. Ko se jc pred dvema dnevoma vrnil, najbrž z namenom, da ukrade še dru* go kolo, ga je prijela orožniška patrulja in pringala v Zagorje. Pri zaslišanju je izja* vil, da bi še rajši vzel motor, a ni imel ben* cina. Mladega ljubitelja tujih koles je za* gorsko orožništvo oddalo v litijske zapore. Iz Trbovelj Podružnica »Jutra« v Trbovljah ima telefonsko številko 7. t_ Nesreča na žični železnici. Ze večkrat smo pisali o napravi, po kateri se prepelja-va iz kamnoloma materijal. ki ga rabijo za izdelavo cementa. Ta naprava je napeljana iz kamnoloma nad rudniškimi hlevi in nad vrtovi, pred rudniško restavracijo pa stoji lesena naprava, ki sprejema in razklada ta materijal. Ne samo, da kazi ta naprava vso okolico, je tudi obče nevarna. Ze večkrat so se potrgale žice, na katerih se prevažajo težko obloženi vozički. Le čudno, da do sedaj še ni bilo večjih nesreč. V soboto okrog 9. dopoldne se je zopet utrgala vrv. ki vleče vozičke in so ti začeli z veliko brzino n velikanskim ropotom drveti navzdol. Delavke, ki so opazile pretečo nevarnost, so se hitro razbežale, ker bi jih bilo sicer pobilo. Le pri gornjem delu napeljave je poškodovalo delavko Podmen ikovo. t— Kino »Sokol«. Danes ob 4., 6. in 8. zvočni film »S križem in mečem« ter zvočna šala »Flip-žabe«. Iz Laškega 1— Ulični napisi. V zadnjem času razna slovenska mesta dajejo imena še neimeno* vanim ulicam in cestam. Upajmo, da naše mesto ne bo zadnje med njimi. Pri tem se naj po možnosti vpoštevajo nekdanja lepa slovenska imena, kakor »Na Koste* lju«, »Na Pesku«, »Na Poljanah«, »Na Str* ničniku«. 1_ Smrtna kosa. Nedavno je umrl v celjski splošni bolnici znani posestnik in sodni dostavljač v Marija Gradcu g. Ja* kob Kranjc. Blag mu spomin! 1— Prevzem gostilne. Znano gostilno Bast na Glavnem trgu je prevzel s 1. t. m. tukajšnji mesar g. Stopar. Iz Šoštanja št— Poroka. V torek 25. t. m. se je po* ročil v župni cerkvi pri Sv. Mihalu brivec g. Lojze Lenard z gdč. Ivanko Strausovo, hčerko svoječasnega upravitelja bivše tu* kajšnje ekspoziture OUZD g. Ivana Strausa. Mlademu paTU mnogo sreče! Iz Sraslovč br— Poroki. Poročila sta se g. Pepi Zaje, sin posestnika in kovaškega mojstra v Braslovčah, z gdc. Angelo Savinekovo in g. Blaž Sardoner, sin posestnika v Pariž* ljah, z gdč. Marijo Balantovo. Obema pa« roma obilo sreče! br— Nepreviden voznik. Posestnik U. iz Braslovč je nekoliko vinjen vozil drva z Vranskega. Pri Gomilskem mu je privozil nasproti' motociklist s prikolico, kateremu se vinjeni voznik ni hotel umakniti. Le previdnosti motociklistovi je pripisati, da se ni pripetila večja nesreča. Zadeva je prijavljena tukajšnji orožniški postaji. Z Vrassskega vr— Odlikovanje. Odlikovan je bil go« spod Jurij Polutnik, orožniški kaplar, s srebrno kolajno 3. reda za usluge kraljev* skemu domu. vr— Telovadno akademijo priredi So> kol danes ob 20. v proslavo 1. decembra v svoji dvorani pri g. Grandu. Po akade* mi ji družabni večer. Pridite! vr— Pretep. Večja družba fantov z Vranskega, Prapreč in Tešove je bila na svatbi g. Josipa Terglava, kovača v Pre= kopi, v gostilni pri Matevžu. Okolij 23. ure so se začeli med seboj prerekati. Naposled je prišlo med njimi do pretepa m je 221ct» ni Pirnat Leopold udaril z dvolitersko stcklenico po glavi Ivana Bogataja. Posredovati je moral stražnik Urh, ki je napravil red. Od Sv. Jurija ofe iuž. žel. sj— Sokolska akademija bo v proslavo narodnega praznika danes ob 15. v šolski telovadnici. Nastopijo tudi člani odseka iz Ponikve, ki privedejo s seboj tamburaški zbor. — Po akademiji družabni sestanek pri g. Mastnaku. Iz Brežic bc_ Brežiški Sokol proslavi narodni praznik dopoldne ob 10.45 v sokolski telo* vadnici za članstvo, naraščaj in deco, zve« čer ob 20. pa bo svečana akademija s telo* vadbo, pevskim zborom in orkestrom. Za člane udeležba obvezna. Vabljeni vsi pt:» jatclji! Od Sv. Petra pod Sv. Gorami sp— Ustanovni občni zbor Sokolskega društva bo danes ob 16. v prostorih osnov* ne šole. Vabljeni! sp_ Premeščen je v Polje učitelj g. Al* bin Podjaveršek, marljiv kulturni delavec. Na novem mestu mu želimo obilo uspeha' Iz Dolnje Lendave dl— Prvi december bo Lendava prosla--vila zelo slovesno. Na predvečer narodnega praznika priredi Sokol v hotelu »Kro* na« slavnostno akademijo. Pred telovadbo bodo zapriseženi vsi novi člani. Na praz* nik sam bo ob 9. v katoliški cerkvi slav* nostna maša. Peli bodo učenci osnovne šo* le. Po masi skupna proslava osnovne in meščanske šole v hotelu »Krona«. Pridite! (Nadaljevanje dnevnih novic na 17. strani) Ljubljana, Kongresni trg 7 Ustanovljeno 1. 1860. Največja zaloga predtiskanih, pričetih in gotovih ročnih del, ter pripadajočega materiala. Entlanje, ažuriranje, plisiranje. Montiranje blazin itd. — Vezenje na roko in stroj. 15971 ■V Sv. 1 rllkls 1VZ z velikim spremstvom obišče tvrdko F, M. SCHMITT LfuMjana PRED ŠKOFIJO 2. LINGERJEVA 4> v ponedeljek dne 1. decembra t. 1. od pol 5. do pol 6. in od pol 7. do pol 8. t 15895 ~~ Klobuki ~ v zadnjih modnih oblikah in barvah, ~azne trde (polcilindre) ter športne klobuke in čepice nudi v lepi izbiri različnih kakovost' specijalna trgovina klobukov in čepic M. BOGATAJ prej Pok Ljubljana, Stari trg 14 Sprejmejo se popravila. Cene zmerne. Solidna postrežba. Smuč&e vseh vrst stremena, čevlji in druge potrebščine. Iz Pistyanskih toplih vrelcev je starozna-no zdravilo proti revmi že gotov obkladek. »Gama - Kompresa« dobite v vsaki lekarni in drogeriji. Skladišče: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. PREPRIČAJTE SE da tako izborno blago, solidne cene m hitro postrežbo dobite le v specerij. trgovini M. MARINŠIČ Resljeva cesta 2 — podružnica Cesta v Rožno dolino 36. 15929 mi&Cav$evM daxiC Za ugoden nakup najprimernejših m praktičnih priporoča špecijalna trgovina otročjih in damskih oblačil %ML. 0Crist®fic iSueor svojo bogato zalogo najnovejših otroških obleke, plaščkov in predpasnikov vseh vrst in velikosti za deklice in dečke Obenem nudi cenjenim damam pajbogatejšo izbiro modernih damskih BLUZ, oblek, jutranjih halj in predpasnikov, ______ q __—_- Nedelja, 30. XI. 1930 >JUTRO« št 279 j * Narodna šola kraljeviča Petra v Devici Mariji v Polju pri Ljubljani Karavank ln Julijskih Alp z očakom Triglavom. Poljska šola je šestrazredna s sedmimi vzporednicami. Poučuje z upraviteljem 15 učnih moči in dva kateheta. število učencev je pa kot na največji mestni šoli. 550 jih je poleg teh pa še 80 iz treh deških in enega dekliškega oddelka obrtno-nadalje-valne šole. Namerava se otvoriti tudi otro ški vrtec, v katerega je že vpisanih 70 otrok. Za vso to vojsko mladine bo pa tudi sedanje novo poslopje z devetimi učnimi prostori pretesno. To pa so upoštevali pri gradnji nove šole, ki se drži starega poslopja, s katerim je zamišljena kot skupna celota. Takoj pomladi prično s prezi-davanjem stare šole, ki ji bodo nazidali še eno nadstropje in tudi njeno zunanjost spravili v sklad z novo šolo, tako da bo v tem velikem skupnem objektu dovolj prostora za vse razrede in še za potrebna stanovanja učiteljskega osobja. Potreben kapital ima občina že zbranega, prispevale so Združene papirnice v Vevčah 150.000 Din, banovina pa 50.000 Din. * Pohvalno je omeniti, da so vsa dela na novi šoli izvršila izključno domača podjetja in obrtniki, zadovoljivo, točno in vestno. Nova šola prestolonaslednika kraljeviča Petra. D. M. v Polju, 28. novembra Brez hrupa in velikih besed smo pravkar dogradili hram, ki ni v ponos le nam Poljcem, temveč v ponos in zgled vsemu narodu. Nova osnovna šola s svojo mo- Šolski upravitelj Viktor Mihelič gočno arhitektonsko obliko stoji iznad naših domov kot daleč vidni hram prosvete, kot znamenje po napredku in izobrazbi stremečega naroda. Tred dvajsetimi leti že je postala dosedanja šola pretesna za številno šolsko mladino. Iz velikih okoliških krajev, večina industrijskih, je prihajalo v šolo leto za letom več otrok. Razdelili so pouk v dopoldansko in popoldansko šolo. Tako se je poučevalo dolga leta, v tesnih učilaicah, nehigijenskih, s premalo zraka in luči. Pred pričetkom svetovne vojne sta pokazala občina in krajni šolski odbor veliko dobre volje za gradnjo novega šolskega poslopja, vendar pa je vse njihovo delo padlo v vodo, ko so visoki gospodje od bivšega deželnega zbora pri lokalnem ogledu izjavili, da je poslopje še prav dobro za Poljce in primerno za šolsko izobrazbo otrok. Med vojno ni bilo misliti na gradnjo nove šole, čeprav je število šo laga, da so lahko z gradnjo pričeli. Pri komisijskem ogledu avgusta lanskega leta je bilo določeno, da je svet primeren za stavbo in se po odobrenih načrtih lahko prične z gradnjo. Letos 22. aprila so zasekale lopate in krampi prvo brazdo novemu temelju in 9. junija so že vzidali temeljni kamen s spominskimi pergamenti. V ugodnem vremenu so dela naglo napredovala, Poljčani pa smo z veseljem ogledovali, kako se naglo dviga iz tal mogočna stavba. Sedaj so dela končana, v poslopju se snaži in opremlja z naglico, tako da bodo pričeli s šolo v novem poslopju takoj po božičnih počitnicah. « Osnutek za novo šolo je napravil inž. arhitekt E. Navinšek od gradbene direkcije, podrobne načrte pa je izdelal arhitekt Valentinčič. Dvonadstropna stavba stoji tik starega šolskega poslopja na širokem prostoru pred cerkvijo. Skozi arhitektonsko učinkovit vhod z ostreškom, ki ga podpirata dva kamnita stebra, prideš v pritličje v razsežno avlo z dolgim in širokim hodnikom. Na levi strani so tri velike učne sobe, kabinet in pisarna krajevnega šolskega odbora. Ista razvrstitev je v prvem in drugem nadstropju, kjer je Franc Kavčič, drugi nadučitelj, ki je sedaj kot star upokojenec najbolj čislana osebnost v D. M. v Polju. Dovršili so zidarska dela Ivan Ogrin iz Ljubljane, tesarska, krovska in steklarska Anton Maček iz Spodnje Zadobrove, kleparska Peter žitnik iz Ljubljane, slikarska in pleskarska Ivan Bricelj iz Ljubljane, pečarska tvrdka Golob in komp. iz Ljubljane, parketna Alojzij Kane iz Mengša, mizarska dela pa Anton Maček, Feliks Svetek in Franc Tomšič, vsi domačini. — Pred vsemi pa gre pohvala vrlim možem Poljcem, na čijih ramah je levji del uspeha. To so: občinski odbor z županm Ivanom Gartrožo na čelu, bivši dolgoletni župan in sedanji odbornik Jakob Dimnik, ki se ni strašil nobene poti, da se je zbrala že precejšnja vsota za nadzidavo in «• — i- PERJE kokošje, purje, gosje, naravno m s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množim E. Vajfla, čakovec Telefon številka 59, 4, 3, 60. 1910. Od 16. januarja 1911 dalje upravlja šolo sedanji upravitelj Viktor Mihelič. Ker se je v okolici razvila industrija, se je ustanovila 1. decembra 1921 obrtno-na-daljevalna šola, na kateri poučujejo domači učitelji. * Najlepši dan v letu, praznik uedinjenja bo letos za Poljce še posebno slavnosten. Blagoslovljen bo in izročen svojemu namenu prosvetni hram, za katerega so se borili dvoje desetletij. Po tolikem trudu in težavah dokončano delo jim je najlepše plačilo, v ponos ne le njim samim, temveč vsemu narodu. Posebno lepa slavnost bo še za šolsko mladino: na narodni praznik se bo selila v svoj novi hram. Z radostjo in samozavestjo, z veseljem do učenja, do napredka. V vzpodbudo pa jim bo ponosni naslov prestolonaslednika kraljeviča Petra, ki ga šola nosi. Isti dan bo otvorjen tudi novi občinski dom, v katerem bodo poleg občinskih uradov tudi prostori za finančno kontrolo in pošto, poleg potrebnih stanovanjskih prostorov. Napredek, ki ga je storila poljska občina v tem letu, je res velik. Naj se ne straši še nadaljnjega dela za napredek. Tako kakor do sedaj je dala najlepši zgled vsem drugim! Pokojni Blaž Kuhar, mnogozaslužni prvi upravitelj šole, ko je bila še enorazrednica Stara šola, ki že dolgo let ni več odgovarjala potrebam sodobne šole. Sedanji župan Ivan Gartroža larjev naraslo. Zato pa so ae koj po prevratu zbrali možje in zastavili vse svoje moči, da pride naša občina čim prej do nove šole. To pa ni bilo lahko delo. Pretekla so leta vztrajnega dela, neštevilno potov, intervencij in prošenj je bilo treba, da je lepa misel dobila realnejšo podlago. S posojilom 1,800.000 Din, ki ga je dobila občina pri Ljubljanski mestni hranilnici, pa je bila dana tudi gospodarska pod- pisarna upravitelja, učiteljska zbornica ;n prav tako po en kabinet. V prizemlju so prostori določeni za obrtno-nadaljevalno šolo, za izobraževalne tečaje delavstva iz Združenih papirnic v Vevčah in za gospodinjsko šolo. Vsa stopnišča so udobno široka, svetla, stopnice položne, da bodo tudi najmanjši šolarji lahko prehodili vsa nadstropja brez napora. V vseh učnih prostorih, prav tako na stopnišču in hodnikih so široka okna, da prihaja v prostore mnogo luči in so povsod enakomerno razsvetljeni. _ Pri vsej razdelitvi prostorov, posebno učilnic, hodnikov in prehodov se kaže izrazit vpliv mojstrske šole prof. Plečnika, ki nam je ustvarila že lepo število vzornih šolskih poslopij. Lepa in mogočna slika je tudi zunanja podoba šole. S svojo preprosto linijo, učinkovito razvrstitvijo oken s skupnim ravnim nastavkom, oprtim med okni na vslo-čenih stebrih dela vtis udobnosti, zračnosti in svetlosti svoje notranjščine. V velikih črkah je napisano kraj stene: Narodna šola prestolonaslednika kraljeviča Petra. Po modernih načelih so v novi šoli opustili telovadnico, kajti najbolj zdrava telovadba za doraščajočo mladež je gimnastika na prostem. V slučaju slabega vremena pa nudijo veliki hodniki v pritličju in obeh nadstropjih dovolj možnosti za vrsto telovadbe, iger in drugega razvedrila. Pač pa pogreša nova šola vodovoda, ki ga pa bodo upeljali, brž ko reši občina, stremeča po splošnem napredku, tudi to vprašanje. Iz vseh prostorov so lepi razgledi na okolico posebno na zapadno in severno stran proti ljubljanski okolici in Gorenjski, planinam z masivi Kamniških planin, prezidavo starega šolskega poslopja ter ureditev učiteljskih stanovanj, šolski upravitelj Viktor Mihelič, neutrudljivi skrbnik, ki ima za seboj dolgo pot intervencij, vozarenja in pehar skrbi, učiteljski zbor in ne v zadnji vrsti župnik Ivan Miiller. Seveda gre pohvala tudi občanom, ki so bili z vsem srcem pri stvari in so pomagali kjerkoli so mogli in je bilo treba. * še malo zgodovine šole: prvi pouk na stari šoli se je pričel 14. novembra 1862 Bivši dolgoletni župan in sedanji občinski odbornik Jakob Dimnik na enorazrednici. Prvi šolski upravitelj je bil Blaž Kuhar, ki je s tem dnem prevzel pouk in vodstvo šole, ki je bila 18. septembra 1876 razširjena v dvorazrednico. Upravitelj Blaž Kuhar je umrl 1. 1883. Njegov naslenik je bil še živeči upravitelj v pokoju France Kavčič, ki je služboval na šoli od 7. decembra 1883 do 30. junija leta Tlaka je ukazana Drobne in debele iz Savinjske doline Polja so pospravljena. Med temnim zelenjem pšenice in svetlozelenim ječmenom počivajo rujave njive, raztrgane v brazdali prahe. Po sočnih travnikih se pase leno naveličana goved. Pastirjem je sveti Martin odvzel odgovornost (po tem dnevu se namreč lahko vse križem pase), zato jim je malo brige za živino. Velike ognje kurijo ter pečejo krompir in repo. Od slastne pečenke so črne roke, usta in lica .. . Kozolci so prazni, ker je babje leto naglo posušilo repno, korenjevko in fižol, ki čakajo v mreže povezani na podu gori »za stražo« zime in roke. Li-stnjaki so z listjem nabiti, listnice pa brez brez jurjev in frančk. Komaj par zadnjih kovačev se stiska v predalu — vse drugo je »vzela gosposka za davke —, in še ti so v strahu, kdaj jim zabinglja cinklingel (navček). Solnce in dež se podita, kakor mladi kozliči na pomlad, ko pridejo prvič na pašo. Še ljudi je nekam zagrabila ta pomladanska jesen. Fantje so kar ne-ugnani, dekletom blestijo razigrane oči, ko željno srkajo volliki zrak, kakor da bi nile metlico. Še postarani Ju-lež, breme občinsko, se je okrenil, ko so šli v nedeljo od vecernic za Pavle-tovo Mico, da so vse ženske v zadregi povesile oči; Andrejazov Janez pa ie na glas zagodel: »Še tega nam je treba!« Pa kaj čemo, ko je bilo celo nebo ta dan tako zapeljivo modro . . . »Tlako ukažem,« je sklenil rihtar Gregur. »Za drugo tako ni. Ceste popravimo, da se uleže kamenje čez zimo in se ne bo kolobitilo vse leto po kolovozih.« V mraka se je odgugal proti Rujav-cu, ki je letos za psa soseski. Psa imenujejo — seveda tako, da ne sliši: s psom se pač nikdo rad ne brati — tistega vaščana, ki si ga vzame rihtar, da obvešča vaščane o soseških zadevah. »Dober večer!« je vstopil Gregur in našel Ruiavca, ko je baš otroka previ- jal- , . , . »Stara mi je usla, pa je mene dole-tel ta posel, se opravičuje Rujavec, »sedaj, ko ima dekla polne roke 5 popravkom.« »Pa se vendar nista sprla?« . . . sočustvuje Gregur z bradato varučko. »Eh, nič hudega — malo na božjo pot, menca v zadregi Rujavec. »Pa ob takem vremenu, kaj sta ob pamet!« se zavzame Gregur in sede za peč. »Saj v Rimu ni zime ... se pomuza hudomušno Rujavec. »Oho! Že tretji?« »Delavcev bo treba, ko nama otrpnejo sklepi!« »Pa so dragi, dragi taki hlapčki... Da bi povedal po številkah, da bo v sredo tlaka, sem mislil. Seveda, če doli ne pojde.« »Po večerji stopim « »Lapursko cesto bi nasuli, da bomo mogli pozimi v zavode in otroci v mlin. Pa povej, da bo letos vsak moral plačati kazen, kdor ne pride na tlako.« Z okorno roko je pobožal rdečelicnega Rujavčka, pa je hudomušno poškilil očeta: »Dober dedec si! Ti bi ga še podojil . . .« »Za tisto bi bila pa bridka,« se je zasmejal Rujavec. »Tak pa lahko noč.« »Ti Bog daj!« Gregur se je globoko sklonil med vrati, da je videl v vežo, Rujavec pa je ob hlače obrisal cucelj in zamašil usta cmeraču. Ob sedmih ropotajo gramoznice na vozovih po vaških ulicah. Z motikami, lopatami in krampi na ramah se zbira Dobro volfo... dosežemo najlažje z glasbo, posebno če jo lahko poslušamo ugodno doma. Tudi Vi lahko igrate potom naših poučnih pisem, ki so Vam brezplačno na razpolago. Zahtevajte neobvezno brezplačno knjižico »Kako postanem dober godbenik?« MEINEL & HEROLD, tvorniea glasbil in harmonik, prod. podr. Maribor št. 101. 385 na vasi pred soseskim domom, kjer se shranjuje sosesko orodje, stara ročna in vsa svatovsko lakirana nova motorna brizgalna. Kakor Matjaževa vojska, ki gre nad brezbožnike, se zlivajo pred domačo trdnjavo širokopleči dedci. Skopuški Petrač je poslal namesto sebe mlečnega pastirja, ki se je opotekal pod široko lopato. »Reci Petraču,« vpije Žebelj, »naj drugič lopato kar psu na rep priveze in ga pošlje na tlako.« »Bom že povedal,« zategne vse zaspano revše, tlačani pa v krohot . . . Vsak ima svoje delo. Eni nasipljejo v gmajni gramoz, drugi ga vozfjo na cesto, kjer strga skupina tlačanov blato, drugi pa razgrebajo in uravnavajo gramoz. Žebelj in Tišler, ki sta prava hanovinska cestarja, pa nadzirata z grebljicami v rokah, kakor dva valpe-ta, da gre delo prav izpod rok. Z zadovoljstvom pogleda novo cesto rihtar Gregur, ki je baš privlekel v cekru štiri trebušaste zelenke soseske-ga tolkec-a: »Drugo leto prevzamem pa kar veliko cesto v zakup. Mi bomo imeli za hude čase dober zaslužek, cest .-i pa bo gladka kakor miza. Potem si vsaj Košmerlov poba ne bo imel kje brusiti jezika.« »Nemara se spravi še ra naše občinske ceste,« pripomni Stcflak. »Dvakrat nra ni treba reči. On bi še ježa obliznil,« se smeje Žebelj na ves glas, da so vse krave dvignile glave po gmajni, kakor kadar je zatrobil čredni k. Kozarec štrketajoee pijače roma od ust do ust, potem pa se spet razmajejo roke in jeziki. Po travnikih pa kimlie živina v sočni paši ... Janko Kae. Beli zobje olepšajo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejša s Chlorodont ščeteo. Tuba Dm. 8— velika tuba Din. 13.—, četkica za zube Din. 20.—. Leo-U/erke A.-G. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Tvornice Zlatorog, Maribor. 9 Mm •bčtaela dom Lord R. Cecil: Kaj smo dosegli v Ženevi U pehi pripravljalne komisije za razorožitveno konferenco i rdeži so redki v življenju, posebni > v političnem življenju. Zato ni čudno, da čudeža tudi v Ženevi ni bilo, čeprav so ga nekateri ljudje zlasti v zadnjih dneh pričakovali. Bilo bi pa napačno govoriti o neuspehu ženevske konference. Pripravljalna razorožitvena komisija je rodila uspehe, ki so jih mogli uvidevni ljudje pričakovati. Zapomniti si je treba, da naša naloga za enkrat ni bila pripraviti narode do tega, da znižajo svoje armade, mornarice in zračne sile na kako določeno stopnjo. Naša naloga je bila samo izdelati nekak okvir za tako znižanje, oziroma omejitev bojnih sredstev, ali še bolje rečeno-. razdeliti vso bojno moč v posebne skupine, ki bodo služile za podlago konkretnim določbam o omejitvi oboroževanja, ter določiti načrt, kako nnj se ta proces začne. Da je za dosego tega cilja naša ženevska komisija dosegla precejšnje uspehe, mora priznati vsak nepristranski opazovalec. V zadovoljivem obsegu smo določili principe za razorožitev na kopnem; izdelali smo že celo načrt za omejitev stalne vojske, častniškega zbora in poklicnih vojakov. Po mojem mnenju je izredne važnosti, da se omeji tudi število poklicnih vojakov, kajti ni dvoma, da bo v oni »bodoči vojni«, ki jo skušamo odložiti v ne-dogledno bodočnost, odločala bolj kvaliteta kakor kvantiteta vojske. Res je, da nismo omejili tudi števila vojaških novincev. Toda to število se samo regulira po moči bojnih sredstev. Daije zavisi število novincev v veliki meri tudi od trajanja vojaškega roka, za nas pa je zelo važna stvar, da se na noben način ne ovira skrčenje službenega roka, v katerem vidimo začetek procesa, da se ogromni vojni stroj spremeni v civilno milico; milica sicer lahko dobro služi za obrambo, je pa zelo slaba za kak agresiven napad. Zato smo sklenili, naj bi se vsaka država obvezala, da sprejme gotove omejitve glede vojaškega vež-banja svojih državljanov in določi gotov maksimum glede trajanja vojaške obveznosti. O obeh teh predlogih bo morala sklepati svetovna razorožitvena konferenca Proračunska razorožitev Splošno priznano je, da bi omejitev števila stalne vojske in dobe vojaškega službovanja, bila zelo dvomljive vrednosti, ako se ne bi omejilo tud.i izdelovanje bojnih sredstev. Na žalost dosedaj še nismo mogli najti sprejemljivega in izvedljivega načrta, kako naj bi se omejil vojni materijal sulio-zenine vojske. Ni dvoma, da bi bil vsak tak sistem zelo nepopoln, ako se ne bi uvedlo splošno in obsežno med-i arodno nadzorstvo. Ravno to se zdi v današnjih mednarodnih odnošajih neizvedljivo, saj bi se dalo razpravljati celo o tem, ali so uspehi, doseženi z mednarodno kontrolo na podlagi mirovnih pogodb, zadosten protiutež za razdraženost, ki je nastala zaradi te kontrole. Čeprav torej nismo uvedli nikake omejitve za posamezne vrste suho-zenmega orožja, smo postavili važna določila glede omejitve proračunskih izdatkov za suhozemni vojni materijal. To je v mnogih ozirih gotovo še uspešnejša ovira za oboroževanje, kajti vsaka država ima svoj proračun, na katerega je več ali manj vezana. Če se omeji proračun, se omeji tudi oboroževanje, zakaj oboroževanje velja denar. Proračunskq omejitev je tudi zelo lahko nadzirati, ker se mora v vsaki. državi polagati v parlamentu ali pa r.a kak drug način davkoplačevalcem račun o tem, kam je šel od njih izterjani denar. Tako so vsi davkoplačevalci na svetu zainteresirani, da podpirajo razorožitveno akcijo. Tudi v omejitvi oboroževanja na morju bomo na podlagi londonske pogodbe dosegli vsaj tako lepe uspehe ! ;■ 'cor v omejitvi oboroževanja na sulic a. Določili bomo število ladij in ob-stopov, določili moč mornariškega z ničnega brodovja, kolikor se da to »riti. Sklenili smo že tudi, da se raz-ši i i princip proračunske omejitve na izdatke za mornarico in seveda tudi za ?i :čno bojno silo. Razorožitev v zraku. pa je zelo težaven problem, ker se lahko za zračno vojno uporabijo vsaj vsa večja civilna letala. Odkrito moram priznati, da še ne vidomo nobene poti, kako bi rešili ta težavni pro-I lem. Vsekakor je proračunska omejitev tudi tukaj naša najboljša nada. Slednjič smo razpravljali o ustano-\ itvi stalne razorožitvene komisije v Ženevi, ki naj bi pazljivo čuvala nad izvrševanjem splošne razorožitvene pogodbe. Ako se bo pokazalo, da je ta 1 omisija vsaj tako koristna in uspešna, kakor so se v dolgoletnih izkušnjah izkazale slične ženevske institucije (mandatna, zdravstvena, prometna komisija i. t. d.) potem bo to gotovo o-! '• ip visoko gledal Baklanov ter dosegel prav ln-uinfalen uspeh. Opero je režijsko in glasbeno vodil g. Neffat. Koroške novice Koroška slovenska stranka je dobila pri volitvah 9. t. m. po končni ugotovitvi 9205 glasov; 373 man; kakor leta 1927. V> lilni imeniki so bili ponekod sestavile*.i jako površno - i par občinah je manjkalo do 30 sloveask h upravičencev. Vse stranke so dela'e z vsem svojim aparatom me-i Slovenci, pritisk je bil skraien, vrstile so se obljube ii gi-cžnje, ponujali so denar. Vse stranke so :rc>ele cele kupe agit-itoi-jev. k' so neprestano obletavali slovenska voMee Koroška slovenska stranka je mogla računati le na zavednost in možatost svojih •voMic-ev :n tako je dosegla le ma'r> manj glasov kakor pred tremi leti. Precej slovenskih glasov je dobila soc. demokracija, ki je najmočnejša v deželi. Soc. .1°-mokratje so dobili 67.726 glasov in 15 mandatov; proti njim bo v deželnem zboru 21 glasov meščanskih strank. V deželni vladi bodo imeli soc. demokratje 4 sedeže, m" ščanske stranke pa 3. Krščansko-socialni stranki so pripomogli slovenski glasovi do drugega držav.-zbor. mandata. »Karntner Tagblatt« se zahvaljuje Slovencem, da skoro brez izjeme glasovali za krščansko-soc. stranko in izvaja, da so se kornš'-:i Slovenci z oddajo svojih glasov za državni zbor jasno in pošteno izrekli za Avstriji>. Vodstvo Koroške slovenske stranke objavlja zahvalo svojim volilcem za disciplinirano udeležbo pri volitvah in poudarja, da bosta slovenska poslanca tudi v bodoče zastavila vse sile, da pridobita v mirovni pogodbi zajamčene manjšinske pravice koroškemu slovenskemu narodu. Pri tem pa pričakujeta oporo nar-oda in strnjene njegove vrste. .»Landbund« je tudi pridno lovi! glasove pri slovenskih kmečkih volilcih. To je oni »Landbund«, ki obeta ob volitvah koroškim kmetom najuspešnejše zastopstvo njihovih interesov, v deželnem zboru pa se brani ustanovitve kmečke : zbornice, katero vsako leto zahtevata slovenska poslanca. »Landbundu« gre pri tem za svoja lena mesta in za svoje lepe zaslužke pri de: želnem kulturnem svetu. Deset let je imel časa in prilike, da bi skrbel za gospodarsko povzdigo v slovenskih krajih, ali izkaže se lahko samo s shodi in tečaji, ki so bili naperjeni proti slovenskim gospodinjskim tečajem. V deželnem kulturnem svetu vlada nemška politika, ki po,ln;ra pruske naseljence proti slovenskim kmetom. Vsak slovenski glas, oddan za Landbund«, pomeni slovensko pri pomoč za : iztrebljenje slovenskega ljudstva na Koroškem. Slovenska dijaška zadruga v Pragi Slov. dijaška zadruga v Pragi se prav iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so poslali podpore za velikonočno in veli-kopočitniško nabiralno akcijo. Darovali -o: bivši mariborski obl. odbor 3000,— Dtn, banska uprava v Ljubljani 1500.— Din, mestna blagajna v Mariboru 1000.— Din. Po 200 Din: Josip Javornik, Žalna, češko-slovenska obec. Ljubljana. Po 100 Din: iir. Jeviček Blaž. Rajhenburg, Hribar Dragotin, Ljubljana, Jakil Andrej. Karlovac, dr. Go-rišek Milan, Sv. Lenart v Slov. goricah., dr. Krevelj Josip. Litija, Hanuš Krofta, Ljubljana, Hinko Pogačnik, Ruše, B. Žilič, Ljubljana, R. Stermecki, Celje. Drago Kiedl, Kamnik, Srečko Potnik in dr.. Ljubljana, ing. Fr. Červenka, Krmelj, Ciril Majcen, Zid. Most. Po 75 Din: dr. Juro Hrašovec, Celje. Po 50 Din: dr. Svetina Franc. Sv. Jernej ob juž. žel., Jedlička V., živinozdravnik, Ptuj. dr. Hrovat Anton. Ormož, Hotel »Sloni:, Ljubljana, Steklarna, Hrastnik, Remec &. Co., Ljubljana. Mr. Ph. Vaclav Prorazil. Slov. Konjice. Alojz Brenčič, Ptuj, Franc Stupica, Ljubljana. Matija Marinšek, notar, Novomesto, dr. Fran Lipold, Maribor, ing. J. Persoglio, Hrastnik, Mr. Ph. R. Sušnik, Ljubljana. Po 30 Din: dr. Kolšek Avgust, Marenberg, J. Druškovič, Slovenj-gradec. Po 25 Din: dr. černič Mirko. Maribor. Po 20 Din: dr. Horvat. Ptuj, dr. Adolf Ramšak, Črna, Ropaš Ladislav, Celje, Frane Korošec, Gornja Radgona. Po 10 Din: A. Komers, Poljčane, K. Kune. Črnomelj. V preteklem šolskem letu je sprejela Zadruga skupno 11.710 Din podpore m 18.492 Din vračila dolgoročnih brezobrestnih posojil. Podpiranih je bilo 15 članov (1 medicinec, 1 filozof. 12 tetničarjev. 1 =» strokovne gošpodarsko-zad rudniške šole), ki so sprejeli v celoti 29.572 Din dolgoročnih brezobrestnih posojil. V lež»šnjeni šolskem letu je določenih 14 podpirancev (1 medicinec! 12 tehničarjev, 1 filozefka). Zadruga se je udejstvovala tudi kulturno, in to s pevskimi nastopi svojega zbora pod vodstvom tov. Pertla Emana na proslavi zadrugine desetletnice, na 2 jugoslovensko-čeških večerih, na jugoslovenskeni večeru (predaval prof. dr. Gesemann o jug. epiki"), dalje na koncertnem večeru v Benešovu pri Pragi, na poslovilnem večeru jugosl. poslanika v Pragi dr. Grge Andjeloviča in še eb raznih drugih prilikah. Upamo, da bo slovenska javnost tudi v bodoče podpirala revnega in pridnega slovenskega akademika v slovanski Pragi. Za vsak najmanjši dar bomo iskreno hvaležni. Odbor. Vizija prihodnje svetovne vojne Kako si general LudendorSf zamišlja opera-riie v novem pokolju, ki naj bi izbruhnil 1 1. 1932. "S^JzacISPrva izdaja, tiskana.« Monakovem, je . ^ t \ 1 •_ '\7 fnV11 ^fsa^eMaleiaf^o-brošura, obsegajoča 93 strani, aose va ^oSErt*«-™* L»de«toffa ie tudi ori nas dovolj znana. Moz je DU S vojno šei nemškega generalnega štaba, vodil je svetovno vojno in jo z gubil Toda nikakor se ne da podcenje Ha nemška armada v mnogem po njegovi SŠgi dosegla v svetovni vojni razne velike uspehe. Po vojn se je Ludendorif z vmešavanjem v poht,ko večkrat diskreditiral s ^jner pa se m rmanjšal njegov ^ mu pritiče kot vojnemu strokovniaku^ be dania njegova nova brosura vseDU « frapantne posameznosti m predstavna ŠTa v ostatem Ludendorf sam ponovno ^Slujemo v naslednjem nekatere odlomke, ki opisujejo razne faze za mišljene bodoče svetovne vojne k,^ bi se pričela 1. maja 1932. Kakor pravi Lndendorft bodo bodočo svetovno vo - E ST«S: as* »vfflsf^SS: Dnevi vojne se štejejo od P^a mobilizacije. Države bodo razdebeneta na eni *tran Francija, Jugosiavi-ta BelSii CeSka, Poljska in^Rumum-£' _ Sdrugi pa Italija. Nemčija, Sovjetska Ru^ia^vstrija, Madžarska Anglija, Turčija, a pozneje tudi Bolgarija in Grčija. Prvi dan vojne Vojne napovedi ne bo Puškebodo začele prasketati takorekoč same od Lbe. Vse evropske države (razen Norveške, Holandske, Anglije m P^ga. ske) ter Turčija * Japonska bodo isto dan proglasile mobilizacjo Ze v noa prvega mobilizacijskega dne se bodo pričele borbe v zraku m na Kop^m, P London, Pariz, Mi an Rim. Benetke Zagreb, Budimpešta in druga mesta bo do r zraka uspešno bombardirana s p askimi in eksplozivnimi bombam , v Nemčiji in Avstriji bodo deležni enake ti .ode: Dusseldorff ter mesta m industrijska središča v Pomhrm, nadalje K51n, Koblenz. Frankiurt Lud^gsha-fen, Deidelberg, Stuttgart. Mrmchen. Nflrnberg, Mainz, Dresden, nadalje Dunaj in Gradec ter še mnoga drugi me sta, a v prvi vrsti in najbolj Berlin. Razen tega bodo na Madžarskem, v 'Avstriji in Nemčiji razmetane proKia-maciie. ki bodo pretile z najstrašnejšimi kaznimi prebivalstvu, ako bo izven regularne vojske sodelovalo v vojni. Istočasno bodo sovražne države oficielno obvestile nemško, avstrijsko m madžarsko vlado, da smatrajo omejitev njihove oborožitve za mednarodno pravno priznano in obvezno, čeprav spošna razorožitev, predvidena po versailleski pogodbi ni izvršena. Na vzhodnem in severnem morju ter drugod se bodo potapljale ladje m obale bodo minirane. Na vseh mejah se pričnejo spopadi. Belgijci in Francozi so že odposlali preko meje svoje prve čete ki v spremstvu številnih tankov rrodiraio v Nemčijo in zasedajo ob-meina mesta in prehode preko1 Rena. _ \Ta meri nroti Jugoslaviji, Rumumji, PoHski in Češkoslovaški se pričnejo obmejne praske, patrulje z obeh strani vpadajo na sovražno ozemlje rrem-valstvo se udeležuje borb. Od prve ure dalje besni '.n se razvija vojna z elementarno sib. Istočasno se širi plamen upora med drugopo.tmi* narodi proti »belim vsiljivcem«, ne g>e-de na to, kateri voin grupaciji držav pripadajo. , . Vojna se vrši od prvega trenutka dali e z nečuveno surovostjo na zemlji, v zraku in na morju. Mednarodna prava se vpoštevajo še manje kako' v orvt svetovni voini. Vsi pakti o zabram metanja plinskih bomb rz btal al o omejitvi voine s podmornicami postanejo povsem brezpredmetni. Prerivanje krvi spremlja gospodarsko tmičevanje narodov. Vse gospodarsko življenje umira, deluje samo vojna Industrija. Denar izgubi popolnoma svojo vrednost. Kdor je še včeraj imel premoženje in veljal za »bogataša«, ie danes ob vse. Cene najnujnejšim življen-skim potrebščinam postanejo naravnost nezaslišano oderuške in nedosegljive. Na morru se vojna nadaljuje vedno ostreiše. Velike so izgube na ljudeh in ladjah. Ogromne dragocenosti izginjajo na dno morja Pomorske sile sovjetske Rusiie. Nemčije. Anelije in Italije gospodarilo na morju. Toda Franciji uspeva. da s svoje ugodne baze onemogoča ladriski promet v Severnem morju ln tako obsežno ob'ežuie dovoz v Anglijo. V Nemci i? vlada veliko nomanikanie sredstev za obrambo pred otrovnimi plini in napadi z zraka. Poskusi, da bi se ta sredstva producirala neposredno pred izbruhom vojne, niso uspeli zaradi pomanjkanja materijala, čeprav nud-io zavezniki pomoč. Ze prvi dan krožijo zračne eskadrile angleškega, sovjetskega in italijanskega letalstva nad Hanov-rom. Berlinom, Konigsbergom in Miin-chenom ter se spuščajo v borbo z nasprotnikom in pričenjajo bombardirati ona nemška, avstrijska in madžarska mesta, ki so jih že zasedli sovražniki. V ostalem se odrekam temu. da bi dalje spremljal faze pomorske in zračne vojne. Moje navedbe naj zadostujejo, da si ustvarite sodbo o učinku teh vojnih sredstev. Kretan]e armad. Na kopnem se situacija izprva razvija počasi. Armade morajo biti mobilizirane in razporejene. Obmejne utrdbe varujejo meje vojskujočih se držav, tako v Alpah mejo med Francijo in Italijo, nadalje mejo med Italijo in Jugoslavijo ter med Rumunijo-Poljsko in Rusijo. Ampak preko mej razoroženih držav, Nemčije, Avstrije in Madžarske se vojna takoj širi z vso silo. Preko nemške zapadne meje od Aachena do Basla se premikajo že prvega dne mobilizacije v pospešenem koraku franco-sko-belgijske trupe vseh vrst orožja, tanki, pešadija, avtomobili in motorizirana artiljerija. Tretji in četrti dan mobilizacije je že zasedena vsa pokrajina do Rena ter od Badna do Heidelberga vzdolž Schwarzwalda. Nemška državna bramba poskuša prvi in drugi dan mobilizacije ustaviti naval francosko-belgjiskih oddelkov. Na posameznih krajih doseže