«a v CTOtOVfTfl Leto XII., štev. 5 Ljubljana, sreda 7« januarja 1931 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 312(5. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 4255. Podružnica Ceije: Kccenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čislo 78.180, Wien št 105.241 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25,— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon ŠL 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3 Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Srednjeevropska gospodarska konferenca Avstrijska Kmetijska družba je sklicala za 19. januar na Dunaj konferenco srednjeevropskih držav za rešitev agrarn* krize Praga, 6. ianuaria. d. Agrarni listi pri-občuiejo povabilo predsedstva avstrijske Kmetijske in gozdarske družbe na Dunaju ter dunajskega srednie-evrop-skejra instituta k srednje-evropski go-snodarskf konferenci, ki naš b» se vršila na Duna'u 19. in 20. t. m. pod pokroviteljstvom avstrijskega minestra za kmetijstvo Thalerja. Povah'Jo omenìa. d*» se hoče nuditi kmetijskim zastopnikom srednjeevropskih držav prilika za razgovor o možnosti regionalne srednjeevropske rešitve agrarne krize. Povabljeni so tako kmetijski predstavniki srednjeevropskih agrarnih izvoznikih držav, kakor tudi sredn'eevrons^h a^rarn'h uvo-'tv«k'h držav, d^ se razčistilo vnr3;3n'a izpo^o'"5*'5« «»mopo-moči kmetijstva v Srednji Evropi. Dalekosežni francoski finančni načrt Napoveduje se znatna finančna pomoč Francije srednjeevropskim državam kot m">t?iitež ruskemu Jumnincru Pariz, 6. jan d. Neposredno po sestavi Steegove vlade je trgovinski minister Lou-cheur izjavil, da bo nova vlada proučila gospodarske probleme Francije, zlasti pa uvedla ukrepe za pobijanje vedno bolj se razvijajoče gospodarske krize ter izvedla sanacijski načrt. Na včerajšnji svoji seji je ministrski svet razpravljal o tozadevnem programu, ki je tudi z mednarodnega stališča velike važnosti. Zunanji minister Briand je namreč poveril gospodarskemu oddelku zunanjega ministrstva nalogo, naj pojasni vzročne zveze francoske gospodarske krize z mednarodnim položajem ter izdela primerne predloge, ki n .-i j bi se predložili posebnemu mednarodnemu gremiju. Briand namreč išče ožjo zvezo med rešitvijo francoskih gospodarskih problemov ter srednjeevropsko krizo. Prizadevanja francoskega ministrskega sveta bodo pokazala zato svoj vpliv tudi na prihodnjih ženevskih pogajanjih. Obstoji namreč inicijativa, da bi se pomagalo srednje-ev-ropskemu gospodarstvu z jačjo finančno podporo Francije. V francoskih vladnih krogih so namreč prepričani, da bi bila zavrnitev ruskega dumpinga v interesu evropskih industrijskih držav. Kar se tiče francoske gospodarske krize same, se pripravlja znižanje cen v podrobni trgovini s pocenitvijo tovornih tarif. Pobijanje naraščajoče brezposelnosti je naletelo na "elike težkoče, ker bi odpust inozemskih delavcev v večjem obsegu povzročil neza-fteljene razprave z gotovimi vzhodnimi drža- Vft"" Določitev definitivnega programa je odrejena za sredo januarja Briand se bo torej lahko v ženevi že razgovarjal z zastopniki drugih evropskih držav o mednarodnih smernicah svojega načrta. London. 6. januarja d Listi sicer poročajo o aagleško-francoski Einaučni konferenci v Parizu, nikakor pa ae navajajo us pehov teh razgovorov Pri tem samo po udarjajo, da je mednarodn' problem zlata že zato v ospredju teb razgovorov ker je imela francoska odtegnitev zlata v Londonu za posledico neposredno ogroženje angleškega valutnega sistema Angleški tisk ne razpravlja o načrtu velikega Kredita tran coske banke angleški industriji z jamstvom angleške banke, o katerem se v zadnjih dneh mnogo govori Dočim so mnogi strokovnjaki mnenja, da se more v Angliji sa mi zbrat' iovolj kapitala m da bi bil kredit francoske banke odveč zagovarjajo drugi mnenje. da bi bila taka kreditna transakcija francoske banke gotovo v smislu od Anglije zaželjene in Franciji neprijetne mobilizacije francoskega zlata London, 6. jan. d. V zvezi z angleško-francoskimi finančnimi pogajanji v Parizu se je pojavila v Londonu vest. da je pričakovati sklicanje konference o zlatu v Londonu Pariški razgovori so baje samo priprava za tako konferenco To vest beleži v svojem trgovskem delu »Observer«, ki meni, da bosta Anglija in Francija skupno povabili k udeležbi na tej konferenci. O povabilu Nemčije ni bilo še v nobenem angleškem listu ničesar omenjenega. Slab začetek italijanskega prekooceanskega poleta Včeraj zjutraj so italijanski letalci startali v Afriki » Eno letalo se je kmalu ponesrečilo in padlo v morje - V Ameriki jim napovedujejo viharje z 12 cilindri iu vodno polnitvijo ter imajo 6U0 HP. Celokupna teža vsakega letala znaša lOuui) kg, nosilne teže pa 'majo letala p j 5U0U kg Na krovu vsakega "je 75 rneterskih stotov benzina, 4 meterske stote olja -n 5u l'itrov vode Vsa letala nosijo seboj nekaj pismenih pošiljk s posebnimi znamkami zračne pošte. Izkupiček teh znam« bo v veliki meri kril približno 3 milijonske stroške poleta Na vsakem letalu štn je možje posadke, ki so jih vse okori dve let, pripravljali za polet preko Oceana, tehnični vodja poleta je podpolkovnik Maddalena. ki je svoječasno ob katastrofi »Italie. prvi odkril rdeči šotor Nobila Zračna proga od zapadno-afriške obale do Port Natala mer; približno 3000 km in jo nameravajo letalci prevoziti s povprečno hi-160 k™ »a uro Na prog- so v presledkih po nekaj mo km razvrščene italijanske bune ladie. ki bodo v stiski prihitele italijanskim letalom na pomoč. V brazil-sk- prestolnici se vrše velike priprave za sprejem italijanskih letalcev, fz Argentine in C tla so prispe!-" številni Italijan, deloma s posebnimi vlaki, deloma pa z letali v Rio de Janeiro, da bi prisostvovali sprejemu italijanskih letal. Rim, 6. jan. g. Italijanska letalska eska-d ril ja sestoječa iz 12 vodnih letal, ki je pod vodstvom zrakoplovnega ministra Bal-»a krenila pred štirinajstimi dnevi iz Rima k prekooceanskermi poletu v Brazihjo, a je inorala zaradi raznih defektov in neugodnega vremena pristati v portugalski Gvineji na afriški obali, je davi ob 2. stariate k poletu preko morja. Ob startu je bilo vreme še dokaj ugodno. Letala so se dvignila v dveh skupinah s polminutmm presledkom Na letališču so bili navzoči zastopniki portugalskih oblasti ter številni člani iuiijansKe kolonije, ki so prirejali letalcem navdušene ovacije. Po dosedanjih vesteh se vrši polet normalna po programu. Minister Balbo je davi ob 6 sporočil s nrova svojega letala, da je vse v redu in da poteka polet gladko. Vre-riic ie ugodno in letala so že v brezžičn/. zvezi i. radio postajo v Rio de Janeiru. Obenem ie Balbo sporočil, da javljajo ameriške vremenske postaje viharje ob ameriški obali 'aradi česar se je bat?, da bodo imeli italijanski letalci še velike težkoče. predno bodo pristali na ameriških tleh. Buenos Aires. 6. jan. g. Zdi se, da polet italijanskih letalcev preko Oceana ne gre tako gladko. Kakor ga slikajo rimske vesti. Parnik »Antonio Amosti« je danes opoldne sporočil, da je 7 italijanskih letal križa!* njegovo ruto na potu v Ameriko. Eno letalo ie moralo zaradi defekta v motorju pristati na odprtem morju. Parnik je ujel njegove radioklice na pomoč ter je našel letalo v brezupnem stanju. Letalce So še v zadnjem trenutku rešili in spravili na krov, dočim letala, ki je bilo že skoro popolnoma pod vodo. niso mogli dvigniti. Po dolgem prizadevanju pa se je posrečilo, da so letalo privezali in ga vleče sedaj parnik za suboi. Kie so ostala štiri letala, n' znano. Vreme ie za polet dokaj neugodno in se je bati, da so letala zašla v viharne cone, kjer jim bo predla zelo trda. Podrba je. da je bil slično kakor svoječasno Nobi'ov polet na severni tečaj, tudi ita'ijanski prekooceanski polet dokaj slabo pripravljen Že na prvi' etapi iz Rima v Afriko so se letala izkazala za prešibka in baš zaradi tega so morali italijanski letalci celih štirinajst dni ostati v Afriki Še zadnje Cni so izvršili na letalih razne izpre-membe. ki so se izkazale za nujno potrebne. ker je že dosedanji polet pokazal, da je akcuski radij za prekooceanski polet nezadosten. Letala so opremljena s Fiatovima' motorji Taifun na Filimnih New York, 6. jan. d. Na Srednjih Filipinih je razsajal silen tajfun, ki je povzročil ogromno škodo. Poročila o katastrofi, ki prihajajo zaradi pokvarjenega telefonskega omrežja bolj pozno, navajajo doslej 82 mrtvih in 50 pogrešancev, bržkone bo pa smrtnih žrtev mnogo več, ker je vihar presenetil na morju tudi mnogo ribiških ladij in jih potopil. London, 6. januarja. Vihar, ki je razsajal v soboto na Filipinih je povzročil mnogo večjo škodo kakor so sprva menili. Silen naliv je presenetil v bližini obale okrog 120 ljudi, ki jih je nato vihar pometal v morje. Vsi so utonili. V mestu Sebu je neurje popolnoma opustošilo pristanišče. Parnike ki so bili v luki, je vihar zanesel na odprto morje, kjer so se večinoma potopili. Materialna škoda je ogromna, ker je vihar razdejal celo vrsto mest in naselbin Vstaja v Birmi Pariz. 6. januarja AA. Havas objavlja brzojavko iz Bombaya, da zavzema revolucionarno gibanje v Binali vedno širši razmah. Gibanje vodijo komunisti. Britske čete so v stalni pripravljenosti. Vstaši imajo doslej 300 mrtvih in veliko število ranjenih. NEMČIJA BO IZSTOPILA IZ DRUŠTVA NARODOV ? Nervoznost v nemških političnih krogih pred zasedanjem Društva narodov — Grožnje z izstopom zaradi pričakovanega neuspeha nemških pritožb in zahtev Berlin, 6. januarja d. V parlamentarnih krogih se mnogo razpravlja o bodočem razvoju nemške zunanje in notranje politike Glede na zunanjo politiko se pogosto pojavlja mnenje, da bo nadaljnji razvoj dogodkov postavil vprašanje, ali naj Nemčija še nadal?e ostane članica Društva narodov. Po njihovem mnenju more priti trenutek, v katerem se bodo nemški odločilni krogi morali vprašati, ali ima za Nemčijo sploh še pomen ostati v Društvn narodov, če bo še nadalje zaman zahtevala razorožitev drugih držav, do česar ima po versailleski pogodbi pravico in če ne bo s svo'imi pritožbami nad postopanjem z nemško manjšino na Poljskem dosegla nobenega ali pa samo nezadosten uspeh. Seveda «e merodajni krogi zavedajo tudi važnih vzrokov ki govore proti izstopu Nemčije iz Društva narodov Dejstvo je. da obstoja nevarnost, da se bo opozicija proti sodelovaniu Društva narodov tako o jan la v Nemčiji, da jo bo morala vlada upoštevati, če ne bodo zastopniki nemške vlade dosegli nobenih uspehov v razerožitvenem in manjšinskem vprašanju. Kar se tiče notranje politike, je vse odvisno od dogodkov na prihodnjem zasedanju državnega zbora, ki se bo pričelo v prvih dneh februarja Stranke desnice bodo še nadalje vse poskušale, da bi vrgle Briiningovo vlado V parlamentarnih krogih smatrajo, da bodo socialni demokrati še nadalje podpirali sedanjo vlado in da se bo z njihovo pomočjo posrečilo odbiti nove napade desničarskih strank Če bi pa kljub temu prišla pri kakem glasovanju Briiningova vlada v manjšino, bi nastal vsekakor težaven položaj, zaradi česar zagovarjajo posamezniki v vseh parlamentarnih krogih tudi med levičarskimi strankami mnenje, da Brüning ne sme pasti pod nobenim pogojem. ker bi njegov padec naoravil prosto pot desničarskemu radikali/mu do vlade in ker bi poziv desničarskih radikalov na vlado povzročil največie nevarnosti za Nemčijo. Znano je tudi. da je Brüning državnik, ki se zelo vestno drži ustave in ki načelno odklanja vsako diktaturo Odločilno vprašanje bo. kakšno stališče bo zavzel sam, glede na vprašanje svoiega odstona zaradi morebitnega neugodnega izida glaso- Poizkušen atenta! na dr Curtiusa Na 0E vlak, s katerim se je vozil nemški zunanji minister, je bil poizkušen atentat, ki pa so ga pravočasno prenrečili Berlin, 6 januarja g. Kakor se je sedaj zvedelo so skuša/i v nedeljski noči neznan« ci izvršit' atentat na oriontni ekspresni vlak. Na pro«; rned Pfoixhcim&m in Karls« ruhe so položili na tračnice železno oviro Osobie lokomotive ki je popoldne pred ekspresnim vlakom odoeljala iz Pforzhei» ma. je pravočasno opazilo nevarnost in ovi« ro odstranilo. 