lokalne uspehe, toda po občutnih izgubah je prisiljena k umiku. Prebivalstvo navdušeno pozdravlja pojav državne brambe ter tu in tam sodeluje v borbah. Ze drugi dan mobilizacije so se prve italijanske čete prepeljale v južno Nemčijo in to pod zaščito pete nemške divizije, ki se je z zapadne fronte umiKnila severno od Bodenskega jezera, in sedme divizije, ki se je utaborila na Bavarskem. Neki Vatikanu vdan fašistioni general prevzame poveljstvo v Mun-chenu. Na njegovo navodilo pribavlja wiirttemberška vlada od naroda ogromne količine življenskih potrebščin in materijala za vzdrževanje italijanskih Čet. Dalje stavlja italijanskemu poveljstvu na razpolago državljane v starosti od 17. do 45. leta za vojne namene; — ostalo prebivalstvo, tako tudi ženske in otroke pa upotrebijo Italijani za kopanje rovov in gradnjo zaščitnih utaboritev. Teritorij južno od Dunava se vsak dan bolj pretvarja v italijansko taborišče. Semkaj priteka tudi obupano prebivalstvo iz Badena, Wiirttemberga in severne Bavarske, na begu pred prodi-rajočimi češkoslovaškimi četami. Zveza s severno Nemčijo je prav hitro prekinjena. Pojavljajo se velike tež-koče glede prehrane. Vlaki iz Italije morejo prevažati samo vojaštvo. G ad in bolezen začneta strahovito delovati, temu pa se še pridružuje zlo sovražnih zračnih napadov. V Avstriji in severni Italiji se vrši koncentracija drugega dela italijanskih trup, dočim se tre;ji spravlja v Albanijo. Avstrijska vlada je zapustila Dunaj, čigar obramba je nemogoča, in se je nastanila v Badgasteinu. Tudi tu prevzame poveljstvo Vatikanu zvest fašistični italijanski general in izvrši potrebne ukrepe. Položaj prebivalstva, stisnjenega med planine, je še resnejši kakor na Gornjem Bavarskem. V priključku na sedmo nemško devizijo prevzamejo deli avstrijske vojske, pojače-ni z domačo brambo (Heimwehr), kritje nastopanja italijanske armade preko Linza na Semmering in dalje južno od Gradca. Češkoslovaške trupe zasedejo tretjega dne mobilizacije dunajska predmestja m dunavske mostove. Češki del dunajskega prebivalstva jih navdušeno pozdravlja. Ze prvi dan mobilizacije so jugoslovenske, češkoslovaške in romunske čete, izvrstno opremljene z modernimi vojnimi sredstvi, na več krajih prodrle na Madžarsko. Češkoslovaški oddelki se koncentrirajo v južnem pravcu od Bratislave, dočim je središče jugoslovenske vojske v predelu južno od Plitvičkih jezer. Madžarska vojska se upira. Prebivalstvo sodeluje v borbah, pripravljeno na vse. Toda ves napor je zaman. Po težkih izgubah se madžarska vojska v kontaktu z avstrijskimi in italijanskimi oddelki umakne v pravcu Bruck— Gradec. Zapustila je svojo domovino in vodi s seboj številne prostovoljce voj-ščake iz svetovne vojne in neizvežba-no vojno-obvezno mladež. Madžarska vlada je takisto s četami zapustila domovino, ki je že v drugem tednu mobilizacije hudo opustošena. Padlo je mnogo moškega prebivalstva, vasi in mesta so postale plen ognja ali razdejanja. Borbe na Madžarskem so prenešene na italijansko-iugoslovensko fronto. Italija izkorišča svoj ugodnejši položaj, bombardira takoj iz aeroplanov kolodvorske naprave v Zagrebu in ze v pričetku drugega mobilizacijskega tedna v napad. Severno-vzhodna Italija, ki je bila že v miru pretvorjena v vojno koncentracijsko središče, olajšuje operacije. V tem času so Cehoslovaki vpostaviTi na Dunaju svojo upravo in njihovi oddelki so od Bratislave preko Dunaja dospeli do Semmeringa. Dunajsko pre-oivalstvo, v kolikor ni češkoslovaško, je močno prizadeto. Protižidovske po-grome zadušijo Cehoslovaki najodločneje. Prebivalstvo je v stalni opasnosti pred bombardiranjem mesta od strani italijanskih letalcev. Petega mobilizacijskega dne zasede-io češkoslovaške čete po ostrih borbah Linz in napredujejo obenem preko Češkega lesa na Bavarsko ter potisnejo sedmo nemško divizijo na južni breg Dunava. Odločilna bitka se bije v Južni Nemčiji. A med tem so tudi že Poljaki pričeli s svojim vpadom v Vzhodno Pursi-jo. Na poljsko-rumunski in ruski meji se vršijo obmejne borbe le v manjšem obsegu. (Se bo nadaljevalo.) Mrtvo mesto Stobi šest kilometrov od postaje Gradsko leži v Južni Srbiji na obrežju reke Var-dar porušeno in zakopano staro bizantinsko mesto Stobi. Obiskali smo ga nekega rumenega jesenskega dne. Avto je brnel mimo širokih polj požetega maka. Edino žitno strnišče je oznanjalo darove narave v tem kraju. Za nami pa se je dvigala zemlja ter se prelivala v soln-cu kakor trakovi finega zlatega praha. Na obeh straneh poljskega kolovoza smo srečavali med strniščem kose stare opeke, zdrobljenega ometa in razbitega glinenega posodja. Ustavili smo se sredi njiv, nato pa smo napravili nekaj korakov po visokem bodečem strnišču proti reki. Pred nami se je nenadoma odprl del ogromnega amfiteatra. Masivne skale so tako zložene v ogromne zidove, da na prvi mah presenetijo gledalca. S kakšnimi pripravami so jih dvigali in polagali semkaj? Na to vprašanje ni odgovora. Kameniti sedeži še danes nosijo napise uglednih rodbin, ki so jih snele v zaku- pa so odprti na vse štiri strani. Nad amfrteatroin so izkopali prostorno cerkev iz prvih časov krščanske dobe. Njeno notranjščino so delili mogočni kameniti marmorni stebri v tri ladje. Na vzhodni strani je stal altar. V desni iadji so velike kamenite plošče, okrašene z velikimi križi in napisi. Stebri so morali biti posebno lepi, vitki in elegantni, bleščeči v svoji marmorni belini, s tako popolno umetniško izdelanimi podstavki, da se zdi, kakor bi jih ovijale tenčrce in čipke. V sredini cerkve je odprtina — globok hodnik, najbrže vhod v katakombe. Blizu altar-ja so našli na razbitih podstavkih veliko posodo, ki je imela podobo cveta. Napis na njej je uničen in se ne da razbrati. Domnevajo, da je ta posoda služila davnim kristjanom za krstni kamen. Za cerkvijo so bile ulice, ki so jih omejevali zidovi meščanskih hiš. Dobre pol ure odtod so izkopali nekaj starinskih grobov in več zgradb. Na tem ir.e-stu se dvigajo valoviti brežuljki. Pod njimi snivajo svoj večni sen javna in za- kamenit kip, zid ali posodo. Mrmraje potegne tedaj kinet iz zemlje nadlež-ni predmet in ga vrže v razor. Tako propadajo starine. Časih pa je še hujše. Zemlja se vdre in pod bornim voličkom zazija hodnik ali soba. V takih primerih se pobožno prekriža orač in prosi nebesa, naj ga čuvajo tako strašne usode kakor jo je bilo deležno nekdanje mesto Stobi. Vsa okolica ve, da je tu j>okopano staro mesto in okolu tega polja se pleto neštete bajke in legende. Ljudstvo pripoveduje, da je bilo mesto kaznovano ob Boga, ki je poslal nadenj povodenj in potres zaradi njegovih grehov. Dragi pripovedujejo, da se je odprla zemlja in ga požrla zaradi razuzdanega življenja. Iz žrela se baje ni rešila živa duša, ker ni ni bilo pravičnega med prebivalci. A bodi že kakorkoli — dandanes orje tod kmetič, ki mu ie v napoto, da mu z izkopavanjem kvarijo račune. Reka Vardar pa izpira preostale razvaline. Kipi, kolikor so jih rešili, krase muzeje in shrambe. Celo razbito stebrovje pokazuje nekdanjo lepoto, umetnost m bogastvo Stobija. Grobovi, vse na okrog samo grobovi... Od njih veje jesenski večerni hlad. Veter se lovi nad visokim strniščem in razkopanimi razvalinami. Duh veličastne smrti diha tod okoli. Kakor koščeno ogrodje pradavnega bitja leže pred človekom deli snežnobelih stebrov... Molče se poslovimo od mrtvega mesta in se vrnemo med žive ljudi. M. H. Samo pod tem znakom se prodaja naše domače terpentlnovo milo. Shramba z izkopinami v Gradskem Vhod v amfReater je bil naravnost veličasten. Krasili so ga mogočni kameniti stebri, ki so podpirali umetniško zgrajen portal. Danes so stebri porušeni. Tudi marmorni portal leži na tleh v razvalinah. Se vedno priča o svoji nekdanji lepoti, čeprav je napol pokrit z zemljo in peskom. Za veliko areno nahajamo vsakovrstne prostore, hodnike in prehode. Povsod naletiš na ostanke napisov, dele strtega okrasja razbitih marmornatih plošče ter kose orodja. Naprej, v pravcu reke, pa se razprostirajo prostorne rimske terme. Vešče oko prav lahko razloči prostor za hladne in tople kopeli, oddelek za moške in ženske. V toplem prostoru so vzidani mogočni ilovnati vrči, ki stoje drug poleg drugega in zavzemajo ves prostor. Časih jih je bilo dva-naist v enem takem oddelku, danes jih je šest, a so vsi nepoškodovani. Veliki so tako, da spraviš vanje dva m pol hektolitra tekočine. Seveda niso vsi ena: ke velikosti, poleg večjih stoje tudi maniši. Obzidani so z opeko in ometom. Pod nirmi so kurili in na ta način dobivali paro za segrevanje kopeli. Odtod so na vse strani razpeljani hodniki, kabine in bazeni. Prostor se vrsti za prostorom. Na tleh lezi^cela Trsta razbitih kamenitih korit, vrcev, velikih posod m krasnega marmornatega ste-brovja. V toplicah kopališča -'e ohranjen lep mozaik v pestrih barvah. Vsa okrogla sobana je bila svog cas tlakovana z njim. Na žalost so ga pri odkopa- varuhi pokvarili. ..__. Glavni hodnik je okrašen s slikarijami v geometričnih likih. Šele v osrednjem delu kopališča, kjer so bih veliki bazeni, obiskovalec lahko zasluti kakšno razkošje je vladalo v taksnih rimskih termah. Mogočni stebri iz marmorja so nosili strop in delili prostor v tri dele, v sprednji del z bazenom in dva široka hodnika ob strani. Tla v glavnem bazenu so bila tlakovana z velikimi kvadratastjmi ploščami iz pisanega marmorja, docim je hodnike pokrival mozark. Glavni bazen je bil kakih 20 m dolg in približno 10 m širok, globina .nu je bila neenakomerna in je znašala približno 2 m. Na vzhodni strani je bilo vse polno manjših prostorov. Tam so imeli sobe za slačenje, oblačenje in odmor. V teh stranskih prostorih se je našlo vse polno zlomljenih stebrov in porušenih stebričkov, razbitih vrčev P/otTrečni strani drže kanali. Vhodi sebna poslopja nekdanjega vefikega trgovskega mesta. Skozi rdeči prah zla-tijo solnčni žarki deviški marmor davnega razkošja in obsevaijo s poslednjo svetlobo ves ta ogromni prastari grob. Nič gotovega se ne ve, kako in zakaj je to nekoč cvetoče mesto izginilo s površja zemlje. Starinoslovci pravijo, da je opustelo samo po sebi, ker so se pre-drugačile socialne razmere in so se premaknile velike trgovske ceste. Vendar dopuščajo tudi domnevo, da so porušila Stobi divja plemena naših prednikov, ki so v davnih časih vreli na Balkan. Cas in vreme sta dovršila še to, česar ni pokončal človek. Danes rije po strehah domovanj nekdanjih patricijev primitivni plug makedonskega kmetiča. Po nekdanjih ponosnih trgih in ulicah pa -ase pšenica in cvete mak. Zgodi se časih, da zadene med kopanjem zemlje kramp ob Pazite pri nakupu na znak! Ako želiš imeti lepe knjige, pristopi k Vodnikovi družbi! Križaljka sv. Miklavž Pomen besed: Vodoravno: 2. prevozno sredstvo; 5. osebni zaimek; 6. dalmatinski otok; 8. vas pri Ljubljani; 11. del mehanizma; 13. rnaroga na barvni podlagi; 15. pritok Drine; 17. mesto na Poljskem; 19. mesto v Rusiji; 20. igralec ljubljanske drame; 22. čebelarski izdelek; 23. sol; 24. žensko ime; 26. morska riba; 27. brezcvetna rastlina; 29. veznik; 31. kovinski izdelek; 32. posledica padca; 34. moško ime; 35. pridevnik; 36. povratni zaimek; 37. Homerjev junak, salamin. kralj; 38. zobno čistilo; 39. primer za naglo izginotje; 41. osebni zaimek; 42. latin. kratica; 43* napis na razpelu; 44. sestavni del človešk. organizma; 46. žensko ime; 48. posledica dežja; 51. naravni obalni nasip; 53. osebni zaimek; 54. mesto na otoku Cresu; 55. ovitek; 57. pokrajina v Španiji; 59. umivalna posoda: 60. trdilnica; 61. igralna karta; 62. žuželka; 65. turška pijača: 67. kuharska posoda; 69. bajeslovna oseba v trojanski vojni; 70. podredni veznik. v a v nično: 1. priprava v cerkvenem stolpu; 3. osebni zaimek; 4. predlog;«. Jhni iek 7 vas blizu Ljubljane; 9. ločitev; 10. kura; 11. mesto na čehoslova-lT?adijska piščal: 13. eruptivna kamenina; 14. desni pritok Save; 16. predlog 1? mesni zdelek; 18. policijska oseba; 21. rimska provinca; 23. svetopisemski kra^ 11' f^do^nsko važen kraj na Peloponezu; 26. železna cesta; 27. slovenski narodni s sru«^^^ t—S Volge. \ Oetcktrnskl »parat kompleten: služalka tn antenski material ŠAH Al 1 eenul aparat Bar le kompleten: aluSaJJca, elektronka, baterije ln antenski material Din 515 Urejuje dr. Milan Vidmar AUehmova turneja po Jugoslaviji jc ie skoro zasigurana Zanimanje je neverjetno vefcko. V vseh naših večjih mescih so se ustanovili resm pripravljalni odbori, ki so nabrali izdatne zneske za turnejo. V Sloveniji bo Aljehin obiskai Ljubljano tn Maribor. Simul tanka v Ljubljani bo posebno zanimiva zato, ker je Ljubljana znana kot dosti težak teren. Dr. Lasker, ki je pred let igraj tu, je imel težko življenje. Mieses se ie bil tudi prepričal, da Ljubljančani znajo. Spielmann je pred svetovno vojno imel lažje deio. Razume se, da bo ljubljanski Šahovski Mub dobro izbral svoje igralce za simultan -ko. Pripustil pa bo seveda tudi neorganizirane amaterje. Aljehin ne pride kar vsak dan v Ljubljano ia enkrat si pač žeh skoro vsak Jabist igrati s svetovnim prvakom Mislim, da bo pri prav. sestavi Aljehre precej težko igral pri nas. Dostikrat sem It IgraJ. sam v Ljubljani simuitanke in zdi se mi. da mso bile lažje nego v velikih mestih Evrope. Budimpešta in Praga sta brli vedno opasni tdiH za največje mojstre. Pa sem vendar tudi tam dosegel isti uspeh kakor v LJubljani. Aijehinov obisk Je določen za prve dni decembra Točno datum Še ni dogovorjen Časopis pa bodo seveda pravoC,- n-. stBl naše šahiste, H se vsi vesele velikega slovanskega mojstra ta svetovnega prvaka S turnirja v Prankfurtu, ka se je vrtil koncem poletja, prinašam še sledečo zaiu mrvo partijo, ki jo je dobii zmagovalec tur-Birja Njemcovič. Partija Je karakteristična ca velikega danskega mojstra. Posrečijo se nm Je blokirati nasprotnika popolnoma Nikdar n: lahko, stisnite protivnika tako, da se ne more gibati Njemcovič, ki jc speci Saftst za blokade, Je to dosege) popolnoma Bell: dr. Mannhetmer CrnI: A Njemcovič L) e2—e4 e7-e6 Njemcovič se bran! vedno francoska 2.) d2—d4 d7—d5 3.) Sbl—c3 Lf8—M To staro potezo )• Njemcovič reaktiviral Fogoljubov je sicer mnenja, da ni dobra in priporoča proti nji: 4.) e4—e5, c7 —c5, 5.) Lcl—d21 c5X(R 6.) Sc3—b5! Zad-ai* sodba pa Še vedno ni izrečena Njemcovič se očividno Bogoljbovega odgovora ne boj L 4J e4Xd5 e6X« 5J Sgl—13 Sg8—e7 Zelo važno le t tej varijanti postavite skakača na e7 in ne na 16. Gre za poije f5. ki ga skakač drži za črnega lovca, 6.) Lfl—d3 Sb8—c6 7j h2—h3 Lc8—f5 8.) U3XS SeXf3 9.) o—o Lb4Xc3 Tndi ta ?ainenja*a Je §e del obrambnega rlstemt. Beli kmet na c3 ostane v tej vari-Jant vedno slab. 10J b2Xc3 11.) Ddl—<13 Sf5—d6 2e se kažejo prve posledice zamenjave ca c3. Polje o4 Je v oblast črnega skakata m dvojni kmet aa c-taijt Je pod težkim pritiskom. 12.) Sf3—£5 --- Beli napada. Res Je, da se kaže ta napad zelo primitiven Beli pa si Je dosti imsiH, ko Je udaril. Zapletijatf, ki nastanejo, so zelo luteresantni in črna nima iahkega življenj* 12.)--- 13.) Lcl—f4 Dd8—fb Črni ne more obdržal! dragocenega s*a- kača na d6. Na 13.)---Sd6—c4 bi namreč sledilo 14.) Dd3—g3, Ta8—c8, 15.) Dg3—h4 ta befc stoji žeto dobro. 14.) Lf4—d2? --- Bell ne razume pozicije, izrabiti je ime) ngodno priliko in zamenjali skakača na do. Kmet na c3 bt potem zopet ožavei. 14.)------h7—h6 15.) Sg5—13 h7 16.) Ste—h2 --- Grozi 17.) Ld2Xb7 16.)______DfS—h«! Onginaina Ideja 1 CrM bi rad na 17.) Sh2 —g4 odgovoril 17.)---f7—f5! Na iS.) Sg4Aho bi bi potem skakač odrezan. 17.) Dd3—e3 Dh8-g7! Sedaj, ko lovec n« more več vzet: na h6, se črm poteze Sh2—g4 ne boji več. Odgovori! bi 18.) Sh2-g4, f7—f5!, 19.) Sg4X hfj?. Sd6—c4, oziroma 19.) De3Xh6+, Dg7 Xh6, 20.) Sg4Xh6, Sd6—e4. 18.) De3—f3 Sd6—e>4 19.) Ld2—cl f7—«5 20.) Df3—d3 ---- Bedi nima pravega načrta. Napad se mu Je izjalovil. Črni ima že vajeti v rokah. 20.)------Sc6—a5! 21.) f2—f4 --- Na 21.) Dd3—b5 bi sledilo 21.)--- b7—b6, 22.) Db5Xd5, Se4+c3 23.) Dd5—e5 Ta8—d8. 21.)------Dg7—oily Haas se nodila v Šolo, Je morala vsak teden poslušati pridigo svoje učiteljice, ki Je končala navadno z besedami: »Kaj neki bo lz tebe?« Dolly Je s svojimi črnimi lasmi ln vell-ttirai okroglimi očmi bila pn svojih tova-rtSicah v Hamburgu zelo priljubljena zaradi svoje vesele narave. Toda za vsakogar se šolska doba konča m tudi mala Dolly je odrasla v mično. lepo gospodično. V njej se Je zbudila velika želja po gledališču ln baletu Vsako minuto svojega prostega časa je uporabila za plesne vaje. S 15 leti se je predstavila lntendantu namburškega gledališča ter bila od njega angažirana. Pri tem so mnogo odločevale njene lepe oči to črm lasje. Mala plesalka Je imela takoj tudi v najneznatnejši vlogi uspeh Kritika Je oidala pohvalno o njenih sposobnostih tn z navdušenjem o njenih irnlh la3eh to lepih očeh. L. 1827. je gostoval v Hamburgu Maks Pailenberg Dollyn uspeh ga Je tako navdušil. da Ji Je rekel: »VI spadate v Berlin Jaz Igram prihodnjo sezono MlKada pri Chareilu v Velikem gledališču ln takrat mora on tudi vas angažirati.« Te besede si Je Dolly dobro zapomnila. Me- , seca avgusta 1927 Je sedla DoUy v D-vlak to odpotovala v Berlin. Dospela je v velemesto skoro brez V3akih sredstev, brez vsakih zvez to znanstva; vtepla pa si je v glavo, da mora brezpogojno uspeti to da se morajo uresničiti preroške besede Pallenberga. V Berlinu si je najela skromno sobico to takoj naslednji dan poskusila srečo. Potrkala je na vrata velikega gledališkega mogočnika Charella ln ko jo je sprejel mu je pripovedovala o Pallenber-govl obljubi. Slednji Je res pripovedoval Chareilu nekaj o Dollynih sposobnostih, toda Charell ni bil nič kaj pripravljen angažirati male plesalke, ker Je bil njegov ansambel že kompleten. Končno se je le vdal to angažiral DoUy za neko manjšo plesno vlogo. To je storil na ljubo svojemu prijatelju Pallenbergu in lepim ter ljubkim očem male Do!ly. Tako Je bila končno Dolly le v Berlinu. Stremela Je doseči kar največ ln Mm prej zasloveti. Begala Je od ene filmske družbe do druge, toda vsepovsod Je dobila eden to isti odgovor: »Obžalujemo«; med tem Jo je Charell angažiral za novo sezono. Dobila je večje vloge, s katerimi ie vzbudila pozornost berlinskega tiska ln kritike. Končno Je prišel njen dolgo za-željenl dan. Dobila Je glavno vlogo v opereti »Prosit Gibsy«. Čez noč Je govoril ves Berlin samo o sladki mali Dolly, v Izložbenih oknih so se pojavile njene slike to Doi?y Je mahoma zaslovela to napravila karijero. Lela 1929. jo Je angažiral Nel-son, takrat že kot slavno umetnico — Do»y Haas. Pri Maksu Relnhardtu Je na-stoDila v krasni reviji »Kako postanem bogata to srečna« to končno Je prišel tudi trenutek, ko so Jo angažirali za zvočni film Berlinska filmska družba »Ufa« ji je poverila glavno vlogo v veseli opered »Ha-rijera male Dolly«. Filmski drobiž Ernst Torrence angažiran pri Metro Goidwyn družbi. Veteran ameriških karaš, ternih igralcev Ernst Torence, znan nasi publika iz veleti Ima -Kozaki«, kj« je igral starega kozaškega hetmana ie Hl«^ te dni dolgoletno pogodbo pn družbi Metro Go!dwyn: po svojem končanem dopustu bo začel takoj s snemanjem prvega tvlma. za katerega ima snov že pripravljeno. Ponosen oče. Buster tfeaton, junak in komik, priljubljen tudi v Ljubljani, je te dn, postal zopet oče malega dečka, ki mu »e kakor pravijo, na las podoben fr.po--£dujejo, cL se vežba že sedaj, da zavza, me kasneje očetovo mesto , Lon Chanev še vedno nima naslednika Pokoj niLon Chaney, kralj maske, se vecL no n ma naslednika kakor ga rnma tudi nekoč toliko oboževani Rudolf V^no Za sedaj igra nekateTe že za Lon Chaneva pripravljen? vloge Walace Be^ toda sh. S se da on ni definitiven naslednik slo, JtS, Lon Chaneya temveč, da je njego. vo mesto Še vedno nezasedeno »On ali jaz.. Tako se menuie pm go. voreči film v katerem ima glavno ^ /.nan, m priljubljeni akrobat Harry ^el Film ie poln senzacij ki so rn naravno ter obeta zato Hm biti zelo napet Piel se je pred paT dnevi prtpeljal na Dunaj. Pat in Patacboa govorita. Prvi govorecs film obeh kraljev smeha Pata in Patachona Hadlo Izvleček iz programov Nedelja, 30. novembra LJUBLJANA 8: Predavanje o živino« zdravstvu — 8.45: O tuberkulozi otrok. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Ver» sko predavanje. — 10.20: O evropskem go» spodarskem življenju. — 10.45: Sah. — 11: Koncert radio orkestra — 12: Napoved časa. — 15: Kmetiško predavanje. — 15.3U: Plošče — 16: Humoristično čtivo (Milčin* ski). — 16.30: Duet na citre ia kitaro. — 17: Ljudska igra. — 20: Samospevi g. Mar» jana Rusa. — 20.45: Citraški tercet »Ves* na«. — 21: Koncert jugoslovenske glasbe. — 22: Napoved časa tn poročila. — 22.15: Haway»Jazz. BEOGRAD 10: Prenos lz cerkve. — 12.15: Plošče. — 12J0: Koncert radio»orko» stra. — 16: Tamburaški zbor. — 20: Vio« linski koncert — 20.30: Zborovski kon» cert — 21.15: Poročila. — 21.35: Nada» ljevanje koncerta. — 22.45: Narodne s ki« taro. — ZAGREB 1130: Orkestralen kan. cert. — 17: Popoldanski koncert — 20.30: Večer arij in pesmi. — 22: Godba za ples. PRAGA 15: Prenos operet iz Brna. — 18: Pesmi. — 19.05: Orkestralen koncert. — 19.50: Ceškoslovaško»jugoslovenski odnosa« ji. — 20: Zborovski koncert in vojaška godba. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 15: Prenos operete iz gledališča. — 18.15: Pevski koncert — 19: Prenos iz Prage. — 20- J ugoslo venski narodni praznik. — 22.20 Lahka glasba. — VARŠAVA 17.40: Kon« cert godbe na pihala. — 2030: Orkestralen koncert — 22.15: Ehieti. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. 11.05: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 13.05: Opera na ploščah. — 15: Popoldanski koncert — 17-30 Komorna glasba. — 19.40: Lahka godba orkestra. — 20.30: Sluhoigra. — 22.40: Lahka glasba. — BERLIN 19.20: Violinski koncert — 20: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — M U Ef-T LACKER 16: Popoldanski koncert — 19.30: Prenos opere iz gledališča v Karls ruhe. — 22.20: Godba za ples. — LAN« GENBERG 20.30: Opereto' večer. — BU« DIMPEšTA: 12: Orkestralen koncert — 16: Madžarske pesmi. — 17.15: Leharjeva glasba. — 19: Pevski koncert — 20: Oblet« niča oddajne postaje. — Lahka godba or» kestra. — RIM 17: Vokalen in instrumen« talen koncert — 20.32: Godba za ples. — 20.50: Puccinijeva opera »La Bohčme«. Ponedeljek, l. decembra: LJUBLJANA 11: Slavnostna akademija Mestne dekliške šole pri Sv Jakobu. — 12.15: Plošče — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 16.30: Dve mladinski »grL — 17.30: Koncert radio« orkestra. — 18.30: Italijanščina — 19: Poljščina. — 1930: Zdravstveno predava« nje. — 20: Vpliv sokolske vzgoje na mla» dino. — 20.30: Prenos koncerta iz Beogra« da. — 22.30: Napoved časa in poročila. — Plošče. BEOGRAD 10: Prenos lz Saborne cerkve. — 12.15: Plošče. — 12.30: Koncert radio«orkestra. — 18: Koncert na kitare. — 19.30: Pevski koncert — 20.30: Interna« cionalni koncert: Beograjski kvartet, pev« ski zbor »Obilič«. delni prenos iz opere. — 22: Poročila. — 22.20: Koncert kvarteta — ZAGREB 9: Prenos iz katedrale — 11.30: J ugoslo venska glasba. — 17: Koncert ra« dio»orkestra. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — PRAGA 16.30: Koncert iz Bratislave. — 19.20: Kabaretni program iz Brna. — 20.30: Prenos koncerta n Beogra. da. — 22.30: Godba za ples. — BRNO 16.30 Koncert iz Bratislave. — 19.20: Kabaretni program. — 20.30: Prenos koncerta iz Beo« grada. — 22.20: Godba za ples. — V AR« SAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20.30 Prenos koncerta iz Beograda — 23: God« ba za ples. — Dunaj U: Dopoldanski kon« cert — 15.20: Koncert orkestra. — 17: Glasbeni program za deco — 19.35: Ve« černi koncert orkestra. — 2030: Prenos koncerta tz Beograda — 22.30: Lahka glas« ba. — BERLIN 19 10: Pesmi — 20.30: Plo« iče. — 21.10: Klavirski koncert — Cajkov« ski: Simfonija št 2. — Lahka godba or. kestra. — LANGENBERG 17.15: Večerni koncert — 20: Koncert komornega orke« stra. — Koncert lahke glasbe. — MUEHLA« CKER 16: Koncert vojaške godbe — 20.10: Scbubertove pesmi. — 21: Sluhoigra. — 23.15: Godba za ples. - BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 1730: Koti« cert godbe na p;hala. — 19.30: Premo« shn« fonrčnega koncerta. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Prenos violinskega koncerta. — 20.32: Godba za ples. — 2030: Vesele italijanske pesmi Torek, Z decembra: LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio«orkestra. — 1830: Gospodarsko predavanje. — 19: Mla« dinska ura. — 19.45: Prenos ia Beograda. — 2030: Prenos iz Zagreba. — 22: Napo« ved časa in poročila. — 22.15: Koncert ra« dio»orkestra. BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Kon« cert radk>»orkestra. — 16: Godba za ples. — 17: Koncert oa citre. — 20: Koncert radio-seksteta. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 2230: Poročila. — 2230 Plošče. — ZAGREB 1230: Plošče. — 17 Prenos zvočnega filma. — 20.30: Violmsk koncert — 2130: Koncertni večer. — 22.40 Lahka večerna glasba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert — 19.20: Iz Bratisla« ve: Slovaške narodne pesmi s cigansko godbo. — 20.15: Koncert godbe na pihala 21: Violinski koncert — 21 30: Romantične pesmi. — 22.20: Mešan program — BRNO 1630: Koncert iz Prage. — 18.20: Pevski koncert — 19.20: Igra. — 20: Prenos or» kestralnega koncerta. — 21.20: Godba za ples. — 22.20. Program iz Prage. — VAR« SAVA 17.45: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — 1950: Prenos opere »Lakmd« iz gledališča. — DUNAJ 11: Do« Miklavž na} prinese 8 Najlepše Miklavževo darilo Je gotovo dober radijski aparat Naši aparati so izborni, a zelo poceni! Nudimo Vam: Enoelektronski aparat, kompleten Din TOO*- Troelektronski aparat, kompleten Din 1.080-- Stirielektronski aparat, kompleten Din 3.GOO-- Vsi aparati bo kompletni, t J. s elektronkami. vsemi baterijami, finim angleškim Bvočnikom, antenskim materijalom itd- Svetujte Miklavžu, naj vpraša tudi po novih »Radione« aparatih za izmenični toki Plačila tudi na male obroke! RADIO LJUBLJANA Maribor, Aleksandrova c. 44> Ljubljana, Miklošičeva c. 5* po Ko Idanski koncert. — 15.20: Plošče. — 19.35 oncert na kitare. — 20: Koncertni večer. 2135: Lahka glasba na ploščah. — BERLIN 1845: Večerni koncert — 20. Lahka god« ba orkestra — 20.30: Operni večer — LANGENBERG 17.15: Večerni koncert — 1930: Mehikanske narodne pesmi na ploščah. — 20.30. Veseloigra. _ MUEHL-ACKER 16: Koncert orkestra. — 19.30: Klavirski koncert — 20: Madžarska simfo« nična ciganska godba. — 0.30: Nočni kon« cert orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Do« poldanski koncert — 17: Orkestralen kon« cert — 19.15: Pevski m klavirski koncert — 20: Igralski večer. — 22:10: Klavirski koncert — Ciganska godba — RLM 17: Vokalen in instrumentalen koncert —. 20.32: Godba za ples. — 20.50: Koncertni in igralski večer. Sreda, 3 decembra: LJUBLJANA: Opoldanski program od« pade. — 17.30: Koncert radio«orkestra — 1830: Književno predavanje. — 19: Ruščb na. — 19.30: Poglavje iz sociogeografije. — 20: Prenos koncerta iz Prage. BEOGRAD i 1.25: Plošče. — 12.45: Koo. cert radio»orkestra — 16: Plo^e. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos kon« certa ii Prage. — 22: Poročila. — 22.20: Plošče. — ZAGREB 12.35: Plošče - 17: Glasba za deco. — 20: Prenos koncerta is Prage. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert — 20: Prenos jubilejnega koncerta Novako^t glasbe. — BRNO 1630: Koncert — 20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert — 20.30: Kon« certni večer — 23: Godba za ples. — DU» NAJ 11: Dopoldanski koncert — 15.20: Koncert orkestra — 1935: Mendetsohoor! dueti. — 20.30: Mešan program — 22: Ve« like Bachove skladbe za orgle — 2230; Lahka glasba. — BERLIN 19.55- Valčki to drugi plesi — 21.10: Koncert kvarteta. — Godba za ples. — LANGENBERG 17.15: Vočerni koncert — 19.45: Zborovsko pete je. — 21.10: Večerni koncert orkestra. —-Nočni koncert in ples. — MU EHLACKER 16: Koncert orkestra. — 19.30: Nacionalni plesi. — 20: Koncert pevskega zbora — 21: Sluhoigra. — 22: Koncert kvarteta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert 17.25: Koncert na kitare. — 19.30: Preoo« opore iz gledališča. — Orkestralen koncert. Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen to instrumentalen koncert — 20.32: Godba za ples. — 21.05: Simfoničen koncert Primorske novice V tržaški luki Je bilo po poročilu deželno* ga gospodarskega gve»a v mesecu oktobru skupnega prometa 4,318.477 kvintalov napram 4,510.483 » lanskem oktobru. V desetih mesecih t L j« bilo v tržaški luki »kupnega prometa 36,138.932 kvintakrr napram 45,720.211 kvintalov v ianski enaki dobt Koncem oktobra je bilo po uradnem izka-tu v Julijski krajini in Zadni nezaposlenih oseb 13.856. Zdraviliški opravi v Opatiji )e naznanjen za konec decembra prihod japonskega cesarskega princa Takamalsu s soprogo in številnim spremstvom. Japonski gostje bodo nastanjeni v botelu »Regina«. Na Trnovem pri Gorici se Je mudila po-sebna komisija, da poišče prostor n nameravano zgradbo velikega sacatorija ca jetič« ne. Vremenoslovec Eredia je označil Krnic« za najpripravnejši kraj zdravilišča. Obalo od Barkovelj do Miramara bo olepšala tržaška občina s stroški dveh milijonov lir. Do Čedasa že vodi Čedna i nasadi obdana obrežna eesta. Od Cedasa do Miramara se bo sedaj cesta popravila in bo široka 27 m. V VojšČiei oa Krasu je preminul župnik g. Alojzij Pavlin. Rojen je bil leta 1868. v Vipavi. Na zdravniški visoki Soli v Mod oni J« pr©-inoviral g. Fran Mozetič iz Reni sa doktorja vsega zdravilstva. V Trstu so otvorill pokrajinsko šolo n ribištvo in jo pridelili zavodu sa pospeševanje male obrti. V Idriji Je bila nenadoma odpuščena patina uradnica Ivanka Prelovčeva. Vestno la prijazno gospodično bodo stranke težko pogrešale. V Cezsočf so pokopah bivšega podžv paca Antona Brginca. ki je dočakal 64 lat. Z goriškega trga gre v inozemstvo so» daj samo kostanj, zelenjavo pošiljajo v Trst Cena jajc je znatno padla, ker je zelo velika ponudba inozemskih jajc, pred vsem iz Poljske pa tudi iz Rusije. Na Cerkljanskem so nekatere občinske poti že tako slabe, da ne morejo kmetje več voziti po njih. Vse je treba prenašati v koeifc. Prejšnjega občinskega komisarja so prosili prizadeti kmetje opetovano ra pomoč, da bi se občinske poti popravile, pa je bil ves trud zaman. Sedaj je v Cerknem nov občinski komisar in sedai prihajajo na tega prošnje za popravo občinske poti. Ni pa še nobenega znaka, da se bo kmetu pomagalo. Le počas' prihaja vojna odškodnina. V žečah jo je dobil šele eden, drugi čakajo nestrpno na njo, da bi si nabavili potrebščine in plačali dolgove. Slično je tudi drugod. V Dol Trebuši so otvorili dva mostova, ki sta bila nujno potreboa. Ali dolgo so fakali vojno-odškodninske obnovitve teh dveb mostov čez Trebušo in mnogo prošenj je bilo treba poslati v to svrho na najvišje mesto. V Opaliji in Lovranu beležijo letos turistično narast zaradi ustanovljene svobodne cone. Do konca oktobra t l. je došlo v Opatijo 39.362 oseb z dninami 468.497. Lani je bilo v tej dobi 36.802 prihodov in 149.345 dnin. V Lovran je došlo do konca oktobra t L 7607 tujcev, dnin je 124.317. Lani je bilo v enaki dobi «.322 došlecev z 96.446 dninami. Te dni so ustanovili v Puli turistični odbor z nalogo, da privabi tujce v razna istrska kopališča in klimatična zdravilišča. Potrebna sredstva bo dobival odbor pri deželnem gospodarskem svetu. V okolico Pazina je poslala fašistična organizacija za otroke veliko Število italijanskih ilustriranih listov, za odrasle pa okoli ■sedem sto izvodov raznih italijanskih političnih dnevnikov Temu pravijo propaganda za razširjevanje italijanščine med drugo-rodci. Ali si že 9»«» Vodnikove družbe? KRALJESTVO MODE Otroška moda za zimo Dasj prt otroških oblačffih gledamo predvsem na praktično uporabnost in dasi sta oblika ln izdelava postranskega pomena, vendar želi vsaka mati, da bi bile obleke malčkov prikupne in mikavne. Zato si prizadevajo odločujoči modni saloni, da bi tudi otroška moda brila vedno zanimiva, ne da bi pn tem trpela praktičnost obleke. Seveda ie zelo važno, da pri tem uporabljamo trpežno ta solidno blago, kajti otrok ugonabija obleko mnogo prej nego odrasli. Bilo bi popolnoma pogrešeno, če bi hoteli tu šteditl, ker se cenen materija! prehitro obrabi. Dalje moramo paziti, da so barve oblek, ki jih nos! otrok za igrišče ali za šolo, kolikor mogoče neobčutljive, ker se sicer na obleki prehitro pokažejo madeži. Večinoma se tudi posveča premalo pozornosti dejstvu, da obleka otroka nikakor ne sme ovirati. V tem pogledu so najbolj priročne pletene obleke in ni čuda, da so čedalje boli priljubljene. Razen tega so izredno trpežne ter Izdelane v živahnih in dekorativnih barvah (baš glede barv, se okus otroka jako zgodaj pojavlja). Pletena obiekca tudi vedno čedne deluje, ker se ne frečka. Za dečke 1« letos prmesla moda lepe mate puloverje in sweatre, ki J Si nosijo h ktrol-erborckercam, torej za na športno igrišče n tudi za v šoio. Večinoma so te komadi enobarvni in učinkujejo le po svoji izdelavi, takozvanem »grobem« pletenju, ki se izredno voljno nosi in prijetno obleče. Obleke deklic so letos ukrojene »v celem«, izdelane pa so večinoma rz modernega pletenja z dekorativnim progastim vzorcem. (V zadnji in predzadnji sliki gornje m rMikCavlet*a in ($o$iena dafSies moderne kožnliovine damskifi piaščev ir, obiine zaloge po Jako ugodnih cenah priporoča tvrdka iS« tMestne 4r| 9 D. Robins: Usodna zvijača Gospa je prva slišala rožljanje ključa v ključavnici in potem je jasno razločila, kako so se odpahnila velika vežna vrata. Stanovanje je bilo v tretjem nadstropju velike hiše na Cavendish Squa-re, njen sluh pa je bil oster in tako občutljiv, da je takoj zaznal za sleherni šum. Ona in moški, ki je bil pri njej, sta se tesno objemala. Moški je imel na sebi večerno obleko. Na roki je nosil dežni plašč. Ona je nosila črno obleko iz tula. Bila je vitka in svetlolasa. Ko je zaslišala škrtanje v vežnih vratih, se je oprostila njegovih rok. Mahoma je po-škrlaiela tn napeto prisluhnila. Trenutek nato je dihnila: »On je, on ... George.« »Saj ni mogoče!« se je začudil Mau-rice Trevor. »Ce ti pravim, da je!« je rekla Oliva Wermington. Pri teh besedah jo je obšla hipna slabost. »Saj si vendar dejala, da ga to noč ne bo domov!« ji je segel v besedo Ma urice. »Da ... rekel mi je. da bo odpotoval v poslovnih zadevah na Holandsko.« »Gospod pes« na potovanju Vsaka elegantna teaa si želi (pa fi« to prizna aii ne) srčkanera modnega pslCki ln marsikatera bi si ga omislila, če bi vedela kam ž njim v dobi Izletov ali poto- vrste vidimo dva nova modela otroške pletene mode.) Čisto drugačen je značaj otroške praznične ali »promenadne« obleke, ki je naj-prijetnejša skrb vsake matere. Za dečka je vedno najlepša temnomodra obleka v deškem stihi. K širokim hlačam se nosi kratek bolero z naškrobanim ovratnikom, ki ga zapenja svilena pentlja io s širokima belimi manšetami. Pod bolerom Je bil pralni telovnik, ki ga zaključuje naguban svilen pas (srednja slika v spodnji vrsti). Za deklice je letos najbolj modema praznična obleka s kratkim nabranim životom te širokim krilcem (l slika v spodnji vrsti) Zelo važen je seveda tudi zimski plašč. Najbolj praktični so nedvomno mali treneh-coatt, ki pa morajo biti podloženi z velblod-jo dlako. Na naši sliki vidimo mal, kožjho-vinast raglan, ki je iz taliti ranega krzna, a izredno mikaven. Važen del otroške garderobe Je pižama, ki je seveda izdelana iz pralnega, večinoma pastelnobarvanega materijala (najboljši je vedno flanel) in ki ima sv';de manšete ln ovratnik. Najbolj udobna In pripravna je takozvana »over-alU oblika, ki je ukrojena iz enega samega kosa. Spredaj je zapeta z gumbi in prepasana (prva s&ka). Praktična modna iznajdba je torbica ki ie moremo pripeti na plašč. Tudi na Izletu rabi elegantna dama razne malenkosti hi toaletne potrebščine, torbica pa pomeni neprijetno obremenitev. Zato se izdelujejo zadnje čase zelo enostavne torbice iz istega materijala kakor plašč. Torbi- vanja. Dasd nas na počitnicah hi na cfflu psiček mkakor ne ovira, je nasprotno prava muka imeti psa na potovanju v vlaku s seboj v kupeju. Problem i« ugodno rešen v obliki malega, zaprtega cekarja, z zračnimi linami, kjer more psiček mirno in varno prebiti poiovanje. ca ima na vsakem oglu gumb. Na pfcSSu so v iste medsebojni razdalji nameščene gumb-nice, ki jih vsled grobo tkanega materijala jedva opazimo. Med vožnjo nosimo torbico v roki, na izletu pa jo pripnemo na plašč, tako da so nam roke neovirane ?n proste. »Dragi moj, zdaj sva ujeta kakor dva ptička,« je dejala čez čas Oliva. »Treba je nekaj ukreniti. Ne smeva se ustrašiti nesreče, ki naju je zatekla.« »Oliva, saj veš, da te ljubim. Prilika je tu, da se lahko ločita. Draga, vzamem te za ženo.« »O, ti tepček ti!« je vzkliknila Oliva. »Saj nimava nič pod palcem. Od česa pa naj živim? In jaz nisem bitje, ki je vajeno bede. Ne! Treba si je nekaj izmisliti. Naglo! Ti me ne smeš uničiti!« Spogledala sta se in Maurice je videl v njenih očeh, da je razburjena in plaha. Tudi on je bil boječ, hkrati pa še osramočen zaradi zavrnjenega pred- loga. , . „ , Oliva Wermington je bila zelo pametna ženska. Šest let je bila omožena z Georgeom Wermingtonom in v tem času se je nekaj naučila. Poznala je čisto natančno njegove navade. Prisegla bi lahko, da bo zdaj. ko je prišel domov, njegova prva pot v obednico, kjer si bo natočil whiskija in prilil so-davice. Potem bo prinesel čašo v njeno sobo in polagoma srkal pijačo. To pomeni. da ima še pet minut časa. pet minut radi milostnega odloga. Maurice pa ravno tega ni smel pustili Olive same. V tem primeru bi se sam izdal m George bi ga zasačil Oliva pa tudi ni bo- KMUIJETO UUlLJflNB Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROGE RIJ AH Osvobodili se boste bolečin v križu ako uporabljate 5LOAN-ov Ll-NIMENT, ki naglo ukine bolečine. Mala količina, namazana na obolele sklepe ln mišice, prodre takoj v kožo, krvni pritisk poneha, živci se umirijo in zaželjeno olajšanje nastopi zelo naglo. SLOAN-ov LIN 1MENT ODPRAVI BOLEČINE Uporabljajte SLOAN-ov LEVI-MENT proti revma.ti7.ma, bolečinam v križu, Ishijasu, boleznim v hrbtu, bolečinam lzvi-njenja ln kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja. pia je kratek, a zadosten, da soglašamo popolnoma z vašim zdravnikom. Vsemu je izvor živčna razdražljivost. Opustite vsako stvar, ki vam utegne Škoditi in živite redno. Za pomirjenje pa deluje še najboljše Valeriana ali kakšen bromov preparat. Z obkladkom bodite previdni Ako vam koristijo, jih obnavljajte redno. — Ga M. O. v LJ. Te luknjice v koži nosu se prikažejo, če te prave zajedavce iztisnemo. Koža nima nikjer luknjic za vdihavanje zraka. Zamaške omehčamo z alkoholom ali podobnim, nakar jih iztisnemo. Nato pa umijemo kožo z medicinskim salicil-skim milom. Ce bi bila koža preobčutljiva, vprašajte strokovnjaka za kozmetiko aH kožne bolezni za svet. — Ga P. M. v N. Po vašem popisu se Je verjetno voda nabrala v mešičku med kožo tn levo po-gačko. Blagodejno vpliva zvišana temperatura, gorki ali vroči obkladkl Bolečine pri poklekovanju bodo najbrž posledica še obstoječega lahnega vnetja. Za enkrat ni to, kakor kaže potek, nič nevarnega. — Ga N. B. IS. Ce se rodi otrok s pegami po obrazu in telesu, bo vsak zdravnik, ki je prisoten pri porodu, dal preiskati kri otroka. Ce gre za prirojeno spolno bolezen, se mera otrok zdraviti. Razen tega pa se mora pregledati kri tudi staršem. — G. S. M. v C. Sredstva se ravnajo po vzrokih, ki Jih pa za vašo bolezen ne poznamo. Ce ste sicer zdravi, se bo po red- Zdravniška posvetovalnica G. A. L t T. Ad 1.) Jn 2.) AH Je arterioskleroza ozdravljiva T Arterioskleroza je organska sprememba žiline stene, koje tkivo degenerira, ▼ težjih slučajih pride celo do poapnenja stene. Proces sam gre svojo pot naprej ln ni čudno, da reagirajo žile po naporih skozi desetletja končno z arteriosklerozo. Ozdravljiva torej arterioskleroza ni, ako bi hotel kdo bolno žilo izpremeniti v popolnoma zdravo. Pač pa vplivajo mnoga sredstva ln način življenja bistveno na potek bolezni ln Jo zelo lajšajo. Kot notranja sredstva pri hajajo ▼ poštev Jodovi preparati (Jodka lij, jodnatrij ln kakor se že imenujejo številni drugi jodovi originalni preparati). Jodova kura pa naj ne traja delj kot 2 meseca, da po dvomesečnem odmora zopet pričnemo z jemanjem Joda. Previdnost pa je na mestu pri sklerozi srčnih arterij ln pri arteriosklerotičnih spremembah v ledvicah. Terapija z jodom sodi pod nadzorstvo zdravnika, ki bo stalno kontroliral vpliv Joda. — Razen tega je zmernost ▼ vsakem oziru neobhodno potrebna. Nobenih ekscesov, alkohol kaže omejiti na minimum, nikotin je za arte-riosklerotične žile izrazit strup. Jedilni list bo vseboval mešane, ne dražeče Jedi, v zauživanju mesa bomo priporočali skromnost; veliko pažnjo pa bomo posvečali rednemu iztrebljanju. Prenaporno telesno delo škoduje prav tako kakor duševno delo in afekti. Z zmernostjo ln rednim življenjem si gotovo podaljšamo življenje za mnoga leta. Ad 3.) ln 4.) Česen priporočajo. Caji ne bodo bogvekaj hasni-11, razen če niso posebna zdravila ▼ njih raztopljena — E. S. Ljubljana. Pri tem krajevnem izpadanju las je treba vedeti, če ga ne povzroča kožna lnfekcioz-na bolezen ali pa celo krvna bolezen. Po naši sodbi je najboljše, da se čimprej obrnete na zdravnika, da se pravo lečenje ne zamudi. Zdravljenje se ravna po vzrokih, aH z Injekcijami ali s tinkturo ali pa mažami in obsevanjem. — Zima. Ad 1.) Poskusite z Veramonom. Ker omenjate motno seč, bi bilo vendar dobro, če Jo daste o priliki pregledati. So ledvice v redu? Držite se tudi splošnih navodil, ki ste jih prejeli od svojega zdravnika Ad 2.) Vse te kreme odstranijo le za kratek čas lase (dlako itd.), nakar poganjajo s pospešenim rastenjem. Najenostavnejše bo raz-barvanje las z vodenčevim prekisom, radikalno pa je le odstranjenje z elektrolizo ali Rontgenom. Oboje pa spada v roko strokovnjaka! — G. A, Z. v LJ. Vaš po- tela igrati komedije z ljubčkom, ki bi ga našli zaprtega v omari. Legla je torej v posteljo, se Iztegnila in se do brade zadelala z odejo. Potem je vrgla Mauriceu robček s prošnjo, naj ga utegoma namoči. »Namoči ga in pri-nesi mi ga nazaj,« je velela. »A ne odlašaj, delaj urno. Rotim te, da se bo vse srečno izteklo.« Poslušal je vdano kakor slepec. Oliva si je z mokrim robcem pokrila čelo in začela: w t i »George te nI še nikoli vide* bi te ne pozna. Poveva mu, da si zdravnik. Pozabi na svoje ime m imej na uma, da si odslej dr. Lane. Razume se, da sem jaz nepričakovano zbolela. Telefonirala sem opolnoči po hišnega zdravnika, a ga ni bilo doma. Posli spe, zato jih nisem hotela buditi. Telefonirala sem tebi. Ce ti je kaj do mene, drži se kakor mož. George je v moji oblasti in ne bo ničesar sumil.« Dostavila je še s išjim glasom: »Zdaj prihaja Pogum!< Prikimal je brez besedice. V svojen srcu pa je preklel položaj, ki ga je bi la spravila vanj ta prepovedana ljube zen. Ali, si je dejal, prav za prav sta tega kriva oba v enaki meri. on prav tako kakor ona. Naj bo! Oliva se noče ločiti — treba je torej premagati tek- nem ln zmernem življenju vse samo od sebe popravila Dvomimo, da bi bila to posledica prejšnje bolezni. Ne smemo pre-pesimistično presojati vsake najmanjše spremembe na lastnem telesu, zlasti ne pri motnjah vsled prerazdraženega živčevja. — »Beogradjanin ▼ LJubljani.« Ad 1.) Ce Je še kaka sled za prejšnjo boleznijo, vam more točno le povedati opeto-vana preiskava izcedka, zlasti onega, ki je najbolj gost. Ce so bolečine ▼ sklepih v vzročni zvezi s prejšnjim obolenjem, bo pokazala specifična terapija z injekcijami. Telo bo nanje reagiralo z zvišano temperaturo in boete morah kratek čas ležati. Recimo, da bo vse skupaj mala hripa. Ad 2.) To zavisi od rezultata mikroskopskega pregleda. Ce se najdejo še klice, obstoji nevarnost okužbe. Otroku to ne škoduje. Ad 3.) Po našem mnenju nI zveze med temi znaki ln prejšnjo boleznijo. — Gdč. A. W. v K. Obiščite kakšnega zdravnika v K. ali Lj. in se posvetujte ž njim ter se njemu popolnoma zaupajte. Kar bo odločil, to bo pač velialo. — Gdč. K. v Lj. Najbrž bo to vse s kapa J nervoz-nost, točna preiskava pa bo mogla izključiti druge vzroke. Opozarjamo vas, da pošilja tudi bolniška blagajna živčno Izčrpane v zdravilišče in obrnite se tozadevno na svojega zdravnika Sprememba mi-ljeja vam utegne le koristiti — Gdč. M. C-, t L p, F. Ni nam jasno, ali gre za bolezen, povzročeno od glivic ali iz drugega vzroka To pa je pri tem najvažnejše, ker se ravna lečenje kožnih bolezni po vzrokih. Stopite k svojemu zdravniku, da se proces ne širi v ostalo laaišče. Glejte tudi notico pod E. S. W, Ljubljana. Zahvala Podpisana dolgujem najtopiejSo — nete« rečeno zahvalo visok ©spoštovan emu blage« mu gospodu primariju dr. Minafu (Ijub» Ijansko bolnico ortopediani oddelek) kateri je potom velikega truda ln blagega srca po* polnoma ozdravil mojo hčerko, katera je bila rojena popolnoma nezmožne hoje, to» rej nesposobna za celo življenje. Kot njena mati sem danes najsrečnejša in s solznimi očmi od prevelike radosti, da vidim svojega otroka popolnoma ozdravijo ne?a, kličem: »Naj bo njegovo veKco delo hvaljeno nafu, a njegovo veliko delo naj ne bo mnogo let takšna to slična blaea srca. Jaz pa v imenu hčerke, kakor tudi T« ostali iz moje rodbine, izrekamo s hvalez« nam srcem tem potom še enkrat nemecno — toplo zahvalo gospodu primarju dr. Mi. naržu, a njegovo veliko delo naj ne bo nikdar pozabljeno v naših srcih m na ustih tudi cele mežiške doline. Hvaležna Marija Rigeljnlk. Mežica, 25. novembra 1930. Cvetoče veje sredi zime Na dan svete Barbare, dne 4. decembra, •e narežejo vejice različnega cvetnega gr» mičia, na primer črni trn, Forsicije, češnje, adjamovo jabolko rtd. Najprimernejši je meSan šopek -vejic različnih rastlin Posta« vimo jnh v primemo posodo v vodo in jih držšmo ▼ kuhtnjv kjer je zrak dovolj to« pel in vlažen. Ko čez neka; dni pop je na» pno to začne brsteti, porazdelimo vejice po raznih, primernih vazah ter jih postavi« mo v sobo. Vejice sadnega drevja in grmičja cvete belo in rožnato, forsicija rumeno. Divji kostamj razvije rz svojih smolnatih popkov sočno zelene liste. Leska razobesi ljubke resic«, vrbrnje žam«?tne srebrne inačice. Kdor tega še nd potrzfcusil in videl, mt bo drvi! ljubkemu življenju cvetličja, ki po. žene sredi zšme v sobi. Pomniti je: 4. de. cembra se vejice narežejo, pra-ežejo s« po. ževno in postavijo v prostorno posoio z mlačno vodo v kuhinjo Mlačno vodo ie treba vsak dan dolivati. Ko »e vejice po« razdelijo po cvetličnih vaz&h in prestavijo ▼ sobo, se to nadaljuje. Cvet »e razvije s pravilnim ravnanjem nekako v treh tednih. Tedaj od sv. Barbare do Božriča! Posku* site ljubiteljice cvet ličja. TCSNE POLJŠAK Llttfelfaaa« AleksaMf. c- 5- Projektiranje hi izvršitev električnih naprav ta Instalacij. Popravila električnih strojev te aparatov. 184 Rešitev tesižaljke ^Papiga" Vodoravno: L Lot — i. pl — 4. Baku. —5 pipa. — 6. Ana. — 9. Oger. — 11. armatura. — 15. la. — 16. bom. — 17. Eda. — 19. da. — 20. H. T. — 22. red. — 23. Adler. — 24. an. — 26. SL — 27. can. — 28. rat — 30. Ig. — 32. rlo.--34. ali — 35. A 1. S. — 36. Iko. — 37 na. — 38. nk. — 40. Ra. — 41. la, — 42. oi. — 43. ar —. Navpično: 1. LSnu — 2. ta. — 3. papagaj. — 4. binom. — 5. pa. — 7. Trubadur. — 8. galera. — 10. et — 12. Radenci, — 13. ro. — 14. amnestija. — 18. ad. — 19. da. — 21. tri. — 25. airilm. — 29. ara. — 3L Gfka. — 33. Osijek. — 38. UraL — 39. Karadjordje. — 42. oda. meca z zvijačo. ^ George Wermington je stopil v sobo. Osupel je pogledal okolu sebe in uzrl neznanca ob zglavju ženine postelje. Oliva ga je sprejela: »George, dragec, kako vesela setn, da si se vrnil! Slabo mi je. Klicala sem doktorja Paxmana. pa ga nisem našla. Gospod je dr. Lane.« »Oprostite — ali je kaj hudega r1 Upam, da ne?« Na Mauriceovem čelu so se nabrale srage kakor biseri. Bilo mu je že tako tesno, da je hotel seči po robcu, da bi si obrisal pot. A za časa se je domislil, da tega ne sme storiti. Skušal se je premagati „ . , _ »Dober večer!« Je dejal Georgeu. »Sir, popolnoma razumem vašo skrb za milostivo. Za strah pa ni povoda. Vse skupaj je bila le majhna slabost — omedlevica, kakor pravimo. Milostiva ootrebuje samo miru.« Z veliko muko je izgovoril te bese-ie, glas mu je skoro drhtel Pri srcu je util tolikšno tesnobo, da se ni upal nogledati Olivinemu možu v obraz. \Vermington pa ni kazal nobenega enaka vznemirjenja. Po zagotovilu, ki mu ga je bil dal lažni doktor, je mirno kramljal o zdravju. Potem se je Trevor poslovil. Ko sta stopila iz spalnice, jc vprašal mož: »Ali ste ji dali kakšno zdravilo?« Trevor je segel v žep svojega površnika, kjer je vedno imel škatlo z aspirini. Mučil ga je glavobol, zato ni šel nikamor brez tega zdravila. Dal je torej škatlico Wermingtonu in dejal: »Prosim vas, dajte milostivi dve pa-stili na nekoliko vode. Jutri zarana bom zopet tukaj.« Po teh besedah je naglo odšeL * Mrzla noč je bila zunaj, ko je Maurice stopil iz hiše na ulico. Njegovo stanovanje je ležalo na drugi strani parka. Razmišljal je o nepričakovanem doživliaiu in je rekel sam pri sebi: »Neprijetna reč — ali ta Oliva je pametna ženska! Kaj takega zmore 'e ženska zvijača! Posrečilo je, da sva ga dejala v vrečo — nu. te reči si ne bi želel ponoviti!« Prišedši domov, se je čutil nekako pomirjenega. Svoja hišna vrata je odklenil točno ob eni uri. Zelo se je začudil. ko je v svoji knjižnici videl luc. Ko ie vorašal kaj to pomeni, so mu po-Ksnili. da se ie nripelial njegov svak \rtnr RlooimiJed. profesor kemije, s potovanja. To ga j: ootolažilo. Zakaj ijil je vajen, da je B' omfield študiraj >JUTRO< it 279 14 -s JfcžfeTJJi, 80. XX 1930 Tako naraščajo veliki oglasi v „Jutru" Pričujoča zanimiva statistična tabela rud! en sam velik dokaz, da Je naSa trgovina, obrt in industrija osvojila „Jntro" za svoje glavno insercijsko glasilo, časopisna reklama edina vzdržuje nepretrgane stike m?d trgovino in kupujočim občinstvom, zato tako stalen porast velikih oglasov, kar srcdoči, da se ves naš poslovni svet poslužuje „Jutra", da preko njega vzdržuje stalni kontakt s Širokim krogom odjemalcev. Ponovno poudarjamo, da v številkah, navedenih na sliki, niso všteti mali oglasi, katerih število gre letno v visoke desettisoče. S P © H T Nogomet v nedeljo in ponedeljek IgriSče ASK Primorje Maribor : Ljubljana Predtekma: ASK Primorje-SK Grafika Danes gostuje v Ljubljani izbran« nogo* metna enajstorica Maribora, ki je r zadnji ♦».lrmi proti reprezentanci Gradca predved« la izvrstno igro. Mariborčani prihajajo v Ljubljano s zavestjo, da jim je sreča na« kionjena in da bodo mogoče odnesli za« vidno zmago. Reprezentanca Ljubljane bo imela težko nalogo. Največji del te nalogo bo ležal na obrambnem triju, kajti najne« varnejše orožje Mariborčanov leži v nji« bori izvrstni napadalni vrsti. Dajati pro« gnoze t nogometu je riskantno, posebno ie, če »o sile nasprotnikov izenačene. Žara« di neizveatnosti o Izidu je razumljivo, da vjada ra nastop mariborske reprezentance .veliko zanimanje. Pred to tekmo nastopita ASK Primorje fe Grafika. Tekmi se odigrata b* igrišču ASK Primorja in sicer predtekma ob glavna tekma pa ob 14.30. Reprez. II. razreda : SK Amater ASK Primorje : SK Železničar V ponedeljek se bo nudil športni publi« ki zanimiv nogometni program. Prvič bo« mo videli na delu reprezentante ljubljen« akega drugega razreda, ki bodo nastopili proti enemu najmočnejših provinerjalnih klubov, prvaku Trbovelj, SK Amaterju. Po tej tekmi bosta odigrala pokalno tek« mo ASK Primorje in SK Železničar, fina« lista Ljubljane in Maribora. Za nastop stm« patičnega mariborskega moštva vlada pre« cejšnje zanimanje, kar je umevno, »a j so tudi oni dosegli na tujih tleh prav lepo zmage. Obe tekmi se odigrata na igrišču ASK Primorje, prva ob 13., druga ob 14.30. Vse tekme, ▼ nedeljo in ponedeljek, se odigra« jo ob vsakem vremenu. Tek uedinjenja bo na L decembra. Do« »topen je vsem verificiranim m neverifi« ciranim atletom. Prijavili so se še Ilirijanl špora in Senčar, iz Celovca pa atleta Josip Kanačnrk in Ivan Reaučnik. Start je točno (A 15.30 pred Ljubljansko kreditno ban« ko. Slačilnica za vse atlete v kopališču Slon. Netekmovalcem pristop prepovedan Atleti morajo biti v slačiliici najpozneje ob 14.30. Seboj opremo in copatkel Na« knadne prijave se sprejemajo v blaeilnici do 15 minut pred startom. SK Bled hi športni statflon SK Bled ni staro športno društvo. Ob« stoja komaj tretje leto ter si je po ne« umornem prizadevanju svojega odbora pri« borilo že nevenljive zashige za povzdigo tujskega prometa na Bledu. Klubu predse« duje lesni trgovec g. Alojzij Papler, ki je v zvezi s podpredsednikom g. Krajnarjem, neutrudljivim tajnikom inž. Janšem ter inicijativnim odbornikom g. ing. Ulrichom razdelil klub v posamezne športne odseke ali sekcije kakor tenis, nogometno, vesla« ško, plavalno, zimsikosportno itd. Kmahi po ustanovitvi SK Bleda je razmišljal od« bor o pridobitvi svojega športnega prosto« ra. Naletel je v svojem stremljenju na ve« like ovire in finančne težkoče. Ramo ob rami se je oprijel složnega dela, ne stra* Seč se šibkega gmotnega stanja, je jel to« diti pogajanja z g. Kendom, lastnikom zemljišča v ZakL Posrečilo se ma je do« biti pod najkulantnejšimi pogoji spormi prostor, katerega je dal planirati pod vod« stvom inž. Janše ter ga nazval Športni sta« dion, kjer bo središče vseh letnih in zim« skosportarih atrakcij na Bledu. Stadion ni še končno gotov. Manjka ma še marsikaj. Zato je ves Bled z največjim veseljem po« zdravil veselo vest, da sta g. K en da in go« spa Moinarjeva priskočila SK Bledti in go« moč s tem, da bosta finančno podprla končno dograditev Športnega stadion*. Na stadionu se bodo uprizarjale razno« vrstne tekme v umetnem drsanju. Utrdi« la in izpopolnila se bo velika in mala smu» ška skakalnica, s čimer bo podan važen činitelj za uvedbo in razvoj zimsko«sport« ne sezone na Bledu. Dalje se bodo prre« jale na stadionu raznovrstne kolesarske in konjske dirke, lahkoatletski mitingi (loče« na tekalna proga) tenis turnirji, nogomet« ne tekme. Tudi strelska družina pooružnl« ce Bled bo imela svoje strelišče na sta« dionu. Možnost vsega pravega športnega odej« stvovanja pa je dal nedvomno g. Kenda, In eksperimentiral pozno v noč. Profesor mu je prišel naproti. BS }e videti nekam zaskrbljen. »Dragi Mau-rice,« mu je dejal, »iskal sem te, odkar si nocoj odšel iz hiše, pa te nisem mogel najti. Bil sem tudi v klubu, pa so mi rekli, da te ni tam.« Trevor si je pTižgal cigareto bi smeje »e odvrnil: »O, pač, bil sem tam, a le malo časa. Sel sem namreč k neki predstavi, \ so izvrstno igrali.« Pri teh besedah mn je šk> samemu na smeh v domnevi, da je imenitno ukanil svojega svaka za resnico. »Pestilo me je strašno razburjenje,« je rekel Bloomfield. »Ali si ti vzel škatlico z napisom »Aspirin« v moji sobi?« Trevorjn so se za&bila kolena. Cigareta mu je padla iz rok na tla. »Vzel sem jo, in kaj potem?« je rekel. »Saj veš, da ne grem nikdar z doma brez aspirina. Da, jaz sem jo vzel.« »Nu, upam, da se je nisi po služIl,« je nadaljeval profesor s tresočim glasom. »Zakaj vedi, da sem se že tisočkrat preklel zaradi slične nemarnosti. Vzel sem namreč dozo z napisom »Aspirin«, napolnil pa sem jo s tabletami cmate-ne — strupa, s katerim sem delal poskuse danes popoldne. To je neki pose- ben strup, ki sem ga dal napraviti napraviti nalašč v obffld tablet Smrtonosen strup. Bože moj, lahko H bil postal morilec... No, kad pa ti Je? Saj ves trepečeš!« Trevonfu se Je zmedlo ▼ gbrvt Pre-bledel je kakor apno. Kakor brezumen je zijal v svodega svaka. Potem Je stekel k telefonu in poklical Številko Ge-orgea \Vermingtooa. Odvrnil mu Je hripav glas: »'Halo, halo! AH >b tam doktor Pax-man?« »Ne, doktorja Panama cd, tukaj Je doktor Lane,« Je govoril Trevor. »Kako Je milostivi gospe? Afl J je odleglo? Ali jI Je slabo?« »-Oliva "VVermington Je uu t Je dejal George "VVermington. »Oa! sem ji tiste tablete in pet mhmt pozneje ie Izdihnila v groznih krčih... Prosim ras, pridite prej ko mogoče.« Ako želiš imet! lepe knjige, pristopi k Vodnikovi družbi ker Jc edrtopB zemlj »če SK Bleda v uporabo in mu grs o« tem mostu iskrena xa» hvala. Mednarodne smttške tekme ▼ L 1931. Spričo slabega vremena in premBe zime, ko ni bilo lansko leto zadosti enega, so bile mednarodne zimskosportne prireditve nenadoma odpovedane ter preložene na prihodnje leto. Banska oprav« ki zastop« niki Zdmskosportnega saveza m sklenili 24. t m. na Bledu, da se bo vršila olim* pijada ▼ dnevih od 3L januarja do rklju«> no 3. februarja 193L Določen je tudi spo» red is sicer za 3L Jan. 18 km tek n« Rle* du; L febr. vojaške tekme v Bohinju; 2. febr. amuško skakanje v Bohinja m dr« sanje na Bledu; 3. febr. 50 km tek v Bo« hinju ter oa Bleda internacijonalno smo« ško skakanje. Pripravljalni odbor Je nale« tel na velike ovire oaobtto glede kurjenih sob in centralnega prostora za razdelitev daril na Bledu. Zdraviliška komisija je prevzela nalogo, da je v roku 14 diii do« bila seznam kurjenih oziroma nekurjenih toda x dovoljnim Številom odej oprem« ljenih sob na Bledu. Rezultat Je pokazal ugodno bilanco: Kurljivih »ob z eno poartetjo 28, kurfJMh •ob z dvema posteljama 108, Je 216 po« stelj, kurljivih sob > trend posteljami 37. Je 111 postelj. Skupaj 173 sob a 355 po« s tel jami Nekurljtvlh sob t 1 posteljo 60, J« 60 poetelj, nekurljivih sob z dvema postelja« ma 121, je 242 postelj, nekurljivih »ob a tremi posteljami je 6, je 18 postelj. Skupaj 187 sob s 320 posteljami. Ako se bo dobil cenejil električni tok bo v hotelu Union (Beograd) na razpoia« go še 40 poetelj več, kot jih je označil lastnik v seznamu. Zimsko športne prireditve bodo največ« Je prireditve ▼ naši državi, saj se priča« kuje okoli 2000 gostov, za katere bodo uvedeni posebni vlaki. Na tekmah bodo sodelovali udeleženci iz Avstrije, Netnči« je. Češkoslovaške, Poljske, Rumunije m Francije ter bržčas tudi iz Finske in Nor« veške. Za reklamo bo dobro poskrbljeno. Nerv ška revija »Der Wkiter« bo v svoji Itevfl« Id posvetila našemu športu največjo po« zornost ter bo izšla dvakrat kot Jugoslo* venska številka. Mednarodne taksne se torej prod dui» mL Se dobra dra meseca nas loči čas, ko se bodo naši vrli smučarji merili i ive» toviimri evropskimi prvaki, ter pokazali vsemu svetu, da Je nai zimski šport ie precej aa višku. Tekme bodo napravile v svetu mnogo zanimanja za Bled, ki se bo spričo osebne reklame povspel do prvega jugoslovenske« ga zimskega centra. R- B. SK Amater (Trbovlje) nam pošilja na« slednje: Z ozirom na zagorsko notico v športni rubriki v vašem dnevniku št 276. z dne 27. XI. 1930 prosimo, da objavite naslednji popravek: V nedeljo dne 23. XI 1930 ni gostovalo prvo moštvo SK Ama« ter, ampak rezerva kombinirana s trevni juniorji. Zagorjani, ki so bili napram mla« dim rezervistom v fizični premoči, so ime« li do konca igre preoster start m nezmi« selno kombinacijo. Trboveljčane je motilo tudi igrišče, ki ne odgovarja predpisom; je namreč širše kakor daljše. Trboveljska publika se je držala taktno in bila šport« no disciplinirana. Sodnik je bil zelo slab, kar je razburilo občinstvo. J J Službeno te LNP. Ker je v včerajšnjih objavah izostalo, se tem potom obveščata igralca Doberlet in Rihar (SK Ilirija), da se danes v nedeljo javita ob 14. na igrišča ASK Primorja z ostlimi igralci v garderobi Predsedstvo LNP. Primorje (nogometna sekcija). Ker se igra v Domžalah danes, v nedeljo ki ne jutri, kakor je bilo pomotoma jav» ljeno, imajo priti na glavni kolodvor na« slednji: Baum I, II, Šinkovec, Bizjak, Go« lob, Sinkule, Caleari, Klopčič, Mlinar, Pe» terlin, Stmad, Ladiha in sicer ob 12.45 uri Opremo prinesite seboj. Točno m vsi! ASK Primorje (pihalna tekcija). V ponedeljek, 1. dec. odpade trening v Slo« nu zaradi teka Uedinjenja. Prihodnji tre« ning v ponedeljek 8. dec. Iz SK Ilirije. Odbor obvešča članstvo, da bo nogometna sekcija prirejala do re« šitve protestov po JNS oz. dokler bo trs« jala zabrana igranja, trening tekme z do« mačimi in zunanjimi klubi (brez nobrranja vstopnine) za člane, prijatelje kluba in vpe« ljane goste. Danes igra L moštvo s SK Slovanom, jutri pa s ISSK Mariborom. Pri« četek bo oba dni ob 14.30. SK Ilirija (nogom. sekcija). Oba dni naj bodo točno ob 14. v garderobi: MaliJ, Bergles, Strehovec, Mikačič, Pogačnik, V ar« čič, Lado, Unter, Lombar, Rihar, Ccrne L Oman, Kneževič, Košak, Pfeifer, Doberlet. Rihtar, Lah L stranska sodnika Zuccato in Kavečič. Reditelja danes Berlaja. jutri Jerala. SK Ittrlfa (table tenis). Danes v nedo« IJo tn ponedeljek dne L decembra se vrH tudi prvenstvo in sicer dopoldne ln po« poldne. SK Svoboda, Vič. Danes ob 10-30 tre« nfag tekma s SK Mladiko na igrišču ASK Primorja. Ob 9. vsi v garderobi V torek ob 20. sestanek vseh sekcij. Motokoleaanki klub Iltrtfa vabi San« stro, da se udeleži razdelitve nagrad, da« nes 30. t m. ob 14. v restavraciji »Slepi Janez« (avtobusna oostaja). Plenarna »eja JZSS se bo vršila v sre« do, dne 3. t m. ob pol 9. zvečer v kavarni EmonL Dopisi ZGORNJA »BKA. Sokol proslavi L de« eember v ponedeljek ob 17. v dvorani Na« rodnega prosvetnega društva Vodnik. Spo red: pozdrav, pevske točke, deklamacije in govor o pomenu praznika uedinjenja. Do« poldne se društvena delegacija udeleži slavnostne maše v ftoli- Za članstvo ta na« raščaj udeležba na popoldanski proslavi obvezna. Vstop prost Vabljeni vsil JEZICA V proslavo narodnega praznika priredi Sokol danes svečano sejo in aka« demijo s telovadnimi točkami, petjem, god« bo in deklamacij amL Sodelovali bodo pev» ako društvo »Zora«, šolski pevski zbor in orkester Sokola L Pričetek ob 18. Po aka« demiji bo plesni venček. Ker je priredi« tev zvezana • precejšnjimi stroški, upamo, da bo udeležba številna. OSELIGA NAD SKOFJO LOKO. Ko smo pred dvajsetimi leti imeli v Savodnju laven sokolski nastop društev is Zirov, Idrije in Cerkna, smo želeli ustanoviti v Savodnju odsek Sokola. Po nastopu sve« lovne vojne pa smo morali to misel ocu» ■titi. Po ustanovitvi Sokola kraljevine Ju« goslavije pa se Je na pobudo brata Marol« ta, starešine Sokola Gorenja vas«Poljane, brata Sorliia in načelnika br. dr. Gregorči« ča vendarle ustanovila sokolska četa v Sa« vodnju. Nastale so pa težkoče, ker ni t Sevodnju nikakega primernega prostora na razpolago. Brat Marol t, ki Je starešina tete, je sprožil misel, da bi postavili skro« men dom. da bi četa imela lastno streho. Gospa Telbanova je dal stavbni prostor brezplačno na razpolago, okoliški posest« niki so darovali les in v septembru se je pričelo z delom, ki je pod vodstvom brata Avstrijm/ei svetovni ttst fleuo t _ ♦ tfreie (pres&ej mier, »Neue Freie Presse« je Ust, ki neodvisno in objektivno, po resnici in temeljito obravnava vsa vprašanja vseh deleL — »Neue Freie Presse«, ustanovljena 1S64, izmed najstarejših velikih listov v nemškem jeziku, je svetovni list Avstrije. — »Neue Freie Presse« more kakor komaj še kakšen drug list na celini enakomerno zadostiti potrebam svojih bralcev na političnem, ekonomskem, literarnem in umetniškem torišču. Ima ob-sežno množico prominentnih domačih in inostranskih sotrudnikov. Zastopa stališče miru, sporazuma med narodi in napredka. »Neue Freie Presse« ima v svojih političnih člankih, feljto-n i h, v svojem ekonomistu, v svojih prilogah specialiteto, kakršne na tej duhovni višini kakor priznano nima noben drug časopis. Naročnina »Neue Freie Presse« za Jugoslavijo: Mesečno z enakratno poSUJatvijo po pošti na dan . . Din 100.— Mesečno z dvakratno pošiljatvijo po pošti na dan . . Din 105.— Račun poštne hranilnice: LJubljana: 20202 Dunaj: 26020 V petek 5 .decembra 1930 izide na Široko zasnovana gospodarska posebna priloga ♦ ♦ ti Jliaifevina flugosčavija" Z mnogimi doneski prvih gospodarskih politikov obeh držav. Splošen pregled črer povojno delo snovanja Jugoslavije in vodnik po jugoslovanski zemlji. Cez 100 strani obsega, posebna oprema, navadna cena. j Dobiva se po vseh prodajališčih in ♦ pri Mednarodni prometni, časopisni X in oglasni pisarni d. d. v Beogradu, X Zagrebu, Subotici in Splitu. t t 1 l i t m Maroka hitro napredovala, tako da Je bil dom. v notranjosti dodelan, 16. novembra izročen svojemu namenu. Ob tej priliki je sokolska četa priredila igrokaz »Mlinar in njegova hči«. Ljudstvo je do zadnjega ko« tička napolnilo sokolsko dvorano. Pred pri« četkom igre je pozdravil vse navzoče sta« ros ta brat Marolt nakar je obrazložil po« men igre učitelj g. Janko Štefe. Z navdu« ženim odobravanjem so bile odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in po« zdravili brzojavki ministrskemu predsedni« ka g. Zivkovidu in prvemu podstarosti SKJ bratu Ganglu. Igra je uspela nad vse pri« čakovanje. Posebno so ugajali mlinar (go« spod Simčič), njegova hči Marica (gdč. Ka« cinova), Konrad (g. Rupnik), grobar Luka (g. Eržen). Zahvala za lepo uspelo pred« stavo gre vsem igralcem, sokolskim sode« lavcem, trudu upravitelja g. Tušarja in po« žrtvovalnemu režiserju učitelju g. Stefetu. Po predstavi se je razvila v dvorani nepri« siljena družabna zabava Pomladi, ko bo Sokolski dom popolnoma dovršen, bo slo« vesna otvoritev. Za takrat vabimo že se« daj prijatelje sokolske misli. ROGAŠKA SLATINA Sokolsko društvo priredi v proslavo državnega praznika akademijo 80. t m. ob 16. v hotelu »Pošta«. Na sporedu Je slavnostno predavanje, telovadne in koncertne točke. PETROVČK. Sokol bo proslavil praznik nedinjenja v nedeljo 30. t m. ob 10. dopoldne s slavnostno sejo ta zaobljubo novo sprejetega članstva, ki je prestalo Seetme-sečno preizkusno dobo. Zvečer ob 19. pa se vrši telovadna akademija s predavanjem o pomenu L decembra. Pridite I SREDIŠČE OB DRAVL Danes ob pol 16. priredi šolska mladina v Sokolskem doma pod vodstvom gg. učiteljstva proslavo t decembra. Na sporedu so god bene točke, telovadba, deklamacije in petje šolskih otrok. SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH. Po Slovenskih goricah znano podjetje H. G. Hanson na Tratah pri Mariji Snežni na Vel-ki, umetni mlin in žaga, je moralo svoj obrat zaradi moderniziranja naprav ustaviti meseca novembra lanskega leta. V teku letošnjega leta je H. C. Hanson dovršil vse potrebne preuredbe in zopet vzpostavil obrat v polnem obsegu. Prebivalstvu Slovenskih gorle priporočamo to podjetje, ki Je bilo cd nekdaj na dobrem glasu. Opozarjamo aa današnji inserat ti a pta$ni&f r ponedeljek f dne f. deeemSia 06 $f 5f ? in 9 premSfera 111 Kajndft£s HiHnM umetniest Dolly Haas, Pridite ln poglejte si film: Vesela opereta smeha, plesa, ljubezni ln najnovejših popevk! lepotica z veHkimi očmi in krasnimi črnimi lasmi si je vtepla v malo glavico, da mora napraviti — kari jero! Kariiera male Dolly ln videli boste, da je uspela! Kot partner Oskar BLarIweiss znan kot partner WIHy Forsta v filmih »Tango ljubezni« in »Dvoje src v % taktne. — Veselje, smeh, zabava! — Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1. ure popoldne. Telefon EKtni kino Matica ko učitelj stol sosede, ostri žebelj ga oškrne, da se mož na tla prevrne 0 pridnem Singu in porednem Songn Sin* ia Song ata bratca dva, na Kitajskem ata d o mi, ne razloči ju nikd6. ali znano naj vam bo: 8ing Je priden debelušček, Song poreden je lenušček ... 2. Slng neutrudno a* oči po kitajsko a Ln 1 — Song ne mars učenosti, ljube so mo le norosti Sing za Solo se pripravlja, Song na glavo *e postavlja. Predan »e eačnč pouk, Izza dvori črni Muk kuka, kuka in proži, kaj tu t šoli se godi; Song — o, nova hudobijal-oeter žebelj v sto! zabija . Mali Muk je poštenjak, pa zatoži — tak in tak: bil je eden izmed dveh bratcev siičnih si obeh. Kdo bi pravega uganil, ki predrznost je nakarnl! 6. Zda] učitelj šibo vzame bratca dva pestiti jame: >Mar za take naj nakane kazen ostra izostane! Kdoi je bil, naj se izdi, sicer iibal bom ob&!< — 7. Pridni 8ing »e kar razjoče, Song pa se izdati noče . . . Siba pesem je zapela, Singa-Songa prizadela . . . Ah, ta vzorna bratca dva na Kitajskem sta doma . . . Valjhun. H. C. Andersen - Ksenija P. Spanček Četrtek »Poglej. Tukaj iniam malo miško! Menda se je ne bojiš!« je rekel Spanček. Na njegovi roki je sedela drobna, srčkana živalica. »Prišla je, da te pova- 4. Glejte, tak t kitajski feoli fantki čičkajo okoli — aii jojme strašne zmede: J. O. Curwood: Medved Tir Tudi gledalcev se ni manjkalo pri teh prizorih. Bruze in Langdon sta stala ra dobri dve milji oddaljeno skalo, zadržavala sapo in z napeto pozornostjo opazovala dogodke, ki so se odieravali tam doli. Od vsega početka sia gledala strahotni boj in šele ko je Tir krvav in težko so-peč obstal pred mrtvim sovražnikom je Langdon ©obesil svoj daljnogled in tiho dejal: »Prekrasna živali« Bruze je skočil pokonci ln navdušeno ▼zklikml: »Pojdiva, črni je mrtev — tn 6e se podvizava, bova imela svojega grizlija še danes v pesteh!« Preko gora. Niti TIr, niti Muskva se nista dotaknila jelenovega mesa. Grizli je bil od boja tako izmučen, da se mu ni prav nič moglo. Se vedno je stal pred mrtvim sovražnikom, z globoko sklonjeno glavo. pod njima pa se.je zbirala luža krvi. In Muskva? Mali medvedek je bil tako razburjen, da mu jed niti ni prišla na misel. Še vedno je držal košček kožuha med zobki, tekel sem ter tja in bi v svate. Mišek tn Miška se bosta nocoj poročila. Stanujeta v luknji pod podom vaše jedilne shrambe.