200 m dalje od kraja prve* ga poiskusa so stor ici po'^zMi s^čno ovis ro, ki so jo tudi odstranili. Brez dvoma bi ! atentat povzročil težko katastrofo, čc bi se ■ Tisrečil K"kor vse kaže, ie bil atentat na« j menjen vlaku, s katerim sc je vozi' nem« ; ški zunanii minister dr Curtius na zbora» vin je nemške ljudske stranke v Pforzhei» ■ mu. Atentat so bržkone skušali izvrš ti nem« I ški narodni socialisti, oziroma nemški naci« j onalistični elementi, ki očitajo dr. Curtusu, j da je zavezi' nemško zunanjo politiko za« radi svoje popustljivosti. Priprave za evropsko konferenco Spomenica tajništva Društva narodov o dosedanjem delu za gospodarsko zbližan je evropskih držav Ženeva, 6. januarja, d. Nemška in jugo« slovenska nota za evropsko komisijo Dru« štva narodov sta bih včeraj oficrielno io-javljeni Nemška nota smatra kot na vat« nejšo nalogo prihodnjega zasedanja doioči« tev dnevnega reda Ostale točke, ki se lah-, ko postavijo na dnevni red, se nanašijc na podlagi sklepov štuiijskega odbora od 23 septembra lanstcega t ta med dri'gim na število članov, ured'te ' urada komisijt teT sode.ov-ime nečim.)" D>uštva nar »dov r>r dielih odbora. K točkam, ki se imajo v po« roè'U javnega 'a,nika posebno p-*ud triti, spada pc mnenju nemške vlade das*] go« spodarska konferenca vhd. ki bo zboro« vala v Ženevi meseca novembra. Tajništvo Društva narodov je objavilo istočasro tudi spomenico, ki jo ie glavno tajn;štvo izdelalo na vlade, sodelujoče v evropski komisiji, o dosedanjih delih Dru« štva narodov in ki zanimajo zlasti Evropo. Predvsem gre za gospodarska, prometna in higijenska vprašanja. Glede gospodarstva omenja spomenica, da 6e ima za uveljav« Ijenje ženevske trgovinske konvencije, za katero je bil določen rok do 1 aprila t. 1. in ki kljub temu še ni bila uveljavljena, sklicati nova konferenca v mesecu marcu. Poseben pomen se pripisuje pogajanjem na trgovsko«političnem polju ki se pričakuje« jo kot posledica gospodarske konference v novembru med Anglijo in glavnimi odje« malci angleškega b'aga Nadalje polaga spomenica važnost na to. da ?e prouči kon« vencija o ukinitvi izvoznih omejitev, ki kljub ratifikaciji po 18 evropskih državah doslej še ni bila uveljavljena in ki zaradi tega ni rodila pričakovanih uspehov za razvoj razmer v Evropi. Odkritje nove zarote v Rumuniji Policijske oblasti so izsledile na več železniških postajah zaloge dinamita, namejene v prevratne svrhe Bukarešta, 6. jan. g. Transilvanska varnostna oblastva so razkrila zaroto. Ko je hotel neki delavec v železniški postaji Prei- mer pričeti popravljati poškodovan zid, ga je opozoril tamošnji železniški uradnik, naj bo previden, ker je v zidu zaloga dinamita. Delavec je stvar prijavil policiji, uradnik pa je bil aretiran. Policija je takoj pričela s poizvedbami ter je v zidu res našla dina-mit. Razen tega je še na petih drugih velikih postajah, kakor tudi mnogih mostovih in postajališčih, našla zakopan dinamit. Preiskava je dognala, da gre za razne za- loge dinamita, ki izvirajo še iz svetovne vojne, ko sta se L 1918 umaknili Macken-senova in madžarska armada iz dežele. Policija sumi, da je imela teroristična organizacija te zaloge dinamita v evidenci, da bi lahko v danem trenutku pognala v zrak važne železniške naprave in kolodvorska poslopja. Aretiranih je bilo večje število železniških uradnikov, postajnih načelnikov in železniških inženjerjev rumunske in madžarske narodnosti, ki so osumljeni, da so vedeli za ta skladišča dinamita in jih kljub temu niso hoteli prijaviti. vanja v državnem zboru in kakšno stališče bo zavzel končno tudi državni predsednik Iiindenburg. Karlsruhe, 6. januarja d. Na zborovanju nemške ljudske stranke v Pforz-Iteimu je govoril zunanji minister dr. Curtius o prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov v ženevi, na katerem se bo razpravljalo o nemški pritožbi proti Poljski zaradi postopanja z nemškimi manjšinami v Slezi ji in na Po-morjanskem, Dr Curtius je izjavil, da bo zastavil vse svoje sile za čast Nemčije. Upa, da bo s svojimi izjavami t Ženevi izzval ugoden odmev med vsem nemškim narodom. V nadaljnjih izvajanjih je poudarjal, da nihče ne želi bolj dneva, kakor on, ko bo mogoče storiti odločilne korake za resnično osvobojenje nemške domovine Za optimizem seveda ni nobenega povoda, kajti po neizmerno težkem letu se pričenja novo leto težav, kakršne je Nemčija doživela že i. 1918 in 1923 Nihče ni mogel doslej pokazati izhoda iz gospodarske krize ali pa obljubiti zuna-nje-politične uspehe. Kljub temu pa ni treba obupati. Duca pri kralju Karolu Bukarešta, 6. jan. sprejel kralj Karol nistra Duco v daljši vestii kralja o svoji ka liberalne stranke čestital V političnih dijenca pri kralju ži g. Danes popoldne je bivšega zunanjega mi» avdijenci Duca je ob« izvi>l tvi za predsedni« k čemet mu je kralj krogih se Ducova av= vahno komentira. Za odpravo vojnih dolgov London, 6. januarja s. Socialistični član parlamenta Norman Angeli se v pismu, objavljenem v »Dailv Heraldu«. zavzema za anulacijo vojnih dolgov in za medna- 1 rodno ureditev problema zlate valute. Ruska vojna mornarica v Črn*m mori« Ženeva, 6. januarja, d Tajništvo Društva narodov je objavilo na podlagi lausannske pomorske konvencije došlih noročil podat ke o ruskem črnomorekem brodovju. ki predstavlja kot n^jmočneiše brodovie v Črnem morju merilo za dovo'ienje plovbe na tem morju Rusija razpolaga z 32 vodnimi ladianr med katerimi je 11 ladij za varstvo obale, ena Imiisk^ ladia. 2 lahk' križarki. 4 torpedovke, 5 podmornic in 21 hidroplanov. i Sklenitev prijateljske pogodbe med Avstrijo in Madžarsko Dunaj, 6. januarja, d. Posest madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena pri avstrijski vladi je sedaj definitiv no določen za 26. in 27 februarja Ob te^j priliki bo med Avstrijo in Madžarsko podpisana prijateljska in razsodnišna pogodba Dosedanji razsodiščn' dogovor bo znatno raz-širjeu ter i spremenjen v prijateljsko do-go'l'bo. V uvodnih besedah bo poudarjena potreba poglobitve že »bsi nečih srč-n h in prijateljskih odnošajev med Avstrijo in M^džarsto Pog>lba bo podpisu nreòlo-žena parlamentoma obeh držav v ratifikacijo in iato p'xòUia tajništvu lirnštva narodov v ženevi v »vrhe reg stra.-ije Venizelosova pot v Rim Dunaj, 6. jan. d. Grški ministrski pred« sednik Venizelos je odpotoval s svojim spremstvom v nedeljo ob 22.26 v R:m. Na kolodvoru so se poslovili od njega zvezni kancelar dr. Ender, podkanceiar in zunanji minister dr. Schober, generalni tajn k Pe» ter. poslanika Junkar in Günther razni drugi zastopniki avstrijskih oblasti ter di» rektor kabineta dr Löwenthal, ki je Veni* zelosu sporočil pozdrave zveznega predsed» n ka. Poslovili so se od njega tud' g "ški poslanik Sactouris s poslaniškim osobjem in zastopniki grške kolonije ter italijanski poslanik Auriti z vsem osobjem italijan» skega poslan štva. Odprava potnih vizov med Avstrijo in Grčijo Atene, 6. januarja d. Ministrski svet je včeraj razpravljal o predlogu, ki ga je poslal ministrski predsednik Venizelos brzojavno, naj se med Avstrijo in Grčijo obojestransko odpravijo viza za potne liste, vendar pa se ni mogel pridružiti temu predlogu. Sklenil je samo, naj se za oja-čenje zvez med obema državama dovolijo potnikom olajšave, o čemer je bil Venizelos brzojavno obveščen. Poljsko-ameriška trgovinska pogodba Varšava, 6. januarja g Poljski poslanik v Washingtonu je bil pooblaščen, naj podpiše poljsko-ameriško trgovinsko pogodbo, ki jo je že dalie časa pripravljal. Pogodba je zgrajena na podlagi najvišjih ugodnosti in vsebuje tudi določbe o izseljevanju Poljakov v Ameriko. Nezgoda Johnsonove Varšava, 6. januarja. Miss Johnson, ki je na poletu v Peking v nedeljo startaia v Ber'inu za polet v Varšavo, je marala v bližini LTltuska zaradi goste megle za-silno pristati. Pri tem je manevrirala tako nespretno, da se je letalo pri pristanku -> polnonia razbilo Letalka sama je odne;'a zdravo kežo, ver.dar pa o nadaljevani u jMi'eta zaenkrat ni govora. Varšava. 6 januarja, g. Letalo angleške letalke Amy Johnsonove. s katerim ie hotela leteti v Vzhodno Azijo, je mnogo bolj poškodovano, kakor so sprva domnevali. Ogrodje letala je popolnoma razbito. Težko t-oškodovan ie tudi vijak in ga bo treba namenjati z novim Nadomestni deli so že naročeni iz Nemčije Kliub temu ni izključeno. da bo morala letalka vendarle prekiniti polet. Varšava. 6. januarja AA. Včeraj opoldne je prispela sem iz Krasnosiielskal angleška letalka Amy Johnson. Pričakovale so jo velike množice, ki so jo burno nozdravliale. Letalo se je pri poletu neko->'ko poškodovalo. Le talki odločno odsve-tuieio da no^i-hije polet, ker vlada v Sibiriji huda zima. 2 Sreda, 7. L 1931 Velike jugoslovenske manifestacije v Zagrebu Spontana in navdušena proslava obletnice 6. januarja -Navdušene ovacije kralju in Jugoslaviji Zagreb, 6. jan. 11. Danes ie dala zagrebška omladina in zagrebško meščanstvo ob priliki druge obletnice režima 6. januarja ponovne izraze hvaležnosti vladarju za njegov moder ukrep. Pred banskim dvorcem so se zbrali ob 6. zvečer člani nacionalističnih omladinskib organizacij, zlasti oni Mlade Jugoslavije, Jugoslovenske akademske citalnice in podpornega društva »Istre«. Mladima je pevajoč narodne pesmi prihajala na trg in vzklikala Jugoslaviji, kralju, \ oiski, predsedniku ministrskega sveta, ju-■ > o venskemu Zagrebu, jugoslovenski Dal-I . 1 - ii, banu itd. Cufi so se tudi ogorčeni vzkiiki proti izdajalcem PavcKču in tovarišem. Studenti so odpeli himno »Hej Slovani % nakar je spregovoril neki študent ter ob koncu prečita' resolucijo, v kateri ie rečeno, da maniicstirajo jugoslovenska nacionalna društva skupno z zagrebškim meščanstvom o priliki druge obletnice kraljevega manifesta ter spontano pozdravljajo «vojega letcendarnega in nesebičnega kralja, ki je edini imel smelost da je junaško presekal plemenski iti strankarski vozel :n ki je vdihnil iuzosl«v«"ski ideji dušo ter oživel latentne narodne energiie. Nihče nas ne more in nas ne bo oviral, da dovršimo šele zanočeto de'o lusoslovenske konsolidacije in obnove. I/dajalsko delo nekaterih skrahiranih pol!t>knv ?n moralnih propalic nas niti nnimanìe ne vzneurrja. Vsi ti strahopetni desnerati niso vredni niti soŽJ»"» n?t» oreotra. Oni so poetali k-vo"'' fn un'čcvalci lastne bratske krvi. Zbran om ladina in meščanstvo najencrgičneje pro- I testirata, da Pavelič in Perčec ter podobni sploh imenujejo ime lirvatskega naroda v inozemstvu. Resolucija je bila z navdušenim ploskanjem soglasno sprejeta. Ogromna povorka je krenila nato s tremi zastava mi po mestu na Jclačičev trg, Zrinievac pred komando mesta v Gaj evi ulici, kjer so manifestanti zopet poslušali govor študenta nadalje v Masarykovo ulico do poslopja Jugoslovenske Stampe, kjer je bil tretji go vor nekega omlad-'nca. spominjajoč se deia pokojnega predsednika Tonija ScMegla Govor te bil zaključen z navdušenimi vzkliki Nj. Vel kralju Aleksandra ter slava Toniiu Schleglu, poulične manifestacije pa so trajale pozno v noč. Praški tisk o drugi obletnici 6. januar ja Praga, 6. januarja AA ČTK poroča, da se ves današnji praški tisk bavi z drugo obletn co vlade generala Petra Živkoviča nazivaioč jo vlado dobre volje ter nagla šujoč njeno veliko delo za narodno ediiv stvo. »Narodni Listv« prinašajo o tem članek s sliko Nj Vel." kralja Aleksandra ter na» glašajo njegovo reformatorr.o delo poseb» no reforme v Bosni in Dalmaciji Članek zaključuje, da je Jugoslavija dala dokaz, da se bolje služi demokraciji z delom kot z besedami. »Narodni politika« ugotavlja da je ju* (toslovenska vlada ti dve leti po man;fcstu Nj Vel kralia dokazala največji smisel za narodno edinstvo in za mir. Neuspeh komunistov v Poruhr ju Komunistična stavka je na vsej črti doživela neuspeh -Delavstvo se je večinoma vrnilo na delo Zakaj se je ponesrečila revolucija v Španiji? Zanimive ugotovitve francoskega publicista Julesa Sauerweina Fraga, 6. januarja d. V -Prager Presset je znani francoski publicist in novinar Jules Sauerwein objavil daljši članek o razmerah v Španiji pod naslovom sPrebuje-nje v .Španiji?. V uvodu ugotavlja, da se revolucijski poizkusi v Španiji ne morejo presojati na enak način, kakor morda revolucije v Franciji ali kaki drugi evropski državi. V Španiji namreč ne odločuje :t')gika, temveč strast in čast. Zato ne zbuja revolucijski pokret v Španiji vtisa premišljene akcije, temveč kronično zlo. Prav iz tega vzroka je propadla tudi zadnja vstaia in bržkone bodo propadle tudi naslednje, če bo prišlo do novin nemirov. Manjka enotnega vodstva in sposobnih glav, ki bi bile zmožne zbrati kipeče sile v deželi. Pri zadnji vstaji sta se morala upoštevati dva elementa, republikanska stranka, ki naj bi razvila program, ter strokovne organizacije s svojim posebnim socialnim značajem, ki ga je pripisovati posebnostim dežele. O"oa skupaj naj bi preprečila onemogočen je revolucijskega pokreta v deželi, omajani od splošne stavke. Republikanska stranka je v Španiji stara že sto let. čeprav je Ludvik XIV. izrekel znamenite besede, "da ni več Pirenejev, ko jo poslal svojega vnuka Filipa V. v Španijo, da bi prevzel tamkaj gospodstvo, vendar predstavljajo Pireneji v resnici najmočnejšo barijero v Evropi. Kar se godi v Evropi in ceto v Franciji, ki je Španiji najbližja dežela, najdo tamkaj le počasi odmev. Vpliv francoskih revolucij se je šele pozno uveljavil. Upoštevati je treba, da je n. pr. literatura dostopna samo eliti, ker je 45 odstotkov prebivalstva analfa-betov. Uporniški pokret je bil naperjen proti monarhiji in cerkvi. Republikanci so proti cerkvi, ki predstavlja v Španiji posebno močno socialno silo, za počeli kampanjo, ki jo ie del meščanstva navdušeno pozdravil. Glavna moč te republikanske struje je bila v -visokih šolah med učenjaki in literati. Tej duševn5 podpori republikanstva se ie pridružila politična pod vodstvom starega poslanca Lerrouxa, drznih ljudi dejanj kakor so Zamorra, Miguel Maura in Domingo, ki so sedaj pobegnili ali pa se nahajajo v ječah. Obstoji tudi cela vrsta oficirjev, ki smatrajo republikanstvo za rodbinsko tradicijo, ki pa so v manjšini. Večina oficirjev je deloma iz lojalnosti, deloma pa iz preračunljivosti vdana vladajočemu režimu. Sindikalizem se je izkazal kot močna re-volucijonarna sila. pred katero so se repu- blikanci sami