« renčai ter bil silno ponosen na svoj zmagovalni plen. Tir se ni brigal za še-gavo malčkovo poskakovanje in Muskva ga je pričel očitajoče pogledovati. Zdaj se je Orrzli Dretegnil, vzdignil glavo in se ozrl okrog sebe. Tukaj — v kotanji ni pihal nikak veter in Tii se je zavedel, da ni izven opasnosti. Z vseh strani so dolinico obdajale globeli, gore in gozdovi. Njega je mogel videti vsakdo, on pa nikogar ne. Mahoma se je vzdramfl tn srdito za-renčal! Lahen vefcrič mu je bil od vzhoda prinesel slaboten vonj — vonj po ljudeh. Pozabil je na rane in utrujenost. Njegove mišice so se napele. Z one strani je pretila nevarnost! In bližala se je prav zdaj, ko je bil ranjen in utrujen. Srdito je zarenčal proti vetru, ki mu je donašal od trenutka do trenutka močnejši duh. Ali naj zbeži? Zdaj? Ne! Naj le pridejo. Zdaj je bil ravno prav razpoložen. Muskva je Izpustil kožuhovo cunjo, se postavil vštric velikega prijatelja in na vse strani obračal svoj mali koničasti smrček. Torej to je tisto, kar Tira tako razburja! Sicer pa ta vonj tudi njemu ni bil po godu! Duh je prav tako hitro prešel, kakor se je bil pojavS. Sčasoma se je Tir zo- »Kako pa naj zlezem v mSjo luknjo?« je vprašal Hjalmar. »Za to bom že jaz poskrbel« }e rekel Spanček. »Naredil te bom čisto majhnega.« — Dotaknil se je Hjalmara s svojo čarobno palico, in ta je postajal manjši in manjši, dokler je postal le za prst velik. »Zdaj si lahko izposodiš obleko od svinčenega vojaka, mislim, da ti bo ravno prav velika, in, zelo imenitno je, če prideš v družbo v uniformi.« »Imenitno!« se je razveselil Hjahnar, in že je bil oblečen, kakor najbolj zav-berski svinčeni vojak. »Blagovolite sesti v naprstek svoje gospe matere,« je rekla miška. »V čast si štejem, da vas popeljem na svatbo.« »Joj, ali se bodo gospodična sami po-mujali?« se je zavzel Hjalmar in tako sta se odpeljala na mišjo svatbo. Najprej sta prišla v dolg hodnik pod podom le toliko visok, da se je Hjalmar lahko brez zaprek peljal v naprstku skozenj. Ves hodnik je bil slavnostno razsvetljen s trhlim lesom. »Ali ne diši tukaj čudovito?« Je vprašala pred naprstek vprežena miška. »Ves hodnik je namreč namazan s špe-hovo kožico. Ali si morete še kaj ime-nitnejšega želeti?« Prispela sta v svatbeno dvorano. Na desni strani je stalo nešteto malih mišjih gospodičen. ki so vneto in po-menljevo šepetale in opravljale svoje tovarišice. Na levi pa so stali mladi mišji gospodje in si gladili s tačico dolge brke. Sredi kroga pa sta sedela v naslanjaču iz sirove skorje ženin in nevesta. Venomer so prihajali novi gostje, malo je manjkalo, pa bi bile miške skoro pohodile druga drugo. Kakor hodnik, je bila tudi dvorana namazana s Spe-hovo kožico. Drugega niso gostje dobili. Le za sladico so prinesli grahovo zro, v katero je bila miška kuharica vgrizla imeni ženina in neveste, to se pravi, le začetni črki. Bilo je nekaj izrednega. Vse miške so zatrjevale, da je to imenitna svatba in, da je zabava izredno živahna. Pozno se je odpeljal Hjahnar domov, v zavesti, da je bil v zelo imenitni družbi. A zato se Je bil moral klanjati na vse strani, požreti marsikatero opazko ta obleči uniformo svinčenega va-jaka. Rešitev naloge za bistre glavice. Prvega v mesecu gre brat A m B mu plača 50 par, dragi dan dobi brat B od brata A istih 50 par nazaj. Tako je prehajal novec od brata na brata. Tridesetega v mesecu je dobil 50 par spet B. Tako nista imela brata ne dobička, ne izgube. Refitev koloboclje. Konj razgeče. Slavček prepeva. Jagnje mekeče. Čebelica brenči. Prašič kruli. Puta kokodaka. Krt rije. Krava muka. Polž leze. Bolha skače. Prvi jo je rešil učenec Maks Jordan v D. M. v Polju in ga ima torej Mani-ca zaenkrat najrajša. Da pa ne bo ljubosumja med vami, nam pa Manica obenem sporoča, da vas ima vse mlade prijateljčke zelo, zelo rada, če site pridni, seveda 1 pet pomiril in prenehal renčat.. Vse na okoli je bilo tako pokojno! Gorski potoček je tiho žuborel, svizci so žvižgali svoje napeve in snežine jerebice so kakor veliki kosmi jadrale po zraku. Okorno se je premaknil grizli in krenil proti globeli, odkoder sta bila prišla, in Muskva je koračal za njim. Tukaj ju ni mogel nihče videti, skalni bol-vani so ju skrivali pred preganjalčevi-mi očmi. Tirove rane so kmalu prenehale krvaveti. Tudi bolele ga niso, saj iih ni bila povzročila svinčenka. Vzpenjala sta se više ta više — samo enkrat se je Tir ustavil ob jezera, ki Je bilo nastalo iz talečega se snega. Z dolgimi, žejnimi požirki je lokal mrzlo vodo ta Muskva Je posnemal njegov zgled. Potem sta odrinila naprej ta kmalu dospela do pečine, ki jima je zadnjo noč služila za ležišče. Včeraj je bil Muskva na smrt utrujen, ko sta dospela semkaj, danes pa ni čutil še nikake izmučenosti. Pod nro-vim strogim skrbstvom je bil iz majhnega medvedjega mladiča preko noči nastal mlad medved. . Brez prestanka sta nadaljevala pot. Tir jo je poznal, zakaj ubiral jo je, ne da bi se kdaj obotavljaL Muskva je ne- Nov natečaj za »Jutrovčke« Zadamo vam tri nova vprašanja, na katera je treba kratko ta jedrnato odgovoriti. Pišite s črnilom ta razločno tn naslovite svoje spise na naslov: »Uredništvo Mladega Jutra v Ljubljani«. Natečaj bomo zaključili 14. decembra in imena tistih, ki so si zaslužili nagrado, bomo objavili 21. decembra. Vprašanja so tale: 1. »Katerega slavnega moža najbolj Občudujem in zakaj?« 2. »Katera mladinska knjiga mi Je najljubša?« 3. »Kaj si želim za božič?« Premislite dobro, predno začnete pisati, zakaj objavili bomo le dobre spise. Spise nam pošljite čim prej, ker se na zamudnike ne moremo ozirati, niti tedaj ne, če bi nam poslati najboljše odgovore. Najboljše spise bomo nagradHi z lepo novo mladinsko knjigo. Uredništvo »Mladega Jutra«. Boy: Pismo iz nebes Ljubi moji otročiči. drage deklice in fantlO! Hvala vam za krasno cvetje, hvala za prelepo petje, za sožalje mojim ostalim — v imenu vseh se vam zahvalim. — Tu v nebesih je prekrasnol Vedno sije solnce jasno, hrib in dol, vse je zeleno, vse prekrasno raze vet eno. S petjem ptičke me budijo, gostolijo, žvrgolijo. Z angelci se poigravam, v krogu tekam, se zabavam. Vse je lepo, mlado, srečno ta veselje večno... večno... Zdaj pa nekaj na uho... res, skrivnost (za vas samo) Včeraj videl na polici sem darove... Da, v resnici! Videl konje sem, kanone, vlak, orehe ta bonbone, pa potičke še: rumene, lepe, zlato zapečene. Vse so angelci nosili, skupaj vse lepo zložili, da nastal je hrib krasan, višji in večji prav vsak dan. Ali veste, otročiči, čemu punčke in konjiči? Ljuba deca, vse za vas J Kmalu, kmalu pride čas in Miklavž bo šel od nas k pridnim, dobrim otrokom v vas. Njim darila bo razdelil, jih z bonboni razveselil; šiba bo pa za poredne, sitne, trmaste, neredne. Prav zato pa, ljubi moji, ne bodite samosvoji, trmoglavi, neubogljivi, ker sami bi bili krivi, če namesto marmelade, lepih iger čokolade, parkeij črn bi vas odnesel in v žareči kotel streseL Pa otroci, nič se bati! Vse se da še poravnati! V: le mamic ne jezite -pa pokorni Jim bodite. Vedno pridni ln poslušni, postrežljivi, dobrodušnL Deca draga, taka bodi, v hiši, v šoli in povsodl Srčne izročam vsem pozdrave, koš poljubčkov — kar Iz višave! Danes ostanem še neznan — do svidenja na — sodnji dan! Rešitev križaljke »Harmonika«. Vodoravno: l. nos. 4. kovač. 6. oti-mač. 7. zarod. 8. ara. Navpično: 1. notar. 2. ovira. 3. Samo. 4. koza. 5. čad. Rešitev ngank: 1. Vsak, kdor srajco obleče. 2. Srp. Igre z ngicami Preloži žigice tako, da dobiš 3 kvadrate. Odstrani 16 žigic, tako da ostaneta dva enako velika kvadrata. Zagonetni napis > Ko to razkopavati ostanke starega čebelnjaka, so našli zagonetni napil. Kateri bralec sa zna rešiti? Od cve .. do ... ta če . . ti . . le . , mar . . . vo na . . ia po ča . . cah med. V nI ... ka .. . pod, za . . Ijen ko . . « . . vi ta re . . se od nje . . ga de . , do . . flja . . trot. Žive igrače, pitana male papiga, vedno pr«p*vmfoča eksotični ptice In popolnoma krotka kupuje Mik lavi pri V Vidmarju, Ljubljana, Zelena Vodnikova 8. Manicai Uganke Brez česa noben voz ne more na» prej? Skozi suho ftstje prileze, pa odo ne šumi? D. Vancazoa: Uganka. S krili nič ne zamahuje; vendar ptič v oblakih pluje. Hflgo Schneeberger, učenec VL razreda v Ptuja: Kdo ugane? M le višje od cerkvenega stofcmS SALE ZA MALE Fcrčcfc sna dobro iyu»sb*tl Jolske nauka v vsakdanjem thrljcnju. Zadnjič ga je mati kregala, ker je opaztta, da )e marmelad« v loncu za dva prsta manj, kakor )o ja bilo prejšnji večer. »Veruj mi, mati,« je zatrjeval Potek, »ju se Jc nisem dotaknfl. — Saj &Jti* kako jc danes hladno po nocojftnji norih« til« •Kaj neki kna ujm a »Iti nevihta s nm melado?« »Pa ie kako!« se Jc poetcrfl Fertek. »Y ioli ono sc učili, da sc telesa v krčijo.« zaioUvo gledal na vedno više se vzpenjajočo stezo — mar vodi v oblake? Toda hočeš, nočeš, moral je Ki za Tirom. Steza Je vodila do strme stene in zavijala v globoko tesen, ki je bila tako ozka, da je Tir le s težavo spravil vanjo svoje ogromno telo. Nebotične stene na obeh straneh, nobenega solnč-nega žarka, sama gluha tema — Muskva se je kar oddahnil, ko sta stopila drugem koncu spet na piano. Tukaj je bilo vsaj svetlo, — a kar je videl sicer okrog sebe, mu ni prav nič ugajalo. Preko te divje, razruvane skalne zmešnjave naj leze? Saj to vendar sploh oi možno! Tir pa se ni niti najmanj zmenil za njegove vprašujoče poglede, ampak je mirno nadaljevat svojo pot preko skalne pustinje. Skakal je Preko bolvanov tako hitro, da se je Muskvi kar vrtilo v glavi. Kaj naj stori? Se vedno je stal ob Jzhodu iz prepada. Ko se Je grizli vse bolj ta bolj oddaljeval, Je pričel Muskva žalostno cviliti. Preplašen je bega! sem ta tja, da bi našel steno — a vse zaman. Tir je nadaljeval svojo pot, ne da bi se zmenil za Muskvovo javkanje. Ko se je pa kakih petdeset korakov oddaljil, je obstal in se mirno ozrl po svojem varovančku. Muskva se je oar5fl. Prekopicaval se je, plezal, praskal ta se prijemal % zobmi, sopihal, se plazil po trebuhu kakor želva in končno, končno po hudem trpljenju desetih minut je bil poleg griz-lija. »Ufl« je priznalno zagodrajal Tir ia Muskva ni bil v življenju še nikoli tako ponosen. Sam sebi se je zde! prav tako velik ta silen kakor Tir. Poleg tega je veselo presenečen opazil, da stoji Tir na ozki stezi, ki je bila res samo korak široka, zato pa Je udobna ta gladka. Podoba je bilo, da je to stezo napravila četa vojska delavcev s kopačami in kladivom. — Ozka, gladka steza, ki se je čudno odražala od razdrapane skalno okolice, je bita ovčja steza. Bog ve koliko let so potrebovali živali, da so napravile to pot preko skalovja. Koliko rodov je moralo sodelovati! Na vsak način so s tem zelo ustregle premnogim živalim, zakaj Tir ni bit edini, ki je hodil po tej poti iz doline v dolino. Ko je Muskva, še vedno nekoliko težko sopeč, stal poleg Tira, je začul smešno klopotanje. ki se je hitro bližalo. Radovedno je dvignil glavo. In že se je pojavila na stezi čudna žival. »Ježevec,« je ozlovoljen zagodrnjal Tir. Muskva pa si je novi pojav temeljito ogledal z vseh strani. Zakonski načrf o kmetijskih zbornicah Kmetijsko ministrstvo je te dni razposlalo vsem zainteresiranim kmetijskim in ostalim gospodarskim organizacijam in ustanovam v izjavo načrt zakona o kmetijskih zbornicah. Ta zakonski načrt vsebuje naslednje glavne odredbe. V cilju korporativne organizacije kmetovalcev za predstavljanje, za zaščito in za obrambo njihovih interesov, se imajo ustanoviti kmetijske zbornice. Te kmetijske zbornice lahko vzdržujejo ustanove in zavode za kmetijski pouk in prosveto, za/ode za proučevanje kmetijskih proizvodov in za proučevanje rentabilnosti kmetijstva. Neposredna udeležba v špekulativnih podjetjih >e kmetijskim zbornicam prepovedana. Kmetijske zbornice so samostojna samoupravna telesa, ki vršiio svoje naloge po odredbah tega zakona. Organizacija predstavništva kmetijskih interesov obsega občinske in sreske kmetijske odbore, hanovinske kmetijske rbornice in glavno kmetijsko zbornico ? Beogradu Občinski hi sreski kmetijski odbori Občinski in sreski kmetijski odbori imajo nalogo zastopati interese kmetovalcev ln skrbeti za uresničenje programov v pogledu pospeševanja poljedelsi-a in živinoreje, »trakovne izobrazbe kmetovalcev, razvoja prometa, izvajanja melijoracij namakanja polj, izkoriščanja vodnih sil: širjenja za-di užništva, zbiranja statističnih podatkov m dajanja mišljenj in predlogov o vsem, kar •e nauaSa na kmetijstvo. Občinski in sreski kmetijfcki odbor sestavljajo člani, ki se volijo in člani, ki pripadajo temu odboru po njihovem položaju. V kmetijski občinski odbor se voli 7 do 15 članov po številu vpisanih volilcev. Vrh tega pride v občinski kmetijski odbor po en predstavnik vsake kmetijske ustanove (zadruge in društva) s teritorija občine in po en predstavnik imovnih občin, zemljiških zajednic in sličnih organizacij lastnikov posetev. Občinski kmet. odbor je dolžan izvoliti enega člana in namestnika za sreski kmetijski- odbor. V ta odbor delegira po enega zastopnika vsaka treska kmetijska ustanova, kot pgsvetovalni člani pa se delegirajo tudi posamezniki, ki po Bvojem poklicu delujejo za pospeševanje kmetijstva (profesorji, učitelji kmetijskih šol, upravniki državnih in samoupravnih posestev, kmetijski referenti in veterinarji). Izvoljeni člani občinskih in sreskih odborov vršijo svojo funkcijo 4 leta. Občinska in sre-eka'oblastva so dolžna zahtevati pred izdajo vsake naredbe, ki se tiče kmetijstva, mišljenje odbora njihovega področja. Nadzorstvo nad očinskim kmetijskim odborom vodi sreski kmetijski odbor nad sreskim kmet. odborom pa banovinska kmetijska zbornica. Banovinske kmetijske zbornice V vsak; banovini se ima po zakonu usta- noviti na sedežu banovine kmetijska zbornica. Naloga teh zbornic je, da skrbijo za pospeševanje in napredek kmetijskega gospodarstva v vseh pravcih, da proučujejo pogoje za delovanje in razvoj posameznih panog kmetijstva, da ustvarjajo tržišča za agrarne proizvode, da predlagajo poročila, mišljenja, želje in proteste zakonodajnemu telesu, vladi in kmetijskemu ministru o zakonskih načrtih, uredbah in naredbah, da posredujejo v vseh primerih kadar gre za zaščito interesov kmetijske produkcije in kmetovalcev in da pomagajo vladi in kmetijski upravi v pogledu zboljšanja agrarne produkcije in življenja na vasi. Poleg predstavnikov sreskih kmetijskih odborov pridejo v banovinske kmetijske zbornice kot redni člani po en delegat vsake zveze kmetijskih zadrug ali centralnega kmetijskega društva s sedežem v banovini. Mandat rednih članov kmetijskih zbornic traja 4 leta. Vsaka kmetijska zborniea lahko zaradi delitve dela osnuje sr-kcije, katerih delokrog se določi s posebnimi pravili. Služba zborničnih članov je častna. Člani izven sedišča zbornice imajo pravico na povračilo stroškov. Glavna kmetijska zbornica ▼ Beogradu Kot najvišja organizacija za zaščito kmetijskih interesov se v Beogradu osnuje glavna kmetijska zbornica. Ta zbornica bo imela nalogo, da proučuje splošne agrarno - politične probleme in ukrepe za pospeševanje kmetijskega gospodarstva Id za zaščito interesov kmetovalcev, da spravi v sklad delovanje banovinskih zbornic in zastopa njihove interese pred predstojnimi oblastmi, da pregleda in prouči vse važnejše predloge in sklepe banovinskih zbornic in jih dostavlja s svojim mišljenjem pristojnim oblastvom, odnosno vladi, da daje mišljenja o kmetijskih zakonskih projektih in o vseh vpraša-njih, ki se nanašajo na kmetijstvo, da daje lastne predloge, prireja razne ankete in kongrese in končno, da vrši naloge, ki jih bo zbornici poverilo kmetijsko ministrstvo. Glavno kmetijsko zbornico sestavljajo predstavniki banovinskih kmetijskih zbornic, ki jih te zbornice delegirajo. Mandat delegatov znaša pravtako 4 leta. Financiranje zbornic Polovica stroškov za glavno kmetijsko zbornico gre na breme kmetijskega fonda pri ministrstvu za kmetijstvo, druga polovica pa na breme banovinskih kmetijskih zbornic. Banovinske kmetijske zbornice pa se vzdržujejo iz sredstev banovinskih kmetijskih fondov. Čim stopi ta zakon v veljavo, prenehajo veljati členi 50. do 61. zakona o pospeševanju kmetijstva od 6. septembra 1929. Jugoslavija je dobila prvo tvorni©© za kožne rokavice Raivoj domafe industrije. — V Beogradu t Francoski niici št. 2S je ustanovljena prva jugoslovenska tvorniea ia rokavice ii kože. — Oskrba vse države s domačimi proizvodi. Naša domača industrija je letos zabeležila nov lep uspeh. Četudi je šele v razvoju, je letos v maju dobila veliko tvornico, značilno po tem, da je prva te vrste v Beogradu in edina v Jugoslaviji. Tvorniea je zgrajena t. domačim kapitalom in je povsem domačo podietje. Njen lastnik je gospod Albert Wei-selbaum, nekdanji ravnatelj tvornice za kožne rokavice v Karlovcu, ki jo je osnoval s tamosnjimi industrijci in z uspehom vodil tri leta. Gospod \Veiselbaum je leta 1924 prišel v Beograd in je kot odličen poslovni človek spoznal, da bo politični center Jugoslavije postal tudi industrijski center. Do maja" tekočega leta se je trudil, da uresniči svojo idejo in da zgradi tvornico za rokavice iz kože, ki bi po svoji kapaciteti zadostovala za vse potrebe Jugoslavije. To mu je letos tudi uspelo. V Francoski ulici št. 28 v Beogradu je opremil moderno tvornico rokavic iz kože. Za ureditev te tvornice je odkupil vse stroje tvornice »Jelen« v Karlovcu in tvornice »Srna« v Beogradu, ki iih je Se dopolnil z najnovejšimi in najmodernejšimi stroji iz inozemstva. Kapaciteta tvornice je tako velika, da je zaposlenih 70 delavcev, vendar je s sigurnostjo računati, da se bo ta kapaciteta še dvignila in bo podjetje do 1. januarja prihodnjega leta zaposlovalo preko 100 delavcev. Nova domača tvorniea za kožne rokavice ima to prednost, da predeluje tudi sirovine Glede na okolnost, da se posli v tvorniei vodijo po direktivah samega lastnika gospoda VVeiselbauma, ki ima poleg odličnih strokovnih kvalifikacij tudi desetletne preizkušnje v tem poslu in pri tem pozna tudi vse vrste fabrikacije v tej industriji, je povsem jasno, da bo tvorniea zavzela velike dimenzije in kmalu oskrbovala ves konsum Jugoslavije. Zanimivo je, da je tvorniea, ki je še v razvoju, pri prvih licitacijah za državne in privatne institucije z nizkimi cenami in solidno kakovostjo blaga tolkla vse inozemske tvrdke, ki so skušale, da ji konkurirajo. Pohvalno je tudi to, da podjetje favorizira domače delavstvo, ki je povečini i? Karlovca, kjer se je pod vodstvom gospoda NVeiselbauma izučilo v tej redki obrti. = Švedski Tiigalifni trust kupuj« vojvodinske elektrarne. V vojvodinskih gospodarskih krogih je te dni vzbudila precej pozornosti vest, da se vršijo pogajanja med ameriško finančno skupino Mac Daniel, ki je lastnica elektrarn v Subotici, Senti, Starem Bečeju in Vranjevem, in švedskim vži-galičnim trustom, ki hoče kupiti te elektrarne, kakor tudi nekatere druge objekte, ki so last skupine Daniel (palačo v Beogradu, hišo v Subotici, zakupno pravico za kopališče Palič pri Subotici itd.). Generalni direktor skupine Daniel inž. Schelenz je skupno z zastopnikom švedskega trusta pregledal že vse omenjene elektrarne in objekte. švedski trust ponuja kot skupno cc.no baje 51 milijonov Din. Na transakciji je interesi rana tudi berlinska AEG. = Tuji jeziki v domačem trgovskem poslovanju. Trgovinsko ministrstvo je bilo že ponovno opozorjeno, da se mnoge domače tvrdke tudi v korespondenci z drugimi domačimi tvrdkami poslužujejo tujih jezikov, zlasti nemščine. Tako postopanje ne predstavlja samo zapostavljanja državnega jezika, temveč ima za posledico tudi favoriziranje inozemcev na škodo domačih ljudi, ki pogoste navzlic popolni usposobljenosti ne morejo najti zaposlenja, ker popolno ne obvladajo nemškega ali madžarskega jezika. Zato je te dni zagrebška Zbornica za TOI, v območju katere so taki primeri zelo pogosti, opeSovano opozorila vse tvrdke na njenem področju, da se v knjigovodstvu in korespondenci poslužujejo le državnega Jezika. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra ponudbe glede dobave 20 ko- madov nihalnih ur; strojni oddelek do 2. decembra ponudbe glede dobave 350 pol lepenke; do 3. decembra glede dobave veder za vodo, škarij, klešč, listov za kovinske žage, lopatic za kitanje itd.; do 6. decembra glede dobave 80 komadov obločnic, 60 kg stenja in 50 komadov gorilcev za he-lioforke; do 9. decembra pa glede dobave 1600 kg železa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. decembra ponudbe glede dobave razdelilnih baterij; do 9. decembra pa glede dobave svinčenih akumulatorjev, 300 kub. m jamskega lesa in 500 m gumijevega kabla. Položaj na naših borzah Ljubljana, 29. novembra. N« ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet srednje velik. Borza je poslovala tudi danes in je z današnjim prometom dosegla tedenski promet od 19.6 milijona Din nasproti 15.9, 18.1, 16.5 in 19.9 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji d»-viz so se tekom tedna v splošnem okrepili, ker je švicarski frank mednarodno nekoliko popustil Na zagrebškem tržišču državnih papirjev se je Vojna škoda v početku tedna trgovala po 430, potem pa je popustila in se je danes trgovala po 424.5. Blairovo posojilo pa Je skoro obdržalo tečaje zadnjega tedna. 8% Blairovo posojilo se je danes trgovalo po 91.5, 7% pa po 81.5. tekom tedna je prišlo do prometa tudi v begluških obveznicah po 71.5—72, v investicij, posojilu po 87—88. Med bančnimi vrednotami je prišlo med tednom kakor tudi danes do običajnega prometa po skoro nespremenjenih tečajih. Od industrijskih papirjev pa je prišlo skoro vse dni do prometa v Vevčah po 124 in v Trboveljski po 375 — 378. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.78, Berlin 13.48 — 13.51 (13.495), Bruselj 7.8915, Budimpešta 9.8915, Curih 1095.9, Dunaj 7.9522 do 7.9822 (7.9672), London 274.8, Newyork 57.39 — 56.59 (56.49), Pariz 222.33, Praga 167.79, Trst 296. Curih. Zagreb 9.1285, Pariz 20.29, London 25.075, Newyork 516.4, Bruselj 72.01, Madrid 57.4, Amsterdam 207.S5, Berlin 123.12 Dunaj 72.69, Sofija 3.74, Praga 15.315, Varšava 57.85, Budimpešta 90.26, Bukarešta 3.0636. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in kasa 424 — 424.5, sa december 424 — 425, za februar 414 — 415, investicij- sko 86.5 — 87, agrarne 51.5 — 82.5, 8% Blair 90.5 — 91.5, 7% Blair 81 — 91.25, 7% Drž. hipotek, banka 80.5 — 81.25, 6% beg-luške 70 — 72; bančne vrednote: Praštediona 930 — 936, Jugo 77.75 — 78, Union 191 do 191.5, Narodna 8020 — 8080, Srpska 192 de., Zemaljska 129 de.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den.. Nasička 960 do 1050, Slaveks 52 — 56, Drava 233 — 235, šecerana 298 — 299, Vevče 124 den.. Jadranska 550 — 595, Trbovlje 374 — 375.5. Blagovna tržišča LES 4- Ljubljanska borza (29. L m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona oglja. ŽITO -+- Novosadska blagovna boria (29. t. m.) Tendenca nespremenjena, za koruzo čvrsta. Promet: 7 vagonov pšenice. 1 vagon ječme na, 26 vag. koruze. 9 vag. moke in 1 vagon otrobov. Pšenica: baška, 79 80 kg težka 137.5 — 142.5; gornjebaška. 79/80 kg 133 do 137.5; banaška, tisa. šlep 139 — 141 gornjebanaška. 79/80 132.5 _ 1%; sremska. 78 kg 127.5 — 130. Oves: baški, sremski 135 do 140. Ječmen: baški, sremski. 63/64 ku 102.5 — 105. Kornia: baška, stara 90 — 92.5: baška, Bremska, nova 72.5 — SO; za december - januar 77.5 — 80; sremska, umetno sušena 82.5 — 85; sremska, umetno sušena, ladja Dunav 90 — 92.5. Moka: baška >0g« in »0gg< 235 — 245; >2< 205 — 215; >5; 175 — 185; »6< 150 — 155; >7< 105 — 110: >8< 77.5 — 82.5. -f Budimpeštanska terminska borra (29. t. m.) Tendenca prijazna; promet srednji. Pšenica: za marc 15.50 — 15.51, za maj 15.40 — 15.41; rž: za marc 9.43 — 9.45; ko-rusa: za maj 12.58 — 12.60, tranzitna za maj 10.35 — 10.40. I ■ /f. M. Schmitt 1 Ljubljana, PRED ŠKOFIJO št. 2. LEVGARJEVA št. 4. za naše malčke in odrasle nudi po najnižjih cenah v veliki izberi tvrdka 4 3 I 15845 Izredna prodaja razne manufakture, moških in deških oblek, rimskih suknjičev, ragla-nov, usnjatih suknjičev in čevljev na Gosposvetski cesti štev. 8 (poleg mesarije Slamič) 16013 Oene skoro polovične. — Ne zamudite ugodne prilike! — Samo še do ■s -- 24. decembra 1930. snežni čevlji in galoši znamke 16054 so svetovnoznano najboljši Dobe se v trgovini A. ŽIBERT, Ljubljana Prešernova ulica Božična odprodaja I od 30. novembra do 24. decembra. Svojim odjemalcem 1 nudim pri kožuhovini 30—40°/o popusta, in sicer: 5555 komadov vsakovrstne kožubovine (kože), 9S>!> damskih klobukov, 4444 baret kape od 21 Din naprej in razičnib moških klobukov Ne zamudite ugodne prilike, ki Vam jo nudi Iv. Šmalc. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, Izkazanega povodom prerane smrti našega ljubljenega sina, gospoda ing. Bogomira Troha izrekamo globoko zahvalo vržilcu dolžnosti bana g. dr. Pirkmajerju za poklonitev venca, g. univ. prof. Kralu, načelniku banske uprave g. dr. Vončini, gradbenemu ravnatelju g. ing. Krajcu, članom tehničnega oddelka banske uprave gg. ing. Ruehu in Mi klavcu, vsem ostalim stanovskim tovarišem, kakor tudi vsem idrijskim rojakom ln ostalim znancem ter prijateljem, ki so v tako Častnem številu na poslednji poti izkazali pokojniku spoštovanje. Mnoga hvala tudi akademskemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalno petje. Idrija — Ljubljana, — Beograd, dne 28. novembra 1930. Žalujoča rodbina TROHA in ostali sorodniki. 16056 POKLON. Za one, ki se sami brije jo HLLEGR0 najzanesljivejši aparat, za in glajenje britvic To daj« britvicam največjo ostrino tn fttedl čas ln denar. V uporabi ca. 354 DoMts M 1,000.000 komadov. Črno lakiran Din 155.—. Ponikljan Din 210.—. povsod. I Jutrovi mali oglasi siguren uspeh9 Razglas Mestno načelstvo mariborsko razpisuje za leto 1931 sledeča tekoča dela in dobave: 1. Zidarska in težaška dela, 2. tesarska dela, 3. betonska dela, 4. kleparska dela, 5. mizarska dela, 6. dimnikarska dela, 7. kovaška dela, 8. pecarska dela, 9. kolarska dela, 10. ključavničarska dela, 11. steklarska dela, 12. slikarska dela, 13. pleskarska dela, 14. sedlarska dela in 15. vzdrževanje stolpne ure. Obrtniki mesta Maribora, ki želijo prevzeti gori navedena tekoča dela pri mestni občini v letu 1931 se vabijo, da predložijo tozadevne s Din 5.— kolekom opremljene prošnje ob navedbi enotnih cen do 9. decembra 1930, 12. ure v vložišču mestnega načelstva. Prošnje je oddati v zaprti kuverti z označbo: »Ponudba za tekoča dela 1931.« Enotne cene je vpisati v izkaz, opremljen z Din 2.— kolekom ter ga priložiti prošnji. Obrazci se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici št. 8 -H., soba št. 1. V prošnji se mora navesti, da je j>onudnik pri mestnem gradbenem uradu razpoložene pogoje ze pregledal ter na iste popolnoma pristaja. Mestni občinski svet si pridržuje pravico, izvoliti ponudnika ne oziraje se na najnižje cene ali na oddajo dela po določenem turnusu. 16064 Filatelisti! w Kazproda- pf^j jam lepo zbir-ko, posebno fcffi1? staro Evropo. r Pošljite man-396 kolisto. Zoranka Caček, Ljubljana, Rožna ul. 29 Pozor, tapetniki! OtfTOtf) Vse rrste pohištvenih vzme tj Vam njdi po konkurent- j nih csoab prva ljubljanska tvorniea pohištvenih vzmeti j in posteljnih v 1 o ž k o v Andlovic - Strgulec Ljubljana, Kotnenskesa 34. 15^57 37 Več agilnih, dobro vpeljanih Smnške ln vseh vrstj .portne čevlje ima vi zalogi in izdeluje poi fieri iz prave ruskerf juhtene ZALOKAR, Gosposvetska 8. 15580 itsii za prodajo knjig na obroke, v dravski banovini, IšCE veliko knjigarniško podjetje proti visoki proviziji. Nastop takoj. Nujne ponudbe na Interre-klam d. d., Zagreb, Marovska 28, pod >533—19«. 15893 Pozor, ženini in neveste! Ol^dmcs posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane. spalnei divane in fotelje nudlj najceneje RUDOLF R A D O V A N tapetnik Mestni trg št. 15. Zima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po naH nižji ceni. 342 na malo in veliko »SODOAD« orijen-calska družba za izdelavo kisika in —--r-ojenega aceti-lena, Zagreb, Kraljice Marije 23. — Telefon 21—97. S81 Telefon 2059 *%Premog suha dn a Pogačntk. Bohoričev« 5 Ml Ml II'lllll I 1'IBII'I "II peci Velika zaloga samo Ing. Guzelt Ljubljana Slika Beljažka al. 4. Ce!cr&» eeet* 58 Tdsfoe S8SJ j DIVJAČINE vseh vrst ln v vsaki količini kupujem v vseh letnih časih v Ljubljani, Sv. Florjana ulica št. 9. Din 880— » 240— 3> 260— » 560— 5> 300— Din 158.-» 138.- 75.-56.-390-34.- Za gospode: Klobuki, modni..... od Din 40— Klobuki, trdi...... > » 130— Srajce, barvaste, zelo trpežne » > 68— Srajce, bele, s pique prsi . > 79— Pyjame iz vzorčaste flanele . > 139— Pulloverji in vestice, reklamna cena . 75— Suknjiči, jutranji, trpežni, modni od > 240— Samoveznice, svilene » 14— Rokavice tricot, zimske . » » 18— Rokavice, usnjene, podložene . » 83— Žepni robci, pisani, tucat . od 26— Rute, fine, svilene .... • > 85— šali, svileni ..*.... • » 30— Brivski aparati ..... od > 14— Brivske garniture .... > 96— »Jagrovo« perilo po najnižjih cenah! Sprejemamo naročila po meri perila pyjam in suknjičev. Din 170— s. 290— » 69— » 138— » 198— ■» 69— d 138— 6— 12— ll-SO— 6— 12— Pletenine: Damske jopice »golf«, v vseh barvah Damske jopice jaquard, apartni vzorci Damske vestice, vzorčaste, reki. cena s Damska vestica z ažur vzorci, zadnja novost........* Damske obleke, plet., iz Ia volne od » Damski pullover, vzorčast, reki. cena » Damski pullover, z vezenimi vzorci . » Pletenine za otroke: čepice, volnene ..... od Din Gamaše iz čiste volne ...» » Šali, volneni......» » Pulloverji » Palčniki, otroški » Otroške torbice ...... » Svila: Foulard svila, vzorčasta, reklamna cena, m Din 48.— in ... Din Marocain, svilen, vzorčast, reki. cena » Nogavice: Svilene, v modnih barvah svilene, Bemberg Din 55.— in . volnene, trpežne..... Rokavice: Tricot, zimske, damske .... Din glace, damske, Ia kvaliteta Din 69.— » »Nappa«, podložene, damske . . » Ročne torbice, damske ... od » Manicure kasete, 5 delne . . » » 32.— Velika zaloga šivalnih in česalnih kaset. Pri nakupu dobite brezplačno elegantne kartone! i i 39-46, Din 16.-> 48.-j. 34.- 15— 59— 74— 35— Pošiljanj po pošti! Oglejte si razstavo 1. decembra v vseh prostorih! t t ♦ o ♦ ♦ t * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ « ♦ * ♦ * ♦ ♦ « 4- popust RAZPRODAJA 99 Lana" Šelenburgova 4. Vc. A W TRETORN Galoše In snežni čevljr e znamko »TRETORN« ♦ so nenadkriljivi v pogledu trpežnosti in elegance. Kupujte samo vrhnje in snežne Čevlje »TRETORN«, ker so ti kot je dosedaj dokazano, najboljši. n •Kaicenefsa izvirna vina domačih zidanic! Vsi poznavalci cvička in domače črnine so mi pri* znali prvenstvo v kvaliteti letošnjega pridelka. Ker tu> di najcenejše točim in imam poleg tega najceneje ša in najboljša dalmatinska in štajerska prvovrstna vi» na vedno v prometu, raču» nam, da bo vsakdo rad po= kusil izborne kapljice. Da* nes v nedeljo ob 17. uri na ražnju pečen odojček; ob 18.30 pečeno jagnje, jutri ponedeljek ob 18. uri peče; ni odojček. Dalje so šopa= ni pečeni purani, šopane pečene gosi in na vse vrste prirejene piske na razpola--go. Kol jem vsaki torek, vsaki petek prešiče, torej domače reklamne klobase, pečenice vedno za dobiti. Komfortno urejene sobe sa* mo Din 20.—. Priporoča se hotel I ji restavracija pri Belem Kranjcu — Kajfe? LJUBLJANA, Florjanska ulica 4. — Telefon 2625. ZAHVALA Vsem prijateljem, znancem in drugim, ki so kakorkoli počastili spomin mojega dragega brata JANKA GROBELŠKA brivskega mojstra na Vrhniki pri Ljubljani ki je po strašni muki umrl dne 7. novembra, pokopan pa bil v nedeljo dne 9. novembra, izražam najiskre-nejšo zahvalo. Zlasti omenjam Invalidsko udruženje in Športni klub na Vrhniki, gg. brivske mojstre in druge stanovske tovariše, posebna zahvala pa g. Turšiču, posestniku na Vrhniki, ki je preskrbel lep sprevod, ter vsem drugim udeležnikom pogreba. Ljubljana — Zagreb, 30. novembra 1930. Globoko žalujoči brat ALOJZIJ GROBELŠEK in ostala rodbina. 16010 Oglasi v »Jutru" imajo imajo siguren uspeh! V globoki tugi in žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Dr, Brnmen Anton advokat danes dne 28. novembra 1930 ob pol 2. uri zjutraj, v starosti 74 let, preminul, previden s svetotajstvi za umirajoče. Trpljenja dolge in mučne bolezni ga je rešil Gospod s svojim mirom in nam ga vzel — žalujočim. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 30. novembra 1930 ob 16. (4. uri popoldan) iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 1. decembra 1930 ob 6. uri zjutraj v mestni župnijski cerkvi v Ptuju V Ptujn, 28. novembra 1930. JOSIPINA BRUMEN, soproga — ANICA, TONE, BOŽENA in NADA, otroci, ter ostali sorodniki. 16015 P A R K E T 1 vseh vrst In velikosti -ahtevajte naše brezobvezne oferte, oglejte si naše blago. Storite to v svojem lastnem interesu! Naši parketi priznano izvrstne kvalitete in najpreciznejše izdelave Vas bodo zadovoljili v najvišji meri! Cene absolutno konkurenčne. IVAN ŠIŠKA tovarna parket in parne žage LJUBLJANA Metelkova ulica 4. Telefon 297 int. 2244. I«SRBR Dvateclesa. motorti, šivalni »t-osi. otroški in igraftni vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko. 6 TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Rarlovška cesta št. 4. v vseh modnih kreacijah ima na zalogi in izvršuje po meri 353 IVAN KME€HTi LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 4 Postrežba hitra! Cene najnižje! IZVANSETOTA TRILIKAI Železna gltižinska patent postelja zložljiva, s ta- Jieciranom madracom, zc-o praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe win potujuče osobe •tane samo Dia 390.—. Razpošiljam po poštne* Dom povzetju. TAKO tfGLCOA sto2EN Lesena patent postelja, zložljiva, s tapecirani® madracom. zelo praktična. stane samo O 280. Potem imam »eliko zalogo cisto *»ha-nog perja kg po J> » druga vrst kg po D 38—, tisto belo gosje kg po D 130.—, in čisti puh k)! po D 250—. Razpošiljam po poilnem po^ vzetju. Modroci puniem ■ volnom stanefu tamo Din 750— L. BROZOVlč, ZAGREB Ilica 82. Stalna razstava umetniških slik velika izbira »kvlrjev in sprejme vsa rezbar&ka to pozlatarska dela A. Kos Ljubljana. Mestni trg 25. nasproti magistrata S28 Ako Selite kupiti na obroke obrnit« M M Kreditno zadrugo detaflnih trgo vce v f. s. s o. i * Ljubljani, □galetova t iravco sodnije Priporoča se modna trgovina T. Eoer Ljubljana Sv. Petra cesta 2 14692 priporoča bogato zalogo raznega zimskega perila, kakor: jubljana, f Su. Petra c. in 11 za gospode izvršuje po zelo solidni ceni in v najmodernejši fazoni LUDVIK LOGAR modni atelje, Gosposvetska cesta 13, II. nadstropje, vrata 67 (Kolizej). Velika izbira najmodernejših štofov. Sprejemajo se tudi popravila. 280 OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih Došiljk oskrbi hitro, skrbno in po na.r nižji tarifi RAJKO TURK. carinski po urednik, LJUBLJANA, Masarvkova ce 3ta 9 (nasproti carinarnice). Revizije pravilnega zaračunavanja carine po men deklariranega blaga in vse informacij* brezn lačno I£epe, polne grudi S __rtamu o trn hn^ntn Hr. da kupite b'ago za zimske sstkfiEe, črn in moder k a sta g a r n m športni šeoif& najugodneje v novi trgovini A.Zlender.- Llisf?I5an?i.. Mest??? tr« čdraUi tn deca delajo z velikim uspehom kuro za čiščenje in posveženje krvi z FI-GOLOM. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem steklenic ; 245 Din, 1 steklenica 40 Din. pristni LJUTOMERČAN, letnik 1929 in 1930, prvovrstne kakovosti, v raznih množinah, po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15878 dobi mesto pri tukajšnji tekstilni industriji za revolver-statve, brde (Schaft) in Jaquard stroj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1930«. 15951 Darujte boljše Kupujte ceneje pojdite k »Omnia« hiša senzacij! Krasna predmetna darila trpežne vrednosti! Zahtevajte zastonj ilustrii rane kataloge. Potnik pride v hišo. Kavni servisi, kasete, gramofoni, tehtnice, ure v stilu, karafe, doze, Sch\var\vald*ure, puloverji, namizna pregrinjala, operna kukala, čajni ser= visi itd. 6018 OMNIA«, Miklošičeva cesta 14. PARKE' hrastovi in bukovi, vedno v zalogi. HRASTOVI 9 in stoječi hrastovi gozdi se kupijo. Ponudbe in vprašanja: A- KAM 16030 tovarna parketov — MENGEŠ. vseh vrst, velikosti in oblik zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA vn — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK g! Igoden nakup automobilov 1 PEUGEOT avto 4 sedežni, spremenljiv v tovorn. 24 HP, Din 18.000.— 1 METALLURGIQUE 4 sedežen, 20 HP, Din 9.800.— 1 STUDEBAKER 6cilinderski, skoro nov, 5sedežen . . Din 40.000.— 1 A. J. S. motocikl 350 ccm Din S.500.— 16035 O. ŽUŽEK. LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica štev. 11. ^ TVTVVVTV? VVVVV/TT rV W ^ v v W W W V W » w v W 9 — ▼ ™ V" C79 «1® 35 peres v sedežu, 4 v blazini, po izberi blaga, stalno v zalogi SITAR KARL, Wolfova 12. — Dvorišče. 16017 Pristopajte k Vodnikovi dralbi' Vsakdo ki si želi imeti vedno dobro in zlasti za praznike, naj naroči zase zaklanega in očiščenega, letos pitanega purana v teži 3—8 kg, ki ga pošiljam franko pa-kovanega s poštnino vred po 22 Din za kilogram. — Razpošilja Expcrtna in ira-portna trgovina 31 i 1 a n I v e z i č, Tuzja, Drinska banovina, na drobno in debe*!o. 15991 Dame, ako nočete, da bo oblika vaših grud) polna ln trdna, tedaj se poslužite takoj preizkušenega sredstva profesorja dr. Rettija. .BALZAM de POMPEJA* vrtite predpisano masažo s prsti same nekaj dni ln videle boste kako bujne se bo razvila oblika vaših grudi že tekom 14 dni Učinek se zanesljivo poka že že tekom 6 dni. Masaža z »Balzamon de Pompeja« Je eno najboljših sredstev zt okrepitev ln utrditev lzčrpanega mišičevja prsi. Tisoči žena ln deklet se lmajc zahvaliti temu balzamu za svoja lepa in polna prsa. Dopisi hvaležnega priznanja so prosto na vpogled. Cena 60 Din. močnejša doza 110 dinarjev (za zelo medle posebej). Diskretna pošli jatev po pošti po Ordinacijskem laboratoriju Hatvelka. Praga 65 - Nusle Božetechova TiL 10-J-14. pošt. pred. št. 17, ČSR. Senzacifa na Miklavževem fr« Vsaka ponudba šlager, vrh tega še na obroke! Velika količina barhentastih in flanelastih ostankov od 15 do 30 Din navzgor! 1 m volnenega velurja za otroški plašč.........<50 Din 250 m prvovrstnega ripsa za dsmski kostum......" 300 « 1 m pavolnatega blaga za damsko krilo ..... ' ~>5 « 185 m volnenega blaga za telovnik in rekeljc ....... 160 « 190 m volnenega blaga za suknjič.........> 130 « 215 m češkega volnenega blaga za dvoje moških hlač ! .* ! 300 « Čevlji r velilci ixbtri! Modni damski od 190 Din navzgor, visoki moški, trpežni, za štrapac od 200 Din navzgor Bogata zaloga snežnih čevlje^ in škorenj ruske znamke! Ob/ac«ltifca ^/tVi/a (Dodilna trgovina na ohrctce LJUBLJANA. Mestni trsr štev. 17 I. S22S TIPA m C5 O Sokolski Glasnik« prinaša y svoji slavnostni prvodecemberski številki naslednji proglas savezne uprave sa veza Sokola kraljevine Jugoslavije: Naš 1. december Vsem bratom in sestram! Na 1 decembra, ko Sokolstvo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije slavi naš državni in svoj sokolski praznik, so zbrana okrog sokolskih praporov' čista sokolska srca, iz katerih plainti ogenj sokolske ljubezni napram vzvišeni sokolski ideji in napram naši državi, ki se v tej nepopisni ljubezni dviga k novemu življenju, okrašenemu z čednostmi našega delavnega, poštenega in junaškega jugosloven-skega naroda. Poziv našega kralja nam kaže pravo pot do združitve vseh zdravih narodnih sil za veliko bodočnost naše domovine. Ta poziv je odmev naših sokolskih src, ki so prežeta s sokolskimi načeli. Ta načela pa mi ne prepovedujemo samo z besedami, nego jili tudi izvajamo v svojem delu in življenju, ker vemo, da ne more nihče nesebične i e in uspešneje služiti narodu in državi. kakor ravno oni, ki odkrito in moško polagajo prisego zvestobe sokolski ideji, kakor ravno oni, ki se za-klinjajo, da bodo zadnji pri uživanju, n prvi v službi in v požrtvovalnosti. Mi hočemo cisto Sokolstvo, ki izkl jučuje vsako zlorabljanje te velike slovanske ustanove in ki v naši državi odstranjuje vsako trgovanje z jugoslo-venstvom. Prišla je doba duševnega in srčnega preporoda vsega naroda po zapovedih nacionalne zavesti in kulturnega človečanstva. Tej veliki nalogi služi naše Sokolstvo z vzgojo trajno čistih značajev, z vzgajanjem čuta odgovornosti za vsako prevzeto delo, misleč pri tem vedno na njegove posledice. Pri tem delu hočemo vztrajati, hiteč samo naprej po strmi in naporni poti v službi narodove časti in slave domovine. V duhu velikih besed našega kralja, ki nam jih je govoril na letošnji A~i-dovdan, mi jugoslovcnski Sokoli smo ia hočemo ostati veza z veliko vscslo-vansko sokolsko zajednico. Ta zajed-niea ima svoj temelj v ideji Tvrševe genijalnosti, zato verujemo v njeno Sokolska miselnost O sokolski miselnosti ? Sokolstvo je vendar telesno-vzgojna organizacija kakor kak nogometni klub ali kaj podobnega! In tu bo pač malo povedati o miselnosti! - Da. takšno je mnenje pri velikem odstotku (resnične ali namišljene) elite naroda, katera se čuti radi tega vzvišeno nad Sokolstvo in pokaže zanimanje le še morda za rekorde in rekorderje v telovadbi, podobno kakor eventualno za svetovne rokoborce. Toda kolika zmota, izhajajoča le iz dejstva, da ni narodova elita Sokolstva ni ogledala od bliže, da si ni ogledala njegovega dela, da zlasti ni stopila nikoli v telovadnico, na telovadišče, v knjižnice in čitalnice,- v tečaje in pod. Zato pa hočem predočiti Sokolstvo, ki je — to priznavam brez pridržka, saj sem sam telovadec! — v prvi vrsti telesno-vzgojna organizacija, tudi kot eminentno duševno gibanje, da tako morda vzbudim vsaj pri deiu narodove elite zanimanje zanj — ali pa vsaj radovednost, da torej tako (kot kritičen duhl tudi primorem nekoliko v stremljenju, da bi se narodova elita pridobila Sokolstvu Ako zasledujemo delo češkoslovaškega Sokolstva, ki je bilo, je in bo še dolgo našemu vzor, potem opazimo osobito v zadnjih letih ,da se vse bolj poglablja spoznavanje spisov ustanovitelja Sokolstva — dr. Miroslava Tyrša. Cela komisija je na delu. ki odkriva vedno nove zaklade, ki dokazujejo, da Tyrš ni položil trdnih temeljev Sokolstvu le s tehnične strani, temveč mu je dal tudi globoko filozofsko fundacijo, na podlagi katere spoznamo, da nam more Sokolstvo nadomestiti oziroma se more smatrati samo kot svetovni nazor! Kot pravec, v katerega je usmerjena sokolska miselnost, moremo smatrati parolo: od Jugoslovenstva (čehoslovaštva itd.) preko Slovanstva k Clovečanstvu! Ne da se dvomiti na osnovi te parole 1. o nacionalnem čuvstvovanju Sokolstva, 2. o bližji ter 3. o daljnejši njegovi orijentaciji. Sokolstvu je nacionalizem sicer aksiom, toda ne v fašističnem smislu; fašizem je imperialističen in pogazi, če treba, iz nacionalnih razlogov tudi soseda — ni torej etičen. Sokolski nacionalizem pa gre za tem, da se priborijo vsem pripadnikom lastnega naroda polne človeške pravice — tak nacionalizem je visoko etičen in mu s tega vidika ni oporekati. Kulturna orientacija tega nacionalizma je iz kon-sekventnosti naravno slovanska, a zopet ne ozkosrčna, kajti preko Slovanstva želi prispeti — v prijateljstvu do neslovan-skih narodov — k clovečanstvu: humani-tetni ideal, postavljen sicer že . po mislecih 18. stoletja (Herder!), a še vedno — in še dolgo! -— moderen (Društvo narodov!), ker še nedosežen! Sokolstvo je torej postavilo človeka na njegov visoki piedestal človeka kat* exochen — v celoti kakor tudi v posamezniku. Iz tega logično sledi stališče, na katerem stoji Sokolstvo v verskem pogledu: vera (t. j. razmerje človekovo do božanstva, ne konfesija!) je zasebna zadeva vsakega posameznika — in to najsvetejša, katere se ne sme nihče dotikati, ki se pa tudi ne sme v nobeno svrho zlorabljati. Ako je kdo svoj verski nazor uredil po naukih kake konfesije, ter se skuša približati etični popolnosti na temelju teh naukov, prosto mu. Vplivanje v tem oziru bi značilo posezanje v njegovo svobodo, torej v eno temeljnih človeških pravic. Seveda zaradi tega tudi popolnoma racio-nalističen nazor v zadevah religije ne izključuje iz Sokolstva, še manj pa, da bi Sokolstvo koga sililo, zamenjati svoj ver- moč in njeno zmago povsod na svetu, kjer bijejo iskrena slovanska sokolska srca! Kjer žive ideali, tam se vije venec zmage Resnici in Pravici! Naše nacionalno-vzgojno delo mora odstraniti z lica našega naroda žalostno dejstvo, da je v nekaterih krajih naše države skoraj izginil vsak smisel za narodni jezik in skoraj za vse, kar je domače in narodno. V težnji za svetovnim prestižem pozabljamo, da zamoremo priti do svetovnega imena samo po lastnem narodu in samo z njegovo močjo, nikakor po ne s tem, da oslabi jamo in podcenjujemo njegove posebnosti in krasote. Kdor se sam ne spoštuje, tega ne bo nihče spoštoval! To nam nalaga naša nacionalna zavest in naša dolžnost je. da varujemo ne samo samostojnost naše države, ampak tudi samostojnost duševnega življenja in značaja svojega naroda, da ga ne bi zastrupila bolezen tujine. Ako nimamo nezavisnosti in samostojnosti v samih sebi, je nimamo nikjer! Svoboda živi samo v notranjem živ-ju, sicer svobode ni! Naša naloga je, da budimo narodno zavest in ljubezen do materinega jezika in do narodnega duha. In kakor nam je treba miru in reda za naše fizično življenje in delo, ravno tako nam je treba samozavesti, ponosa in možatosti za ohranitev nacionalne samobitnosti. Samo tako se ustvarja nov in svetel lik Jugoslovena, ki si mora aa vsem svetu pridobiti mesto, odgovarjajoče kulturno visoko razvitemu narodu. Mi jugoslovenski Sokoli dvigamo na svetlo ogromna bogastva naše zemlje in naših duš, in v tej službi, v kateri izčrpujemo vse svoje moralne in materialne sile, se počutimo srečne in vesele. 1. decembra, ko praznujemo svoj in državni praznik, pozivamo ves narod, da veruje v lastno moč: pozivamo ga na moralno življenje, pozivamo ga v sokolsko rodbino. Z borbo svojih idealov za zmago kreposti in čednosti služimo veličini naroda. Sokolstvo je ščit svetosti domovine. Na tem ščitu je urezan meč borbe in oljčna vejica miru. Vsem vam naš bratski pozdrav! Zdravo! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. stveni nazor z drugim. Želi le, da bi vsak posameznik bil v vsem, torej tudi v verskih zadevah — dosledenl V verskem pogledu je tedaj Sokolstvo- tolerantno, -svobodomiselno. Vse, kar gre preko tega, gre preko sokolskih načel! Če smatramo za stvar verstva, da je v njem implicirano zaradi njegovega stremljenja po etični popolnosti stremljenje po Dobroti in Resnici, tedaj je za Sokolstvo vsekakor treba naglasiti, da stoji ono v svoji želji po spoznavanju Resnice na stališču pozitivne znanosti in njenih dognanj. Je torej progresivno, nikoli konservativno. — Ne zadovoljuje pa se samo s tem, ampak gre tudi za Lepoto: to opazimo v krepijenju telesa s telovadbo (zaželjeni cilj mu ni telovadec-rekorder, nego harmonično razvito, antično-lepo človeško telo), v slikovitih skupnih prostih vajah, v ritmiki, ki se vedno bolj in bolj uveljavlja v sokolski telesni vzgoji, itd. Sokolstvo je torej že vse od svojih početkov usmerjalo svoje udejstvovanje i po estetskih vidikih, čemer se pri Tyršu — umetnostnem zgodovinarju — ni čuditi. In če si ogledamo sokolski muzej, Karaskovo galerijo slik in pod., kar hrani Tyršev dom v Pragi, potem ne moremo več dvomiti o tem, da »estetika« v sokolskih ustih ti fraza, nego popolnoma resno mišljena stvar. Upoštevaje svoj nazor o nacionalizmu je Sokolstvo tudi lahko uredilo svoj odnos do države in politike. Stremeč za nacionalno svobodo je moralo priti naravno v nasprotje z anacionalno oziroma antina-cionalno Avstrijo. Narodno državo (Jugoslavijo, češkoslovaško, Poljsko) pa Sokolstvo z vsemi svojimi močmi podpira. Ce smo bili poprej (v Avstriji) destruktivni element, smo sedaj (v narodnih državah) eminentno konstruktivni državni element in to neglede na to, kakšne stranke ali kakšen režim je na vladi. »Sokolstvo ni za stranke« — je dejal že sam Tyrš; Sokolstvo kot tako ne politikuje — edini politični cilj mu je močna, solidna, dobro urejena narodna država. Toda svojim pripadnikom radi tega ne zabranjuje udejstvovanja v političnih strankah, a jim ga tudi ne predpisuje, niti ne določa, kateri stranki bi naj pripadali. Daje jim namreč smernice le v toliko, da strankin program ne sme biti v nasprotju s sokolskimi načeli. Ako pa se Sokol bavi s politiko in nastopa v politični areni, potem zahteva organizacija od njega, da je tudi njegovo politično udejstvovanje vedno v skladu s Sokolstvom. Vsekakor pa zahteva od svojih pripadnikov, da imej vsak trdno in lastno politično prepričanje ter da si vzgoji čut za soodgovornost o odločanju usode lastne države. Stremeč po Lepoti, Resnici in Dobroti mora Sokolstvo seveda poudarjati načelo demokratizma. šlo pa je še dalje ter se je zastavilo za dosego enakosti (bratstva) in za socialno pravičnost. Ni sicer pristaš metode razrednih bojev, zaveda pa se, da razrednega boja ne bo spravilo iz sveta in zato podpira — že na osnovi svojih etičnih vidikov — socialno slabejšega proti izkoriščanju po socialno jačjem. Svoje delovanje je raztegnilo Sokolstvo kot vsenarodno organizacija na vse narodove plasti, želeč povzdigniti jih zdravstveno, kulturno, etično, pa tudi socialno in gospodarsko, kolikor more s svojo vzgojno metodo vplivati v vseh teh pravicah. Ker pa čas vedno napreduje, si kot progresivno gibanje želi, da gre s časom naprej. Zato je pač razumljivo njegovo stremljenje, da bi oni, ki so zmožni, da bi kazali svojemu narodu pot, po kateri mu je hoditi, te svoje zmožnosti tudi praktično uveljavljali — da bi torej ne ostajali le za kate- drom teoretičnih razglabljanj in dognanj, ampak da bi ta dognanja tudi praktično primenili, jih popularizirali. Ne mislim s tem, da bi jih morali poplitviti, ampak da bi se poslužili prilike, ki jim je v Sokolstvu dana, da z baklo duševne luči svetijo svojemu narodu na njegovi stezi in mu kažejo zaželjive ter dosegljive cilje, proti katerim naj koraka. Elita narodova bo našla tu hvaležno torišče, na katerem bo mogla uspešno nastopati proti demagogiji, frazerstvu, proti talmizlatu navidezne učenosti ter bo lahko s plodovi svojega duševnega dela okoristila tudi narodne mase, ki utegnejo sicer res ostati »misera plebs«. In kdo bi hotel biti tak parasit na narodovem telesu, da bi ne čutil vsaj nekaj ljubezni za to? Ne more biti takega človeka, ako je res človek! M. Kovačič. Deset let lužiškega Sokolstva Lužiškossrbsko Sokolstvo jc slavilo 9. novembra t. 1. desetletnico, odkar je bilo v srbski Lužici ustanovljeno prvo sokol* sko društvo. V teku 10 let se je Sokolstvo med Lužiškimi Srbi prav lepo razvilo, ta* ko, da obstoja danes že poleg matičnega društva v Budvšinu 19 društev. Dve sta bili ustanovljeni v oktobru t. 1. Vseh 20 društev je organiziranih v treh župah. ki tvorijo Lužičkosserbski Sokolski Zvvjask s sedežem v Budvšinu. Pred desetimi leti. ko se jc v Lužaci usta* navlialo prvo sokolsko društvo, pa. nihče ni mislil in tudi ni mogel verjeti, da bo Sokolstvo v mali in nesvobodni Lužioi moglo pognati tako globoke korenine in da "bo dramšlo narod iz njegovega spanja. Danes so sokolska gnezda razpletena po vseh večjih krajih saške in pruske Gornje Lužic" in ni je skoraj vasice, kjer se še ne bi bila vršila sokolska prireditev. Tekom svojega desetletnega obstoja je priredilo lužiško*srbsko Sokolstvo dva ve* lika zleta. Prvi je bil v Pančicah 1. 1924., druni na Pruskem v \Vulkem Cisku, v tret* ji se bo vršil kot jubilejni zlet prihodnje ieto v Rad\vorju na Saškem. Za ta zlet se vrše že sedaj velike priprave. Prvi početki Sokolstva v Lužici so bdi zelo težki. Organizacija ni imela ne denaT* ja. ne orodja in poleg Nemcev so se poja* vrli nasprotniki novega pokreta celo v lastnem narodu. Danes, po desetih letih je tudi v tem oziru mnogo boljše. Savezni načelnik br. Jan Meškank, učenec češke sokolske šole. prav dobro vodi s pomočjo podnačelnikov bratov Arnošta Barta mL, Jana Meltke, Jurija Hernašta i. dT. tehme* no delo lužiškega Sokolstva. Idejna vodi* telja pa sta saivezni starosta br. Jakub Saj* ba in urednik saveznega glasila »Sokolske Listv« br. Mihael Nawka z lepim številom vdanih sotrudnikov. Administrativno stran organizacije vzorno vodi br. Gustav Ja* nak, sedanji savezni tajnik in blagajnik. Med Nemci ima lužiško*srhsko Sokol* stvo še vedno hude nasprotnike, ki z bo* <»atimi sredjstvi med Lužiškimi Srbi usta* navijajo nemško*nacionalna telovadna in športna društva, pa tudi bojna, kakor Stahlhelm i. dr. Namen teh društev je uničiti mlado sokolsko organizacijo, ker v njej vidijo »einc allsla\vjsche Knegerorga* nisaition«. Med lastnim narodom se jc ste* vilo nasprotnikov zelo skrčilo, samo tu., m tarfi" še kak mlajši katoliški duhovnikrtrt* stopa proti Sokolstvu, medtem ko večina lužiško*STbske katoliške duhovščine vsaj na tihem odobrava sokolski pokret, saj edp.no v njem vidi pravilno delo in resno stremljenje za ohranitev maloštevilnega lu* žiiško*srbskega naroda. So pa tudi taki, ki posebno sedaj, ko je zapustil Budvsin največji sovražnik Lužiških Srbov, nemški škof dr. Schreiber, javno in vneto zago varjajo sokolski pokret. Nevarnost, da se lužiško*srbsko Sokolstvo razcepi, je bila vešče odstranjena in vsi znaki danes kaze* jo, da koraka lužiško Sokolstvo svojo pra* vo pot; saj uživa Tvrševa sokolska misel med lužiško*srbskim narodom ugled, ka* kršnega še ni Sokolstvo .po desetih letih svojega delovanja uživalo pri nobenem slo* vanskem narodu. Razumljivo je, da htžiško*srbskega so* kolskega pokreta ne moremo primerjati z življenjem posameznih slovanskih sokol* skih zvez. V Sokolu v Lužici deluje v glav* nem mladina. Veliko število navdušenega sokolskega naraščaja pa nam je porok da sc bo sokolska misel med Luznskimi Srbi še lepše razvila v korist vsega Slovanstva. Luži&ko*srbsko Sokolstvo, prežeto Tyr* ševega nauka in prave slovanske misli, za* služi našo največjo pažnjo in podporo. Spoznavati lužiško*srbski narod m njego* vo Sokolstvo s potovanjem po srbski Lu* žici je velikega moralnega pomena._ 1 n* reianie predavani. lužiško*srbskih večerov in zbirk za prvi Sokolski dom v Lužici, pa bi morala biti naloga vsega slovanskega StNalbodočnost lužiško*srbskega Sokolstva ne smemo gledati z nezaupanjem, kakor to mnogi delajo, ampak mu moramo ob vsa* ki priliki prožiti bratsko nase roke v po* moč. Sokolska misel je danes luzisko*srb* skemu narodu zvezda damca m ^ se zbira pod svojim modro*rdece*behm so* kolskim praporom, gleda v njo z največ* jim zaupanjem. Kljub čestim in ostrim napadom vele« nemškega tiska ostaja luzisko Sokolstvo zvesto ne samo svojemu narodu, ampak tudi Slovanstva. Njegovo sodelovan.e m lepa udeležba na raznih ce«koslovask h noiliskih in jugoslovenskih sokolskih zle* ih ie najboljši dokaz dpha. kater, v njem vlada. Samo oni, ki pozna položaj luz.sko* Srbskega naroda, naroda, ki nima mt„ ene svoje osnovne ali srednje šole, k, nima niti najmanjših jezikovnih pravic v nemških uradih narod a. ki se zvija podnajhujsim gospodarskim in socialnim pritokom. zna Si zvestobo lužiško*sr-bskega. Sokolstva doSlovanstva. Ni namreč lahko dvigati &STEL* prapor tam, kjer je vph* vala skozi mnogo stoletij na ljudsko mišljenje nemška miselnost in nemska mo* rala Zato ne pod cen ujmo luzisko*srbske* ga Sokolstva. ampak se ravnajmo po geslu »Zvestoba za zvestobo« ter mu nudimo našo bratsko pomoč. Vekos,av Bučar. Sokolsko društvo Zgornja Šiška Na inciiativo br. Poharca se je v letos* njem poletju osnoval v Zg. Šiški pnpravlj. odbor ki si je nadel nalogo pripraviti te. melje za ustanovitev samostojnega sokol* Ka društva. Na dan ko je poset,1 Ljub, jano g. predsednik-vlade general P. Živ* kovic, smo popoldne imeli krasno uspelo ustanovno skupščino, ki so jo poleg staro* ste župe br. dr. Josipa Pipenbacherja pose« tili še župni tajnik br. Stane Flegar ,n de* legati vseh ljubljanskih sokolskih društev ter veččlanska deputacija iZovi. samo zovi! Zastopnik župe je prečital društveno upravo, ki ji starostuje br. A. Kranjc, podstarosta je br. dr. Hronovsky, načelnik br. Alojzij Zivko, načelnica š. Mira Požegova, prosve-tar br. Kovic. Sledil je daljši idejni nagovor br. dr. Iraoliča, .nakar 50 se vrstili pozdra-. vf-zastopnikov -sosednite- sokolskih društev* Sestra načelnica"- je razvila program društvenega delovanja, pevski zbor pa je zaključil važno zborovanje z zborom: »Zastava že razvita je . . .« ln sedaj, mladi Sokol poljčanski, na delo in udejstvovanje! Sokolsko društvo v Pragerskem pro* slavi državni praznik 1. december s telo* vadno akademijo v pragerski osnovni šoli. Poset za vse člane obvezen, ker se bo ob tej priliki vršila tudi zaprisega članstva. Prijatelji sokolstva vabljeni! Sokolsko društvo Ptuj. V nedeljo 16. t. nt. je priredil naš prosvetni odsek mladinski dan samo .za deco. Po 14. se je zbralo, v Mladiki okrog "200 otrok obojega spola in napolnilo risainica meščanske šole do zadnjega kotička. Spored je otvoril mešani zbor meščanske šole s sokolsko koračnico Naša pra-var. Sledil je-nagovor br. Šestana O domovini«:. v katerem je predavatelj v kratkih besedah opisal lepoto naše domovine, se spominjal srbskih in francoskih otrok in njihove velike ljubezni do domovine, posebno med svetovno vojno. V nadaljnjem svojem govoru je pozival sokolsko mladež, da mora Vedno služiti domovini, jo ljubiti in vselej govoriti s ponosom o njej. Mešani zbor je nato zapel pod vodstvom br. Hasla še Vrb-niče, Jurjevanje« in.»Grad se beli«. Sledila je predstava s skioptičnim aparatom o pticah, zvereh Evrope in plazilcih krkonih. Sokolska mladina je ves čas z zanimanjem sledila sporedu,, popolna tišina pa je .zavladala v risalnici, ko je s. Kocmutova začela pripovedovati mično pravljico o ubogem dečku dinskega dne izčrpan. — Društvo Je priredilo v nedelio 23. t. m. ob 14. v Mladiki pa naračajski dan, ki ga je pridedil prosv. odsek. Naračajski dan, ki ga je poselilo nad 100 naraščajnikov in naraščajnic s svojimi vaditelji in vaditeljicami, je otvoril starosta br. dr. Šalamun s kratkim pozdravom in nagovorom o pomenu sestankov, nakar je mešani zbor meščanske šole. zapel pod vodstvom br. Hasla sokolsko koračnico »Pohod Sokolov«. Sledilo je zanimivo predavanje načelnika br. P e r t o -ta o ustanovitelju Sokolstva dr. Miroslavu Tyršu. Za predavanjem, je bila predstava s skioptičnimi slikami o Franciji in Napoleonu in o izdelovanju stekla. Nato je mešani zbor zapel še »Jurjevanje« in »Grad se beli«. Pred zaključkom smo se še vsi naučili pesem »Pohod Sokolov«. Slične popoldneve ie sklenil prirejati naš prosvetni odsek za deco in naraščaj vsak mesec, kar toplo priporočamo tudi. drugim društvom. — Zdravo! — S. K. Sokol v Gornji Radgoni. Vkljub ne* ugodnim prilikam in razmeram je tukaj* šnjemu Sokolskemu društvu končno uspelo dobiti v najem eno sobo v hiši g. Ritonje na Spodnjem grisu. Je to mala sobica, ki sicer zdaleka ne ustreza pogojem drustve* nega lokala, pač pa je za tukajšnje krajev ne razmere pripravna za knjižnico. Pre* tekli teden je bila knjižnica z vsem inventarjem nreseljena v novi lokal, kjer bo se* daj redno poslovala vsako nedeljo od 10. do pol 12. dopoldne. Sprejemali se bodo novi člani ter zopet, redno izposojevale knjige proti nizki odškodnini, tako da je omogočeno vsakemu, še tako revnemu, čl:-* nu posluževati se štiva, s katerim zaenkr it knjižnica razpolaga. Oskrbljeno je tudi, dr, Mi ste že naročeni na »ŽIVLJENJE IN SVET" T bosta lokal in čitalniška soba odprta dva« krat tedensko zvečer in temperirana tako, da se bodo lahko vršil manjši sestanki čia* nov. in sicer vsak torek in petek počenši 2. decembra, da se na ta-način odpomorc članstvu v dolgih zimskih večerih s po« trebnim razvedrilom. Segajte pridno po le« pih knjigah! Kfe tiči vzrok? V revmatizmu, 11 trganju v sklepih, 1?živčnih bolečinah? Mogoče posledice prehlajenja ? Veči-i? noma je vzrok v takih slučajih ne-? zadostna nega telesa. Veliko ljudi l?že nad 34 let rabi okrepčujoče sred-»stvo za olajšanje bolečin, hišno zdravilo in kozmetikum: Fellerjev ELSAFLUID ter si zna ohraniti stalno zdravje. Rabijo ga za mazanje in cenijo njegovo dejstvo tudi proti kašlju, hripavosti, bolečinah v vratu in prsih ter proti gripi in n?hodu, rabijo ga tudi notranje pri neugodnem občutku itd. Storite tudi Vi tako, pomagalo bo tudi Vam! Fellerjev »Klsafluid« dobite v lekarnah in ?lv< ih trgovinah v poskusnih steklenicah po t>. dvojnih steklenicah po 9 Din ali v specijalnih velikih steklenicah po 3t> Din. Poštni pak«t vsebujoč 1) poskusnih ali fi dvojnih ali 2 veliki sjiecijalni steklenici 62 Din, a takšni paketi :amo 109 Din pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, EIsatrg 245, Savska Bano\ina. Ob prvem kihu. ob najmanjšem ščegetanju v nosu ali grlu zatecite se takoj k razkužilnim pa-stiljam VAIJD A ki preprečujejo, lajšajo in odpravljajo vnetje sluznic ter povzročujejo njihovo odpornost zoper prehla-jenje, nahod, vnetje " krhlja, katar itd. Pastilje VALDA zabra-njujejo nahodu razširjenje na prsa. Toda pazite, zahtevajte vedno samo izvirne pastilje VAL-Da. Prodajajo se izključno le v škatljicah z napisom »VALDA« v vseh lekarnah in drogerijah. OGLEJTE SI OTOMANE v različnih vzorcih od 550 Din naprej, patent divane od 1500 Din, salonske garniture od 1800 Din, peresnice od 290 Din, mo- droce afrik, močno blago, 240 Din. Vsa popravila izdeluje točno in najceneje le Sajovlc, LJUBLJANA, STARI TRG 6. VZAMEM ZASTOPSTVO popolne ali nepopolne špecerije za Slove* nijo. Res dobro upeljan, vesten išccr.i tu« di dobrega in stalnega mesta. — Potujem 10 let brez menjave delodajalcev. Ponudbe pod »Št. 50« na oglasni oddelek »Jutra«. 15994 Lepi beli zobfc. Lepi beli zobje privlačujejo vse poglede. Rumeni zobje so zoperni. drugim, oni so trn v očesu in odjemljejo ves čar. Ako želite, da bodo vaši zobje beli, nepokvarjeni po gnitju in da bodo vaše dlesni bolj čvrste in rdeče, začnite uporabljati KOLYNOS! Očarani boste nad doseženimi uspehi. Ni ničesar, kar bi ji nalikovalo. Samo njena antiseptična pena prodre v vsako brazdico in razpoklino. Ona odstrani s površine zoprno in rumenkasto prevleko, ona nevtralizira kislino in ubija nevarne klice na ustnah, ki izzivljajo gnitje zob. Uporabljajte KOLYNOS 10 dni. pa boste to ugotovili in opazili razliko! I Možje! OS odpravite z uporabo neškodljivega fcre-pilnega sredstva »La EROS«1 Učinkuje f vsaki starosti s presenetljivim uspe-bom. Ohrani seksuelno moč do pozne starosti. Tisoči zahvalnlc! Zajamčerjc neškodljivo! Na tisoče moških potrju-le nagli in zanesljivi uspeh sredstva. Cena 60 Din; močnejše 100 Din. Ordi-naeijskl laboratorij Haivelka. Praga 65 Nusle, Božetech ora ul. Nr. 10-J-54 poštni pred. št. 17 CSR. Napišite, prosimo. točno svojo adrrso' Iz življenja in sveta ' ■ ■■■ ' " ' Kraljevi jubilej na Norveškem O priliki 251etnice vladanja kralja Haakona so se v Oslu zbrali člani severnjaških dinastij. Spredaj sede od leve na desno: Norveška kraljica Maud, danska princesa Thvra, danska kraljica Aleksandra, soproga norveškega prestolonaslednika Marta. Zadaj v istem redu: Danski princ Gustav, angleški princ Jurij, danski kralj Kristijan, norveški kralj Haakon in njegov sin prestolonaslednik Olaf. Japonski potres Z Daljnega vzhoda prihajajo zopet vznemirljive vesti o potresu, ki je južno japonske prestolice Tokija spremenil cvetočo pokrajino v prizorišče obupa in groze. Prošlo sredo ponoči je prebivalce Tokija zdramil iz spanja močan potresni sunek in prebivalstvo, ki je že vajeno sličnih nesreč iz prejšnjih let. je pohitelo na ulice, pričakujoč silnejših sunkov. Na srečo so elementarne sile to pot prizanesle glavnemu mestu, pač pa so svojo uničujočo itioč dokazale v obilni meri v južnih pokrajinah. Sicer je potres tudi to pot v Jokoha-mi in Osaki zahteval precejšnje" število žrtev in povzročil tudi znatno škodo na poslopjih, vendar je bilo središče potresnega gibanja južneje na polotoku Izu, kjer se je zemlja tresla v silovitih sunkih po par minut in kjer so popolnoma uničena mesta Numazu, Išiuca in Izu. Uničenih je okoli 1-300 človeških bivališč. Polotok Izu je priljubljen letoviški kraj z raznimi toplicami in večjimi letoviškimi podjetji. V tej pokrajini leži tudi cesarjevo poletno bivališče, ki ga je potres popolnoma razdejal. Nesreča je dobila še večji obseg s tem. da so se na več krajih dogodili zemeljski plazovi, ki so zasuli struge rek in potokov ter je nastopila nevarnost povodnji. V kopališču Ito je ob potresu izbruhnil silovit požar, ki se je tekom dneva razširil na vse mesto, Društvo prijateljev umetnosti za odstranitev nepotrebnih las«) se je obrnilo na ugledne zgodovinarje, dobre poznavalce klasičnih realij, z vprašanjem, kako so se brili stari Rimljani. P.rczhibno gladki podbradki nekdanjih Cezarjev in Ciceronov obujajo v duši sodobnega brivca globoke misli. Mi se mučimo z našimi »varnimi« ali nevarnimi britvami. A Rimljani niso imeli ne bru-sačev, ne našega, jekla. Ali je res, da so si pomagali s kremenastim rezilom? Kako se je izdelovalo? Ali ni bilo boljše nego sedanje britve? Če bodo zgodovinarji kos nalogi, bodo prijavili čikaški brivci na novo nekdanje rimske patente. To je bil peRzionist! Na Angleškem je nedavno umrl v starosti 93 let bivši angleško-indijski uradnik AVilliam Mac Quahae, ki ie služil državi 10 let, nakar so ga upokojili s celotno penzijo, kajti mož je bil tako bolan, da so mu zdravniki izdali spričevalo o skorajšnji smrti. V pokoju pa je popolnoma ozdravel ter več ko polovico svojega življenja preživel z lepo penzijo in popolnoma zdrav. Šel je v pokoj s svojim 43. letom in je ravno 50 let užival zasluženo pokojnino. Če ima indijska Uprava več takih penzionistov, ni nikako čudo, da se Indijci upirajo angleški nad-oblasti. Znano je, da je na Angleškem na tisoče penzionistov, ki trosijo težko prisluženi denar indijskega ljudstva v tujini. Komarji in plavolasci Ne samo možje, ampak tudi komarji dajejo prednost plavim lasem, trdi ameriški živnloslovee Herman Hor-ning, ki ga smatrajo za enega najboljših poznavalcev teh žuželk. Opazoval je. da se neprijetne živalice sploh ne brigajo za osebe s temnejšimi lasmi, če so rumenolaske in seveda tudi rume-nolasci v bližini. rNa tem ni nič čudnega.« piše Horning. r kajti žuželke so zelo občutljive za svetlobo in vse svetlo jih privlačuje. Že često so opazili, da napadajo v orientu belokožce neprimerno rajše nego temnopolte domačine. To so doslej razlagali s tem. da jim prija »nova kri«. Pa najsi jim pri-ja ta kri ali pa jih privlačujejo svetli lasje in koža, vsekako je dejstvo, da trpijo plavolase osebe poleti radi komarjev bolj nego brinetne ali celo črnolase.« Najnovejši ameriški rekord Postavit ga je znani filmski artist Ted La Fay, ki je presedel 76 dni in noči ua vršiču — zastavnega droga na strehi gledališča Golden Gate v San Francisc-u. Ted I.a Fay nadomestuje, kakor znano, prave junake v filmskih delih pri izvajanju težkih akrobacij, ki bi jih sami ne zmogli. Kako bo v bodoče s tem njegovim poslom, jc težko povedati. Zdravniki pravijo, da si je s svojim najnovejšim blaznim mojstrstvom na drogu tako pokvaril zdravje, da nc bo nikoli več zdrav. Zora vo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—kot za zdravje popolnoma neškodljiva. LTspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Kadičeva (Duga) ul. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. Sloni na ulicah velemesta Pohod cirkuških slonov po Berlinu. Pojava orjaških živali je tudi za velemesto še vedno senzacija in dosega v polni meri svoj reklamni namen. Prebivalci pragozda so tudi na trdih asfaltnih tleh ohranili svojo znano dostojanstvenost in ravnodušnost. x t t » ♦ t t : N AZN AtflliO! Konfekcijska trgovina Co. is a ki fe obratovala do sedaj t Ljubljani Hiklošičevi cesti št. 14. II. nadstr. vljudno naznaiifa, tla sc |e preselila j v sosedno hišo Delniške tiskarne d. d. I (preje tiskarna Kleinmajr & Baniberg) | u a Miklošičevi cesti v I. Madstropje j ter se svojim cenj. trgo.vskim prijateljem vdano priporoča | Zane Grey 15® ti i Roman Antonio, ki je bil drugače tako vesel, se je bil vrnil molčečen in mrk. Elien ni mogla spraviti iz njega druge besede kakor to, da je poklic ovčjega pastirja zadnje čase združen z nevarnostmi, ki se miroljubnemu Mehikancu upirajo. Zvedel je bil nekaj, česar ji ni hotel povedati. Elien je pomagala pripravljati večerjo in molče sedla k jedi. Antonio ji ie sporočil očetovo prepoved, naj se v temi nikar ne vrača domov. Po večerji sta se pastirja umaknila vsak v svoj ^otor in prepustila ogenj Eileni. Neutegoma je stopila po zavoj, da bi ga sežgala. 2enska radovednost jo je grizla v srce. Odnehala je toliko, da ie potresla in otipala zavitek in nazadnje celo odtrgala vogal papirja; tedaj je zagledala tri besede, napisane s svinčnikom. Sklonila se je bliže k plamenu in jih prebrala: »Za mojo sestro Ano.« Elien je gledala veliko, drzno pisavo, ki je bila zelo razločna in zala. In zdajci je popolnoma odtrgala vnanji ovoj, Po pisanju na notranji strani je spoznala, da je zavoj iz neke prodajalne v San Franciscu. »Za njegovo sestro Ano... Ano Isbelovo. To mora biti tisto črnolaso, črnooko dekle, ki sem jo imela 'ako rada, dokler nisem zvedela, da je Isbelova... Njegova sestra!« In spet je Elien položila skrivnostni zavoj v svoj šotor. Ne da bi ga bila odprla in ne da bi ga bila sežgala, je legla spat. A kakorkoli se je obračala, zmerom je imela občutek, da se je čudna reč dotika. V malem šotorčku ni bilo dosti prostora. Najprej ga je položila k zglavju zraven svoie puške, a ko se je okre-nila, se ga je dotaknila z licem. Zdrznila se je, kakor da bi jo bilo zbodlo. Porinila ga je drugam, a kmalu nato ga je spet utipala z roko. Nato ga je vrgla k znožju postelje, kjer ji je padel na noge. Karkoli je napravila, bližini tega nezaželjenega in skrivnostnega daru ni mogla uiti. Po malem je zadremala. Sanjalo se ji je, da je zavitek roka, ki jo miluje, sega po njenih rokah in jo objemlje z rahlim, a močnim pritiskom. Ko se je zbudila, jo je obdajala temna, tiha noč. Le rahlo ječanje vetra v borovcih in tenko pocingljavanje ovčjih zvoncev je motilo vedro tihoto. Tako majhna in zapuščena se je zdela sama sebi tu v globini gozda: naj se je še tako trudila, nič več ni mogla misliti tako kakor pri belem dnevu. Gnev, ponos, jeza — vse je bilo kakor potolaženo ... Zjutraj se je Ellenina neodločnost obrnila. Nazadnje je zavila nadležni zavoj v svoje odeje in se namenila, da ga sežge, kadar pride domov. Antonio je privezal njeno prtljago na mezga. Kerjii imela konja, je morala peš prehoditi več milj dolgo pot do očetovega ranča. Z živahnimi koraki je krenila na pot, vodeč mezga za vajeti in noseč puško v roki. Kmalu je bila globoko v dišečih gozdovih. Nebo je bilo jasno, jutro hladno, slane ravno toliko, da se je trava iskrila kakor z demanti posejana. Elien se je čutila svežo, prožno in polno poguma': njena mladost se ni dala potlačiti. Vse bogastvo neznanega življenja je vstajalo pred njo in jo vabilo. Stopala je kakor v sanjah. Njene misli so bile tisočerne, globoke in bežne, ne današnje in včerajšnje, ne uklenjene v resničnost, ki je bila okoli nje. Velike sive. belorepe veverice so ji smukale čez pot. skakale na drevesa, se ustavljale in gledale za njo, ko je šla mimo. Njih male rdeče sestrice so žvižgale in brlizgale nanjo. Iz sleherne gošče ss je razlegalo gavdranje puranov. Soje so vreščale v vrhovih. Zatopljena v svoje srečne sanjarije, je Elien prehodila gozd 'n kmalu dospela na pot. ki je vodila v divjo hosto Chevelonskega kanjona. Na koncu tega kanjona je stala na majhnem, ravnem travniku surova enosobna kladara z vegastim ilovnatim dimnikom ob vnanji strani. Ta koča je bila dom moža, ki je živel tukaj že dolgo časa. Ime mu je bilo John Sprague in ukvarjal se ie z rejo mezgov. Imel ni ne goved ne konj — da, niti psa ne. Govorica je trdila, da je bi! Sprague iskalec zlata, eden tistih mnogih, ki so iztikali tod za rovom Izgubljenega Holandca. Sprague je poznal kotlino in Rim bolje od vseh ovčarjev ali rančarjev. A njegova slava se je opirala pred vsem na to, da se je ukvarjal samo z rejo mezgov, ki so bili najlepši v vsem 'I ontu. Vsako leto jih je nekai prodal. Tudi Elien je bil že podaril enega, čeprav se je sila nerad ločil od svojih živali. Ta stari mož je bil njen edini prijatelj. Ko je ondan prišla s svojimi ovcami na Rim. je bil stric John, kakor ga je Elien imenovala, po opravkih v Grass Va' iy. Danes je z veseljem zagledala nad dimnikom višnjev oblaček dima in začula zlozvočni hrup mezgov. Ko je stopila na jaso, je stal Sprague med vrati svoje kolibe. »Alo, stric John!« »Ho, če to ni Elien!« je prisrčno odvrnil. »Kakor hitro sem zagledal tvojega belonosega mezga, sem takoj vedel, kdo ga vodi. Kje smo pa bili, dekletce?« Sprague je bil majhen star možiček z visečimi rameni, sivo glavo in zvitimi očmi. ki so prijazno sijale iznad rdečih lic. Tobakove lise na njegovi bradi in umazana, pegasta, razcapana, slabo dišeča obleka, ki jo je nosil, nikakor niso ugajale Elien: toda upanje, da bi ga kdaj naučila snažnosti, jo je bilo zdavnaj minilo. »Ovce sem pasla. In kod ste vi hodili, stric?« »Po krmo sem šel. Ne pomnim zlepa, da bi se bil kdaj tako dolgo zamudil v Grass Valley. A to ni bilo čudo, če pomisliš —« »Kaj?« je naglo vprašala Elien, ko je starec premolknil. Sprague je naglo potegnil iz telovnika črno pipo in jel s prsti otirati rob njene glavice. Zamišljeni pogled, ki ga je uprl v Elien, je bil tako resnoben in dobrotljiv, da se je ustrašila: pa ne da bi ta dobrota pomenila sočutje? »Stopiva noter, da sedeva, kaj?« »Ne. hvala.« Elien je sedla kar zunaj na klado. »Povejte stric, kaj se godi v dolini?« »Ne dosti — če človek ne pazi na čenče. Teh je pa res na prebitek.« »Čenče so bile zmerom.« je zaničljivo rekla Elien. »Ostudna, opravljiva. hudobna luknja je ta Grass Valley!« prvovrstna, namizna, samo izbrano blago; se dobe od 8. do 16. ure sta ,,EaIkasm". Javna skladišča ps^uJiM IsgMPii It®® « 1 h S.--S> M J® Bi \ I J!... SUobhPIP IffJžg&^iViV tKilEi 1 Ako potrebulete pokrajinske razglednice v pristni fotografski ali kaki drugi izdelavi event. druge fotografsko - industrijske izdelke po konkurenčni ceni, Dišite na KADMOS. Ljubljana, poštni predal 349. 364 NABAVITE si, ako želite, da bo v vašem stanovanju toplo, naše 15803 AMERICAN štedilne in stalno goreče neči ENA PEČ ZA VEČ SOB Ne dajte se pregovoriti drugim ponudbam ker so naše AMERICAN najboljše in najcenejše. — Zahtevajte ponudbo od VOJVODJANSKA LIVNICA D. D. NOVI SAD, Suvoborska 11. — Naprodaj po vseh večjih mestih. — Pljučne bolezni so rnmm Pljučna tnberhtdosa, sušica, kašelj, suhi kašelj, sluzasti kašelj, nočno potenj, bronhijalnl katar, katar grla, zaslinjavanje, bruhanje krvi, izpljuvanje kr«, to noba, astmatično hropenje, bodljaji itd. so ozdravljivi. NA TISOČE OZDRAVLJENIH. ZAHTEVAJTE TAKOJ MOJO KNJIGO! „NOVA UMETNOST HRANJENJA", Pred uporabo. I ki je že mnoge re- Po uporabi. šila. Ta se more uporabiti pri vsakem načinu življenja in pomaga, da bolezen hitreje obvladamo. Telesna teža raste in postopno poapnenje zaustavlja bolezen. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo vrlino moje metode in radi odobravajo uporabo iste. čimprej se začne z mojim načinom hranjenja, tem boljše. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere zamorete črpati mnogo potrebnega. Kopr tort bolezen muči, kdor se želi na nagel način temeljito in brez nevarnosti znebit svojih bolečin, naj še danes piše! « -zastonj bre Naglašam ponovno, da dobite moje pojasnilo POVSEM ZASTONJ, bre. vsake obveze z Vaše strani, ter bo Vaš zdravnik sigurno pristal na ta od prvil, profesorjev kot izvrstno pri poznan NOVI NAČIN VAŠEGA HRANJENJA. Zaradi tega je v Vašem interesu, da takoj pišete, pa Vas bo moje tamoSnj. zastopstvo vsak čas najbolje postreglo. črpajte pouk in ojačeno voljo do življenja iz knjige izkušenega zdravnika Ona vsebuje okrepčilo in življensko uteho in se obrača do vseh bolnikov, ki se zanimajo za sedanje stanje ZNANSTVENEGA ZDRAVLJENJA PLJUČ. Georg Fulgner, Berlin — Neukolln, RIngbahnstrasse 15957 No. 24• Abt. 619 Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspehf Nove knjige otrokom za Miklavža in Božič naročite takoj. Izšlo je osem čudovito lepih knjižic, polnih samih ilustriranih pripovedk o dobrih škrateljčkih, svetlolasih vilah, okrutnih copernicah, morskih pošastih, začaranih gradovih, čarobnih rožah, princih, princesah, nesrečnih živalih itd. . Vilinske gosli (priredil Iv. Albreht) O srečnem krojaču (priredil Iv. Albreht) čarobni studenec (priredil Alojzij Gradnik) Mihec in princ Lenuha? (Priredil Pavel Karlin) Koko in druge živalske zgodbe (Priredil Alojzij Gradnik) Božične pripovedke (Priredil Pavel Karlin) Dolgouhi Jemejček (Priredil Pavel Karlin) Princesa v pomaranči (Priredil dr. Stanko škerlj) se imenujejo knjižice, odete v pestrobojne, nalašč za otroke slikane ovitke in opremljene z večbarvnimi, otroško domišljijo cživljajočimi slikami. Knjižice so zelo poceni. Vsaka velja s poštnino vred broširana le Din 13.50, vezana pa Din 17.50. Vseh osem velja vezanih s poštnino vred le 100 Din. Naročite jih po dopisnici, denar pa pošljite po položnici, ki jo dobite na pošti, in na katero napišite: Tiskovna zadruga v Ljubljani, knjigarna, poštno-čekovni račun št. 11.926. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Šelenburgova ulica 3. •Vorje s/ei Oslo hikory smuči — norveška srauška oprema — domača smuška oprema — domače smuči — maže vseh vrst — največja zaloga in izbira — najnižje cene — montaža in popravila. Trgovcem primerne popuste! Ceniki na razpolago! Zaloga pri Screc Telef. 30-06 D. o. z. V PALAČI LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE — DUNAJSKA CESTA 1 GOSPOSVETSKA CESTA 14 lil LLfiMfir Tehnični del rubrike urejuje avtotehnični oddelek Vacuum Oil CompanT. d- d. Kdo je kriv? V zagrebški avto-reviji »Motor Športe je izšel te dni članek pod gornjim naslovom, ki tudi z druge strani ilustrira vprašanje prometnih nezgod, o katerem smo v naši rubriki že večkrat spregovorili. Zaradi zanimivosti prinašamo članek v prevodu: V jarku poleg ceste leži neka zdrobljena masa, ki je malo prej predstavljala kmečki voz. V sredi voza se je bil zaril avtomobil. Konji, ki so še pred nekoliko minutami veselo poskakovali, gledajo preplašeni, kaj se je zgodilo. Kočijaž, ki je do zadnjega trenutka veselo vihtel bič, leži ranjen in stoka, a poleg njega leži otrok, ki je čudežno ostal nepoškodovan. Šofer avta je dobil hud udarec na glavo, njegov sopotnik je padel iz avta in se precej hudo ranil. Cesta pa ie baš na tem mestu široka in ravna ter dobro pregledana. Človeško je, da se takoj vprašamo, kdo je kriv? V trenutku je bila na mestu nesreče kopa ljudi. Ne morda zato, ker se ljudje v takih slučajih radi zbirajo v želji, da pomagajo, ali ker so zelo radovedni, ampak tudi zato, ker se je nesreča zgodila v bližini večjega kraja. Predvsem se seveda razpravlja o vprašanju krivice. Najprej na mestu same nesreče po »očividcih«, pravzaprav onih, ki so prihiteli kmalu po nesreči na mesto. Njih mnenje je enodušno, ter prav za prav za njih io vprašanje sploh ni bilo sporno: avtomobil, to prokleto novodobno strašilo, ki samo moti vaško idilo se je zaletel v kmečki voz; kaj ni to dovolj, da se ugotovi, da je nesreče kriv avtomobil, oziroma njegov vozač? Ogorčenost publike temelji na tem prepričanju in samo poveča mržnjo proti motornim vozilom. Lahko se tudi primeri, da potniki avtomobila takoj občutijo na svojih telesih ljudsko »kazen«. Stvar pride končno pred sodišče, — edino mesto, ki je merodajno za ugotovitev krivice. No, kaj se pa tukaj zgodi? Sodišče se mora v največ slučajih naslanjati na iz-Ivaze prič, t. j. onih ljudi, ki so bili na mestu nesreče in so vse videli. Bolj redko pošljejo na mesto nesreče strokovnjake, ki so rekonstruirali dogodek. Pozabiti ne smerno, da so priče že v naprej izrekle obsodbo in da je proti šoferju in enemu ali dveh sopotnikom po deset in več prič, ki so izpovedale, da je avto vozil s strahovito hitrostjo in po napačni strani ceste. Obsodba je padla; motoristi so plačali odškodnino in kazen, sodišče ie zadovoljno, ker je stvar rešilo, kakor zahteva zakon. Kmetje so zadovoljni, ker jim je uspelo, da občutljivim potom svojo nenaklonjenost napram motornim vozilom in vozačem. A motoristi? Ti so vzeli obsodbo na znanje in morajo biti zadovoljni, da niso še več plačali, — kajti če imajo motorno vozilo, morajo imeti tudi dovolj denarja za take stvari. Drugič naj pazijo, kako bodo vozili. Skoro nikoli se ne vprašamo, zakaj bi moral biti vedno kriv le motorist. Na cesti, ki je namenjena prometu, se ta smatra še vedno za nekakega gosta. Ne smemo pozabiti, da taki primeri niso osamljeni. Ni dolgo temu, da se je dogodil slučaj, kakor smo ga v uvodu opisali, a sedaj beremo zopet o nezgodah in. sličnih nesrečah. Zato je skrajni čas, da pomislimo na to, kako bi preprečili take dogodke. Mora se tudi nekaj napraviti, da bi omogočili pravilnejše in pravičnejše presojevanje vzrokov. Sodišču ne moremo šteti v zlo, da je kaznovalo motoriste v sličnih primerih, kakor smo ga opisali, ker se sodišče ne more ozirati samo na izjave motoristov, ampak mora vpoštevati seveda tudi izjave prič. Lahko pa se da nekaj drugega boljše organizirati. Ozrimo se po drugih državah, kjer motorizirani promet ni več v povojih; tudi tam so imeli in še imajo iste težkoče in so morali rešiti iste probleme, kakor mi in zato nam lahko pridejo prav njihova izkustva. Dejstvo, ki se ne da pobiti, je, da se izven mestnih mej predpisi o vožnji ne spoštujejo. To velja posebno za predpis, da se vozi po desni strani in marsikateri tujec, ki je prišel v našo državo se je čudil, da se pri nas vozi v mestih po desni strani po deželi pa po levi. Dalje je dejstvo, da se baš zaradi tega dogajajo nesreče, ker vozijo kmečka vozila skoro vedno po levi strani ceste. Jasno je, zakaj je nastala ta razlika med mestom in dežeio. V mestih imamo redar-stvo, medtem ko na deželnih cestah ni prometnikov, ki bi pazili na prometne pred-pise.Ne preostane torej nič drugega kakor urediti tako cestno redarstvo, ki bi križa-rilo po cestah in skrbelo za red. Promet z motornimi vozili se po deželnih cestah razvija vse bolj in bolj. Dovolj je, da pogledamo, kako razprostranjena je mreža avtobusnih prog po naši državi. V sezoni imamo poleg tega na cestah še ino- zemske turiste na motornih vozilih. Vsled tega ne bi mogli trditi, da bi bilo prezgodaj urediti redarstvo na cestah, posebno še, ker se motorizacija prometa pri nas vedno bolj širi in res samo lahko raste. Organizacija, oziroma ureditev take prometne službe je potrebna ne le za motoriste, ampak za vse činitelje. Moramo pa takoj povdariti, da so bistveni pogoji za uspešnost take institucije visoke denarne globe in hitro kaznovanje. Ljudje so konzervativni in jih je težko naučiti, da hodijo in vozijo drugače, kakor njih predniki. Če to upoštevamo, jim tega tudi ne moremo zameriti, ampak potreba prometa mora biti nad vsako sentimentalnostjo. Eno pa je gotovo: tudi najbolj nazadnjaški človek, ki ie nekoč bil občutno kaznovan, bo drugič pazil, da ne prekrši predpisov. Prepričani smo, da bi bila institucija prometnega redarstva na cestah deležna največje podpore s strani motoristov, poediu-cev, kakor klubov, ker so vsi enako inte-resirani na varnosti prometa. O tem. kako bi se imela ta služba vršiti v podrobnostih, bi se dalo dolgo razpravljati. Glavno je za sedaj, da se to vprašanje reši v načelu. Pisec članka, Lj. Radoševič, piše nadalje o važnem faktorju, ki mora pomagati pri ureditvi prometa ter citira članek g. M. E. Širce, ki je nedavno izšel v isti reviji o potrebi pravilne vzgoje mladine. To vprašan jez—,ošepžcgo kiSleudustrij hajjaajpdog šanie je seveda vsekakor pereče, kajti, če se naraščaj ne vzgoji v pravem duhu, ne moremo zahtevati prometne discipline, ki more biti na višini le tedaj, če temelji na prepričanju, da je motorizirani promet potreben in vsled tega potrebna tudi disciplina hoje in vožnje. Število avtomobilskih nesreč v Nemčiji vsako leto pada. Če pomislimo, da promet z motornimi vozili stalno narašča, je to dokaz, da napredovanje avtomobilizma nikakor ne pomeni nevarnosti za življenje na cesti in ne ogroža reda v javnem prometu. Tako je prišlo 1. 1925. v Nemčiji na vsako 2742. motorno vozilo eno poškodovano ali uničeno vozilo, 1. 1929. pa samo na vsako 3110. vozilo. Od 4022 vozačev je bil lansko leto ranjen samo eden. Hitro napredovanje strokovnega časopisja v inozemstvu dokazuje, da se zanimanje za motorna vozila vedno bolj širi. V Zedinjenih državah Severne Amerike je bilo leta 1922. samo 11 strokovnih časopisov za avtomobilizem in motociklistiko in od teh sta samo 2 obravnavala čisto tehnična vprašanja. Lansko leto jih je bilo že 52, in sicer samo razširjenih ter uglednih časopisov, ki so v kakem oziru na višini; časopisov pa, ki dožive samo nekaj izdaj, je že cela legija. — V Angliji so jih imeli pred štirimi lett petindvajset, danes jih je že petdeset. — V Franciji je prišel leta 1923. po en strokoven časopis na 321 tisoč prebivalcev, danes cela vrsta naravnost razkošnih tednikov pride že na 190 tisoč. — V Nemčiji izhaja cela vrsta naravnost razkošno urejenih tedni- kov in mesečnikov, posvečenih izključno avtomobilu in motociklu. — Pri nas v Jugoslaviji imamo zaenkrat samo dva. in sicer Motor«, ki izhaja vsakih 14 dni. ter mesečnik »Novi motor«. Razen tega imata dva dnevnika, naše iJutro? in zagrebški »Jutarnji list«, redni tedenski strokovni rubriki za avtomobilizem in motociklistiko. Milijon kilometrov v dvajsetih letih je prevozil monakovski portretist. profesor Langhorst. En tak rekord je sicer že zabeležen, vendar radi omenjamo še tega, ker je razveseljiv znak za dober materijal in solidno zgrajeno vozilo. Avtomobil je bil kupljen 1. 1910, ima samo nekaj manjših reparatur ter novo, moderno karoserijo; med vojno je prevozil v službi nemškega Rdečega križa 350 tisoč km ter lahko vozi še danes po visokih gorskih krajih kot nov. Vozilo je tipa FN. Novosti Šentiakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija R o d S. (Nadaljevanje) Priollet M., Seržant Diavolo. Roman. 4639. Keyhoe D., Gusar v oblakih. Letalski roman. 4640. Bernede A., Belfegor. Pustolovski roman. 4641. Hough E„ Možje. Roman. 4642. Zevaco M., V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 4643/44. Rotman G. Th., Bratec Branko in sestrica Mica. Pravljica s slikami. 4645. Potovanje in čudovite prigode Tomija Popkinsa. Pravljica s slikami. 4646. Ciril-Metodijska ideja v luči vere in kulture. 4647 r. Kolar Iv. J., Preporodovci 1912—1914. 4648 r. Delluy M., Tajne rijeke Suzette. 1378 h. Glaspell S., Narzissa. Roman. 11631 n. VVolff Lud., Smarra. Roman. 11632 n. Grey Zane, Der Wanderer in der Wiiste. Roman. 11636 n. Die letzte Spur. Roman. 11637 n. Der Letzte der Prariejager. 11638 n. Manner der Grenze. Roman. 11639 n. Bost Pierre. Bankrott. Roman. 11640 n. Martet Jean, Der Tiger. Weitere Unter-haltungen Clemenceaus mit seinem Sekretar. 11642 z. Denny Ludwell, Amerika schlagt England. Geschichte eines Wirtschaftskrieges. 11643 z. Eipper Paul, Zirkus. Tiere, Menschen, Wanderseligkeit. 11644 z. Schickele Rene, Symphonie fur Jazz. Roman. 11645 n. Sforza Carlo, Gestalten und Gestalter des heutigen Europa. 11647 z. Beebe VVilliam, Im Dschungel der Fasa-nen. 11648 z. Eichhorn \V., China gestern, heute, mor- gen. 11649 z. Oppeln-Bronikouski Fr.. Schlussel und Schwert. Ein Papstleben au0 Jem Cm quec^rjto. 11650 n. Stevenson R. L„ Der springende Lo\ve. Roman. 11651 n. Jaeques Norb., Fiinf in der Sudsee. Roman. 1165? n. BeumelUurg V,., Die Gruppe Bosemiiller. Roman. 11653 n. Stjernstedt Marika, Ullabella. Roman. 11654 n. Otto Max, Das Kreuz in der Wildnis. Er- lebnisse. 11655 n. Seidel Ina, Das VVunschkind. Roman. 11656 n. Bertau.v Fel. u. H. Kesten, Neue franzo- sisehe Erzahler. 11664 n. Muscliler R. C., Insel der Jugend. Roman. 11665 n. Jo van Ammers-Kiiller, Frauenkrezzug. 11666 n. Mohr Adrian u. A., 33 Jahre versehollen im Packeis. Die arktisehe Freiballon-Expedition des Schvveden S. A. Andree. 11668 z. Eidlitz W., Zodiak. Roman. 11669 n. Natonek H., Geld regiert die VVelt oder die Abenteuer des Gewissens. Roman. 11670 n. Hamsun Knut, August Weltumsegler. Roman. 11674 n. Sidgvvick Cecily, Mutterherz auf Reisen. 11676 n. London Jack, Joe unter PiraK*>. 11677 n. King Barbra, Die Schvvester aus Pariš. Roman, 11679 n. Gunnarsson Gunnar, Schwarze Sch\vin- gen. Roman. 11680 n. Keyserling H., Amerika der Aufgang ei- ner neuen Welt. 11686 z. Lennhoff E., Politische Geheimbiinde I. 11687 z. VVendel Hermann, Danton. 11694 z. Drejfus Alfred, Fiinf Jahre meines Le- bens. 11697 n. Droonberg Emil, Die Ansiedler in Canada. Roman. 116S4 n. Vse tu navedene knjige se lahko naroče pri Tiskovni zadrug v Ljubljani, šelcn-burgova ulica. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, izposoja vsak delavnik od pol 4. pop. do pol 8. zvečer najlepše knjige v desetih jezikih in modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se pošiljajo tudi po pošti na deželo. Iz-posojilni rok tri tedne, za znanstvene štiri tedne, izven savske in dravske banovine še po en teden več. Na razpolago tiskani imeniki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. i Za Miklavža — darila — za Božič nudi v novo preurejeni trgovini Ivan Bogataj Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkve) in sicer: moderne lestence za jedilnice, salone, gospodske sobe, moderne ampelne za spalnice, svetiljke za nočne omarice, okrasne svetiljke, pisarniške svetiljke, ročne in žepne svetiljke, likalnike in kuhalnike, kuhalne plošče, čajne kangljice, grelne blazine masažne aparate, svilene senčnike po naročilu. % S S š s° / p? * * /P p / > v fiMi lili zastopnlRa za motorna vozila angleškega proizvoda Znamka je v Jugoslaviji že izredno vpeljana. V poštev prihajajo samo solventne tvrdke. Prednost imajo, ki so se že bavili s tem predmetom in razpolagajo z organizacijo, ki stavi ja v izgled uspešno delo. Ponudbe pod »Svetovna marka« na EVTERREKLAM D. D. ZAGREB, Marovska 28, 13—73. 15861 so najzanimivejše čtivo potopisne povesti Karla Maya. Pravkar je izšla povest Old Surehand v dveh zvezkih na 620 straneh. Oba zvezka veljata broširana Din 96.—, v platno vezana Din 128.—. Knjigi sta najzanimivejše darilo za Miklavža ali Božič. KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI, šelenburgova ulica 3. 85 iga Vseh skrbi se iznebite!! POMAGA Vam pr) motnjah in izostajanju, kakor tudi pri prenehanju mesečne perijode v dolgih etih tisočkrat preizkušeLO in dosedaj edino po zdravnikih priporočeno zanesljivo sredstvo prof. dr. Rettija »EROSEA«, ki takoj v nekaj ura laoesljivo učinkuje, ne da b; dotičnico motal v njenem poklicu. — Cena 70 Din, spec. tastarele motnje 100 Din, koncentr. ta ženske močne narave 150 Din. — Zajamčeno neškodljivo. — Temu sredstvu se ima zahvaljevati na tisoče žensk za zanesljiv io nage! učinek io za povrnjeno brezskrbnost. — Diskretne pošilja po pošti edino Havelkova ordinačni laborator, Praha Nusle, Božetechova ulice, čislo 10. — J. — 54. — českoslov. Republika. Iščem na prometnem mestu srednje velikosti za takoj ali po dogovoru. Ponudbe oddati v »Hotelu Slon« pri portirju pod značko »Tekstilna roba. 15954 Izšla je JBlasnikova Velika Pratika za navadno leto 1931* ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe na račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih: — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kme- tovalec in žena v hiši. Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. Blasnika nas d. d. v Liufclfani. 000000Q00Q&QQQ Največja jugoslovensko tovarna nogavic in pletenin išče zastopnika za Ljubljano in okolico, ki je kakor pri veletrgovcih tako tudi pri detailistih dobro uveden. Strokovno znanje je željeno. Ponudbe pod »Vreden« na oglasni oddelek »Jutra«. 15922 jttoč osebnega vpliva korespondenčni tečaj za"" pouk v hipnotizmu, sugest., telepat. itd. Najmodernejše orig. amerik. metode. Uspeh garantiran! Obširni prospekti zastonj, ev. priložite znamko za porto. Pošilja: »Veda in znanost«, CELJE, Razla-gc-a ulica 8. ISecaji as a vež,banje v dc&msfco frixersQi strelci 336 a Privatni pouk v tečajih in posameznih urah. Vežbanje v vseh panogah damsko frizerske stroke. Pripravljalni in vežbalni pouk za mojstrski in pomočniški izpit. V pouk se sprejema vsak dan na novo. Podrobne informacije daje voditeljica tečajev Marija ffiettich- $FranGheim Maribor, Ulica IO. oktobra 3 m&np za Rokavice Nogavice zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO. JOSIP PETELINC, Ljubljana za vodo, blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloge znižane cene! Oblastveno koncesijonirana ŠOFE I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske Izpite, BLEIWEISOVA CESTA 52. 15927 Prihodnji redni tečaj prične 1. decembra 1930. Prevozni trlsffclf solidno delo in že izgotovljeni v zalegi več vrst, jako pripravni za trgovce, obrtnike, mesarje, peke itd. — Invalidni vozički novi modeli. — Cena nizka. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoies Ln otrošk. vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 1 ZA PLETILjSTVA nudi po najnižjih cenah in najpovoljnejših pogojih vsakovrstno volno, bombaž v kopsih, Regina, Kniting, Mako, svilo, sukanec, gumbe kakor ves ostali pribor za pletenje, tvrdka ANTON ADAMIČ v KPAN3U Zahtevajte vzorce in ponudbo! Barvna karta gratis! 12864 Najugodnejši nakup pletilnih strojev, novih in rabljenih-. — Na zalogi stalno igle, krtačice (Rauhkarden) in vsi ostali strojni ________deli.-------- OEMUA 191* LONDON 1S14 Dobiva se povsod 1 steklenica Din 16.- «•14 LABORATORIJ ALGA • SUŠAK t stoki. »ALGE« Din 77 8 StekL »ALGE« Din 131 14 stekL »ALGE« Din 205 85 stekL »ALGE« Din 320 Nabavite si še danes 1 steklenico Že jutri Vas bo IZNENADIL USPEH BOLI VAS ALI TRGA V kosteh • sklepih kolkih rokah - plečih -žilah - nogah 'zobeh glavi odpravi bolečine takoj Prehlad, influenca, hripa V obče pri vsakem nerazpoloženju, kjer je malo vročice, vdrgnite svoje telo s preparatom ALGA. Vročica poneha, spanje je mirno in zdravo. Čutili boste v sebi svežost duha in telesa. 1 i STARČKI in STARICE Vi trpite na svoje stare dni najbolj na revmatičnih bolečinah. Vdrgnite si vsaj enkrat na dan svoje trudne žile s preparatom ALGA. čutili se boste kot prerojeni. čutili boste v sebi življensko radost — svežost. Ml^i 1 I ETMSKI VESTN1K Vinski sejmi na Dolenjskem St. Martin je za nami in mošt je po tem dnevu po starem običaju postal vino, če> prav v marsikaterem sodu še pridno brb» ] ia, ker še ni popolnoma pokipel. Veči* noma so pa mošti že pred tem časom do« gotovili svoje vrenje in se sedaj naglo či« stijo in izpopolnujejo, tako da se lahko že zanesljivo presodi kvaliteta posameznih pridelkov. Letošnja dolenjska vina so pač kakor v drugih krajih glede dobrote zaostala za lanskimi, toda če sodimo po dosedanjem stanju, bodo tvorila, kar jih je nopolnoma zdravih in brez neprijetnih napak, še prav prijetne pomladne m poletne pijače prav zaradi obilnejše kisline in primerne alko« fcolne jakosti. Kmetski producenti seveda ne morejo čakati s prodajo do pomladi, odnosno do poletja, nego bi radi čimprej spravili svoj pridelek v denar, ker jih tarejo razna bre=> mena, zato silijo s prodajo na vse prete« ge. Kar drug za drugim tavajo z vzorci od kraja do kraj in ponujajo svoje blago že za smešne ali prav za prav za žalostno nizke cene, če le dobijo kupca. Žal je pa prav malo takih, ki se spustijo v kako pomembno kupčijo. Konzum je pač majhen tudi v večjih mestih in de« narja primanjkuje vsepovsod. Gostilničar* ji ne zmorejo večjih nakupov pri seda* njih izredno visokih trošarinah, ki jih mo* rajo takoj poravnati in ki često presega« jo nakupno ceno vina. S takim preveč vsiljivim početjem pa si vinogradniki navadno več škodujejo, ka* kor koristijo, ker večkrat napravijo po« polnoma brezuspešna pota, mnogo zapra« vijo že za potovanje in se vrnejo skrajno ozlovoljeni domov. Na drugi strani se pa s tem odtujujejo solidni veletrgovci, ki bi drugače kupili večje množine skupaj za svoje male, stalne odjemalce, a ostanejo do skrajnosti rezervirani, računajoči na ugodnejše prilike. Pravo zadeti v svrho hitrejšega vnovče* vanja, je pri današnjih razmerah težka reč. Menim pa, da bi se s krajevnimi vinski« mi sejmi, kakor smo jih svoječasno prire« jali po Dolenjskem, osobito v Krškem, do» segli še najboljši uspehi. Fran Gombač. Uspehi poizkusov z umetnimi gnojili v okoiici Novega mesta Kakor v vseh naprednih krajih Dravske banovine, se je letos tudi v okolici Novega mesta izvedlo nekoliko poskusov z umetnimi gnojili. Tudi pri nas na Dolenjskem se je jasno pokazalo, da je uporaba umetnih gnojil dandanes za vsakega naprednega kmetovalca neizogibna in da brez umetnih gnojil ni več naprednega in dobičkanosne-ga kmetijstva. Vsako drugo sredstvo, s katerim hočemo pridelek povečati in poboljšati, je dražje in manj zanesljivo kakor umetna gnojila. Poleg tega, da si z umetnimi gnojili na najcenejši način po večamo in poboljšamo pridelek, si tudi znatno popravimo zemljo. Ako danes čitamo študije največjih kmetijskih strokovnjakov, kako naj se borimo proti kmetijski krizi, slišimo od vseh isto, in to ima svoj višek v tem, da se mora uporabiti več umetnih gnojil. Naš znani kmetijski strokovnjak inž. -J. T u r k, direktor kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, piše v svojem krasnem članku »Agrarna kriza in naše kmetijstvo«, da se kriza odpravi poleg drugih sredstev predvsem na ta način, da se v večji meri poslužujemo kmetijskih strojev in umetnih gnojil. Znani češki učenjak prof. dr. S t o k 1 a-s a pravi, da bi bila največja škoda za kmetijstvo, če bi sedaj ne rabili povečane količine umetnih gnojil. Na popolnoma istem stališču sta tudi znana vseuCiliška profesorja dr. Ostermeyer na Dunaju in dr. Romer v Halle. Umetna gnojila pa je potrebno predvsem tudi pravilno uporabljati. Mi vidimo še vedno kmetovalce, ki enostransko gnojijo. Videl sem gnojiti deteljo samo s superfos-fatom in travnike samo s Thomasovo žlindro. To so velike napake, ki se bodo v kratkem času občutliivo maščevale. Zaradi tega se mora z vsemi sredstvi delovati na to, da se take nepravilnosti temeljito in čim prej odpravijo. Samo uporaba umetnih gnojil po principu polnega gnojenja da res lep in trajen uspeh kakor tudi največjo korist. Mi moramo zemlji dati vso potrebno hrano v zadostni meri, ako hočemo, da nam zemlja da tudi največji in najboljši pridelek. Kalij damo v obliki 40% kalijeve soli, fosfor-no kislino v obliki superfosfata ali pa Tho-masove žlindre, dušik pa v obliki apnene-ga dušika ali čilskega solitra. Če eno od teh glavnih tu navedenih hranilnih snovi izpustimo (razen dušika pri detelji in lucerni), je tako enostransko gnojenje brez vsakega pomena in brez večje koristi. Vse, kar smo tu navedli, se je letos pri poskusih v novomeški okolici ugotovilo. Gnojila so se zelo zgodaj, takoj ko je sneg skopnel, raztrosila, in sicer povsod po pravilih polnega gnojenja Zato je bil tudi povsod prav lep uspeh. Posestnik Jože Somrak iz Kala pri Prečni je napravil gnojilni poskus na krompirju in gnojil po en hektar z 200 kg 40% kalijeve soli, 300 kg superfosfata in 100 kg apnenega dušika. Na polno gnojeni površini enega hektarja je pridelal za 1600 kg več gomoljev prvovrstne kvalitete kakor na enako veliki negnojeni površini (samo hlevski gnoj). Posestnik Anton Krajšek iz Ločne je gnojil koruzi z isto količino umetnih gnojil pesi in dal na en hektar 250 kg za 3400 kg več koruze kakor na negnojeni površini enega hektarja. Posestnik Franc G a č n i k z Broda je gnojil črni detelji na en hektar 200 kg 40% kalijeve soli in 300 kg superfosfata. Ta gnojila veljajo okoli 650 Din. Pridelal pa je na polno gnojeni površini enega hektarja za 3400 kg več suhe krme kakor na negnojeni. Imel je torej kakih 2000 Din čistega dobička samo na krmi. Posestnik Alojz Hude iz Mirne peči je gnojič pesi in dal na en hektar 250 kg 40% kalijeve soli, 300 kg superfosfata in 250 kg apnenega dušika. Na polno gnojeni parceli je na en hektar pridelal za 17.000 kg več pese kakor na negnojeni parceli iste velikosti. Ti poskusi nam več kakor jasno kažejo, da je pravilna uporaba umetnih gnojil danes za kmetijstvo nekaj neobhodne potrebnega in da se brez njih ne more več izhajati. Gnojiti se mora po principu polnega gnojenja. Za krompir, peso, travnik, deteljo je najvažnejše, da se dado velike količine 40% kalijeve soli. Fran Malasek. Iz uradnih in drugih službenih objav V trgovinski register je vpisana tvrdka Peter Majdič«Merkur, kovinska industrij« ska in trgovska družba z o. z. v Celju. Vi* šina osnovne glavnice 5 milijonov Din. Na to vplačani znesek v gotovini 5 mili« j on o v Din. Dražba nepremičnin: Pri okrajnem so« dišču v Dolnji Lendavi bo dne 22. dec. ob 9. dražba nepremičnin zemlj. knj. žiž* j ki vi. št. 57, 125, 137. Cenilna vrednost 38.700 Din, najmanjši ponudek 25.802 Uin. V zadružni register so vpisane nasledi nje spremembe: pri Kmečki posojilnici in hranilnici Podnart«Ljubno v Podnartu r. z. z n. z. je izbrisan član načelstva Janez Fister, vpisan pa Alojz Fister. — Kmetij* sko društvo v Srednji vasi v Bohinju r. z. z o. z. je dodalo k svojim pravilom novo točko, ki se glasi »Zadruga je upravičena za svoje člane prodajati tudi kruh m dru« go pecivo in v to svrho otvoriti svojo pe« karijo.« _ Pri Ljudski hranilnici in poso* jilnici v Škof ji Loki r. z. z n. z. je izbrisan član načelstva Ivan Vajder, vpisan pa dr. Vilko Fajdiga. — Pri Stavbni zadrugi Gor ričane v Preski r. z. z o. z. je izbrisan član načelstva Ivan Zor, vpisan pa Alojz Bu* kovec. — Pri Zadružni založbi v Ljubljani r. z. z o. z. je izbrisan član načelstva An* ton Kristan, vpisan pa Cvetko Kristan. — Pri Hranilnici in posojilnici v Podsredi r. z. z n. z. sta izbrisana člana načelstva Janez Jazbec in Avgust Preskar. — Pri Savir.j« ski posojilnici v Žalcu r. z. z n. z. je izsto* pil iz načelstva Ivan Narat, vstopil pa Vilko Senica. Vpisi v zadružni register: Vpisali sta se naslednji zadrugi: Lončarska produktivna zadruga v Komendi, r. z. z o. 7~, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov. Vsak zadružnik jam* či s svojim opravilnim deležem in pa še z enkratnim zneskom istega. — Posojilni« ca v Vojniku r. z. z n. z. Izbrisani sta tvrdki B. Kušnik »Maja« v Vojniku to Maks Durjava in Co. v M a* riboru. Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem so* dišču v Kozjem dne 18. dec. ob 9. zemlj. knj. Verače vi. št. 160 do ene polovice; cenilna vrednost do polovice 42.367 Din po odbitku preživitnih pravic Oprešnik Ane in Oprešnik Jožeta: najmanjši ponu» dek do polovice 13.979 Din. — Pri okraj« nem sodišču v Brežicah dne 30. dec. ob 9. dražba nepremičnin: hiša št 22 v Buko* sdtu z gospodarskimi poslopji, vrtom, nji* vami, travniki, pašniki in gozdovi, zemlj. knj. Bukošek, vi. št. 3 in nepremičnin: nra* ma, vinogradov, gozdov in pašnikov zemlj. knj. Okljukova gora, vL št. 22. Csuilna vrednost a) 113.876 Din, b) 4312 Din. — Istotam dne 31. dec. ob 11. dražba neipre* mičnin: polovice travnika zemlj. knj. Sta« ri grad vi. št. 62. Cenilna vrednost 1054 Din, najmanjši ponudek 705 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru dne 5. jan. ob 10. zemlj. knj. k. o. Spodnja Selnica vi. št. 62, 96 in 148, cenilna vrednost vseh skupaj 267.356 Din. — Pri okrajnem so* dišču v Slov. Bistrici 18. dec. ob 10. zemlj. knj. Hrastovec, vi. št. 81 dve hiši jn sem* ijiške parcele, cenilna vrednost 24.316 Din, najmanjši ponudek 14.294 Din. — Pri okrajnem sodišču v Ljubljani, dne I). de* cembra ob 9.30 soba 15 zemlj. knj. k. o. Moste vi. št. 400 in 312, cenilna vrednost 411.165 Din, najmanjši ponudek 274.110 Din. Po okrajnem sodišču v Trebnjem dne 20. dec. ob 10. na licu mesta v Kam« n: gorici dražba sledečih nepremičnin I. zemlj. knj. k. o. Trebnje vi. št. 219, cenil« na vrednost 154.490 Din, najmanjši ponu« dek 102.992 Din. II. zemlj. knj. k o. Li* kovk vi. št. 217, cenilna vrednost 57.663 Din, najmanjši ponudek 38.443 Din. — Pri okrajnem sodišču v Radovljici 29. dec ob 11. zemlj. knj. k. o. Hraše, vi. št. 340 hiša št. 6 v Hrašah z gospodarskimi poslopji petimi zemljiškimi parcelami z lastninski* mi in gmanjskimi pravicami. Cenilna vred* nost 40.000 Din, najmanjši ponudek 26.607 Din. — Pri okrajnem sodišču v Ljjbliuni dne 9. jan. ob 10. v sobi 15. zemlj. knj. k. o. Udmat vi. št. 438, cenilna vrednost 108.035 Din, najmanjši ponudek 54.020 Din. — Pri okrajnem sodišču v Ljubljani 9. jan. ob 12., v sobi 15, zemlj. knj. k. o. Udmat vi. št. 453, cenilna vrednost 83.284 Din, najmanjši ponudek 42.000 Din. Vnisane so naslednje spremembe v tn govinskem reeistru: Pri Zadružni gospo« darski banki d. d. v Ljubljani, podružnici v Kočevju, je imenovan Viktor Vidic za vodjo te podružnice. Izbrisan pa je dose* danji vodja Engelsberger Hinko ter vpisani za namestnika vodje Voje Stanko. —- Pri tvrdki Reinhard Josipina, trgovina z jajci, perutnino, divjačino in poljskimi pridelki v Polici pri Gornji Radgoni, sedež podruž« niče Ptuj, je ]x)deljena prokura Francetu Jušenaku. — Trgovska družba »Mura«, d. z o. z. v Murski Soboti se je razdružila in prešla v likvidacijo. — Tiskarna »Sloveni* ja«, d. z o. z. v Ljubljani je deloma spre* menjena družabna pogodba. Poslovna glavnica je povišana od 12.000 na 100.000 Din in je v gotovini popolnoma vplačana. — »Izdelovalnica in prodaja slaščičarskih in medičarskih izdelkov Vitek in Co«, d. z o. z. je spremenila družabno pogodbo ter zvišala osnovno glavnico od 20.000 na 30.000 Din. V zadružni register je na novo vpisana: Vinarska zadruga »Haložan«, r. z. z o. s. v Sv. Andražu v Halozah. V zadružni register so vpisane nasledi nje spremembe: Hranilnica in posojilnica v Bočni, r. z. z n. z. doseza v bodoče svoj namen tudi z obratovanjem z mostno tehtnico. — Pri Kmečki hranilnici in poso« jilnici v Vitanju, r. z. z n. z. je izbrisan član načelstva Skok France, vpisan pa Za* ložnik France. — Zadružna elektrarna v Slivnici pri Mariboru r. z. z o. z. se je razdružila in prešla v likvidacija __ Izbrisali sta se iz zadružnega registra »Zadružna knjigarna« v Ljubljani, r. z. % o. z. v likvidaciji in pa Agrarna zajednka v Hajdini, r. z. z n. z. v likvidaciji. Vpisi v trgovinski register: na novo so se vpisale naslednje tvrdke: Martin Fort* jan, agenturm trgovina s kolesnimi izdelki »Vako« v Celju. »Hosta«, lesna družba % o. z. v Ljubljani. — Blaž Jagodič, d. z o. z. v Mariboru, mizarstvo in tapetništvo ter trgovina s celokupno stanovanjsko opre* mo s tapetniškim in sedlarskim materija« lom. — Tovarna za špirit in drože d. d. v Račah. — Bicfilm, d. z o. z. v Ljubljani, »Rapid«, avtoprometna družba z o. z. y Ljubljani. — Meglič Ivan, splošno kiju* čavničarstvo d. z o. z. v Ljubljani. —» Stavbeno podjetje Tavčar & Co. d. z o. s. v Ljubljani. Redni zbor združbenikov premog>kopr.e združbe »Belokrajina« v Črnomlju se do vršil dne 13. dec. ob 11.30 v Črnomlja y. združbenih prostorih na Kanižarici. Dražbe nepremičnin: Dne 19. dec. ob bo pri okrajnem sodišču v Celju, soba št, 4, dražba nepremičnin zemlj. knj. Kres* nike vL št. 182: hiša z gostilno in trgo« vino ter vrtom in pritiklinami. Cenilna vrednost Din 172.580, najmanjši ponudek Din 103.548. Istotam bo dne 23. dec. ob 9. dražba sledečih nepremičnin: I. zemlj. knj. S tu* denci vL št 14, gospodarsko poslopje s kletjo, cenilna vrednost 1527 Din, zemlji* šča, travniki, vinogradi, pašniki in gozd; cenilna vrednost 6272 Din; najmanjši po« nudek za oboje 5199.73 Din. II.: Zemljiška knjiga Studenci vi. št 15 hiša št 41. zern* ljišča; skupna cenilna vrednost 19251.30 Din, najmanjši ponudek 12.834.20 Din, IIL: zemljiška knjiga Studenci vi. št. 16 dve hiši z gospodarskimi poslopji, zemljišča; skupna cenilna vrednost 148.706.70 Din. Na okrajnem sodišču v Mariboru soba 11. dne 7. januarja ob 10. zemlj. knj. k. o. mesto Maribor vi. št. 30, cenilna vrednost 17.841 Din, najmanjši ponudek 1894 Din. Na okrajnem sodišču v Konjicah dne 20. dec. ob 11. dražba polovičnih nepre« mičnin zemlj. knj. Stranice vi. št 56, 185 in 172. Cenilna vrednost 13.956 Din, naj« manjši ponudek 9304 Din._ Samo HO Din gramofon lz belolakiraac pip. čevint! Sam« S50 Din enovrstna ročna harmonika 14 z ib cm t Samo 27© Din gitara z med. mehanizmom! (Vel vrst* ceniki!) Razpošilja Trgovski dom Stermecki, Celje št. 20 Kar ne ugaja, se zamenja aH vrne denar. Zahtevajte takoj novi, veliki, ilustrirani cenik x več tisoč slikami, katerega dobite zastonj! CENE MAUM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din, Telefonske številke: 2492. 3492 ot hoče da mm mu pomtpm pm pomit namlov ali GaGe drugo informacijo tieoio mm matih oglesmov naj priloži v *namGah a • ttcer nm bo prmjml odgovora / » Z^Bmt CENE MAUM OGLASOM: Zenitvš in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem g naročilom, sicer se oglasi ne priob-čajejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Pla&Covi tnaiift o$iabov ln druge Informacije, tfčoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼ Tšrbcv 1}ah T hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte ▼ naši podružnfet. Kroj. pomočnico in pomočnico za strojno Teženje sprejme-m. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49317-1 Vajenca sprejme Ji>si.p Štirn. ključavničar, Kranj. -10779—1 Učenko za strojno pletenje sprejmem; po '.(<■ m dobi dobi delo in stroj na dom. — O-narjeva 4. 40S01—1 Fotograf, retušerja ki b: sprejemal delo na dom iščem za trajno delo. P"!iii'lbe na »glasim odde-1' »Jutra« pod »Prvovr-st :i retušer«. 49748—1 Sedlar, pomočnika \ ;čega izdelave gamaš in ženskih torbic, sprejmem, ponudbe i zahtevo plače in dosedanjega zaposteoja ni oglas. oddelek »Jutra« pod »Dober«. 49622-1 Vajenca za gostilničar obrt sprejmem v večjo gostilno v prometnem kraju Sloveniji'. — .Vaslov pove oglasDl oddelek »Jutra«. 49580-J Blagajničarko pridno in vestno, v točilnico sprejme takoj hotel Štrukelj. 49640-1 Pridno šiviljo izvežbaao v damski kon fekciji, e svojim strojem in obrtno pravico sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Lepa izdelava«. 49305-1 Uradnik vsestransko verziran, zmožen poleg slovenščine tudi nemščine ter po možnosti srbohrvaščine, vešč knjigovodstva ter vseb pisar niških del. dobi s 1. jan. 1931 mesto v Ljubljani. — Istotam se tudi sprejme absolventka srednje tehnične šole. — Lastnoroen-o pisane ponudbe pod »Kontorist« na ogl. oddelek »Jutra«. 49394-1 Pridno perico iščem za oa dom. Naslov ogiasnem oddelku Jutra 49508-1 Prodajalko prvovrstno, popolnoma ver-zirano v žeiezni in manu-fakturni stroki, sprejmem takoj ali pozneje. Res prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe po mogočnosti s sliko, na oglas, oddelek .Jutra« pod šifro »Samostojna moč«. 49534-1 Tb. Rotman: Sambo In Joko Vesela levja zgodba. Akviziterjem ki prodajajo šivalne stroje, se nudi prilika Izvrst nega postranskega zaslužka Pišite še danes na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Akviziter 10«. 49511-1 Avto-prodajalca verziranega. zmožnega tudi pisarniških poslov, sprejmemo. Garancije ali kav cije zmožni imajo prednost Obširne ponudbe agilnih autostrokovnjakov in dobrih vozačev s prima referencami pod »Plača in provizija« na oglasni oddelek »Jutra«. 49526-1 Učenca zdravega in s primerno šolsko predizobrazbo sprej mero takoj v trgovino me "anega blaga. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Priden nčenec«. 49535 1 Tapet, pomočnika dobro Izvežbanega samca sprejmem. Naslov v »glas. oddelku »Jutra«. 49578-1 Učenko lobro vzgojeno, ki Ima veselje in voljo do dela sprejmem v trgovino me šanega blaga. Ponudbe na iglas. oddelek »Jutra« pod Št. 99«. 49199-1 K lesni industriji ali kaj sličnega iščeva službe skupaj ali posamezno. Ponudbe poslati na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod »Marljiva in vestna 56«. 49756—2 Čevljarskega pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Korošec, Rakek. 49754—1 Trgovski pomočnik za galanterijsko in modno trgovino se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Maribor pod »Dobra moč 19«. 49719—1 Keklarica za boljše nogavice, dobro izvežbana, se takoj sprejme. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49714r-l Trgov, vajenca s primerno predizobrazbo sprejme Anton Cvenkel. Sv. Peter v Sav. dol. 49712—1 Predce in kodralce za izdelovanje žime išče najmoderneje urejena tovarna v Beogradu. — Po nudbe z navedbo plače na naslov: »Neva«, Beo grad, Oblakovska 14-16. 49279 1 Kroj. pomočnika za fino veliko delo, stalno službo sprejme An ton Medvešek, krojaštvo, Trbovlje I. 49665 1 Korespondentinjo mlajšo. dobro verzirano. ki obvlada perfektno slo venski in nemški jezik slovensko in nemško stenografijo ter strojepisje sprejme veliko podjetje. Podrobne oferte na oglasni oddelek »Jutra« nod značko »Perfekt«. ' 49812—1 12S. Med tem ko splavata moža na ono stran jarka in jo tam popihata med njive, nada-i iujpla tudi naša prijatelja Sambo in Joko svoio pot. Čez kake pol ure prideta do železnice. Zgodaj je še in postaja je še vsa prazna in zapuščena. Na tiru stoji vlak. pa i^e električni povrhu. »Imenitno!« pravi Sambo, »pojdiva. saj me ravno miče. da bi pogledal v svet!« Med takim pomeukom sc opravita v voz. 129. A vlak je po naključju tisti, s katerim H -p moral deželni namestnik peljati v Ni-maničevo. da si ogleda novi jez. Vidiš ga, žf prihaja na lice mesta, obdan po sijajni družbi gospodov v visokih, zlikanih cilindrih. Lop! se vrata zaloputnejo in vlak se l.rM: :'-! jO, Postrežnico čisto m pošteno iščem za dopoldne. Nastop takoj. — Vprašati v Vrhovčevi ulic) št. 5. 49S21-1 Kuharico staro 25—30 let, zdravo, vajeno samostojnega gospodinjstva, pranja, likanja in vs«h hišnih del, pošteno ln pridno sprejmem takoj. Ponudijo naj se s sliko in zahtevo plače samo >ne, ki imajo voljo do vsakega dela in do stalne službe ma naslov: M. Lapuh, trgovina, Dobova. Navesti je tudi dosedanje službovanje. 49536-1 Čevljar, vajenca in učenko za prešivanje zgornjih delov čevljev, sprejme takoj J. Dolenc, Barvarska steza št. 6. 49517-1 Dekle ki zna vsaj malo kuhati in opravljati vsa hišna dela. sprejme oadučiteljeva rodbina brez otrok. Najraje siroto brez staršev. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 49564-1 Trg. vajenca primerno šolsko prediz-obra.zbo, poštenih staršev sprejme v trgovino mešanega blaga Anton C o'k. Št. IIJ pri Velenju. 49574-1 Zastopnike ki obiskujejo priv. stranke iščemo za prodajo predmeta. ki se zelo dobro raz-pečava.. Dober zaslužek. — Predstaviti se je v torek zjutraj v hotehi »Pri vin-kem grozdu« med 9. in 12. uro v Gornji Radjoni. 49597-1 130. Kaj se godi v vlaku, kako dirja ekseelen-ca s svojim spremstvom iz sprednjega v zadnji konee lev pa za njimi, kako plezajo na police za prtljago in zaman lovijo zavoro /a silo. ker jim Sambovi divji napadi ne dado in ne dado toliko časa, da hi jo zagrabili — o tem naj molči zgodovina___Toda v Nimaničevem že stoji pozdravni odbor in čaka visokih gostov, da bi jih sprejel, kakor sc spodobi. Skladiščnika manipulanta verziranega, za nastop z januarjem rS?e lesno podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek -.Jutra« pod "šifro »Lesni skladiščnik«. 49561-1 Dekle staro do 25 let. vajeno vseh hišnih del, išče boljša družina v večjem industrijskem kraju, proti me-sečni_ plači 300 Din. Nastopiti ie 15. decembra ai,j \ januarja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalnost«. 49582-1 Prodajalko izvežbano v galanterijski stroki, veščo nemščine in ervent. strojepisja, ne pod 34 let staro, sprejmem v večjem mestu Slovenije. Nastop z januarjem ali februarjem. Ponudbe na og-f,i.<*i.j oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro -Samostojna 64«. 49264-1 Korespondentinja in pomožna knjigovodinia, dobra računarica, z znanjem nemščine, event. začetnica. naj se predstavi v ponedeljek dopoldne v pisarni Ing. Gustav Zemanak. Ljubljana, Knafljeva ul. 10 498S5-1 Vajenko zdravo in krepko sprejme takoj modni salon Rodič Ljubljana. Miklošičeva ce sta št. 10. 49864-1 Monterje za centralno kurjavo in vodovod sprejme ing. Gustav Zemanek, Ljubljana, Knafljeva ul. 10. 49881-1 Natakarico kavcije zmožno sprejmem takoj v gostilno v trgu, kjer se lahko priuči tudi kuhi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trg«. 49870-1 Šiviljo prvovrstno za obleke, ta stalno sprejmem takoj v trgu s sedežem glavarstva Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »55«. 49493-1 Praktikanta zanesljivega, zmožnega nemščine sprejmemo. Ponudbe pod »Poštenost« na oglasni oddelek »Jutra«. 49774—1 Vajenca Inteligentnega, ki ima veselje do obrti, sprejme strojno mehanična delavnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 49835-1 Poglejte Janeza Skovirja — pridelal mnogo je krompirja. Mar naj mu do pomladi gnije, mar naj ga skuha za pomije? Le v »Jutro« mal oglas je dal, za kupce mnoge je doznal: živila skuplja zdaj na tone, krompir prodaja na vagone. Frizerka dobra ondulerka. maserka vodna ondulerka itd. išče službo za takojšen nastop. Cenj. poDudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod $ifro »Vestna delavka«. 49606-2 Izprašan kurjač vajen parnih kotlov ln strojev, z dobrimi spričeva li. išče službo. Naslov i oglasnem oddelku »JuTa« 49615-2 Gospodična z dolgoletno prakso v več jih podjetjih ln odvetniški pisarni, zmožna nemščine., slovenščine ln srbohrvašči ne. samostojna korespon dentka. želi premeniti me sto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana«. 49625 2 Mesto sobarice išče gospa Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped »Spretna 12«. 49653-2 Služkinjo pridno in pošteno, vajeno tudi kuhanja, sprejmem takoj k dvočlanski družini Ponudbe ra osrlas. oddelek »Jutra« pnd šifro »Stalna služba III«. 499G5-1 Gospodična absolventka ženske obrtne šole za penilo ali vezenje, dobi s-talnio nameščenje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska moč«. 49963-1 Korespondentko popolnoma samostojno v slov. in nemškem jeziku, z večletr.o prakso, sprejmem s 1. januarjem 1931. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Dobra trg. moč«. 49964-1 Ključavničarja dobro izurjenega in veščega autogenskega varen ja. sprejmem v stalno službo. Pismene ponudbe z referencami je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Autogenski varilec in ključavničar«. 49931-1 Služkinjo prejme lekarna na Celovški cesti 42. 49962-1 Mladenič 28 let star. išče kakršnokoli službo — najraje pri lesni trgovini, katere je dobro vajen. Ponudbe na osrla«.. oddelek »Jutra« pod šifro »2-S letni«. 49478-31 Kot skladiščnik pisarniški uradnik ali kaj »ličnega sprejmem službo. Imam večletno slnžbovanje Cenjene dopise na podrnž nico »Jutra« r Mariboru pod »Takoj ali pozneje 68«. 49368-2 Diplom, zobotehnik s sedemletno prakso Iti prvovrst. spričevali. marljiv. ki je ravnokar od služil vojaščino, išče ta kojšnje nameščenje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49292-2 Knjigovodja- bilancist in korespondent, z dolgo letno praks« in perfektntm znanjem slovenščine, oem ščine ter Italijanščine, išče primerno službo. Cenjene ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Dolgo-letna praksa«. 49673-2 Dekle v starosti 17—21 let se sprejme v fit.o hišo v Ljubljani za pospravljanje finih parketnih sob. katera ima veselje do kuhe in snažnega kuhinjskega dela. Ozira se le na zdravo, snažno, lepega vedenja in ubogljivo dekle. 499.58-1 Sprejmem kuharico ki okusno ln snažno kuha meščansko hrano, opravlja tudi druga boljša hišna dela k družini 6 oseb. Upošteva se le poštena. snažna ln dostojna oseba v starosti do 30 let. 49957-1 Tesarski polir želi stalno službo v pomoč starejšemu, ali kot samo stojen vodja pri manjšem odjetjn. Prevzame tudi cakršnokoli drugo njemu primerno službo ~ — h popravil jarme-nikov kakor tudi električne napeljave, obenem tudi bnisilec žag. išče službe takojšnjim nastopom. -Ponudbe na oglasni o*IJ. Jutra« pod »PoSteni «trij-nikc. 48964-2 Inteligentna gdč. izučena šivilja, ki govori nemško in sjnvensko. išče primerno službo za takoj. Marta Presker. Velenie. 49828-2 Pekovski pomočnik priznani dober, sredniih let. ki je doslej v najlepšem redu samostojno vodil pekarijo. išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna pekovska moč«. 49825-2 Skladiščnik trg. pomočnik s priporočljivimi spričevali, išče takšno ali temu slično službo Gre tudi za prodajalca v trgovino mešanega blacra. a'i večjo pekarno. Nastopi takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na naslov: Baro-n'k Andre. Maribor. Kn-roščeva 6. 49265-2 JEIektromonter in mehanik vešč visoke in nizke napetosti, p0'3-311.^ kabljev, kakor v s » h v to stroko spadajočih del. t dobrimi sipričevali išče službo z nastopom po dogovoru. Ponudbe na osrl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestransko sposoben«. 49282-2 Mlad prodajalec galanterijske. modne in manufakturne stroke. Išče primerno mesto. Gre event. v mešano trgovino 3 mesece samo za hrano in stanovanje. Cenjene ponndbe r.a podružnico »Jutra« v Celin pod »Pošten prodajalec«. 49496-2 Službo sluge iščem. Vložim kavcijo, govorim nemšk-o in slovensko. Naslov v oglajsneim oddelku »Jutra«. 49806—2 Prodajalka poštena in zanesljiva moč. verzirana v vseh strokah', išče mesta za takoj ali s !5. dec. najraje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »27«. 49763—2 Prodajalka pridr.a in poštena, zanesljiva v vseh ozirih. vajena vseh trgovskih poslov, išče nameščenja bodisi kjerkoli Ponudbe je poslati na Oglasni oddelek »Jutra pod šifro »66«. 49770—2 Prodajalka želi me;ta. Ponudbe na H. Pire, Selca nad Šknfjo-loko. 49765-2 Žagar išče službo. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 49797—2 Mesarski pomočnik pridem in p ošten, želi dobro službo. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglas, oddel. »Jutra«. 49755—2 Šofer trezen in zanesljiv išče nameščen ja kjerkoli, me nt. gre tudi čez rimo samo za hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4975:}—2 Uradnik neoženjen, z enoletno prakso v lesni stroki, vešč slovenščine to srbohrvaščine, deloma tudi nemščine in italijanščine ter korespondence, slov. to nemške stenografije in strojepisja išče mesta. Morebitne ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Vesten 718«. 49718—2 15 letna deklica dobrimi spričevali išče mesta v trgovini mešanega blaga z vso oskrbo v hiši. P'okiic, se vrši pri stro-\ovno Izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja Rozi Medved. Ljubljana, Mestni trg 34/111 — nasproti magistrata. Uspeh zajamčen. Istotam se izdelujejo plašči, o-blcke in kostumi po najnovejših modelnih krojih. Kroji po meri. 49506-4 Antikvarične note za klavir in violino s klavirjem proda Minka Modic, Kopitarjeva ulica štev. l. 49639-6 Pisalno mizo elektr. lestenec za 9 žarnic, nagačeno kuno zlatico in divjega petelina prodam. Vprašati na Tržaški cesti 10, pritličje, levo. 43647-6 Prenng in drva orodala Jezeršek Vodmai 200 Esperanto V kratkem otvorim espe-rantski tečaj z dopisovanjem. Prijave prejemam še do 15. dec. t. 1. Pošljite prijave na naslov: Golobič Peter, učitelj, Jesenice, Gorenjsko. — Priložite znajnko za odgovor. 49713—4 Plesne toalete entla takoj 1 m 1 Din ve-zilja v palači Kreditne banke la /IV. 49829-3 Nemščino poučuje akademik. Event. instruira tudi predmete realke. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«. 49>S67-4 Gospodično iz višje šole, iščem za in-štrukcijo matematike, proti plači po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Matematika«. 4 250 Din na dan zaslužit* v Vašem okraju Pišite tovarni Pereon Ljubljana. Poštni predal 307. Znamko ta odgovor. »10—9 Vsako prepisovanje na stroj prevzame gospo dičns. Nariov pustiti v oglasnem oddelka »Jutra« pod »Postranski taslnžek« 49439-3 Gen. zastopstvo »Renault« avtomobilov išie v naj-prometmejšem centru mesta večje lokale za stalno avtoidožbo. — Sprejmemo tudi a g 11 o e podzastopnike to akviziterje v vseb večjih krajih Dravske banovine, pod telo ngodnimi pogoji. »Sikor«, Ljubljana. Cesta na Rožn& Stev. 19. 49628-3 Plačilna natakarica išče službo, ali vzame go-sitilno na račun. Ponudbe na og22-6 Zidne opeke več voz poceni prodam. — Naslov v oglasnem cddelkn > Jutra«. 403-0-5 Pisalni stroj »Ideal«, skoro nov, 3 mizico ln pisalno mizo. Zamenjam tudi 300 letnikov 1928 naprej. Ponudbe pod >5Motors na oglas, oddelek »Jutra«. 49844-6 Pekovske veslice r;ake velikosti držala in loparje proda pekarna Sa-~ek, Ljubljana VII. 49941-6 Prodajno bsrako dobro ohranjeno i>roda pekarna Sasek v Sp. Šiški. 49943-6 Nov aparat za autogenskn varenje. skoraj nov proda M. KavSi.;, Zg. Šiška. 49972-G Za prah novo sesalno na.praro. 220 voltov, firme Elekt.ro-Lu.r, ventilator 300 mm, 150 volt in benein-motor. 6—8 HP, na vozu. proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška. 49971-5 2 večji baraki kriti t opeko, v dobrem stanju prodamo. PojasDila daje družba »Gradi dom« v Ljubljani, Sredina 15. 49241-6 Majhna kočija (Landauer) naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49613-6 Voziček - ciza poceni naprodaj na Masa-rykovi cesti 60. 49530-6 Štedilnik novi model, železen, jako priporočljiv, ter gramofon z 19 ploščami poceni naprodaj. Celovška ce*ta 43 na dvorišču. 49794—6 Korito i? kamenja, pripravno za vodovod, prodam. — Ciril Omejc. Peržan 14, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 49791—6 Težko zlato dozo za cigarete, izvanredni komad, proda Kornič, Ljubljana, Prečna 8. 49789—6 Prodam: dežne plahte, konjsko ©prtmo, točilo za med. vrvi _ in štedilnik prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49717—6 Kino-podjjetja! Prvovrstne t-onfilm aparature za Licht ali Nadelton si lahko nabavite po jako nizki ceni. Zahtevajte pojasnila pod šifro »Zvočni 'dno« na oglasni oddelek •Jutra«. 49735—6 Rabljenih tračnic c ca 200 m, za poljsko železnico to voziček za prevažanje lesa kupim. Cenj. ponudbe z navedbo skrajne cene in dimenzij na naslov: Franc Oset jun., Vransko. 49376-15 Fotografi! Išče se potna kamera 18X 24 brez objektiva 2 Heim ali Atelier Stativa električno snemalno svetiljko (Aufnahmelampe) 6000 sveč povečalni aparat za negative 13X18 umetno svetlo cene na Photoatelier Jadran. Za-greb, Vlaška ulica št. 75 a. 48745—7 Planino dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zahteva cene«. 49660-7 Desedino (stol za bolnika) dobro ohranjen kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49839-7 Patience - karte majhen format, d-obro ohranjene kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod značko -"■•s-. 49S30-7 Jermen 25—30 cm širok, ca 2? sn dolg. usnjen ali pleten, tudi starega kupim takoj. Ponudbe ra oglas, oddelek »Jutra« pod »Jermen«. 49595-7 Izložbeno okno kupim. Naslov pove o > zbiti • ........ . > > šivani ......... > dečke od št. 36—39 ...... « > dame............ > gospode nizki šivani ...... > » visoki šivani...... 30 vrst damskib kombiniranih z leseno usnjato peto šivani od ..... . damske snežke...... . . > > > z baržunom. . . * . moške snežke........ . < damske galoše št. 34, 35, 36 . . . ■ ■ m moške galoše..... damske gumijaste škornje . Mestni trg 26 ©glejte si cene v izložbi MIIIK LAV Ž A Moško perilo Trikotaža od Din 35.-» » 70.- Navadne srajce ...,.«■«. Boljše srajce . ........ Fine srajce ...... od Din 115.— do » 120, Kravate pletene .........a >10, > svilene .........od > 16 Robci, komad................S, Nogavice — Rokavice Skoki (žabice za otroke) ..... Ženske maje ......... > hlače ......... Moške srajce »■«>•. »■• > maje .«.••.•**. » hlače ...».•■•■> Damske triko hlače > od Din 20.— » > 32.— » > 32.— > » 36.— » > 32.— > » 32.— > > 32.— Damske nogavice Moške > Otroške » Damske rokavice Moške » Din 7.50, 14.—, 16.—, 19.- > 4.—, 5.40, 6.—, 8.-» 6,— » 15.—, 17.— > 17.— Ročne torbice Din IS.—, 17.—, 24. » 78.—, 80.—, 110.—, > 45.—, 47.—, 50.—, 52. > 68.—, 72.—, 75.—, 82 31.— Pletenine Kombineže .... Ia usnje ..... Trapez ..... Ia boks ..... Damski ročni kovčegi ....... od Din 25.— Otroške jopice volnene (vestje) . Damske > > > Moške > > > , od Din 32.- > > 85.- > > 85.- Termos ^ 1 . . . ............Din 22.. » .................. > 11 ...............>52.- AN T. K RII S P iE R Stritarjeva 1-3 I Oglejte si cene v izložbi Fotograii! Išče se potna kamera 18 X 24, brez objektiva, 2 Heim ali Atelier Stativa, elektr. sn-malno svetiljko (Auf nahmelampe) 6000 sveč. povečani aparat ra negative 13 X 18. umetno svetlo. — Ponudbe s ceno na Photoatelier Jadran, ia greh. Vlarka ulica št. 75a 4S715-7 Enovprcžne sani dobroehranjene. lahke, kupim. Ponndbe pod »Sani« n.i oglasni oddelek »Ju tra«. ~ 49S08—7 Zephir peč št. 10 in ventilator 30 mm v premeru, le v do-brtre stanju kupim. — Po nudbe na oglasu oddelek >jutra. pod šifro »EBL«. 49733—7 Pisalno mizo polit., dobro ohranjeno, kimirn. Ponudbe na oprla«, oddelek -Jutra* pod šifro »pisalna mira«. 49744—7 Telefonski aparat kupim. Cenj. ponudbe na > 'i.is. oddelek »Jutra* pod 1'tslefOB«. 49609-7 Voziček za lutko večji, dobro ohranjen kil j."m. Ponudbe na ogl. od delek .Jutra« pod značko »Lee«. 49S52-7 Dvokolo za dečka starega 6 let. kupim. — Cenj. ponudbe pod značko Dvokolo* na oglasu" od delek »Jutra«. 49409-11 Moško kolo dobro ohranjeno kupi proti takojšnjemu plačilu Vršič, Gledaiiška ulica štev. 4/1. , 49959-11 Motorno kolo s prikolico, znamke Harley D.ividson. 1200 cm». v brezhibnem stanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49623-10 Motorno kolo 300 cm3 kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 49395-10 Dixi BMW Hanomag kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod 5:fro »Auto«. 49537-10 17/150 Steyr Grand prix Supersport avto najmodernejši »troj in karoserija. Specialno izdelan voz, oddam resnim reflek-tantom promptno in poceni Dopise na naslov: A. Gas-sner. Tržič. 49584-10 Steklenice od osminke do 1 1. samo bele kuni Marija Derfei. .Mestni trg 12. 49913-7 Uilsteins \Veltgeschichte i-n Maverjev mali Konvei-sjtionsleksikon ugodno pro-drim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49S59-S Knjige vezane prodam: Dom in svet 1399. 1918/1926. Mladiko 1923/1926, Ženski svet 1924,1926. življenje in svet 1927 1930. Kosmos 1924 1926 in 1929 1939, Planinski vest-nik 1924 1930. Zeiten und Vol ker 1926. Domači prijatelj 1927 1928. Slovenka 1919. Tlustrovan Slovenec 1923 1929 in Potop. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Knjiga«. 49905-8 Knjige pravniške (nemške) leposlovne (hrvatske) naprodaj. Popis teh in naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49350-8 Radio aparate prodaja, popravlja, modernizira, vzdržuje na juge d neje jože Markeš. Jesenice 30 btiricevni radio Reinartz. izvrsten. kom pleten, s Ia zvočnikom, mrežno ar.odo 220 V. -iku mulatorjem ter vsem antenskim materijalom pro dam za č.etrtinsko ceno. Peterlin Kranj. 49014-9 Tovorni avto Fiat 2 tonski prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49813 Elektro - motor 2 % Ks. 1400 tur. Volt 380/220 z s.puščalnikoon in števcem, prav malo obrabljen, naprodaj. Ponudbe na oglasni odd"lek »Jutra« pod »Motor 1930«. 49710-10 Staro omaro kupim. Plačam 100—200 Din. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 49803-12 Mehkega lesa okroglega, za žago, kupim večjo množino. Ponudbe je poslati z navedbo cene franko vagon na postajah med Zidanim mostom in Mariborom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1000 in več m' okroglega lesa«. 49729—15 Črn kožuli (Pers-ianerklanen) nov ln novo gazela jopo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelko »Jutra« 49527-13 Rezane bukovine največ 50 mm. suhe 100 m3 kupi Josip Hojnik-. Celje. 49099-13 Plesalci, pozor! Krasna črna obleka nizko pod ceno naprodaj- — Na ogled pri krojaču Bizjaku. Stari trg. 49831-13 Moški čevlji nizki, črni. št. 41, e,nkrat nošeni, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49S40-6 Smoking obleko lepo, proda Pogon, krojač, Stari trg 1.1 a. 49S20-13 Boa dobro ohranjona, poceni naprodaj. Pristna koža ruskega dihurja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. , . .49781—13 Moška črna obleka za starejšega gospoda srednje postave, zei-o dobro ohranjena, za nizko ceno Din 400__Laprodaj. Poizve se pri g. Prezelju, krojaču, Vošnjakova ul. 4. 497S6—>13 Zimske suknje dolge, za gospode. pro dam. Maribor, Meljska c. 16/1. Ogled od 11—12. ure 49704—13 Avto hladilnike in blatnike vse vrste izdeluje, in popravlja strokovno in hitro Gustav P u e, s-plošno kle-pa.rstvo, Ljubljana. Tržaška cesta 9. 397-10 Avto skoraj nov, štirisedežen, limuzina, boljše znamke, ki oora.bi 91 bencina na 10O km, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19992-10 Avtobusna proga z avtobusom rad! bolezni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku' »Jutra«. 49952-10 Motorno kolo s prikolico, ali brez nje 500 ecm, električno razsvetljavo, v najboljšem stanju, jako dobro ohranjen, ugodno proda Golebio\vski, Gosposvetska cesta 10-1. 49904-10 Prodam 2 motorja enega znamke »D« 500 ccm tipa 930. drugega znamke »Ariel« 500 tipa 927 brez prikolice, ter motor znamke »D« prodam s prikolico. — Oferte na: Mat. Vindiš, Varaždin. Strossmaierov trg 9. 49749-10 Zimsko suknjo moško, skoraj novo ugodno prodam. Na ogled v Mau-rerjevi ulici 18. 49652-13 »Skok čez kožo« Ugodno prodam dobro ohranjen rudarski kroj. ali samo bluzo (Bergkittel). Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49858-13 Dihur boo damski plašč, nov jumper it snežne čevlje štev. 37 prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 49862-13 Zimsko suknjo poceni prodam. — Soteska št. 10/11 — steklena vrata. 49893-13 Tricevni radio izvrsten, kompleten naprodaj. Naslov pov« oglasni oddele.k »Jutra«. Spalnice trde in mehke priznano solidne izdelave, prodaja 4>ji9-9 , »ajceneje Vidmar, Zg. Šiška. 49771—12 Dober zvočnik poceni naprodaj na Sv. Petra cesti 95. 49S71-0 Radio »Kapš« štiri'evni. 2 zvočnika, akn mulator in polnilec prodam radi odhoda k vojakom. -Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. . 49S91-D Philipsovo Anodo 220 Volt ln zvočnik poceni proda H e š i k — Ljubljana VII. Medvedova '38. 49856-9 Puch kolo S-kors novo po nizka ceni :.apr,- 'aj v Florijanski nI. St. 37. 49857-11 Pohištvo Pozor na novo znižane cene pohištva: spalnice 2800, omare 550, postelje 2.V). kuhinjske kredcnce 560 D:-n. Vsa druga mizarska dela izdeluje "po konkurenčnih cenah mizarstvo ogled od 2—5. 49796-12 Lepo spalnico dobro ohranjeno, za dve osebi, otroško posteljo, tridelno omaro z ogledalom različne kozarce in drobnarije prodam. Fran čiškanska ulica 10/11. Na og'ed od 205. 49796—12 Pohištvo Elegantna spalnica (fvittn politirana) i.n jedilnica (temna, Wivodpliester) naprodaj na Ljubljanskem vo-lesejmu. 49904-12 Damske obleke plašče in kostume prodajam v Levstikovi ulici 19 pritličje, desno. 49416-1" Frak, cilinder plašče za gospoda ln obleke. klobuke, čevlje prodam. V nedeljo in ponedeljek na ogled od 10.—12. ure Breg št. 20 III. nadstr. 49798-6 10.000 Din posojila proti visokim obrestim in zajamčeni sigurnosti iščem v svrho povečanja obrata dobro vpeljane delikatesne trgovine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurnost 75«. 49375-16 Financirja odnosno družabnika iščem za otvoritev lesnega skla dišča (detajlna prodaja) v žagrebn, s kapitalom cd 100—150.000 Din. Zaslužek 25—30% čistega. Ponuibe na oglast-i oddelek Jutra pod šifro »25—30 %«. 49477-16 Pleskarja ki imi svojo obrt iščem v stalno delo eventualno k nt družabnika. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 49776—16 Kot družabnik pristopim k trgovini ali restavraciji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40575—16 Tihega družabnika sprejmem s kapitalom do 50.000 Din, da bi financiral novo ustanovljeno trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varno naloženo«. 49767—16 V najem dam oa deželi na zelo prometnem kraju, 20 minut oddaljeno od mesta, pri farni cerkvi m železniški postaji mesarijo zelo dobro »peljito pekarijo s stalnimi odjemalci ln lokal za brivca Resni reflektanti naj pišejo na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra pozicija« 49581-17 Gostilno vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Le Ljubljana«. 49837-17 Vinsko klet za malo zalogo vina iščem v najem. — Ponudbe pod »Vinska klet« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 49S10-17 Pozor, vrtnarji! Velik vrt za zelenjavo, »redi mesta oddam takuj v najem na Dunajski ce sti št. 9. Jot- Zalta & Co. 49014-17 Slaščičarno z vsem potrebnim Inventarjem, v zelo prometnem kraju prodam, event. od. dam v podnajem. Velik promet, in nizka najemnina Ponudbe na oglas, oddelek .»Jutra« pod značko »88«. 49588-17 Oddal bi v najem v lepem kraju 7. cenenimi delavskimi močmi in to za daljšo dobo 600 m5 objek' tov z lastno električno centralo 25 Kw s stalno vodo' ob glavni cost.i tik kolodvora. preti plačilu Din 1.50 za Kw pri 3/4 uporabi moči. Eventualno bi sodeloval z Din 100.000. Dopis« pod »Rentabilno 33« na oglasni oddelek Dva lepa skladiščna prostora oziroma delavniška oddam v 1. nadstropju. Skupaj 120 m'. Poizve se: Jugo-Radiator. Kolodvorska ulica 18, dvorišče, Ljubljana 49784—19 Malo kmet. hišico onim oralom zemlje bi kupil vpokojenoc. Cenjene ponudb« n3 oglas, oddelek »Jutra« Dod šifro »Mala hišica«. 49293-20 Manjši lokal z inventarjem za trgovino mešanega blaga vzamem v najem na prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddele.k »Jutra« pod »Takoj Ljublj.«. 49649—19 Hišo v Trbovljah sredi trga t lokalom in več sobami oddam v najem. Električna razsvetlja va ln vodovod. Pripravna za vsako obrt. Naslov v oglasoem oddelku »Jutra«. 49664 20 Posojilo Iščem posojila 20.000 Din za dobo 6 mesecev, obresti plačam 2500 Din. Garancija Din 100.000.—. Samo resne ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posojilo takoj«. 49724—16 Samostojen obrtnik išče posojilo od 4000 do 600C Din proti visokim obrestim za pol leta. Dopisi na oglasni odd. »Jutra« pod »Dobro jamstvo«. 49361-16 Trgovina s papirjem in galanterijo ter majhnim stanovanjem na prometnem mestu po ceni prodani. Pojasnila daje F. Pichler, Maribor, Gosposka 52. 49722—19 Lokal s stanovanjem prikladen za krojača, brivca. čevljarja, mlekarno ali sli&no, takoj oddam mirni stranki. Kovačič, Podli-m-ba.rs.kcga št. 26. 49988-19 Brivnico v večjem trgu. brez konkurence. radi s-elitve poceni prodam. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »15«. 40954-19 2 krasna lokala vinotoč in delikatesa, dobro vpeljana, na zelo prometnem kraju sredi Ljubljane prodam. Mesečni promet Din 25.000. Ponudbe pod »Ugodno« na ogl. oddelek »Jutra« 49894-16 Mlin na stalni vodi, zida.n tn j opeko krit. v bližini 2 trgov, ob glavni cesti, vsa ostala poslopja: hlev, svi-Jijak in klet v novozida-ne.in stanju ter z opeko krito, pripadajočo zemljo (njive, travnike, vinograd) oralov bukove boste, vse arondirano. radi bolezni prodam za 120.OOO Din ponudbe na naslon: Franko Moreše, tajnik. P' ' 49599 6 Novozgrajeno hišo t lepim obsežnim vrtom prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49009-20 »Jutra«. -10762—17 Visokopritlično hišo poceni prodam. Poizve «e v Zeleni jami. Ljubljanska ulica 15. 49001-20 Gostilno oddam takoj v najem. — Poizve se v trafiki v Ve. govi ulici 2. 49616 17 Lokal, oz. skladišče za suho robo oddam takoj v najem na Turjaškem trgu St. 5. 49449 19 Novo hišo enonadstropno. na Vodovodni cesti prodam. Na slov pove oglasni odd-lek »Jutra«. 49036-20 )vonadstropna hiša poslovnim lokalom, na lepem trgu v Ljubljani na prodaj za 3S0.000 Din. — Pojasnila daje Društvo posestnikov, Salendrova ul. št. 6. 49U15 20 Pristopim k podjetju, v katero lahko vložim do 50.000 Din gotovine, proti sigurnosti. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod šifro »Siguren dobiček in mesečna plača«. 