ustrašili, čemur se morda lahko pripisuje zmaga monarhije. Strokovne organizacije se dele v dve veliki skupim, od katerih je ena nevarna, druga pa predstavlja dragoceno oporo sedanjega socialnega reda. Prvo zastopa znani t Sindicato Unico« v Barceloni, ki se sam označuje kot an arhosindikalističen. Ta sindikat se je na konferenci v San Sebastianu pred šestimi tedni združil z republikanskimi skupinami in po nekaterih trditvah celo z nezadovoljnimi legitimisti za borbo proti kraljestvu. V svojem proglasu od 15. decembra, ki je bil razširjen z letaki/i po ulicah Barcelone, je objavil, da je ta združitev samo začasna zaradi istočasnih ciljev, da pa je cilj delavstva ustvaritev sovjetske Španije Kljub temu se je ponesrečila stavka od 15 decembra. Njen uspeh je preprečila »Generalna unija delavcev:, ki je od vlade podpirana strokovna organizacija. Če se upošteva, da je republikanska stranka bila duša vstaje, se mora priznati, da se je zaračunala. Računala je na vojsko, vendar pa je vstopila v akcijo samo majhna obmejna garnizija ter nekaj letalcev. Večina vojske ie ostala lojalna, bržkone zato. ker so republikanci v svojem proglasu zahtevali močno zmanjšanje vojske, ki rtaj bi se skrčila na nekaj polkov v Maroku in nekaj čet v obrambo dežele. Revoluci ionarne strokovne organizacije tudi n'so uživale zadostne, podpore delavcev. Med sindikalisti v Barceloni ie 17 smeri in med njimi je zelo malo tak'h. ki bi bile razpoložene za skupno borbo z buržoazijo za meščansko republiko. Kljub temu se more iz ponesrečene vsta» jc izvajati nauk. da se more republika kot vladavina reda in svobode obenem opirati samo na prosv-fljeno ljudstvo. Spam ja je ogromno napredovala Posamezne pokrajin ne so se industrijalizirale. toda večji del buržoazije ie ostal zvest monarhiji in kato» ličanstvu. V slučaju zmage bi moč bržko» nc zelo hitro prešla v roke levičarskih eks» tremistov. Španiji bo ostala tudi Se v bodoče nalo» ga delati za povidigo nivoja prebivalstva, zlasti zaostalh kmetov, ki žive v mnogih pokrajinah še vedno kakor v srednjem ve» ku. To je naloga liberalnega režima. Vse» kakor ni mogoče preprečiti, da se prebuja v-'ikega naroda k modemi civilizaciji vrši med pretresljaji. Toda z obzirnostjo bo go* tovo mogoče izogniti se vsaki revoluciji v 5-ianiji, ki bi grozila, da spravi vso deželo v anarhijo. Razprava o zvezni ustavi indije Pomisleki angleških kotizervativcev London, 6. januarja. AA. Na današnji seji pododbora za zvezni ustroj je član brit; ske delegacije Samuel Hoare obrazložil sta* lisce konzervativcev do indijskih zahtev. Iloire je dejal, da zahtevajo konzervativen v bodoči indijski ustavi gotova jamstva, ker so finančni kred-ti, obramba manjšin ter druga važna vprašanja odvisna od obrambe angleške armade lz tega nastaja cela vrsta problemov, ki se morajo rešiti pri ustanov'tvi odgovorne eksekutive Govornik jc nadalje nagiasal. da so indijske razmere popolnoma drugačne kakor v An« gliji in da je zato anglešk' vladi ' sistem v Tndiii zaenkrat nemogoč. Bodoči indijski kabinet ne bo enoten v britskem smislu. Čc se primerja :o indijske ter britske raz» mere. postajajo dvomi toliko močneiš' »Lahko«, je nadaljeval govornik, »da pre» tiravam te/koče, gotove pa je. da bi bila ustava, ki jo je pred'agal Sanru. tako kom» plicirana in pomanjkljiva, da bi delovala le na osnovi dobre volje Indije same. kar je pa za sedaj skoro izključeno.« Hoare ie nadalje izrazil dvom, ali bi bilo modro uvesti v Indiji spodnjo zbornico po angleškem vzoru Govornik se je izrekel proti ustanovitvi velike zbornice in proti direktni voblni pravici, ker bi bilo vsako posnemanje angleškega političnega sistema v Indiji nepraktično. Uvedba takega siste» ma bi v Tndiji oslabila podkraljev položaj in ustvarila centralno vlado v velik' deželi, kjer je mnogo nestalnih in nemirmh eie» mentov. Hoare je zaključil, da je hotel s proti zahtevam indijskih delegatov svojim govorom !e pojasniti svoje stališče do bodoče in: v oklepajih razlika naproti stanju od 22. decembra): aktiva: kovinska podlaga 236.1 (— 79.1), saldo raznöi računov (tečajne diference deviz) 676.8 (— 40.7), posojila na menice 1433.fi (-f S3.G). Iombard 203.4 (-1- 0.7), račun ra odkup kronskih novčanic 897.7 (— 30.0). državni račun začasne zamenjave 126.2 (— 22.0), državni dolg 2996.8 f—); pasiva: obtok bankovcev 5396.5 (— 238.1), državni račun začasne zamenjave 126.2 ('— 22.0), žirovne obveznosti nasproti državi 59.3 (— 57.1), ostale žirovne obveznosti 667.2 (— 190.2), razne obveznosti 195.6 (— 57.ni. Če primerjamo sedanje sianje Narodne banke s stanjem prejšnjih let, bniaj opazimo naslednje zanimive spremembe. Povečanje zaklada r zlatu in zmanjšanje devizne r. 128S 230 men. posojila Iombard 1927. 1432 251. 1470 254 1431 203 obveznosti napram državi 167 367 99 '1 žirov obveznosti 721 493 125«) __ 667 Največje spremembe opažamo pri 2: rovelli obveznostih, ki so tekom leta padle za okrog 600 milijonov Din. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danr*: Spremenljiva oblačnost, bolj stalno v rem«, zmerno hladno. —■ situacija včerajšnjega dne: Nad zaledje, zlasti nad severne predele, je prišel visok tlak. ki povzroča na za-padnih pokrajinah jasnejše vreme. Na Jadranu je ostal barometerski minimum, ki ie povzročil" v južnem Primorju dež in močne vetrove. Pritisk je padel samo v južnem Primorju, in sicer pod 0.1 do 3 mm. sicer pa se je povsod dvignil za 0.1 do 10 mu«. Temperature so ostale nespremenjene samo v južnem Primorju. drugod pa so v splošnem padle, in sicer za 1 do 13 stopinj, zlasti v Bosni in Liki. Morje je bilo oovsofi valovito, na odprtem morju nemirno, v južnem Primorju zelo razburkano. Vremensko poročilo .JZSS po stanju 6. januarja. Vreme se je spreobrnilo. Namesto južnega je nastopilo severno vreme. Smuka na Gorenjskem in na Pohorju idealna, v obče pa dobra povsod, kjer je količkaj snega. JZSS. Naši kraji in ljudje Badnjak je pod streho.. t Ljubljana, 6. januarja. Liij> pravoslavni običaj na predvečer sve» ftga dne, vožnja badnjaka je tudi letos vovzročila po Ljubljani veliko pozornost, /jubljančani smo se že privadili lepih obi* aic\ pravoslavnih bratov in smo nestrp» no čakali na badnji sprevod vojaštva. Spre* vod -;e je formiral pred vojašnico vojvode Hišica in krenil z veliko državno trobojni» io v Tivolski gozd, ^ f0T- so izkopali bad» r.jake, ki so jih naložil: na voz V gozdu so okrasili s papirnatim" venci v državnih barvah preprežene vozove še s svežim zt* lenjem. smrečiem in hrastovimi vejami, sveže zelenje pa so si pripeli tudi vsi so» delujoči, tako, da je nudil sprevod po me» stu prav pe«tro sliko. Spreda i je korakala vojaška godba, za njo pa so jezdili na iskrik konjih številni visoki in nižji oV.» ci Hi. Sled i "'o je kakih pet voz, na katerih so bili vojaki, ki so vozili badnjake, zadaj snet več kočij, v katerih so bili častniki s svojimi rodbinami, sprevod pa je /. .--!iučila četa vojaštva z državnimi tro* V.jkiuni. Zastopane so bile različne voja» edinice, manjkal ni celo sanitetni avto. i -, na povorka je kren la z gozda po Er» javče-vi cesti in korakala nato med svira» njem strumnih koračnic po mestnih ulicah. 1'ridružilo sc ji je tudi več civilnega občin» -•r va, nakar se je ustavila na dvor šču k a» >amc vojvode Mišica, kjer ie prota Dimi» fri'C Jankov ič blagoslovil badnjake m ob» držal na vojaštvo in civilno občinstvo pri» j -i - i nagovor. Badnjake so nato razdelili , pravoslavnim vernikom in v vse vojašni» cl. Tam se je popoldne razvila prijetna nabava in so vojaki veseleč se praznika med sviranjem oddelkov godbe dravske di» vizije zaplesali narodno kolo. * Maribor, 6. januarja. Prava senzacija je bil včeraj popoldne velik tradicijonalni pravoslavni badnjak. : 1 ie bil letos mnoco veličastnejši kakor lan Ob 13.15 je iz kasarne Vojvode F utrni a pod vodstvom majorja Nastasa Mirko» viča šla z godbo na čelu veh'ka slavnostna povorka pravoslavnih vernikov skozi Stri» tarjevo in Frankopansko ulico čez dravsKi most, od tam skozi Gosposko in -Sloven» sko ter Vrazovo ulico v mestni park po badnjake. nato pa po isti poti nazaj v vo» jašničo. Po povratku se je vršila v voj.?» niči blagoslovitev badnjakov, ki jih je bla» goslovil prota Trbojevic. Sprevod je spremljala med sviranjem vojaške godbe in pokanjem pušk velika množica prebi» valstva. Po vojašnicah je zavladalo živah» no življenje v znamenju »Hristos se rod:« z _>di?ovorom: »Xa istinu se rodil «t Celje, ii. januarja. Danes ob 14. je rz vojašnice Kralja Petra na Dečkovem trgu odšel svečani sprevod vojaštva 39. pešpolka, deloma peš, deloma pa na konj'h, vozovih in v avtomobilih z vojaško godbo na čelu v bližnjo okolico po' običajni badnjak. Sprevod je spremlja» ]-> tudi večje število celjskega prebivalstva. Po povratku v vojašnico se je tamkaj vr» šila zakuska. ki je potekla v najprisrčnej-šc-m razpoloženju. Zopet katastrofalen plaz na Meljskem hribu Maribor, 6. januarja. V ponedeljek na vse zgodaj so potniki z smeri od Sv. l'etra prinesli vest, da se jc zaradi več dni trajajočega dežja in mo» rc^a snega v noči od nedelje na ponede» ijek zopet utrgal velik plaz kamenja z Veljsket>"a k riha čez precej široko cesto, katero ie v dolžini na 25 do 30 m in do ■ 'šine nad 3 ui zasul s prstjo, skalami in drevjem. Plaz ni zajezil samo 6 m široke, -•.-le nedavno razširjene ce=te, temveč je rudi v Dravini strugi napravil 42 m š"'rok m dol t pomol. Plaz se je sicer drobil že '.""daj, manjše plasti pa so se melile tudi >c pozneje. Zato je akcija za odstranitev olazu s ceste silno otežkočena. AgMni okr. c odbor je takoj odposlal IS delavcev pot" vodstvom cestnega mojstra Juršiča na kraj nezgode, popoldne pa je odšlo na kraj nez'ode tudi večje število kaznencev. Te» kern -oldneva je delo tako daleč napre» dovalo, da je bila odprta pot za zasilno prestopanje pešcev. Danes so cesto toliko očistili, da ie bik uporabljiva tudi za manj» š: vozovni promet. Za popolno odstranitev kamenja in zemlje ter očiščenje dravske struge pa bo treba najmanj teden dni de» Ia. Nova katastrofa pa je obenem dokaz, kako nujno potrebna je bila akcija, katero ie sklenil bivši okrajni cestni odbor glede zavarovalnih del na Meljskem hribu, tipa» mo, da bo novi sreski cestni odbor ta sklep tudi pričel v zvezi z ban sko upravo čim preje izvajati. Beograjski tečaj za učitelj« stvo defektne dece Keograd, 6. januarja Ministrstvo prosvete je otvorilo z jese-c.i o v Beogradu enoletni tečaj, ki ima narren vzgojiti zadostno število jugosloven-?kega m-iteljstva za pc.uk slabo nadarjeni. gluhoneme, slepe in defektne dece sploh. Za razpis je bilo dokaj zanimanja; udeleženci pa so se šele v poslednji čas ne-i.im prav ustalili. Trije prijavljenci, med njimi dva Slovenca, so Beograd zapustili; prispelo pa je 7 novih interesentov. Is dravske banovine učiteljici bivšega zavoda za slepe v Kočevju gdč. Doroteja Be-linger in Bogomira Dcbovšek. Vseh tečajnikov je sedaj 44. Naše učiteljstvo se je v prestolnici dobro znašlo, čeprav so bile začetne težave s stanovanji in prehrano precejšnje. Hudo je prizadel >; Beograjčane« gubitek stanarine. ki se jo prizadete občine po večini lnanijo plačati. So udeleženci vezani na vdeskozi solidno in skromno življenje. Pred-staviteljstvo z g. Janežičem marsikaj olaj--h in opomore : še posebno ker vodja te-čaja, direktor moškega učiteljišča v Beogradu dr. Marko Krstič vselej skuša težnjam ustreči. 2S ur tedenskih predavanj zavzema metodika manj nadarjenih, ki jo predava referent za defektno deco v ministrstvu prosvete Anton Skala; metodika slepih in gluhonemih je v rokah strokovnega učitelja Rakoviča; psihopatologijo predava zdravnik dr. Krajinsky in udeleženci praktično vežbajo v bolnici in v fiziološkem institutu univerze; eksperimentalno psihologijo prof. dr. Brana in pedagogiko s posebnim ozirom na defektno deco prof. višje pedagoške šole N. Vanlič. Zanimiva posebnost je bil ogled zavoda za slepe v Zemunu. Ustanova je zagledala beli dan v grozotah svetovne vojne. Prvotni sistem gimnazije je bil opuščen. Notranja urejenost zavoda je prav zadovoljiva in ima na posto ju dokaj zaslug ravnatelj Rabrenovič V zavodu se močno goji petje. Povodom obiska je uprava razkazala ustroj instituta do podrobnosti: 30 slepih otrok j*' napelo gostom več narodnih in umetnih pesmi. Učence vadi slepi učitelj, ki je dovršil prej svoje nauke na taistem zavodu. Gostoljubnost ostane učiteljstvu v trajnem spominu. Z zaključkom tečaja dne 1. julija bo mnogo doprinešenega k nadaljnjemu dvigu in procvitu strokovnega šolstva v državi. Pripravlja se dalj Si poučni izlet v inozemstvo. Tečajniki si nameravajo ogledati strokovno šolstvo za defektno deco na Češkem, v Avstriji in se preko Madžarske vrniti v Jugoslavijo. • Gluhonemi v življenju Ljubljana, v začetku januarja. Ustanovitev društva za pomoč gluhone» mi mladini mi daje pobudo, da po lastnih izkušnjah in opazovanjih navedem nekaj momentov in občutkov gluhonemega, ki za» pusti vzgajališče ter nastopi pot življenja in borbe za obstanek. Večina gluhonemih, ki pridejo y kako gluhonemnico, je z dežele in povrh še iz siromašnih krogov. Med gluhonemo mladi» no je dosti talentov, ki se lahko uveljavi» jo v življenju, če imajo količkaj sredstev in čc so obiskovali kak zavod Ljubljan» sko gluhonemnico je zapustilo mnogo go» jencev, k' so sedaj samostojni obrtniki. Med njimi so krojači, mizarji, kamnoseki, čevljarji, graverji. šivilje, eden pa je celo samostojen tiskarnar. Da toliko gluhone» m'h ni v breme človeški družbi, je v prvi vrsti zasluga gluhonemnie. V mnogih drugih državah se še vel'ko bolj skrbi za vzgojo gluhonemih. Tako na primer je v Avstriji 14 gluhonemnie, od teh S državnih, v Nemčiji okrog 50, na Če» škem 13 itd., pri nas pa imamo samo tri take zavode, od katerih je ljubljanski naj» boljše urejen, a se mora tudi boriti z veli» kimi težavami. Zagrebška gluhonemnica je pred kratkim le s težavo dobila svoje pro» store zopet nazaj, beograjska pa je jako slabo nastanjena. Drugod so zavodi za glu» lioneme tudi boljše organizirani in se nudi gojencem možnost najrazličnejših poklicev. Med gluhonemimi so tudi talentirani sli» karji in kiparji, tako n. pr. Gustinus Am« brossi, ki je dobro znan v evropskih ki» parskih krogih. Pa tudi naša gluhonemnica je vzgojila leno število nadebudne mladine. Izguba drugih talentov pa je nastala zaradi siro» maštva in nezadostnega zanimanja za iz» obrazbo gluhonemih. Zaradi tega se je mo» mio tudi mnogo izšolanih gluhonemih vr» niti zopet v domačo revščino. Zavod pač nima možnosti in sredstev, da bi svojim gojencem preskrbel nameščenje v obrti. Prva leta po ustanovitvi zavoda je bilo v tem oziru kolikor toliko še dobro, potem pa so se razmere poslabšale in bih so celo časi, ko je morala gluhonemnica poslati svoje gojence domov na počitnice, ker ni bilo denarja niti za krompir. Nešteti primeri dokazujejo, da izšolani gluhonemi poverjenega dela ne opravljajo slabše kakor polnočutni tovariši Kjer pa ni zadostne brige za gluhoneme, se zgodi krivica, da so ti reveži ponižani na nekake nižie vrstne člane človeške družbe. Držav» na in privatna inicijativa bi morali posve» čati čim večjo skrb gluhonemi mladini, ker se je še vedno izkazalo, da so izšolani glu» h onemi v vsakem poslu tn poklicu bolj zanesljivi, kakor pa skrbnejše vzgojeni pol» nočutni tovariši. Tudi to ni prav, da so iz gotovih strok in poklicnih panog gluhone» mi takorekoč izključeni Iz vsega navedenega je razvidno, kako potrebna je bila ustanovitev društva za po» moč gluhonemi deci. Če bo društvo hotelo prevzeto brigo za omiljenje težkih življen» skih pogojev, ki jih mora premagovati glu» h onemi v konkurenci polnočutnega tovari» ša, bo imelo široko polje kantativnega de» lovanja. Predvsem je treba skrbeti, da se omogoči čim večjemu številu gluhoneme mladine obisk pouka. V to svrho naj bi se v vseh večjih mestih naše države ustano» vili zavodi, kakršnega ima Ljubljana. Po» sehne naloge pa nastanejo za društvo v onem času. ko mladina zapušča šolo in na» pravi prve korake v svet. Tej mladini Je potrebna predvsem moralna, potem pa tu» di gmotna podpora. Moralno podnoro ce» nijo gluhonemi posebno visoko. Ljubljan» ski zavod je treba spopohiiti tudi z raz» nimi učili, kar pa bo gotovo storila država, da ji gluhonemi državljani ne bodo v bre» me. Velikega jvomena in koristi bi bil tu» di dom ali azil gluhonemih, kjer bi imeli iz šole odpuščeni gojene-, dokler se sami ne oskrbi jo, vsaj prenočišče ln pa priliko za nadaljno izobrazbo. Tak dom naj ci upravljalo društvo, nadziral pa naj bi oa k a* aktiven učitelj gluhonemnice V tem domu naj bi gluhonemi našli tudi zaščito nred izkoriščanjem in sploh pomoč v vseli zadevah težkega boja za obstanek. Naša javnost, ki ie pokazala odprto ce že za toliko dobrodelnih ustanov, naj Pazite ima idravie svojega milega deteta ! Čuvajte njegovo občutljivo kožo od vseh dražljajev pa bo vedno zdravo in veselo Z uporabo pravega lahkega mila za rt-»p o PARACELSUS za dnevno kopel boste skrbeli najbolje za zdravje svojega deteta. Zahtevajte torej vedno izrecno lahko dečje milo PARACELSUS. nikar ne odreče svoje pomoči novo usta» novljeneinu društvu, ki ima tako nizko cu» narinu — 12 Din na leto —, da jo lahko vsak zmore. C. Sitar. Kmečki pogovor na postaji .Va Vidmu, v januarju. Polna Uma je izginjala v toplem, jasnem januarskem jutru za Trško goro iti pošilja» la zadnji ry>zdrav Sremicu onkraj Save. Kakor pomladansko jutro! Lc na Gorjan» ein so «e svetlikale šc snežene oaze. Ali tudi njim je nretil južnjak, ki je naiahko pihal v jutro. »N ' kaj mi ne prija takšno»!e vremen je zabrundal prileten očka, ki je na po» stajnom peronu čakal na vlak, da se od» pelje v Ljubljano ponujat vino, kakor je s.,m povedal sopotniku. Pa tudi »dokaz« zato mu je molel iz žepa. »Bojim se, ds bo pritisnile spomladi,« je nadaljeval, »in tedii bodo naše gorce uničene vsaj za leto dni. Vino mi je edini pridelek in vse upa» ni" stavim vanj. Izhajam pa težko že «e« da: * ' zadnja leta ni b'Io nesreče. Da bi vse dal skoraj zastonj! Kai pa je pet dinarčkov za liter? In še tega letos ne bi rad" dali ti mešetarii, ali kaj že so, ki hodijo tod okrog. Tri dinarje so mi ponu» j ali, češ, da so ga na Kranjskem vsega pokupili za takšno ceno. Gorjanci pa ga baje ponujajo celo za 10 kron, kar jc res sramotna cena Saj vendar letošnje vino ni tako slabo. Res, nekoliko bolj kislo je, kakor lani, ali kapljica je kljub temu do» bra ter ne zasluži, da bi jo tako pod» cenjevali. Da bi le takšno spet dobil, če bi si ga kdaj zaželel četrt v Ljubljani ali kje drugod, kjer pač prodajajo naš .pristni' pridelek :<- »•Samo farbajo nas kinc-te in vinogradni« ke,« sekundira sopotnik očividno iz krneč» kih vrst. »Naši pridelki so vsako leto ce» nejši, češ, da sc nižajo cene tudi ostalim izdelkom, ki jih moramo kupiti. Jaz šc te» ga nisem opazil ne v trgovinah niti drugod. Vem in čutim samo to, da dobim vsako leto par sto dinarjev manj za žito in živi» no. davki isti, še celo večji, a če me prisi» lita glad in žeja v gostilno, ko grem v mesto, mi je 10 dinarjev daleč premalo za kos'lo. Pa še nekaj —: tudi tam tarnajo: davki, zaslužka nič. A meni diktira cene «tiska. Če čem biti oblečen, če hočem cd» riniti davek, moram prodati svoj pridelek, pa naj. kupec, ponuja še tako sramotno ceno...« Poslušal sem ta razgovor ob strani. Po» gled mi je plaval po Krškem polju ter so» sednih grič'h im nehote se mi je zazdelo, da sem slišal glas — tisočev. Danes premiera.'! Novo!! „V SENCI TEMNICE" Povest dveh ljubečih src pod težo neizprosnega zakona in pod sumom težkega zločina! V glavni vlogi MAB¥ PHILBIN Danes ob 4., y28. in 9. uri. Pismo iz Črnomlja Črnomelj, 6. januarja. Silvestrov večer, ki se je vršil v Sokol-skem domu je bil prav dobro obiskan. Pester program je trajal do polnoči. Plesne točke »Mornarji« in ogrski ples, ki ga je izvajala sestra Vera Maleričeva, so bili dovršeno predvajani; pa tudi obe burki, kup-let, harmonikar in komičen nasto-p dece so želi mnogo priznanja Posebno pa je ugajal sokolöki orkester, ki je to pot prvič nastopil. Po polnoči se je razvila ob zvokih domačega šramelja živahna plesna zabava, ki je trajala do ranega jutra Seveda je tudi gmotni uspeh prav zadovoljiv. Sokolski kino dobro napreduje. Po božičnih praznikih se je predvaja: kulturni film ;;Nanuk« po znižanih cenah in obisk je bil zadovoljiv, 11. t. m. se bo predvajal grandi-jozni film »Zadnja gala predstava cirkusa Wolfson«; ta film je mojstrsko delo moderne filmske tehnike in se je predvajal po vseh velemestih mesece in mesece Pričakujemo obilnega obiska posebno Lz okolice, ki ima zelo ugodne železniške zveze. V soboto 3. t. m. smo pokopali umrlega odvetnika dr. Požruja. Pred par meseci je otvoril v Črnomlju svojo odvetniško pisarno, da bi si ustvaril eksistenco, toda smrt mu je pretrgala nit življenja v starosti ö3 let. Pokojnik je bil doma iz zasedenega ozemlja in vrl Sokol ta narodnjak. Domači Sokoli so ga spremili na pokopališče in mu zapeli žalostinko. Naj v miru počiva v be-Iokrajinski zemlji. Trije kralji LJubljana, 6. januarja Trije modri iz .Tutrove dežele so nam po nekaterih mlačnih dneh in nemirnih nočeh prisvetili z ugodno zvezdo, da je njihov praznik -prijetno svež in hladen zable-ščal v vedrini. Niso torej zastonj moledovali in prepevali mali ljubljanski kraljič-ki, ki jih je letos v trojkah bilo vse polno in so obiskovali hiše in oštarije od Ježice do Viča in od šiški do Vodmata ter pridno pobirali dinarčke v pločevinaste bla-gajnice. Nekateri, ki so znali ubrano prepevati, so nabrali prav čedne vsotice, saj so bili na pohodu sleherni večer že od Novega leta dalje. Splošno so ljudje radi darovali, saj je bilo videti, da so kraljički mali lačni siromaki iz predmestij in da tudi njihov pojav v tako velikem številu spada v pereče poglavje o socialni bedi. Toda v to poglavje spadajo tudi razne zlorabe, izmed katerih naj navedem samo naslednji primer: V ponedeljek zvečer sem opazoval tri male fantičke, ki so »markirali« svete tri kralje. Prav luštni so bili, po velikosti in glasu kakor orglice, šli so od hiše do hiše in pobirali darove. Kjer so dobili več, so bolj pokadili, kjer manj — manj. Radoveden pa sem bil, zakaj jim kakor senca neprestano sledi visok, domala že odrasel fant. Pa sem bil kmalu na jasnem, čim so prišli fantički iz Itake hiše, jim je veliki Danes Ufa-premiera ! Emil Jannings prvič v veseli vlogi! Kot sloviti tenori«!, katerega obožuje ves ženski »vet na Dunaju ln St. Wolfaranjru! LJUBLJENEC BOGOV Sodelujejo: Renate Müller, Olga Čehova, Hans Moser. Kot dopolnilo najnovejši Paramomitov zvočni tednik. Danes ob 4. 7. in 9. uri! Telefon 2124 ♦ Predpr-odaja od 11. do ^ 13. ure. Elitni kino MATICA fant pobral ves denar. Doli pri trnovskem mostu je veliki fant slednjič kupil kraljič-kom nekaj fig in jih spodil domov, sam pa se je s polnim žepom dinarčkov pridružil dvema pajdašema, ki sta že čakala nanj, da so zavili — v bližnjo oštarijo. S. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čeinem glavobolu, mrzlici, zapeka, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franc Josefove« g rene ice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Frane Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franc Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jali in špecerijskih trgovinah. Strahote praznoverja Zagrebški sjutarnji list« prinaša iz Sa» rajeva daljši dopis, ki opisuje žalostne po» sledice praznoverja v Bosni, Dopisnik na» vaja: Pri nas v Besni je še marsikaj tistega »med nebesoin in zemljo« — toliko, da človeka prevzame groza, ako razmotri po» samezne primere. Še vedno se čuje, da je ta ali oni na nasvet kakega »šejtanhodže« pogoltnil živega kuščarja, da bi si pre-gnal hudobne duhove in je nato opasno obolel na želodcu, ali P3 je kdo drugi lovil kače, da bi njihov otrov porabil za lečenje ra» ka, in je obležal mrtev. N~i večjega kraja v Bosni brez kakega znamenitega hodže, ki zdravi najrazlične;še bolezni in zna pre» rokovati tud- bodočnost. Nekateri izmed njih so sila popularni, ljudje dero k njim in taki cfedc' žive kakor miši v moki. So različnih kategorij Se najmanj opas» ni so »faldžije«, ki pišejo zapise. Navad* 110 so to starejši belobradati ljudje, ki če» pe na svojih blazinah. Čc pride kdo k njim in jim izpove svojo bolest (hal), ga važ' 110 poslušajo, nataknejo starinska očala na nos in začnejo listati po kaki stari knjigi (čitab). Čeprav so navadno nepismeni, z važnim izrazom lica in zamolklim glasom mrmrajo arabske besede, ki jih najbrže pra» vi Arabec nc bi umel Nato vzamejo ozek, podolgast papir in z gosjim peresom čečka» jo po njem. Ko je ves počečkan, zamahne» io z njim dvakrat, trikrat po zraku, da se posuši tinta, nakar ga med mrmranjem skrivnostnih formul zvijejo v obliki tri» kotnika, ga polože na čelo in ga poljubijo ter izročijo klijentu ki odide ves zadovo» Ijen. Zaslužek faldžij je prav dober, po» sebno če je mož slavit. V7 Sarajevu imajo nekateri že pravcate kanclije, kjer poleg zdravljenja vršijo tudi pomoč v liubavnih zadevah. Nesrečno zaljubljeni mladeniči in devojke često tudi iz inteligentnih slo» jev so njihovi številni klijenH, ki nato 6 takimi zapisi, tiščoč jih na prsi, pričakujejo irečanje. Z zapisom je navadno združena še kaka operacija, da n. pr. nesrečni zaljub» Ijenec ujame slepo miš in jo usmrti z zlat« nikom ter jo na nekak način priloži zaljub» Ijenemu bitju ali pa, da pogleda skozi vot« lo kost ah ps izpije čarodejno pijačo, ki jo hodža fabricira sam na ta način, da pri meša čist: vedi nekaj soli... Najzname» nitejši faldžija v Sarajevu je v pogledu ljubavnih stvari neki turbedar (čuvar grob» niče), v kateri sta pokopana dva musliman» ska meniha, šeha. Ta mož spi navadno med obema groboma, kjer tudi sprejema klijente in jim izstavlja zapise. Vsekakor pa so zapisi sredstvo za vse: proti hudim taščam, proti pijanstvu in kvartanju mož, proti nezvestobi in takemu. Precej opasnejši padarji so »sihirbazi«, ki čarajo z različnimi predmeti. Če želiš svojemu sosedu povzročiti zlo, ti bo sinir« baz izročil glavico češnja ali čebule ali po» pra, ki jo položiš na sosedov prag. Naj» opasnejši pa so oni, ki zdravijo prave bo» lezni in najraie izganjajo vraga. Pravijo, da vraig povzroča vsako bolezen in »šejtan» hodže«, kakor se imenujejo te vrste pa« darji, ga znajo preganjati na najbolj fan» tastične načine. Poznam primer, da so ne» kega dedno blaznega siromaka