50002-16 £ Hrastove prage 2.60 X 16 X 26 in 2.60 X 15 X 25 k n p i Al. Neu dauer. lesna eksport. družba. Gornja Radgona. 492S0-15 Hrastovih pragov posebno dimenzije 14/14/20 2.50 m dolge, večje množine kupi Kari Cimperšek. lesna trgovina. Sevnica ob Savi. 49286 15 'Jesenove in brstove deske 3—4 cm debele, popolnoma suhe, za takojšnjo uporabo kupi »Autobus«, Zgornja Šiška 50. 49848-15 Les belega gabra sušen S—5 let, v 5—8 cm debelih deskah, po najvišji ceni kupi v večjih količinah R. G r u d n i k. Dravlje, p. St. Vid nad Ljubljano. 49402-15 Bukova drva Ia cele, žagane in sekane, po najnižiih cenah dostavlja ra dom Franc Fritz. skladišče na Sv. Petra cesti št. 80. Zahtevajte cenike! 4996-15 Vino čez ulico črno in belo po 10 Din nudi Vinska klet na Sv. Petra cesti 43 — dvorišče 49443-18 Ključavničar, obrt v prometnem kraju oddam v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ključavničarstvo«. 49586-17 Pekarijo dobro idočo vzamem takoj v najem. Ponndbe ra naslov: Martin Pere, pek, Lokve, Gorski kotar — Hrvatska. 49591-17 Zago popolnoma novo, ob stalni vodi dam v najem. Interesentom daje pojasnila Ferdinand Gosnik. Pobrež — pošta Konjice. 49593-17 Gostilno na prometnem kraju Slovenije, pripravno za lesnega trgovca, vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »44«. 49298-17 Gostilno dobro idočo vzamem v najem »li kupim. Cenjene ponudbe pod šifro »Dobra gostilna« na podruž. Jutra v Maribora. 49464-17 Slaščičarno z že opremljeno delavnico, na lepem kraja poceni prodam. Ponudbe na 05I. oddelek »Jutra« pjd ši"r-> »Slaščičarna«. 49489-19 Lokal 7 branjarijo vred takoj od-'dam. Naslov pove osrlasni oddelek »Jutra«. 49502-19 Hišo z gostilno in mesnico dobro vpeljano, z inventarjem in gospodarskim poslopjem prodam radi bolezni. Šterk, Dtigos-elo kod Zagreba. 49,538-19 Vinotoč, delikatese s trafiko najbolje vpeljano, radi preselitve prodam t pogodbo ln zalogo, na najpromet-nejši točki Ljubljane. Sijajna eksistenca! Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »40.000 Din«. 49676-10 Mlekarno novem okraju, že vpeljano oddam radi odpoto-vanja. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 49J30-19 Pekarna enonad^tropna, dobra, v industrijskem trgu Slovenije, tudi za vsako druge obrt pripravno, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40764—19 Lokal primeren za vinotoč »li zajtrkovalnico iščem z januarjem 1931 ali pozneje, po možnosti s stanovanjem v Mariboru ali v Celju. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Si gurnost . gotovina«. 49780-19 Mlekarno r.a prometnem kraju takoj oddam. Gregorčičeva ul. 4 49995-19 rm. Travnike in njive v izmeri 73728 m5, po Din 1.50, ležeče pri gradu Go-lič-u, 130 m od državne ceste, tik občinske c-este trga Konjice, prodam. — Dr. Rudolf Ivan, odvetnik. Konjice. 49747—20 V Blejskem kotu kupi malo hišico Kornič, Ljubljana, Prečna 8. 49763—20 Trgovska hiša sia na jprometnejšem nvstu z 2 lokali in pritiklinami proda za zmerno ceno lian Šumandl, Virje. 49727—20 Pozor peki! Prodam dobro vpeljano pekarno z inventarjem, hišo in pose»tvooi pod zelo ugodnimi pogoji. Vprašanja je poslati na oglasni oddele.k »Jutra« pod šifro »l."godni pogoji«. 497i6-20 Novo zidano hišo 3 sobe. 2 kuhinj:, shramba. zidana drvarnica in pralnica ter 800 m* vrta, prodam, špesovo selo 7 — Pobrežje, Maribor. 49715-20 Enonadstropno hišo z lupim vrtom in gospo-i .larskim poslopjem v trgu Ruski car«, Mala vas pri farne cerkve prodani Jezici. 4!Hil6-20 vsled družinskih razmer. V hiši se nahaja stara dobro idoča pekarija in stara dobroidoča gostilna. Hiša takoj na razpolago. Cena zelo po v oljna. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra« pod »Dobro obiskana crostilna«. 40730—20 Hišo za 180.000 Din proda J"n-ko. Rožna dolina, c. XV. 49660-20 Stanovanje 3 sob, kuhinje, kopalnice i:i pritiklin takoj oddam. Naslov pove og!as. oddelek »Jutra«. 49650-21 Hišo z vrtom poleg farne cerkve na Je-žici prodam. — Naslov: Stanovanjska hiša 7. 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami im sadnim vrtom naprodaj blizu industrijskega mesta na Gorenisknm Naslov pove ogl. oddelek Jutra«. 49596-20 Trgovsko hišo kupite najceneje v Višnji gori na-srroti cerkve. Idealna prilika! Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4959-2-20 Enodružinsko hišo s ca 1000 m! sadnega vrta in njivo za 8 mernikov posttve. blizu železnice po dogovoru prodam. Ob hiši avto postaja. — Pojasnila daje Mazovec, Kamnik — Zaprice 30. 49386-20 Vrtnarijo iz treh cvetličnjakov. 80 okenj. toplih gred, s kompletnim inventarjem teT stapovanjem, v prometnem industr. in letoviškem mestu prodam, ozir. dam v najem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 49472-29 Prodam hišo enonadstropno aovozidanc. eno štirisobno parketirano in dva manjša stanovanja, elektrika, vodovod. 1300 tn1 vrta. na eesti X. Podroirik za 285.OOP Din. Letni donos 29.000 Din. Prevzame »« lahko večja hipoteka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49524-20 Pozor, peki! Prodam hišo s pekarno v prometnem trgu Slovenije. Ponudbe pod »Ugodna prilika 75« na podružnico Jutra« v Celju. 49575-20 Stavbna parcela v Izmeri 7000 m< v bl. žini kolodvora St- Vid Vižmarje prodam. Parce la je pripravna za tovi-uiško poslopje ali pet 1-Sest manjših stavbišč. H-lave se: St Vid • Vižmar )« St 100. 48955 2C 2 stavbni parceli blizu nove šole v Zgornji Šiški prodam. Poizve se v Dravljah št. 2. 49915-20 " sovo polje. Lepo hišo s pritiklinami, na solne-nem prostoru proda Ignac. Kurent, Dol pri Ilrastniku 49702-20 Ugodna prilika za nakup nove hišo z vrtom, ob glavni cesti, 7. 2 sobama, kuhinjo, shrambo in veliko zračno ter svetlo delavnico in hlotvom. Zelo pripravno za vpokojenca ali obrtnika. Cona 41.000 Din. — Pojasnila daje Bo-žičnik Alojzij, mizar. Podsreda 77 49S24-20 Realitetna pisarna Arzenšek v Celju, Kralja Petra cesta 22, ima mnogo raznovrstnih posestev *d 20.000 Din naprej jKiiT.-Pr 4909S-20 Hišo s pekarno že desetletja dobro id.ičo. i.a prometni glavni cest: v Ljubljani prodam z večjo hipoteko, ali brez iste. — Ponudbe na oglas. ou.i.''"k »Jutra« pod značko o-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St3iio-aoje za december«. 49674 21 l.iavo in svetilnim plinom. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Objekt«. 49185-20 Enonadstr. hišo s trerovs-kimi prostori, sr^-spodarskim poslopjem ter približno 2 "raji zemlje prodam na Polenšaku — srez Ptuj. Natančna po-iasnila daje Fran Lenart, rtuj. 49486-20 Posestvo malo. v Mateni (hiša. pod. sadni vrt. eventuelno ne-kaj parcela naprodaj. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra*. " 49804-20 Parcela vogalna. 1073 m', za Bežigradom. ugodaio naprodaj. Pojasnila daje »Poses-t Miklošičeva cesta. 49792-. prodam z gospodarskim poslopjem, sadnim in zelenjadnim vrtom in nekaj njiv v okolici Vrhnike blizu postaje. Pripravno za vpokojen-ce. Cena po dogovoru. Ljubljana. Sp. šiška, černetova ul. 31. 49860-20 Hiša naprodaj Stanko Vrazova ulica 21 — Pobrežje, Maribor. 50005-20 Stanovanje štiriiobno. z vsemi pritiklinami. solnčno, z uporabo vrta. v najlepši legi oddam takoj ali pozneje — Cesta na Rožnik štev. 43. 49633-21 2 stanovanji dvosobno in enosobno, » pritiklinami oddam takoj stalnima strankama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 49648-21 Stanovanie sobe in kuhinje oddam takoj. Prednost imajo obrtniki. ki stanovanje lahko uporabijo za delavnico. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49842-21 Podstr. stanovanie sobe in kuhinje oddam stranki brez otrok. Poizve se v Novem Vodmatu — Ribniška ulica štev. 7. 49675-31 Stanovanje dvo-, oziroma enosobno a pritiklinami takuj odda v novi hiši Reš, Vodmat — Prešernova ulica štev. 26. 49677-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje, kopalnice :n drugih pritiklin oddam v novi vili. Nasiov \ o^tas. oddelku -Jutra;. 49730-21 Stanovanje sobe in kuhinje ta-koj ciljam v Trnovem, Mivka H. 49845-21 od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha, volne in bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fein, Zagreb, Zrinjski trg 17. 302 BLAGO ZA ZIMO Hiše — gostilne mestne in deželske, posestva od 2 do 300 oralov kakor graščine, žage. mline prodaja uorodno Posred^-alni-ca Maribor. Sodna ulica 30 49768—20 Prostore oddam za skladišče ali d»-lavnieo. Rimska c. i9. 49802 -20 . | Enonadstropno hišo novo, s štirimi stano- | vanji, podkleteno, predani. V hiši vodovod f in elektrika. Ze. 5IS1cn Cena 170.000 Din. Na-slov ln polasnila se do-be v Zg. šiški 158. K<->-49873-20 angleško in češko najnovejši vzorci: modne barve: spec. kvalitete: kuponi za posamezne obleke, suknje, damske plašče V VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE PRI TVRDKI NOVAK ▼ LJUBLJANA KuNUR ESN I TRG 15, NASPROTI MUHSKt CERKtffi si pridobi trgovec, če kupi pletenine iz zaloge po partijskih cenah v tovarni 347 CIRIL VAJT, Celje •Mesec Dnevno prihajajoče novosti po najnižjih reklamnih cenah! fiCaJprinterneise MiGiavievo, boiicnc in novoletne davilo od 3Cm novembra Jo 31. decembra v modnem salonu JUariia i {Kongresni trg št• 3 Lokal s stanovanjem na prometnem kraju Ljubljane, pripraven za trgovino, mlekarno ali vinotoč, oddam. Nasltrv pore oglas, oddelek »Jutra-. 43811-19 Stanovanje S sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam v Zg. šiški it. 176 — Kos&vo polje. HJSiJ-ii Kdo da stanovanje 1 ali 2 manjših eob in kuhinj«, z elektriko in parketom, zelo mirna ln snažni starejši uradnici, za Triareo ali pozneje, v bližini Tabora. Ponudbe na oi-laa. oddelek »Jutra* pod »fajna 600«. 43310-21 Stanovanje sobe, kuhinje in shrambe takoj oddam. Naslov pove ©glasni oddelek »Jutra«. 43618-31 Stanovanje 2 velikih in 1 majhne sobe, kuhinje ter pritiklin, z elektr. lučjo in vodo v bisi ter vrtom in parkom oddam za 350 Dir. v Mengšu. — Avtobus vozi dnevno štirikrat v Ljjib-ljjino in nazaj. Naslov v oglasnem oddeiku » Jutra = 49110-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam takoj v Ljubljani, Hala čolnarska ul. 4. 49S05-23 Stanovanje trisobno, dvosobno v novi vili na Vodovodni cesti oddam. Nas-Iov v oglasnem oddelku --Jutra«. 49307—21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam tistemu, ki plača eno leto naprej. Naslov v orlasnem oddelku »Jutra«. 49800—31 Malo stanovanje sobe m kuhinje išče zakoniti par. Reflektiram v prvi vrsti na tako stanovanje, ki bi ga žena vsaj deloma odslužila z delom, na primer kot hišnica ali postrežaica. Naslov polnes< edin« nspešno »redstvo -Lonček 38 Din. — »Ines« Ljubljana Merosodn« illcs št L 37334 Dobrosrčnega prijatelja ali prijateljico, ki bi proti jamstvu pomagal mlademu, vrlemu javnemu uradniku iz momen-tane kritične situacije — j iščem. Ponudbe na podruž-nio »Jutra« v Mariboru ] pod šifro »Kot angelja re- ' šitelja dobrotnika bi ob- Gospodična želi vsled samevanja spoznati značajnega in inteli geaiteega gospoda. Dopise r.a oglasni oddelek »Jutra« ■pod »Astra«. 49942-24 Samostojna gospa želi znanja z inteligen-tom vpokojencem. ki bi imel osebno pravico za večjo restavracijo za Hrvatsko. Dopise pod »Liepi stas« na oglasni odd. »Jutra«. 49866-24 Mlada gospa ki nima nobenega razumevanja za moževe večne krokarije in neumnosti, išče resnega, poštenega, zvestega, prl-kupliivega prijatelja od 30—40 let siarostl Ponudbe prosim pod »Sam je kriv«. 49876-24 Znanja želim s samostojno damo ali gospodično srednjih let simpatične zunanlosti ln tihega značaja. Tajnost zajamčena. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tihi zimski večeri«. 49910-24 Gdčna šivilja inteligentna, 40 let stara, prijetne zunanjosti, s svojim pohištvom in lastnim stanovanjem želi znanja z ; dobrosrčnim solidnim gospodom v svrho ženitve. . Ponudbe na oglasni odde-' lek »Jutra« pod »Pridne i roke in zvesto srce«. 49740—25 Vdovec podjeten obrtnik, mirne narave. blageea srca, star 38 let, želi znanja z dobrosrčno gospodično ali vdovico brez otrok z nekoliko premoženja za prevzem večjega restavracijskega in kavarniškega podjetja, v svrho ženitve. — Respektiram le resne ponudbe s sliko, ki se pod strogo diskrecijo vrne. Cenj. ponudbam nudim začasen naslov na ogl. odd. »Jutra« pod Združene moči, srečen smoter 26. 49915-25 Trgovsko industrijski uradnik čedne zunanjosti, 2S let star — poroči gospodično s premoženjem — najraje deže-lanke. želim samostojnosti ia mirno zakonsko življenje Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober mož«. 49980-25 (tt i m Klavirji! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: BCsendorfer, Stein-.vay, For-ster, Holzl. Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikanska izbira vseh glasbil in strun. Najcenejša izposojevalnica! 395 Poučujem klavir po uspešni metodi in po zmerni ceni. Gregorčičeva ulica 4/IL 49846-4 Gramofon dobro ohranjen z ali brez plošč kupim. Sv. Petra c. 83, gostilna. 49811—-26 Halo! Halo! Vaš pokvarjen in razglašen klavir popravi in uglasi spe&ija-list Josip Bajde, Gojpo-svetska 12. 49746—2C 40 gramof. plošč malo rabljenih, prodam po 17 Din komad. Eventuelno skupno z gramofonom za 800 Din. Na«lo«v v oglas, oddel. »Jutra«. 49752—26 Električni klavir malo rablje.n, brezhiben, proda Korjiič, Ljubljana, Prečna 8. 43730—26 Klavir svetovnozna ne znamke »Wirth«, skoraj nič rabljen, naprodaj za 14.300.— Din. PonudUe na upravo »Jutra« Maribor pod šifro »Klavir 14500«. 4372H-26 Angleški gramofon velik, prikladen za večje prostore, ugodno prodam. Ponudbe pod šifro »Orkester« na oglasni oddelek i»Jutra«. 49737—26 Violino poceni prodam. Naslrrv v oglasnem oddelku »Jutra« 43078-26 Velik rdeč pes Bernhardinec, se je ze pred onim mesecem Izgubil. — Kdor o njem kaj ve, naj po dopisnici sporoči na naslov: Kani Premrl. Ljubljana, Galjevica. 439^1-28 Škatla (karton) v kateri je bila damska obleka in plašč, je bila izgubljena na progi Ljubljana—Logatec. Oddati proti nagradi v kavarni Zvezda, oziroma avtobus Ljubljana —Logatec. 49397-28 Stroje za mlekarno št. 3, kompletne, po zelo ugodni ceni prodaja Se-ljačka štedionica v Nede-dišču (Savska banovina). Ponudbe poslati na šte-dionioo v Nedeliščn. 48524—29 Pletilni stroj 8/80, prav dober, za 4000 Din prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49833-23 Lokomobilo 22 konjskih sil, zajamčeno brezhibno prodam po zelo nizki ceni. lzva.nredna prilika. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12. 49S43-29 Modroce la a f r i k. močno Blago, 26(i Din, »podnje modroce, j mreie in posteljne odeje najceneje kupite pri Radoif ; Sever. Marijin trg štev. 2. Zahtevajte vzorcel 68 a Tkanine za pohištvo ter ves tapetniški materijal » veliki izbiri najpo-voljneje: Poljokan. Zagreb, Ilica 50. 334 Amaterska dela Vr»zv,janje :n kopiranje) ia foto-maienjal je najcenejši pri foto Joškc Smuč Wol-fov» 12. podružnica B ed, rila ronies. 343 Velika izbira domačih pletenin po meri, vsakovrstnega perila na ogled in v nakup v trgovini pri »So K. \Yid-maj-er, Pogačarjev trg. 374 2 pisalna stroja »Stoewer« in mah -I nder-wood«, malo rabljena po nizki ceni naprodaj. Pojasnila daje žandarmerijska stanica v Stični. 49013-29 Ugodna prilika Prodam po ugodnih pogojih skoro nov ažurirni stroj, pripraven zlasti za šivilje z belim perilom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 49034—29 Motor na sesalni plin 20 Ks z generatorjem za les in lesene odpatke, popolnoma korekten. Ponudbo z točnim opisom in ceno poslati na Flašar, Beograd, poštanski pretinac 294. 43667—29 Šivalni stroj »Singcr« milo rabljen po nizki ceni naprodaj na Krekovem trgu 10 — dvorišče, levo. 49654-29 Saksofon alt es, nikeljnast, v brezhibnem stanju za 3000 Din prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 49631-6 Pletilni stroj 8/60 proda Marija Tonhi. Ahacljeva cesta št. 10/1 — vrata 6. 49923-20 Note (Beethoven, Chopin, Griey Liszt, Rahmaninoff) popolnoma nove poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49878-26 Simpatičen Gospodična v Celin tuja, želi zabave z gospodom srednje starostih Ponudbe pod šifro »Temperamentna Madžarka« na podružnico »Jutra« v Celin. 49939-34 Častnik Slovenec, akademik, kape-tan, 32 let star. želi poročiti Slovenko popolno damo, toda tudi skromno domačico, ve6elo, prijazno, s primernim premoženjem Diskrecija t oficirsko častjo zajamčena. Dopise pod »Jadran« na oglasni oddelek »Jutra«. 43285-25 podjetnik mlad, idealist, išče tem potom poznanstva z gospodične, idealistko, s premoženjem v svrho ženitve. Le resne ii. neanonimne dopise s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod: »Podjetnik idealist«. Diskrecija zajamčena. 50007-25 49585-24 Vdova inteligentna in samostojna, stara 46 let, s premoženjem, želi v svrho zakona znanja z boljšim gospodom v dobri poziciji. Ponulbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ich hab' ein schSnes Heim«. 49151-25 Poročiti se želi mlad, podjeten obrtnik in gostilničar v lepem trgu na prvovrstni prometni točki, lastnik lepega premoženja, vrednega nad pol milijona dinarjev z gospodično, t'ta-ro od 18 do 26 let, pridno in zvesto, neomadeževane preteklosti, z najmanj 125 tisoč Din gotovine. Le resne ponudbe s liko, ki se na zahtevo vrne, se bodo upoštevale. Pošljejo naj se na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Popolna sreča«. 50001-25 Gdč. ali vdova! Mlad gospod, Inteligenten ln strokovno na-obražen, hotelske stroke, Išče gdč. ali vdovo, ki Ima lastno trgovino ali dobro gostilno ali kavarno in je izobražena in dobrega srca. Po možnosti s sliko in natančnimi podatki na oglas. odd. »Jutra« pod »Kapital 200.000«. 49902-25 Kovčeg-gramofon s ploščami predam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 43-S63-26 Lep, kratek klavir dunajske firme, naprodaj. Na ogled v skladišču Kan-zinger. 49877-2(3 Pianino dobro ohranjen kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Pianino«. 50000-26 Klavirji. Velika izbira klavirjev. — Strokovnjaško popravilo in čisto nsrlaševanje. — Nizke cene tudi na ohroke. Solidna postrežba. Tovarna klavirjev Waririnek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska 2. 49311-26 Zajce Chinchila pasme z prvo nagrado odlikovani, 11 komadov z 8 kletkami, vsled opustitve reje zelo pečeni proda Camernik, Zg. Rožnik in Dunajska c. 36. 49782—27 Kanarčki po 120 Din par naprodaj v Vodmatu, Ciglerjeva ul št. 10. 49651-27 Izredna prilika! ING. G. EOMER, stroji in industrijske naprave, Ljubljana, Kongresni S. proda popolnoma nove mizarske stroje zaradi delnega ukin.ienja skladišča po izredno znižanih cenah: Nationale tračne žage 80C mm premera Din 8.000. Nationale ravnalr.i stroj stroj 400 mm širok Din 7.500. Nationale rezkal-ni stroj Din 6.500. Nationale vrtalni stroj Din 5.500 in Din 7.000. Oewa tračna žaga 800 mm premera Din 11.000. Oe-wa ravnalni stroj 400 mm širok Din 9.500. Oe-\va skobelni stroj 600 mm širok Din 15.000. Franko skladišče Ljubljana, ocarinjeno. 49898-29 Svarilo Ne priznam nobenih dolgov, ki bi jih delal kdorkoli na moj račun. -Josip Lindič, Ljubljana, Komeiiskega ul. št. 36. 49840-31 Preklic! Fodpisana tvrdka sCentrac na Jesenicah opozarja cenj. o-djemalce in občinstvo, da ue pripuzna zneskov in obrokov. inkafiranih od gosp. Avgusta Vernika iz Tržiča. Tvrdka »Centra«, Jesenice 49600-31 Damsko perilo flanelasto in volneno, v veliki izbiri dobite pri A. Zorčič, Kongresni trg 3 Čipke, robci, nogavice in ro-kavice. razne flanele in svile za pižame; izgotirvi se takoj po meri. z izbranim ali pa prinesenim blagom. Istotam se tudi -ntla in ažurira po konkurenčnih conah. 49577-30 Najboljše peči na žagovino izdeluje in razpošilja na 8 dnevno pciskušnjo; v slučaju, da ne funkeijonirajo. plača vse traj^.portne Etro^ke tovarna R. Jake! j, Slo-venjgradec. 44155—30 Lepe močne konje na gugalnicah, izdeluje "n prodaja Slan-ič Franc, ta-■petništvo, Rimska cesta 3, Zabjak 14. 49817-30 Najcenejše otomane divane, modroce, garniture, volno, žimo in afrik ima v zalogi F. Novak v Mariboru, Slovenska št. 24 49569-;'p0 Smučke poceni izdeluje Ivan Voljo Logatec, pišite po ceniic. 49703—V> Najboljše peči na žagovino izdeluje in razpošilja na 8-dnevno poskušnjo. V slučaju, da ne funkeijonirajo, plača vse transportna stroške tvrdka R. Ja-kelj, Slovenj gradeč. 48155-30 Čevlje in galoše popravljam, in siccr ženske temolance 20 Din, moške templan-ce 28 Din kakor tudi vsa druga popravila po najnižjih cenah. Vljudno se priporoča cenjenemu občinstvu Tome, židovska steza št. 1. 49993-30 Lepa jabolka sp. štajerska, namizna, r-e najnižji dnevni Cf-ni naprodaj na Rimski cesti st. 13, dvorišče. 49S-S4-31 Jabolka mošanjčki — gambovci do. šla. Gospodarska zveza v Ljubljani. 49763—31 Namizna jabolka razne vrste, paketirana, cd 25 kg dalje razpošilja po povzetju a Din 5.50 franko Velenje, zaboje po 'astni ceni. Anton Čok, trgovec, Št. Ilj pri Veienju. 49695-31 Lep pes -Dobenna.n«, zvest čuvaj, za 500 Din naprodaj. Kje, pove oglasni oddelek Jutra 49983-27 Bernhardinca 5 tednov starega proda Premrl Farni, Ljubljana — Galjerica. 493)2 37 Preklic Podpisana Helena Smrckar, trgovka v Kropi izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih napravil kdorkoH na moje ime. — Priznam samo moja osebna naročila, ali pismena z mojim podpisom. V Kropi, dne 13. novembra 193fl. — Helena Smrekar. 43294-31 Žimnice otomane. divane. fotele. vse tapetniške Izdelke Vam nu ■li nsjsolluneje ln najceneje Ignacij NAROBE, tapetnik. Ljubljana. Gosposvetska ee-»t» 16 (pr) »Levn«V S32 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ul. št. 36, vhod iz Vidovdan-ske ceste, pri gostilni )(»-z in a. 48732-36 Vsako/rstno zlato cnpujf po najvišjih cenah Černe — iuvelir Ljubljana. Wolfova oL 3. Miklavževe vlasulje izposojuje Podkrajšek. iri-zer v Ljubljani. 49233-37 Illiklaužeua okaziia 15847 Damski športni plašč1 140 cm širine, do 30% znižane cene po 88,130,135,146 Din Mestni trg V zor čas t i bariun za obleke, zajamčeno stalne bar' ve, 70 cm širine. Pralni bariun za domače obleke po 29, 28, 42 Din. Boljše vrste vzorčasti haržun za popoldanske in večerne obleke po 67 Din. Fr. Ks. SOUVflN, Ljubljana Češka industrijalna banka Podružnica v LJubljani, Marijin trg 5 Centrala v Pragi, €SR. Vplačana delniška glavnica m rezervni fondi Kč 309.000.000*— i285ia C0 podružnic in ekspozitur Izvršuje bančne posle vseh vrst in sprejema vloge na knjižice in tekoče račune Telegrami: Indnsbanka Telefon interurb. 2104 Najkoristnejši Miklavžev dar za šolsko mladino je nova otroška pisalna mizica. Nudite otrokom veselje rio učenja! - Ohranite jili zdrave s telesno nego. Nova otroška pisalna mizica ki se uravnava za vse starosti otrok, od 6. do 18. leta, ustreza vsem pravilom o pravilnem držanju telesa pri učenju ter je obenem praktična shramba za vse šolske potrebščine. 15979 MIZICE izdeluje tvrdka I. REPŠE, Ljubjana, Dvorni trg štev. 1. Sigurno zdravilo za lase? Pomada »MICHEL«, zdravilo za lase. ki zaustavi izpadanje in osivenje las, odpravi prhljaj, srbečico, hraste in lišaje, kakor tudi posinjenje las. Povrne in pogladi nove prirodne lase, izleči lasno tkivo in klice Pošilja po povzetju na vse banovine; depo za Jugoslavijo: MIŠELJ, BEOGRAD, Kosmajska br. 1. Prodaja angleška drogerija, Knez Mihajlova 33. — Tel. 27—95, in lekarna Delini Beograd, Knez Mihajlova 1. Doze po Din 115.—, 150.—, 185.— in 290.—. — Doze so prirejene kakor je bolezen, čim večja tem jačja ,kakor je pač komu bolj ali manj obolelo lasno tkivo ali klice. — Oseba, ki uporabi dozo za •>iji>,_ Din, a slučajno ne bi bila popolnoma zadovoljena, dobi v našem depoju zastonj isto količino. — Poštnina vračunana. 334 Tiskana navodila so priložena vsakemu ovitku. Prodaja za Slovenijo: Drogerija GREGORIČ, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5. Tvrdka Peter Angelo, Ljubljana družba z o. z. (ZASTOPSTVO KLEIN & STIEFEL, FULDA) se preseli s 1. decembrom 1930 ivofakovo ulico št. 6 1. nadstropje poleg Gospodarske zveze. 15947 eiizliiske cisterne uredjaje za skladišta benzina, benzola itd. sa pumpom po sistemu »Solzkotten G. m. b. H.« Berlin, kao i bez pumpe po hidrau-ličkom sistemu »G. Rumpel A. G.« Wien, isporučuje i postavlja Union gradfevinsko i trgovinske A. B. - BEOGRAD Kralja Milana ulica 10 35628 čitaite knii«o ČitaSte kfflii^ BONAPARTE O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Najmi-kavnejše razkriva njegove jbre in slabe lastnosti, njegove javne in zasebne afere in doživljaje Conan Doylov roman Napoleon Bonaparte. Broširan velja Din 40.—, vezan Din 52.—. — Pravkar ga ie izdala v Levstikovem prevodu Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6. s Ustanovljeno leta 1823 N - M. UR3AS - (lastnik: Miroslav Urbas) priporoča pristne KiPu KRANJSKE KLOBASE priznane kot »SPECIJALITETA« lastnega izdelka. LJUBLJANA — SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 13 poleg Mestne elektrarne. Brzojav: »URBAS LJUBLJANA« Telefon št. 3322 FANY PATIK UMETNO KOŠARSTVO Radovljica — Ljubljana, Miklošičeva cesta 30 NAJCENEJŠA IN PRIMERNA MIKLAVŽEVA DARILA za deco: otroške mizice in stolčki in razne lesene igrače, gu-galniki. za odrasle: pleteno pohištvo, stojala za ročna dela, tase, tapecirane košarice za šivanje itd. Oglejte si bogato zalogo! 1 Budilke, stenske in žepne ure kupit« najbolje in najceneje pri — H. Suttner Ljubljana d. PREŠERNOVA ULICA ŠTEV 4. — Lastna protokolirana tovarna v Švici. — Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. BUDILKE od Din 49.— naprej. BUDILKE iz lesa ad Din 84.— naprej. — STENSKE URE, ide 14 dni. z bitjem, od Din 880.— naprej. §3 let pomade Ana Csillag (, Jaz Ana Csillag4) Milijoni (gospe, možje in otroci) so s Csillag-pomado rešili svoje lase. Kar se je v 53 letih po vsem svetu izkazalo kot najboljše, bo pomagalo tudi vam. Toda ne čakajte, da vam začno lasje rapidno izpadati ali da izgube svojo naravno lepoto, temveč naročite še danes garnituro (pomado) in pribor) za Din 85.—, 125.— ali 200.—. Ta že 53 let svetovno znana Csillag-pomada odpravi nadležen prhljaj una>!ZKu«tt»i v 48 urah. prepreči nadaljne izpadanje las in krepi novo rast las povsod tam, kjer so še lasne koreninice zmožne življenja, daje lasem naravni blesk, svilnato mehkobo in jih obvaruje predčasnega osivenja. Naročite še danes in adresirajte natančno: »AURORA« Sekt. 16, Novisad, Železnička 38. 384 Zahvala Za številne dokaze sočutja ustnih in pismenih sožalj ob nenadni in težki izgubi iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, gospoda JOŠKA MODICA se iz srca zahvaljujemo vsem njegovim prijateljem in znancem in stanovskim tovarišem, ki so nas tolažili ob tej težki uri, darovali cvetje in vence ter spremili pokojnika na njegovi poslednji poti. Prav prisrčna hvala gospodu dr. Premrov-u, ki je lajšal Joškove poslednje ure, bratom Sokolom iz Litije, Zagorja, Trbovelj in župnemu odposlancu bratu Fle-garju iz Ljubljane, gasilskim društvom litijskega okrožja, Jugoslovenski Matici, in vsem ostalim organizacijam posebno še »Lipi«, ki se je z ža-lostinkami poslovila od našega dragega. Srčna hvala pokojnikovima prijateljima: Sokolskemu starostu bratu dr. Krevlu in načelniku SPD gosp. Tomazinu, ki sta se ob odprtem grobu poslovila od Joška. Bog plačaj vsem! 15982 Litija, dne 28. novembra 1930. Julka Modic in ostalo sorodstvo Mali oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh flagradna naCogal Teo — Max — Zacharias — Erich Te zgoraj navedene besede postavite drugo pod drugo, da dado začetne črke, čitane od zgoraj navzdol, besedo METZ. Za pravilno rešitev razpisujemo sledeče nagrade: 1. nagrada Rmk 2000.— v gotovini; 2. nagrada Rmk 1200.— v gotovini' 3. nagrada jedilna soba. oprava; 4. nagrada spalna soba, oprava; 5. nagrada kuhinjska oprava; 6.—8. nagrada 3 foto-aparati; 9.—12. nagrada 4 dvokolesa za dame in gospode; 13.—22. nagrada 10 radio-aparatov (trocevnih); 23.—32. nagrada 10 polnilnih peres z zlatim peresom; 33.—50. nagrada 18 žepnih ur za dame in gospode; 51.—80. nagrada 30 foto-aparatov in veliko število tolažilnih nagrad v Ia. izdelavi. Vsakdo, ki nam vpošlje pravilno rešitev, dobi eno zgoraj označenih daril. Vsi predmeti, ki jih bomo razdelili, so tovarniško novi. Razdelitev tolažilnih nagrad izvedemo sami, dočim bodo glavne nagrade razdeljene pod nadzorstvom tukajšnjega notarja. Neznatne pošiljatvene stroške za dostavitev nagrade nosi vpošiljalec. — Rešitev je treba takoj vposlati v zadostno frankirani kuverti, a ne prevzamete s tem nikake obveznosti. 15888 Pišite še danes na: GRAEB & DEHNICK, EISENROTH (Dillkreis) Deutsebland. Opozarjamo na veliko inventurno odprodajo manufakturnega blaga po globoko znižanih cenah v trgovini KAROL SKALA v % Cene vsemu blagu znižane za 10 do 30 Oglejte si izložbe in veliko zalogo. — Prepričajte se sami! parno turbino kupim, novo ali rabljeno dobro ohranjeno 40/50 HP. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. 15826a S (Vecfa tefestištia tovarna išče za ubijati c in %$orenjsGv tam stanufecega sRusto-pntmu Gi je d c brc vpeljan. — (Ponudbe same z referencam* na oglasni oddeleG ,,&utra" 15960 nventurna odprodaja v Tekstilb od 26. novembra do 20. decembra Oglejte si cene ter kvaliteto! z 20% Blago za moške obleke in suknje, damske olašče. vsakovrstne volni-ne. perilo, svile itd. CO TSeGstilbavar, Cfubtjana, JCrelcov tri št. iC VELIKA RAZSTAVA vsakovrstnih preprog, krasnih zastorov, blaga za pohištvo, linoleja, tekačev, finih odej, raznih japonskih izdelkov itd. se vrši v nedeljo 30. novembra in ponedeljek 1. decembra v našem specijalnem oddelku. P. n, občinstvo vabimo tem potom na cenjeni obisk. A. & E. SKABERNE LJUBLJANA - Mestni trg 10 2ALUZIJE, lesene tekstilne rolete (drvonftke), rolete lz gradins, samonavijalce in lesene rolete »Essllnger« r vsakih konstrukcijah Izdeluje solidno in najceneje tvrdka 59 PETER KOBAL Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. Si Bukov gozd ca. 10 oralov, ugodna lega, se proda za izsekanje. Vpraša naj se v oglasnem oddelku »Jutra«. 15826 Inženjerji, podjetniki! Zahtevajte od nas razjasnila, kako bodo vršili rase posle brže bolje in ceneje. „KATERPILAR" tr aktor jigoseničar ji Glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo V. H. SMYTH BEOGRAD Miloša Velikog 3, telefon 35—43, 59—25. 15731 ZAGREB 4 Amruševa, telefon 27—82. Lepota nog No-avieo » gume dajejo nogi ritko ln dr*, častno oblika. Današnja meda t&btera lepo ia gTaeiozn« oblik« noje, a to te doeeia na« a nošenj«« gumnatib nogavic Hojra e« so utruja, a obeneio eo pokrit« ve® ua-»ke, kaker tudi k rine Sle (Krampfadera). Nogavica is ftiete amoriške gume brei šiva, Lenke, popolnoma prozorne dajo lepo vitko nogo (lo kolena Brna šiva. v barvi kr-io (Fleischfarbe) par 1W Din Pletene gum. nogavico i« najfinejšega trtkoja aa kriae tiie do kolesa par 190 Dm: nogavice če« koleno is ategno unto po meri od 310 Da naprej. Pleša /V^TtH ki «snada»Jo las je nafvedja aeereia XI JUt, aa etoro is mlado. V 24 arah aa. ^^^ t®! atevimo tepadanj« la« ra vedno, • 'a odpravimo veo prhljaj, erbet, hra-rt* ia neeaago a »ESPARCETTE« •d dr. Dorraino & Ci«., Pairis. — Lasje bodo oidra-▼a3 m copat trajno rasli. — Za s»peb garantiramo. — Garnitura istane 60 Din. CENTIFOLIA, kozmettgkl tavod. Za zre b, JariSčera L Zahtevajte takoj brat»laSae OnstnraBo eenfkM "i - POTNIKI železničarji in dijaki so z aktovkami, kov-čegi In podobnim najsolidneje ter najceneje postreženi pri A. PREKUH, LJUBLJANA, STARI TRG ŠT. 26 ki izdeluje vse to čisto po poljubnih željah ter prevzema popravila. 312 H. C. HANSON Umetni mlin in žaga na Tratah pri Mariji Snežni na Veliki, okraj Sv. Lenart - Slov. gor. cenjenemu občinstvu vljudno naznanja, da je nanovo prev-edil svoj umetni mlin in žago, upostavil obojni obrat ter vabi prebivalstvo Slovenskih Goric, da se poslužuje vseh dobrin, katere mu podjetje nudi zagotavljajoč mu najboljšo in najtočnejšo postrežbo s prvovrstnimi mlevskimi proizvodi po najnižjih dnevnih cenah. — Istotam je naprodaj Diesel-motor s 50 konjskimi silami. 15881 Elektrotehnično podjetje Karol Flor jančič, CELJE, Cankarjeva cesta št. 2. ima, v zalogi po ugodnih cenah: vsakovrstni inštalacijski materija! in napeljave; električne motorje s pritiklinami in števce; žarnice vseh vrst in za vse napetosti; električna svetilna telesa in sestavne dele; električ-nelikalnlke za 120 in 220 volt 3 in 4 kg; materijal za zvonilne in telefonske naprave; radio aparate in sestavne dele (vse baterije), anodne baterije 60 v. Din 80.—, 90 v. Din 120.—, 120 v. Din 160.— Najnovejši radio aparat na strujo z zvočnikom v eni kaseti za 110, 120, 220 volt Din 3300.— 15685 Pismena naročila se točno izvršujejo. Najlepše in naj prijetnejše dar"?. Božič je vsekako fclavii* ali pianino svetov, znamke LAUBEKGEK & GLOSS. — Nizke cene, najmanjši mesečni obroki. ZALOGA KLAVIRJEV £atti lB©cfner, Maribor, Scspesfca ul. 2, v vsah dom Vi ali kdorkoli lz Vaše družine lahko v kratkem igra kak instrument potoni našega Brezplačnega učnega tečaja, ter si ustvari doma prijetne večere. Zahtevajte še danes naš veliki brezplačni katalog s katerim dobite tudi zastonj poučno knjižico »Kako postanem dober godbenik«. Prilika za nakup Je ugodna, instrumenti poceni, učenje lahko. Nudimo Varr rio-line ... od Din 95__ mandoline . od Din 136.— gita re .... od Din 2(17— tambtirice . . od Din 9S__ ročne harmonike od Din klarinete . . od Din 120— dalje trombe ... od Diu 4S0— > klavir, citre od D-n 192.— » gramofone . od Dia 3S0.— * 85__dalje itd. » Največja odpremna tvrdka glasbil v Jugoslaviji. IH^iitel^dd tvornica glazbil, gramofonov in harmonik Prodajna podr. MARIBOR št. 101 Telefon štev. 28-26 Telefon štev. 28-26 JOSIP STUPICA Slomškova ulica 6 LJUBLJANA Slomškova ulica 6 trgovina avtomobilov, vozov in konjskih oprem. — Tapeciranje, ličanje avtomobilov po najnovejšem ameriškem brizgalnem sistemu. AVTOGARAŽA 15636 Bencin-olje Gumi zastopstvo »Pirelli« Benein-olje HERAKL 1506 j je izvanredna izolacijska, ognja varna, lahka gradbena plošča Heraklith Heraklith Heraklith Heraklith Heraklith Heraklith Heraklith izolira vročino, mraz, vlago in zvok je elastičen, zavzema malo prostora, je ved• no suh in se lahko pribije, pili, brusi kot les tn drži omet idealno ima najmanjšo pro' storninsko težo 350— 400 kg na 1 kubični meter zmanjšuje znatno gradbene stroške vsled prihranka pri transportu, lahke konstrukcije in obdelave se porablja za gradbo celih hiš, nadzidava' nja na masivizl de, za izgradbo vodstre sij, za vmesne sta****, za izolacuo rw**«**mih zidov, za strope, hladilnice itd, je idealen gradbeni material za stanovanjske hiše, indw strijska in gospodar-ska poslopja Tiskovine, konstrukcijske liste in pojasnila pri poobla zastopnikih MATERIAL D. Z O. Z. Ljubljana, Dunajska cesta 36 D. Rakusch, Celje — Vinc. Kuhar, Maribor -Čeh in Gašpar, Murska Sobota — Vilj. Dengg, Ptuj Uremje Davorin RavJjco, Izdaja za konzorcij * Jutra« Ado« Ribnika*. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za toseratni de" |e odgovoren Alojzij Novak. Ysi v UuNSanl.