zdravili ta» ko. da mu je šejtanhodža šiloma spravil v želodec petnajst v ribjem olju trdo kuha» nih jajc. Siromak se je davil, da so mu oči izstopile, toda vrag v njem je bil tako močan, da je vseh petnajst jajc kmalu po tej straš-ni proceduri pognal zapet nazaj skozi usta... Siromaka so nato zdravili še na druge načine, dokler slednjič ni od» šel v norišnico v Stenjevcu, kjer je kmalu postal žrtev izganjanja vragi in je — umrl. Neka gospa je s svojo mlajšo, neporoče» no sestro morala_ nedavno vsako polnoč priti pred h;šo nekega šejtanhodže, kjer je trikrat jrotrkala na okno. nakar je hodža odprl. Obema je dal injekcije morfija, na» kar jima je zamolklo zapovc-dal, naj se slečeta. Sredi sobe je stala posoda 6 h!"dno vodo. Hodža je nad vodo mrmral skrivnostne formule, nakar je vsul nekak prašek, nato pa še nekaj žerjavice. V sobi se je razširil omotičen vzduh, ki je povzro» èal polnezavestiio stanje. Druga za drugo sta ženski morali stopiti v posodo, kjer ju je hodža lastnoročno umival Vsaka ordi» nacija je veljala po par sto dinarjev. Na» vzlic večkratnim takim nočnim obredom pa mlajša sestra le ni postala prave parne» ti. Šele ko je mož starejše sestre doznal za to skrivnost, je hodžo prijavil sodišču in hodža jc pri razprav: neverjetno cinično iz« povedal vse pudrrbnosri. Še do nedavna v Bosni ni bilo otroka, ki pod fesičem ali na kakem drugem me» stu ne bi nos i i amuleta proti urokom. Nt bilo mlade žene brez amuleta za plodnost in za lahek porod. V vsaki hiši so imeli kam en o sol za hitro ustavljanje krvi, za lajšanje boli in še razne rekvizite večne gluposti. K sreči to zdaj nekoliko pojenja» va. V polnem cvetu pa je še prerr-kovanje in to s pomočjo graha, kavinega vsedka, drobovine in sličnega. Vsekakor je prazfio-, verja še vedno dovolj, da država sistem-i» tično uvede bo~bo proti njemu in svoje državljane zaščiti pred škodo, ki jo lahko utrpi njihovo zdravje in še bolj njihova denarnica. Sport Prvenstvo dravske banovine v table-tenisu za leto 1931. Včeraj se jc vršilo tekmovanje za prven» stvo dravske banovine v table»tenisu, po domače pmg»pangu. Prireditelj je o-dbor za tabie»tenis v dravski banovini. Tekmovanje, ki se vrši v areni Narodne* ga doma, se je pričelo ob 10. dopoldne s prvenstvom moštev. Tekem so se udeležili trije klubi: SK Mura iz Murske Sobote, SK Ilirija (2 moštvi) in L.S K iz Ljubljane. Prvenstvo se je odločilo šele ob 5. popoln dne in ga je odnesel SK Mura v postavi bratov Nemcev D.«egli so vse tri možne točke. Drugoplasirana je SK Ilirija II. z Lowe jem. Danesom m. Girgonom. Ima'o dve točki. Eno točko je dosegla SK Ilirija I. z Wormom, Grünfeidom JaTiezom in Pammerjem. Nobene točke in zadnje me« sto je odnesel LSK. Popoldne je začel turnir za prvenstvo dam v singlu in isto prvenstvo gospodov, ki se bo nadaljevalo danes dopoldne ob 10. P ono! dne se pa vrši prvenstvo v doublu gosoodov in finale singla gospodov. Za turnir, ki gvodi v splošno zad>-voljstvo Denes, vlada veliko zanimanja, kar spričuie že poset občinstva, ki ga ie vedno okoli 100. Kolesarske prireditve v letošnjem letu Za letošnjo kolesarsko sezono so predvidene naslednje kolesarske krožne vožnje ter druge pomembnejše mednarodne dir'-e: Krožna vožnja po Franciji (»Tour de Fra:i-ce«) od SO. junija do 26. julija, krožna vožnja po Belgiji od 13. do 17. maja. krožna vožnja po Nemčiji od 4. do 24. maja, krožna vožnja po Italiji (»Giro d'Italia«) od 10. do 31. maja, krožna vožnja Nizozemske od 11. do 14. avgusta, krožna vožnja Katalonije od 6. do 13. septembra. Kolesarske dirke za svetovno prvenstvo se bedo vršile letos na Danskem m sicer od 23. do 30. avgusta, cestna kronometerska dirka svetovnega prvenstva bo pa 26. avgusta. Dirka Pariz—Rubaix bo 5. aprila, Bordeaux—Pariz 30. do 31. maja, Paris—Brest—Paris 4. do 7. septembra, Milano—San Remo 22. marca. Krog Lombardije (kot zaključek sezone kolesarskih tekem Italije) bo 25. oktobra. Velika mednarodna tekma, ki se je prvič vršila minulo leto na progi Tori«o— Bruxelles v treh etapah, bo letos od 2. do 9. avgusta v obratni smeri, t. j. Bruxelles— Torino, v štirih etapah, in sicer: Bruxelles -Paris, Paris — Nancy, Nancy-—Zürich, Zürich—Torino čez prelaz St. Gotthard. V primeru, da hi ta veLiika tekma iz keterega-koli vzroka ne šla skozi Francijo, se bo vršila po nemškem in luksemburškem ozemlju. Nadalje je predlagano, naj bi se uivedlo svetovne prvenstvene tekme v etapah, o čemer se bo končnoveljavno razpravljalo meseca februarja t. 1. na kongresu v Parizu. Ker se bo krožna vožnja po Nemčiji vršila letos v času krožne vožnje po Italici, bo torej sodelovanje enih in istih dirkačev v obeh krožnih vožnjah nemogoče, vendar je določeno, da bo italijanska skupina šestih kolesapjev nastopila v nemški krožni vožnji, nemška skupina ravno tolikih ' : lesarjev pa v italijanski krožni vožnji. Omembe vredna je tudi izjava bivšega svetovnega kolesarskega prvaka Elle-gaarda, ki pravi, da se bo kljub s voi i starosti (ima namreč že 54 let) udeleževal še nadalje kolesarskih tekem na dirkališčih. Posnemati bi ga moral marsikateri naš kolesar, ki je vrgel .puško v koruzo! ASK Pri morje (nogometna sekcija). Redni zimski treningi se vršijo vsako sredo in petek od 17. do 19. ter vsako nedeljo od 9. do 12. v telovadni dvorani na učiteljiščni (Resljeva cesta). Pristopajte k Vodnikovi dražbi Domače vesti * Odločbe državnega sveta. Na splošni seji dne 25. novembra 1930 je izdal državni svet te-le odločbe: 1.) Čas, prebit v vojni, k' se po odstavku II. člena 282. financ-nega zakona za leto 1922-23 priznava za pokojnino, je vračunljiv po svojem efektivnem traianju državnim uradnikom in osta-fcm uslužbencem civilnega reda prav tako kakor tudi uskižbencem državnih prometnih ustanov, v dobo 10 let efektivne državne službe, ki se po čl. 1. zakona od 1. marca 1929. zahteva za dosego pravice do osebne pokojnine. Ta čas je ravnotako vračunljrv po svojem efektivnem trajanju v dobo 10 let eiektivne službe v primerih v katerih zahteva člen 331. finančnega zakona za leto 1927-2S efektivno službo, da si pridobi upokojenec pravico do osebne in rodbu.ske doklade. 2.) Mojstri, ki so dovršili vojaško-obrtno šolo v Kragujevcu, morejo biti postavljeni samo za uradnike III. kategorije. V II. kategorijo pa se morejo prevesti samo oni mojstri, ki se posebej izberejo za mojstre najvišje kategorije, na podlagi predpisa čl 8. zakona o uradnikih in ostalih uslužbencih civilnega reda. + Advokati v Dravski banovini Advokatska zbornica v Ljubljani razglaša imenik advokatov na teritoriju Dravske banovine. Po stanju 31. decembra 1930. je bilo v naši banovini 247 advokatov, in sicer: v Ljubljani 82. v Mariboru 41, v Celju 23, v Novem mestu 9, v Ptuju 7, v Mursk' Soboti 7, v Kranju 5, v Konjicah 4, v Brežicah 4, v Kamntku 4, v Radovljici 4, v Kočevju 5, v Dolnji Lendavi, na Jesenicah, v Krškem, v Laškem, prt Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, v Litiji, v Ljutomeru, Slovenjgradcu in v Slovenski Bistrici po 3, v Črnomlju, Gornjem gradu, Gornji Radgoni, Kozjem, Metliki, Ormožu. Šmarju pri Jelšah in Šoštanju po 2, v Cerknici pri Rakeku, Ma-rcnbergu, Prevaliah, Rogatcu. Sevnici, Skorji Loki, na Vranskem in v Višnji gori pa po 1 advokat. * Tretji kongres slovanskih botanikov. V prvih dneh j tili j a se bo v Varšavi vršil tretji kongres slovanskih botanikov, kakor ;e to bilo sklenjeno na drugem kongresu v Pragi leta 1928. Tudi tretjemu kongresu je svrha: zbližanie slovanskih botanikov, spoznavanje laboratorijskega in terenskega dela ter predavanja o znanstvenih pridobitvah Slovanov na področju botanike Določeno je tudi več ekskurzij. Na kongresu bo sodelovala večja delegacija iz Jugoslavije. * Novi tajnik Matice srbske. Za tajnika nacijonalnega društva Matice srbske v Novem Sadu ie bil te dni izvoljen Todor Ma-nojlovič, pisatelj iz Beograda. * Telefonska avtomatična centrala. V bližnjih dneh prispe iz Nemčije v Beograd ma-tcriial za beograjsko avtomatično telefonsko centralo, ki bo obsegala 10.000 številk. Z montiranjem bodo pričeli takoj, trajalo pa bo delo do prihodnjega leta, ker je treba položiti mn< go Kablov po mestu. Centrala bo po potrebi lahko sprejela še nadaljnjih 50i30 številk, tako da bo skupna kapaciteta imela 15.000 številk. * Nov nemški list v Somborn. V soboto je v Somborn izšla prva številka »Deutsche Zeitung«. Izdaja ga Henrik Eitzel, bivši poslanec bivše nemške stranke. * Tehnična srednja šola v Sarajevu. Pred stadionom kluba »Slavije« se bodo v kratkem pričela gradbena dela za poslopje tamkajšnje srednje tehnične šok. Načrti so že gotovi in zagotovljena tudi denarna sredstva. V bamovinskem proračunu za tekoče leto je določena vsota 2 milijona Din, sarajevska občina prispeva 5,000.000 Din, država pa 1,200.000 Din. * »Karadjordje« bo prihodnji mesec zopet v prometu. Znani luksuzni potniški pa-robrod »Karadjordje«, ki je bil po krivdi italijanskega parnika lana v Pašmanske.n prelivu močno poškodovan, bo v kratkem temeljito popravljen in bo zopet vozil na svoji redni progi ob naši jadranski obali. + Prezgodnji znanilci pomladi. Lepega črnega metulja nam je poslala prijateljica našega lista Sida Krulejeva iz Sevnice ob Savi. Ker ie imel metulj kriia že zelo !e-dirana, nismo mogli z gotovostjo ugotoviti . njegovega imena. Vsekakor pa je metulj v januarju za slovenske kraje nenavaden pojav. Iz Brnice pri Hrastniku pa nam je Zofka Strahovnikova poslala tri že lepo razvite cvete domače češnje, ki so jo zmotili zadnji topli dnevi, da je začela skoro vsa brsteti. Lepa hvala! * Pomiloščenje. Njeg. Veličanstvo kralj A'eksander je s pomiloščenjem razvelja il odlok, s katerim je bil t6. februarja 1921. odpuščen iz državne službe strojevodja državnih železnic v Zagrebu Ciril Ogrizek. * Osmodil se je z bencinom. V Zadvariu pri Splitu se je petnajstletni šoferski jx>-močnik Jožo Biiič nevarno osmodii. Snažil je avtomobil in si z bencinom polil hlače. Ko ie prižgal svečo, ie plamen zajel tudi hlače tn neprevidni mladenič je bil smrt-nonevarno opečen. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. * Smrt starega gasilca. V Karlovcu je v nedeljo umrl častni predsednik tamkajšnjih gasilcev Miha Pianinšek. Gasilno društvo se je korporativno udeležilo pogreba svojega častnega predsednika, ki je celih 53 let zvesto vršil svojo dolžnost. * Grozna nesreča v parni žagi. V parni žagi »Slavonije« d. d. v Brodu na Savi, se ie pripetila grozna nesreča Sedemnajstletnega delavca Bena Kiša i e gonilni jermen zgrabil, ga potegnil s seboj in na kose raztrgal Policija je odredila preiskavo. * Pogorele! s ponarejeno knjižico. V okolic: Karlovca sta Tome m Pavle Šebalj prišla na misel, kako bi si lahko pridobila denarja Nabavila sta si knjižico nekega Luke Stojkoviča tz Duge Rese koit pogorelca in začela nabirati milodare. Tomo je imel toliko poguma da je s knjižico prišel tudi v Zagreb k banski upravi in prosil za dovoljenje da bi smel nabirata milodare v vsej savski banovini. Pokazal je knjižico s pečati občinskega poglavarstva v Dugi Resi. Pri banski upravi pa so mu knjižico vzeli tn odredili preiskavo. Ugotovilo se je, da občinsko poglavarstvo take knjižice ni izdalo, da so pečati ponarejeni m bila izdelani v Zagrebu. Oba sleparja so izročila sreskemu sodišču v Brinju, kamor sta pristojna. * Krvav ciganski pretep. Iz Novega mesta nam pišejo: Te dni se je zgodila v Kačji ridi, kjer tabore mnogoštevilne ciganske družine, krvava ciganska drama med 20 letnim poročenim ciganom Valentinom Braj-dičem in 26 letnim ciganom Jožetom Braj-dičem. Zadnjà je v prepiru zgrabi! sekiro .n in z njo navalil na Valentina, kateremu ie z ostrino sekire presekal levo ramo in levo roko. Valentina so pripeljali s strašnimi ranami v kandijsko bolnico, kjer so mu rane zašili in obvezali. Braidič Jože je po krvavem činu pobegnil neznanokam. Oro ž niš t vo ga zasleduje. * Konja si ie prilastil pri belem dnevu. Pišejo nam: V soboto popoldne 3. t. tn. je jezdil Rudolf Kincl iz Št. Jurija ob južni železniu po opravkih proti Slivnici. Konj, ki je bil šele pred dnevi kupljen, se je blizu Cataricvega brega splašil m vrgel jezdeca na tla ter zdirjal nazaj proti Št. Juriju. V Novi vasi ga je prijel posestnik domačin. V tem hipu je prišel neki tujec in rekel: »Hvala lepa, da ste mi prijeli konia«. Nato sedel nanj in odjezdil. Prav začuden je pogledal lastnik konja, ki je medtem taval okrog jx) travnikih in konja iskal, ko ie naenkrat zdirjal mimo neznanec, ne da bi se zmenil za Kinclove klice. Od Slivnice ie tat baie krenil po novi cesti proti Prevorju in izginil neznano kam. * Obledele obleke barva v različnih barvah in pl'sira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— slovo kapetana g. Milka Vizjaka. V četrtek 8. t. m. odpotuje v Beograd na svoje novo službeno mesto kapetan g Milko Viziak. Vzornemu oficirju, agilnemu športnemu delavcu in svojemu dolgoletnemu odborniku je priredila SK Ilirija v ponedeljek zvečer poslovilni večer v restavraciji pn »Slonu«, katerega se je udeležilo mnogo članstva. Polnoštevifoio je bil zastopan tudi odbor SK Ilirije. G. kapetanu želimo na njegovem novem službenem mestu v prestolnici obilo uspehov, u— Ples Ciril Metodove družbe v Kazini. V ponedeljek zvečer se je vršila v dvorani Kazine veselica Ciril Metodove družbe s plesom. Prireditev, ki je postala že nekako tradicijonalna, ie tudi to pot privabila v dvorano razmeroma mnogo občinstva, ki pa ie začelo prihajati v glavnem šele po 22.. ko je bil končan učiteljski koncert in čim ie bila zaključena predstava v operi. Navzočih je bilo mnogo odličnih gostov; med drugim so prireditev počastili pomočnik bana g. dr. Pirkmajer, župan g dr Puc. dvoma dama ga. Tavčarjeva in drugi. Ob zvokih orkestra Sonni-boy se je razvila animirana zabava s plesom, ki je trajala do 3. zjutraj u— Obrtniški jubilej Danes 7. t. m. praznuje 40 letnico samostojnega obratovanja čevljarski mojster g. Ivan Rozman v Rožni ulici 3. G. Rozman je še čil in zdrav in še neumorno izvršuje svojo obrt. Jubilant se je mnogo udeistvoval tudi pri svoji organizaciji in si pridobi' velike zasluge za obrtništvo. Čevljarska zadruga čestita svojemi' dolgoletnemu članu in bivšemu odborniku in mu kliče: Še na mnoga leta! u— Ob priliki pogreba maršala Joffrea bo francoski konzulat izvesil zastavo na pol droga. u— Dobrodelni koncert s plesom v veliki dvorani Kazine prirede 8. t m. ob pol 21. " prid revnim šolarjem uslužbenci podjetja »Zvezde« pod častnim pokroviteljstvom g. Frana Krapeža. na programu bodo: Smetana, Wagner, Schubert, Mayerbeer, Grieg in drugi. Po koncertu bo ples, ki ga bo vodil iz prijaznosti g Jenko. Igrali bosta dve originalni jazz-kapeli. Predprodaja vstopnic pri blagain>' kavarne »Zvezde.« u— Sokol III. bo imel jutri, v četrtek ob 20. svojo prvo redno javno skupščino v društveni telovadnici (topniška vojašnica, vhod i Dunajske ceste). Za članstvo Ln naraščaj udeležba obvezna. u— Prihodnja seja ženskega pokreta bo v četrtek 8 t. m. ob 20. v damski sobi kavarne »Emone«. u— Pogreb Srečka Vidmarja, strojnika Auerspergove žage na Namršlju, bo danes ob 14. iz bolnice na pokopališče k Sv. Križu. u— Hud pretep. Na nekem dvorišču na Vidovdanski cesti je bilo predsnočnjim zbranih več delavcev in hlapcev, ki vsi prenočujejo v tamošnjem hlevu. Pisana družba je bila polna vinskih duhov in kakor nalašč ie prišel takrat k njim s svojo tudi precej okajeno družbo delavec Blaž Čolnar, ki je pozival na korajžo. »Uha!« so zavpili tedaj nasprotniki hkratu, pograbila nekaj »trikelnov« pri vozovih in že padli po iz-zivačih. Na kraju pretepa je obležal Čolnar, ki je dobil na glavi več tako hudih poškodb, da so morali priti ponj reševalci, ki so ga nemudoma odpeljali v splošno bolnico. Intervenirati je moral tudi stražnik, ki je vse pretepače aretiral in jih odvedel v zapore. n— Tatvina v stanovamu. Zasebnica Ana Bartlova, stanujoča na Poljanskem nasipu 40, je skočila predvčerajšnjim popoldne samo za hip na obisk k neki sosednji stranki, ne da bi doma zaklenila vrata. Komaj pa se ie vrnila, je ugotovila, da ji je v času odsotnosti zmanjkala z mize ročna torbica z večjo vsoto denarja in pa srebrna ura. Tat ni pozabil nrti molitvene knjižice. ki jo ie našel na dvorišču. Knjižice seveda ni vzel iz po-božnosti. nego najbrže zaradi tega. ker je morda mislil, da se tud: v knjižici skriva kak večii bankovec. Tatvino ie izvršil najbrže nek-" okrog 50 letn' moški, ki so ga opazili ljudje hoditi po stop-, nicah. u— Obleko 11 Je odnese!. Ana Pirčeva stanujoča v Prrsoirn u'ici 3. je včeraj zjutraj naznanila policiji, da ji je nekdo odne- i^O to-potrebščine Perutz • Kodak • Mimosa - Satrap PLO*CK — PA Pa K vseh vrst vedno svežt v zalogi drwgert a KAXC LJUBLJANA MARIBOK sei iz omare v predsobi razno obleko. Zaradi suma tatvine je bila aretirana neka služkinja, ki pa je z lahkoto dokazala svojo nekrivdo. Policija ie nato uvedla preiskavo v drugo smer, ki pa je zaenkrat tudi o-stala negativna. u— Ta ie pa tič! Te dni ie bilo privedenih na odgonsko postajo na magistratu več različnih tipov, samih mladih ljudi, ki so se tam zadržavali samo v teku popoldneva. V imenovanih prostorih je imel ječar Josip Jezo-všek spravljeno svojo črno, novo obleko, ki pa je naenkrat izginila. Ž njo pa je izginil tudi neki okrog 35 letni moški, doma menda iz Kamne gorice, ki ga doslej še niso mogli izslediti. V {Radosti zime S snegom pokriti bregovi in šume, veseli ljudje na smučib in sankah vesele opazovalca. A mnogi zimski športniki niti ne mislijo na to, «la izčrpava zima njihovo zalogo energije in da bi bilo potrebno, da bi se s primerno sestavljeno hrano okrepili no tei izeubi enereije OYOMALT1NE naravua . mana, ki vsebuje hranilne snovi na znanstveni podlagi in v najvišji koncentraciji ne samo da greje športnika, nego povečava tudi njegovo telesno moč in sposobnost in odporno silo. 17a Vsak športnik mora vzeti dnevno 2—3 žiičice O vom altane v mleku ali čaju za predjužnek ali malico ter na izlete kot provijant. Lahko se ga nosi tudi v termos-steklenici. Dobiva se v vseh lekarnah, droge-rijah in boljših špecerijskih trgovinah: Velika škatlica 56 Din srednja škatlica 32 Din, mala škatlica 16 Din. Iz Maribora a— Prva prednjaška šola Sokola v Mariboru. V soboto 10. t. m. bo v Mariboru uradno otvorjena prednjaška šola Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ob navzočnosti br dr Rika Fuxa kot zastopnika sa-vezne uprave in br.Mačusa v imenu sa veznega tehničnega vodstva, šola bo trajala 6 mesecev in je namenjena za vso državo. Sokol kraljevine Jugoslavije obsega 25 žup in vsaka žuoa je smela poslati v šolo po 2 udeleženca, tako da bo v šoli vsega skupaj 50 slušateljev Slušatelji so učitelji, ki so že vadili v soko'skih društvih oddelke in že poznajo soko'sko delo Ti bodo po končani šoli v svojih župah morali prirejati pred.njaške tečaje in skrbet' za poglobitev telesnovzgojnega dela v društvih šolo bo vodil br. Fran Mačus. poučevali pa bodo le najboljši sokolski strokovnjaki. a— 11. akademski ples v Mariboru. V petek 5 t. m zvečer se je vršil v dvorani Uniona 11 akademski ples. ki je bil s strani plesalcev rekordno obiskan Ples so no-častili zastopniki civilnih in vojaških obla-štev. med drusimi žunan dr Juvan in podžupan dr Lipoid s soprogoma, mnogo članov oficirskega zbora, zastopniki trsrodane. Oni, ki so srečke rezervirali, naj jih čim prej dvignejo. Na razpolago je le še nekaj srečk in naj zato nihče ne okleva z nakupom e— Živinorejsko zborobavnje v Voiniku pri Celju. Preteklo nedeljo se je vršil v Vojniku pri Celju ustanovni občni zbor živinorejske zadruge za občine Vojnik. škof-ja vas. Višnja vas. Frankolovo in Nova cerkev Ob 14 se ie zbralo v posebni sobi Rateieve gostilne okroar 80 živinorejcev, nakar je otvoril zborovanje sklicatelj s:. Franc potočnik s Frankolovega na čiear nredloe je bil izvoljen za Predsednika g Julko šenigoj iz Voinika. Po nozdravu navzočih živinorejskih in zadružnih strokov-nriakov e? Rožeta. inž Ob'aka in inž. Pet-kovška ter osta"h nsMižbencev ie predaval tr. inž. O-b'ak o živinoreji, o kontrolni molži. o odbiraniu niemen.ske živine v naših krajih in nr-merja' živinorejo z ono na Danskem, češkem. Švici in drueod ZboTO-valci so nato nod-nisali sktmno nristonno iz-iavo. na.Var je nrišlo pri čilaniu predloženih nravjj pri tm'-ki. ki nredia.sa, naj zadru-sa nristo^-i kot članica k Zvezi s'ovensk'h 7a.drue v T/mbliani. do ostre debate in ore-rekan.i» Doka.n s Pave' ?aear iz Nove cerkve se je namreč protivil. da bi novous+a-"ovMena zadruga nristnmPa k om^n'^ni "^vezi in ie zahteval, nari sp vč'ani v Za-dru*"' zvezi v T,iuh'Ja.ni. češ. da so t.nd' vse o,Vo'i§.ke zadrti se vö'aniene famVai O Po-wvniv ip dokazal. *a to ni res. tomvrf da 'e večV 5tp,v;.V) 7a<1n)ni l<-ino v Oliti bo nm^'ü's' r>b •"Vsn T'-o^nf f,*im R slovitim Conradom Veidtom v glavni vlogi. Iz Kratila r— Francoski tečai. Francoski te^aii krožka pri'atei jev Franci je se prično s čes trtkom 8. t. m (za I tečaj). Krožek se je nrese'-'l v novo zgradbo hotela »Stara po« št^« (II nads^omie. levo, soba 201. k'er ie •>dnrta knjižnica vsako sredo od 17. do 18. ;n kier so vsak čas na razpolago tudi francoski 'isiti in reviie. Konv"*o?isko-'i*«"-s»r-teča; Ho noiclei v +PTr* lofcf'n. ostala dva T II.) teč*ja pa kakor doslej v gim= naziji. It Skofle Loke šl— Sokolska četa v Sov»dniem v Po-'ianski dolini se orav pridno siblie in je v drugi polovici decembra preskrbela trikrat ^a lene večere bratom in sestram Na sv Stefana je četa zaigrala enodejamko »Zdravnikov strežnik« v naivečio zabavo občinstva. ki }e napolni,'o Soko'ski dom do kra-'a. Us^el ie Silvestrov večer z raznimi zabavnimi trovami in no'no^n'rn sov o mm br. Tušarja. četa je osnovala oddelke moške SAMO ŠE DANES ob 4., K- 8. in 9. url ščanom, posebno pa še obiskovalcem nas še prijazne vasice. bi— Rekord v gradbi stavb je gotovo doseglo v letošnji sezoni stavbno podjetje Pi'> met j z Bleiia. Podjetje, ki gradi tudi moderno šolsko poslopje v I^escah, je spra.vilo v teku enega meseca pod streho trlnadstrop-n-i hotel »Jekler«, v poldrugem mesecu im-pozantno stavbo novega So-kolskega doma in v treh tednih trlnadstropni Vrhuncev hotel. Vse te stavbe gradi podjetje hkrati. Pri podjetju so zaposleni samo domač: delavci in obrtniki. bi— S preurejanjem okrožne bolnice bodo v kratkem pričeli. Bolnica, ki je oddaljena 15 minut od Bleda, bo dobila vodovod in električno razsvetljavo. Preuredilo se bo tudi stanovanje za hišnika ter se bodo bolniške in druge sobe preslikale in pre-pleskale. Tako bo bolnica moderno urejena in bo s tem ustreženo Blejcem in okoličanom. bi— Silvestrov večer v novem Sokolskem domu se je v vsakem pogledu i-zborno ob-ne.sel. V okusno dekorirani dvorani n stranskih .prostorih se je kar trlo ljudstva. Videlo se je, da je bila prireditev zopet v spretnih rokah staroste br. dr. De Gleriie in br. dr. Janežiča. Enakih priredite» si èe želimo I Nova slovenska knjiga 5 Josin Fr. Rttaüic: TRI ROŽE pravkar izšla. Velezanimive zgodbe znanega in priljubljenega pripovednika, Dobite jo v upravi >Jutra-: in v vseh knjigarnah. Cena Din 30.—. Z Jesenic s-— Redna letna glavna skupščina Soko. Ia Jesenice bo v petek 9. t. m. ob 2(1. v dvorjni Sokolskega doma. V primeru ne« sklepčnosti bo poi ure kasneje glavna skup» ščina ne glede na število prisotnega član« stva. Vabljeni vsi člani! s— Plesna vaia danes v Sokolskem do« mu. Vrši e se bodo tud; za naprej vsako sredo ob 20. Polnoštevilna udeležba za« željena. Iz Nove ga tnesfa n— V novo'etni številki našega lista ie i z« šla notica, v kateri 6e omenja kot povzro« čitelj napada v Stranski vasi 28 letni .Ta« nez Pugeli, doma iz Stranske vasi. Do« zdevno notico popravi j imo v toliko, da je Pugelj prizadejal poškodovancem rane v silobranu. Ko!:ko je resnice na eni in dru« gi strani, bo dognalo sodišče. Iz Radeč ra— Silvestrovo v sokolski dvorani ie uspelo izredno lepo Vesclo'gra »Absti« nenti« je vzbudila močan aplavz. Takisto igra »Cigani« je pokazala lepe talente na» ših igralcev. Sledila je pruatna enodeianka »Moj tenor«, zadnja točka pa je bil go« vor Mice Medveškove. ki je vse močno navdušia. Ves spored je sest "vil Jože Po« har, ki zasluži vse priznanje. Žal, da nas bo mladi br t kmalu zapustil. Zelo ga bo« mo pogrešali. t Tužnim srcem sporočamo pre-tužno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, ded, brat, stric, svak in tast, gospod Franc Slanovlc želez, nadsprevodnik v pokoju dne 5. t. m. nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 7. januarja 1931 ob 4. uri pop. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. jan. 1931. Žalujoči ostali. Občina Ljubljana »Ipsmì nojjrphni tarnr Iz Hrastnika * h_ »Scapinove zvijače«, ki so jih poda» 1, igralci Svobode 11 v nedeljo v Narod* nem domu, so publiko zadovoljile. Igralci delavci so svoje vloge dobro obvladali. h— Občni zbor Sokola bo v nedeljo 12. t. m. ob 17 v Narodnem domu. Pričakuje se polnoštcvilnc udeležbe. Iz Žalca ta— Prostovoljno gasilno društvo v Žalcu jc priredilo na Štefanovo običajno božič-nico. Ob toj priliki je pel moški pevski /.bor Dramskega društva in uprizorila se je eaodejanka »Kakršen gosood, tak sluga.« — žalski Sokol je Imel svoj Silvestrov večer s pestrim sporedom Po daljšem premoru jo priredil uvodoma samostojni^ koncert pevski moški zbor Dramskega društva pod vodstvom g. It. Vrečarja. Najbolj sta ugajal* ruska i Dvanajst razbojnikov« in francoska »Madian a ob zmagi« s spremlj.va-njein klavirja, kar je oskrbela gdč. učitelj. Podbojev a. V režiji gd-2 Vere Zcmljakove se je vprlzorila t-nodejanka i Napoleonov samovar«. Igra je bila dobra. Večer so zaključile čedne telovadne točke Sokola, ki so : h izva'ali ciani, članice, moški in ženski naraščaj. Največ zaslug za Izvedbo ima grič. Kliska Petričkova. — Na obeh prireditvah, ki sta bili domačemu kulturnemu delu v čast. jo bila Roble&ova dvorana nabito pol-Oba večera sta biia v lastni režiji društev - prirediteljev in so pri obeh prilikah znatno utrdile gmotno stran domače gospe •n gospodične, ki jim gre za. njihovo požrt-rovalnost vsa hvala. Iz Polfčan po— Strelske vaje. Naša podružnica SPD te že lani v korist postojank na Boču organizirala strelske vaje. Doslej so se te vršile le v Planinskem domu v Poljčanah, nedeljo popoldne, sedaj pa je strelski krožek svoj delokrog razširil tudi na ob-č::io Pokol ter se bodo vršile enake vaje vsako soboto od 19. dalje v posebni sobi ho-rcla Baumann. Pridite! Iz Ptuja j— Francoski krožek. Konverzacijski te. ca j se prične v novem letu z rednimi se» sranki v sredo 7. t. m. ob IS. kljub po* d j'j san : m šolskim počitnicam. n*" POD POKROVITELJSTVOM N]. VEL. KRALJA 17. I. 1931 Iz Pslštanja SLOVANSKI — VEČER 0 TABOR .J IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Hudomušni župan V Aurori v ameriški državi Illinois se je naveličal mestni župan in sodnik vedno istih vprašanj, ki jih stavi pri poročni ceremoniji, za spremembo je skoval priložnostno pesem in je ženi» na nagovoril na ta način: »Ali res ho» čete vzeti to devico, redno plačevati vse njene račune in zadovoljno jesti, kar bo skuhala? Ali ste pripravljeni jo spoštovati, ljubiti, vzdrževati od danes do konca življenja? Ali ji boste ostali zvesti tudi pozneje, ko bo postula sta» ra in sključena? Ali boste do nje ved» no prijazni, v bogastvu kakor v rev» ščini? Ali ste pripravljeni po štirih laziti in se igrati z otroki, če jih boste imeli? Ali jim boste kupovali ropota» če, bobne in euclje? Č'e imate dosti po» guma za takšno ljubezen, poljubite ta» koj svojo nevesto!« Ženin se je opro» stil, da ni pesniško nadahnjen in je odgovoril v prozi: »Da!«. Sodnik ga je potolažil s tem, da se kratka besedica »ycs« lahko smatra za zaključek pes» mi. pt— ObčnJ zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva na Pilštanju se je vršil v decembru ob lepi udeležbi preko 30 članov. Mlada podružnica napreduje; ima sistno drevesnico, ki bo začela prihodnjo ''.-.sen z oddajanjem domačih drevesc. Čla* na <":cp;na Franca jc poslala podružnica na • -čaj v Maribor, tako da ima sedaj svoje» ga strokovno izobraženega sadjarskega po» močnika. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika učitelj Prislan. za tajnika uči» telj Kmecl, za podpredsednika pa zgoraj •menovani sadjarski pomočnik. Kot od» Komiki so bili izvoljeni napredni sadjarji ''■ posameznih občin Novi odibor nam daje garancijo, da bo ta panoga kmetijstva res -. a ••>? Uio napredovala Delokrog podružni» ce sc fe letos z vstopom nekaterih novih 0'anov znatno noreča!, sa; obsega nasled« ~;c občine: P ihanj. Drensko rebro, Zuo» k. Zagorje, Virštanj in deloma Verace. Ste» vilo cianstva in zanimanje za podružnico r ise;a od leta do leta. Važni zborov; sk'es ni: O združitvi kmetijskih strokovnih gla* - .? na i končno sklona društvena skupščina N.vko zadnjo nedeljo v mesccu sc bodo vršili redni sestanki članstva V krajevni sadni izbor so sprejete: Baumanava renc-■fi. londonski ncrrng. mošanegar in bobo» vec in nckai drugih sort na ooi/kušnio. Ob koncu tega meseca bo prod "val o sajenju. H scen ju in škronlicniu sadnega drevja pri» "'■in; naš strokovnjak g. Miloš Levstik iz f'elia pi— V nov? okrajni* cestni odbor za šmarski srez je bi? imenovan tudi g dr. Fr-n Kloar, odvetnik v Kozjem. Imenovanje tega ocTičnega narodnega delavca v tako važno korporacijo nozdravliajo vse priza» dete občine in ga obenem prosijo, naj nik» dar ne misti i/ vida za gospodarski razvoj o'a i uiskoga okraja prepotrebne nove ceste r.csičnoslmeno, o kateri jc »Jutro« 3. tega rncseca obširno poročalo. Iz Marenberga mb— Za zgradbo Sokolskega doma. Tu» d: pri Sokolu MarcnbcrgA'u-hred je neha» 'o mrtvilo. Dne 1. februarja priredi naš Sokol v Brudermanovi dvorani v Maren» bergu ma>karaJo, katere čisti donos je na» merjen fondu za zgradbo prepotrebnega Si.-kolskcgs doma v Marenbcrgu. Prosimo vse zavedne Jugoslovene, da se te prire» d:'ve udeleže v čim večjem številu. Vsa - sedna društva sc prosijo, Ja ta dan ne nnrede kakšne konkurenčne prireditve. Spretni stražnik Zadnjo nedeljo je zalotil nočni čuvaj Albert Bread v Sydney u v Avstraliji dva nevarna vlomilca m jc oba uklenil po dolgem, ogorčenem boju. Ta dogodek je vreden vsega občudovanja, ker je izgubil čuvaj Bread v svetovni vojni na nemški fronti obe roki, ki sta mu odrezani do komolca. Kljub temu je osta1; pohabljenec prvorazreden strelec in je odnesel prvo nagrado pri streljanju iz revolverja na premičen cilj ob priliki velikih tekem, ki jih je lelos uprizorilo avstralsko vojno ministrstvo Revolver, ki ga nosi Bread v rokavu, je s posebnim peresom pritrjen na njegovo levo roko, dočim potegne z desno gumijev trak, ki je privezan na petelina in sproži strel. Angel pred sodniki Velika londonska univerzalna trgovina sHamages je o božiču uprizorila lepo svetlobno rek1: amo Razstavila je v veliki izložbi zasneženo vas, v kateri je premikala elektrika stotine luik Cerkovnik je zvonil k polnočniei, z nebes je medlo, kmetje so hiteli v cerkev, po nebu so plesale zvezde in opolnoči se je spustil z nebes božični angel Ta prizor je zbiral toliko radovednežev, da so ovira'.i cestni promet Policija je prijavila zadevo sodniji in lastnik trgovine je moral plačati globo Sodnik je dejal, da sme delovati igrača v popolnem obsega samo ob manj prometnih urah Poprej se je pri- NAPREDEK V MEDICIN7 Pri bolečinah v sklepih in udih kakoT pri prehladu jemljejo mnogi ljudje Togal -tablete. Togal odgovarja modernemu mišljenju in predstavlja novost in napredek v zdravljenju. Togal je preizkušen na mnogoterih klinikah in bolnicah in se potrjuje njegovo odlično učinkovanje celo v zastarelih slučajih, v katerih druga sredstva niso pomagala. Toga) učinkuje naglo in sigurno proti revma-tizmu, protinu, ishijasu, hripi. živčnih bolečinah in glavobolu. Togal učinkuje takoj in je popolnoma neškodljiv za želodec, srce in ostale organe. En poizkus je v Vašem lastnem interesu. Vsaka lekarna ima Togal-tablete v zalogi in Vam jih more najhitreje dobaviti. 17130 kazoval angel vsake četrt ure, sodnik pa je odredil, naj se usipa pred sedmo zvečer samo sneg in naj vaščani hitijo k polnočniei. Božičnemu angelu pa je dovolil letati na zeinlio samo od iy. da-Ije- _ Nehvaležnost - plačilo sveta Pred 8 leti je postal predsednik "oljske republike Narutovicz — žrtev morilca in vlada je tedaj ustanovila odbor za počastitev njegovega spomina. Zdaj je bil odbor razpuščen, ker je postulo njegovo delovanje zaradi popolnega pomanjkanja sredstev brezpredmetno. Tekom vseh S let je prejel odbor samo 200 (XX) zlotov in še to le od uradov, ki so pošiljali svoje prispevke na temelju vladne naredbe. Zasebniki se skoro niso zmenili za zbirko. Izmed 200 oseb, ki so bile povabljene k odborovi likvidacijski seji, se jih ie odzvalo povabilu samo devet. V tej seji je bilo med drugim ugotovljeno, da je krakovski narodni muzej odklonil sprejem mavčeve posmrtne maske, posnete z obraza umorjenega predsednika, in zastave, ki ga je spremljala na poti ter krasila njegovo krsto pri pogrebu. Menda sta se zdela vodstvu muzeja ta predmeta premalo zanimiva. so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. V gledališču in na koncertu Vas o-bvarujejo pred neprijetnim kašljem okusne ANACOT-PASTILE dra. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka l)5n S.—, velikega zavitka Din 15.—. Na Novo leto Veliko razočaranje je prineslo Novo leto tudi Jeanu BurMlijn in Emilu Marientosu v Nizzi. Silvester jima je od kraja naklonil izredno sreco : ponoči sta dobila pri igri v Casino de la Gaieté več ko 400000 frankov A zbala sta se, da ju ne bi napadli ob pozni uri na ulici lopovi, ker sta stanovala v skromnem predmestnem hotelu in je vse mesto vedelo o njuni bajni sreči Zato sta z dovoljenjem upravnika pustila svoj denar v varstvu igralnice do jutra. Blagajnik je že davno odšel, upravnik pa je zaklenil denar samo v oklopno blagajno, ki je stala v kotu dvorane ter ključ izročil obema novima bogatašema. Zgodaj sta vsa vesela prišla po denar in ugotovila, da je blagajna ponoči izginila. Preiskava je kmalu ugotovila, da so jo dvignili neznani zločinci z žerjavom skozi okno v motorni čoln, ki je čakal na morju. Zunaj so tatovi odprli četrt tone težko blagajno, jo izpraznili in vrgli preko krova. Policija jo je našla med skalovjem na dnu morja blizu obale. Naročajte „Našo dobo"' Maurice Mars : Deska Ze dvanajst dni bo tega, kar je »Mila Marija, zapustila čilsko pristanišče orto-s elez. Bila ie vitka štirideset-ionska ladja, ki je prevažala blago. Ivo je ravno dobro jadrala, se je mahoma vse obrnilo, nebo je potemnelo, zeleno morje je posivelo in valovi so butali, du nikoli tako Ce bi bil kapetan Tomaž preživel nesrečo, bi vam lahko pripovedoval da še nikoli ni videl kaj takega V tremi tk u je vse izginilo. Kmalu nato so valovi premetavali posamezne kose lesa, ostanke ladje, ki so se zaletavali drug v drugega, izginjali v globinah in se spet prikazovali v daljavi. Jeronim, živeča podrtija, se je pre-vrgel na hrbet, da bi si ohranil moči. '''as je tekel, kar konec ga ni hotelo biti... Že jo čutil, kako ga prevzema slabost, l'oda imel je voljo do življenja in zaradi tega se je krmar še dve uri po izginotju ladje boril . . Komaj da je verjel svojim očem: na desni je zagledal ogromno truplo, ki je izginjalo in se spet prikazovalo na površju. Jeronim je spoznal tovariša: — Oho. Langois, Langois! Nihče mu ni odgovoril S težavo je priplaval do orjaka in opazil, da se drži Ie-ta za desko, za lepo in dobro desko, ki je bila čisto ravna Ojunačen ie priplaval bliže, že se je skorò dotaknil rešila, ko odrine Langois desko proč od njega. Jeronim se je potopil in se pokazal kakih trideset mahljajev proč od deske na površju besnečega morja. Langois mu je zaklicale — Pojdi stran! Deska je samo za enega! Zgubi se! Krmar je prav debelo zaklel. S težavo se je spet približal in opazil, da bi deska res ne zmogla držati obeh, posebno če je eden tako obil kakor Langois. Jeronima so že dolgo poznali kot slabega tovariša, to je tudi sedaj potrdil: prav nalahno jo plaval, da bi ohranil moči in se približal tovarišu, ki je s steklenimi očmi buljil vanj. Jeronim je pripravil nož v desnici in premeril razdaljo £e velik poži-rek zraka in potopil se je. Ivo je zaslišal orjakovo rjovenje, je razumel, da ga je dobro zadel, še ie porinil nož vanj in prišel na površje. Ves oslabljen se je prijel za desko. Oni se je še vedno držal, prst za prstom mu je odprl, ta ga je še zadnjič pogledal, nato pa izginil v globinah. Tam. kjer se je potopil, so se pokazali mehurčki, a kmalu je bilo vse mirno. Jeronim ie dobil desko, ki ga bo nesla in ker je bil lahek, ni imel težav, da je splezal nanjo. Takrat se je nevihta polegla in noč jo padla na morje. Dolgo je spal. Ivo se je zbudil, je bil že širok dan, solnce je vroče pripekalo in Jeronim se je moral obrniti na trebuh. da bi se umaknil smrtnim žarkom. In 'a lahki obrat je bil poplačan z velikimi bolečinami. Vse telo se mu je peklo in grlo je imel suho, posebno hu- do je to občutil, ker je bil prijatelj tekočin. Tedaj je opazil, da se deska giblje v neki smeri. Zamrmral je: — Najbrže sem v toku. Majhno upanje je vzklilo v njem. Drugi dan mu je otečeni jezik polnil usta, da je komaj dihal. Vso moč je izgubil in solnčne opekline so ga grozno mučile. Šele proti večeru mu je odleglo Potem je prišel mraz z lakoto in še vedno s to strašno žejo! Po zobeh mu je pokalo, mrzlica ga je spreleta-vala, na hrbtu je ležal ves nemočen in roke so se mu vlačile po vodi. Samo toliko se je zavedal, da napreduje. Kam? Ničesar ni videl. Tčasi je v blaznosti ponavljal. — Vode, vode, vode! Sama capa ga je bila, ničesar se ni vec zavedal in bolečine je izgubljal z voljo do življenja. Da se je spet zavedel, je začel tipati okoli sebe; po daljšem času je otipal prste, roko. Strahota tega dotiKa ga je naredila blaznega, umaknil se je in padel v morje, ves obupan, da bi lahko nadaljeval boj... Nekaj omlednega se ga je prijelo. Najprvo je mislil, da je to kaka žival. Toda spoznal je orjaka, trebuh je imel obilnejši ko navadno, njegove roke in noge, ki so ga obdajale in se čudno gibale na valovih, so se ga prijemale, da se je zgrozil in izgubil zaupanje v sebe. Zdaj je za vedno izginil v oceanu. Val ga je vrgel na desko in obadva je odnesel tok ... KULTURNI PREGLED Umetnost — luksuz ? Ni namen teh vrstic, da bi to vprašanje razmotale do konca in dokazale nesmiselnost tega nekako občno razširjenega mnenja. Zadostuje naj, da pribijem, da je umetnost pač še vedno elementarna človekova potreba, — elementa rna potreba celo naj-primitivnejšega divjaka, nikar še celo člana kulturnega naroda. In. se bodo vsi teoretični in praktični poskusi, napraviti iz človeka zgolj razumski državni in družbeni stroj, razbili ob večni neizpreoienljivosli Narave. Drugo vprašanje pa je finančnega značaja: jeli si more vsakdo privoščiti izvirna dela n. pr. slike in grafike? Dokler bo med nami še dovolj obupanih Rusov, ki so šele v najtežjem boju za obstanek našli svoj slikarski talent, si more pač tudi najširša plast naroda privoščiti izvirna dela, ki so pa pač njih coni vzporedne : umetniške vrednosti. Druga reč pa je z deli rosnih umetnikov, ki polagajo vanje dolgoletne študije in izkušnje, obilo truda in časa. Nabava takih slik je seveda za denarnice širšega občinstva — nedosegljiv >luksu8% ki si ga pri najboljši volji ne more privoščiti. Kako slabo pa pojmujejo tudi : boljši-: ljudje to dolo, dokazuje vsaK-danja praksa. Meni se je pripetilo, da un je neka ugledna gospa, posesinica vile, po posredovalki ponudila celih 3<» dinarjev za izvirno ioijnatoi Madouo (v naravni veličini), medtem ko goli materija! in okv;r znašata najmanj dvojno vsoto. In ie še pristavila, da bi rajši imela kako »staro: Madouo, češ, da bi bila — »cenejša::'!! In ne pomislijo taki ljudje poleg tega, da se sii-ke no 'izdelujejo?., kot bi češplie tresel, — se, da slike ne minejo tako kot vsakdanje zemlje I Se pa dobi tudi mnogo »inteligen-tovi z močno napeto denarnico, ki sc zadovoljujejo z najmizernejšimi oljnatimi tisk! v težkih zlatih, mavčastih okvirih, — izvirniki pa so pač :luksus:l Luksus? ko pa izvirna, vredna dela naših umetnikov danes stanejo včasih kotna j nekaj kovačev* več nego dobre tiskane reprodukcije tujih dobrih izvirnikov — manjšega ploskovnega obsegal! Če ti sinteligenti : že nimajo srca in uma za umetnost, naj bi bili vsaj dobri trgovci in špekulanti» Vsaka slika (z malimi izjemami posebno, včasih nezasluženo tproteži-raiiihv) — resnega slovenskega umetnika reprezentira že ob nakupu mnogo višjo denarno vrednost nego je plačana. Z leti more na tej nepoplačani vrednosti le še pridobiti in po avtorjevi smrti vnaprej nepreračun-Ijivo visoko narasti. Pripetilo se je, da so n. pr. M. Gasparijeve slike, ki so navadno zelo skromne v ceni, na dražbah ali iz druge ali tretje roke prodane (doma in drugod n. pr. v Trstu in v Benetkah) dosegle desetkratno prvotno ceno! Tudi meni se je že marsikaj primerilo, tako n. pr., da je bila prodana dobra risba, ki sem med vojno dobil zanjo komaj nekaj zavojčkov tobaka, — za nekaj tisočakov! Eeeo-la! Če v Vas ni živ trzaje Umetnosti sprejemajoči duh, naj torej čuje in se giblje vsaj trgovski, prežeči duh! H. Smrekar. Dramatska produkcija (Dopis iz Beograda.) Naš sloveči komediograf Braniš lav Nušie je izročil gledališču novo dramo »Žena brez srca». Nedavno je bila v Beogradu premije-ra njegove komedije »Predgovore; zdaj je na vrsti ta novost g. Nusiča Delo pa ne bo lahko uprizorili: dejanje se dogaja v ordi-nacijskem kabinetu slavnega kirurga, ki operira neko žensko in ji izreze srce iz telesa. Ženska živi še dalje — čeprav brez srca. V ordinacijski sobi tega kirurga sc razvijajo vsi zapletijaji; zbog tega stoji re-žija pred težkimi nalogami. V svo>em pristno nušičevskem slogu piše sedaj grotesko »Ušo djavo u selor. Glasbo za ta komad pripravlja Saša Binički. Todor Manojlovié je tudi že izročil gledališču komedijo sKatinkina srečat, o kateri je pisec teh vrstic poročal pred meseci, ko jo je avtor šele pisal. Bivši dramaturg beograjskega gledališča Ranko Mladenovic je izročil dramo >6trah od vernosti* s podnaslovom ^Paradoks u tri čina*. To je moderna družabna drama s sižejem iz Beograda. Motivi so obdelani zelo prosto, z brezobzirnimi posegi v soci-jalno življenje. Momčilo Nastasijevic je izročil upravi bNedozvanic. Tudi tajnik beograjskega gl<*dališča gosp. Josip Kulundžič piše nov gledališki komad. Josip Kulnndìié o Ivanu Cankarju. Beograjska Pravda? z dne 2. t. m. je priubčila obsežen interview z znanim pisateljem ln dramatikom Josipom Kulundžicem. Po izjavah o ^književnosti s tezo«, o Sinelairaju Lewisu, o kolektivnem in individualnem v umetnosti in o »rasnem izraziu v književnosti se Kulundžic izjavlja tudi o Cankarju in pravi: ^Željan urediti družbo, ki v nji živi. pod boljšimi življenskimi pogoji, do katerih ima pravico slednji posameznik, bo sodobni -Tugosloven preiskal vso našo književnost !n bo nemara samo v enem imenu našel motive, ki se ujemajo s svetom njegovega sodobnega zanimanja. V imenu, ki pomeni naj-lepši vzor načela, ki sem ga bil prej razložil, namreč načela koordinacije individualnega elementa s kolektivnim v književnosti. V imenu, ki bi se moglo s ponosom uvrstiti med najsvetlejše pojave v svetovni književnosti, če ne bi bil njegov lastnik prezgodaj umrl in tako ustvaril še vedno malo število del: v imenu Ivana Cankarja. Na vso srečo pa je Ivan Cankar vendarle naš edini pisatelj, ki zares uživa svetovno slavo in priznanje. c Z beograjskega knjižnega trga. V založbi knjigarne M. J. Štefanov i ca je izšel v prevodu Ivana Maksimovica največji roman Leva Tolstega *Vojna in mirt. Prevod je objavljen v štirih knjigah. To je že drugi srbski prevod tega ogromnega in nesmrtnega dela: prvega (Glišicevega) je pred desetletji izdala Srpska književna zadruga. Maksimo-vič je po sodbi kritike vešč prevajalec ln tankočuten poznavalec obeh jezikov. — i Sokratov zagovor', globoko Platonovo delo, ki mu niti tisočletja ne morejo vzeti vrednosti (Slovenci ga imamo v izbornem Sovretovein prevodu), je izšel v založbi A. M. Popovifa obenem s -Kritonom Tz starogrščine ga je preložil dr. Miloš Gjuric, — poznavalcu sodobne jugoslovenske filozofije dobro znano ime: avtoritativni modroslovec dr. Brana Petronijevic pa je napisal predgovor. — V založbi ^Narodnega dela* je izšel v krasni, z ilustracijami starih mojstrov opremljeni izdaji prevod znanega Papinijevega dela j >Jezusovo življenie<. — Miloš Crnjanski, da- i nes eden najboljših jugoslovenskih pripo- vednikov, čigar Zbrani spisi so začeli izhajati v : Biblioteki savremenih jugoslovenskih pisača«, je izda! novo knjigo, če se ne motimo, onajstu: potopis -Knjiga o Nemac-kojt. Po >Ljubavi u Toskank, knjigi, ki to je bil Crnjauski posvetil Italiji, je to novo potopisno delo tega zelo interesantnega pisatelja. — Majhen življenjepis Jovana Cvi-iiča je ugledal svet v sarajevski -Mali biblioteki:-. Spisal ga je dr. Pavle Vujevic. Jugosiovenska kulturna oriientacija in Čehi. Praška revija >Pfitomnost t prinaša v češkem prevodu spis znanega jugoslovènskega filozofa dr. Vlad. Dvornikoviča .Naša kulturna orientacija u Evropi::. Kakor znano, je to delo vzbudilo mnogo komentarjev in odmevov. Pri nas je največ pisala o njem ali v zvezi ž njim revija -Naša doba-. Knska izd aia ?Tisoč in «>ne noči«. Moskovska založba rMežduna rodna ja knigac je pravkar napovedala izdajo znamenitih pravljic »Tisoč in ena noč*, kakršne nima vsa svetovna književnost; zbog tega ima ruska izdaja svetoven pomen. Izdajo ie pripravila Akademija, pravljice je prevel arabolog M. Sallier naravnost iz izvirnika, akademik 1. Kračkovski pa vodi redakcijo. Predgovor sta spisala Maksim Gorkij in akademik S. Oldenburg. Vsak zvezek bo opremljen s celostranskimi slikami, vinjeta-tni, krajnicami in lnicijalkami, ki jih j«; N. Užin priredil po starih orientalskih 'izdajali. Umetnik ie sila natančno posnel s!o:i in značaj srednjeveškega orientalskega slikarstva. Celotna izdaja bo obsegala 8 knjig; prva in druga knjiga sta že iz?Ii. J ugoslo venski avtorji v j»oli.*keni pre v« d h. Obzor' z dne ö. t. m. je objavil daljši feliton prof. Julija Benešica, kulturnega referenta pri našem poslaništvu v Varšavi, « pripravijajočih se prevodih iz jugoslovenske literature rta poljski jezik. Pisec poudarja. da Poljaki malo poznajo naše slovstvo; vse dosedanje prevajanje je bilo hudo nesistematično in po večini površno. Prevajanja iz manj znanih jezikov se resto lotijo ljudje, ki ne obvladajo dovolj niti materin skega jezika. Poljaki imajo — sodeč po članku prof. Benešica — podobne težkoče -jezikom kot Slovenci in vrh vsega še z^ln strogo filološko kritiko. Nedavno ie neki poljski književnik v polemiki z uglednim profesorjem poljščine in avtorjem priznane slovnice poljskega jezika, dokazal temu Jezikoslovcu, da je napravil v svojem kratkem sestavku vse jhiItio stilističnih napak. Zaradi tega je na Poljskem tem težje najti dobrih prevajalcev iz srbohrvaščine (še težje iz slovenščine). Prof. Andrič je sedaj zasnoval Poljsko - jugoslovensko biblioteka, ki naj bi objavila v skrbnih prevodih najboljša dela jugoslovenske književnosti. Za urednika te zbirke je imenovan poljski literarni zgodovinar dr. Stanislav Lam. Finančno je za začetek omogočena z darilom nekega Žida iz Jugoslavije, ki biva kot ln-dustrijec na Poljskem. Kot prvi zvezki izidejo: Gundulicev Osman (prevaja pro L Pogonowski), Mažuraničeva -Smrt Smail-age Čengica: in "Priče u davnini »: Iv. Brliä-Mažuranic. — V rokopisih je dokaj prevodov, ki pridejo vsaj delno v poštev za to zbirko, med njimi so novele Antona Nova-rana v prevodu ge. Mareševe in dr. Kra-jowske. — V tej biblioteki bi imel iziti, kakor izvemo iz drugega vira, tudi izbor iz Cankarjevih spisov. »Sveslavenski zbornik«. V založbi "-Zajednice slavenskih društava u Zagrebu : je izšla prva knjiga o vsej književnosti Slovanov, ki je natisnjena v vseh desetih slovanskih jezikih. Zbornik obsega 423 strani in vsebuje prispevke raznih uglednih delavcev za zbližanje med Slovani. Uredil ga j-; dr. Nikola Andrič. Slovence zastopa v Zborniku prof. dr. Franc Ivovačič iz Maribora s člankom --Pomen Tomislavovega kraljestva za Slovence«. Uspehi Ančice Miirovic v Darmstadt«. Bivša članica ljubljanske opere ga. Ančiea Mitrovičeva, prejšnjo sezono redna Sanica mestne opere v Leipzigu, je bila za tekočo sozono angažirana v Darmstadtu. Nedavno ie nastopila v Bizetovi -Carmen". Darm-stadtska kritika, ki stoji, prav kakor ondot-no gledališče, na visokem nivoju, ie izrekla o naši ugledni Jugoslovenki zelo laskave sodbe. Navajamo v informacijo iz >Darm-stadter Tagblatta«: rAnčica Mitrovič je dala kot Carmen svojo doslej najboljšo kreacijo. Ustvarjala ie iz polnokrvnega temperamenta. Njen izdatni, z globokimi altskimi toni obogačeni glasovni materija!, ki jra ume virtuozno uporabiti od mezza voce, finega kakor dih, tja do najmočnejših dra-matskih akcentov, je omogočil sliko erotične. tragiško - neposredne zapeljivke v pretresljivi inkorporaciji, ki ima kar največjo učinkovitost. Ne opozarja nase ne z bogatimi kostumi niti s cigansko romantiko ali z gracijoznimi plesi. Ves uspeh doseza r ognjeni svojih oči in brezhibno mimiko. Vsa moč njene interpretacije vre iz krvi. rase in prirojene muzikalnosti.« Zbornik v pocast Milana Rešetarja. najboljšega poznavalca stare dubrovniške književnosti in zgodovine, izide ob priliki 70-letniee njegovega rojstva na 30 tiskovnih polah in z doneski 70 avtorjev; meni njimi so poleg Slovanov tudi Francozi, Nemci, Italijani in Rumuni. V uredniškem odboru zastopa Slovence univ. prof. dr. Fran Kidrič. Zastave * an bres grba. Cisto volnene, garantirane barve, r i epi izdelavi, Izdeluje tn razpošilja: JOSIP WINKLEIl Saboti«*, poštni {««dal 48/ HOLANOSKE LIKERJE "i labko "Sii sam pr.pravs » [lOiaaalma h<..!iadtkiiai 'La Fiiiettes ek&trakt} i» "xrr arse Holland. Vrucbt »«acelabri-v, Bilvefsua. — iena atekleaiei 7 Dia. :»rt»ÌTa &e t rseh tok ar os h Iti drogerii&b t?r bcljSib apecerijakib trgeviash. tV rsjpoiiljaräo trne ai Za Di" Sortlra.no p« lelj> y> počtaem pori-itja fr*si<> »Fructal« sadni šoki Zagreb, Šeaoiaa olita 32. JLA FILLETTE* fi Zane Grey Do zadnjega moža Roman Njegovo oko je bilo taku bistro in oprezno, da je kmalu zagledal mladega Colmerja, kako je nekaj sto metrov na levo smukal /a drevesi. Vsa njegova prizadevanja, da bi zagledal Bilia, so pa ostala zaman. In to se je zdelo Jeanu čudno, zakaj na desni je bilo več dobriii prostorčkov, s katerih bi bil mogel strahovati vse pročelje Ureavesove prodajalne in vso zahodnjo stran. Golmer ie izginil v hosti in Jean je ostal sam, kakor da je on edini opazovalec zapuščene, molčeče vasi. V neznosni napetosti so mu minevale sekunde kakor ure. Zdajci pa je udaril na Jean ovo uho drhteči tresk strela iz puške. \ ročično je skočil na noge in ves otrpnil. Strel je bil počil ob sprednji strani hiše. Težki bobneči streli iz samokresov so se usuli za njim. Jean je naštel tri; ostali so se prenaglo zvrstili, da bi jih mo-gel razločiti. Nato se je začul osamljen, hripav krik, ki je zvenel za čudo re^ko in zmagoslavno. Drugi kriki, ne več tako divji in čudni, mi zadušili prvega. Potem je legla na prodajalno in ves odprti prostor globoka tišina. Jean je bil trdno prepričan, da se bo pokazalo vsaj nekaj članov Jorthove tolpe. Trudil se je, da bi premagal trepet, ki so ga bili zbudili v njem ti nagli streli in ta pomembni krik. A nikogar ni bilo na izpregled. Noben glas ni več prišel do njega, naj je še tako napenjal uho. Nestrpnost je postala zdaj kar neznosna. Ne da bi ne bi bil mogel dočakati sovražnika, kdaj se prikaže, le strpeti ni mogel več. da bi zvedel, kaj se je zgodilo. Sleherni trenutek, ki ga je prebil tu na straži, z očmi kakor sokol, z rokami jekleno skrčenimi okoli puške, je samo povečal strašno, temno gotovost, da se je odigrala katastrofa. Strel iz puške, za katerim je naglo počila vrsta strelov iz samokresa! Kaj je to pomenilo? Streli samokresov različnega ka- libra — vsekako jih je bilo sprožilo več oseb! Kai je to pomenilo? A še bolj od strelov je bil tisti rezki krik povod Jeanovega naraščajočega strahu Vsa razumnost in ves pogum mu nista več zadoščala, da bi bil mogel premagati slutnjo zla. Nazadnje se ji je vdal, -apustil je svoje mesto, stekel kakor srnjak preko odprtega prostora, po dvorišču hiše in ob robu pologa na cesto. Tu se je moral ustaviti, previdnost rnu ni dala drugače. Videti ni bilo žive duše. Stekel je, tekel vse do zadnje strani Meekerjeve kmetije, planil na dvorišče in krenil proti hiši. Cohn er je stal na dvorišču. Težko je sopel, mišice na obrazu so mu drgetale in nekateri izmed mož so ždeli okoli njega s pripravljenimi puškami. Cesta, ko je Jean v naglici spustil oči po njej, je bila videti prazna. Blue je sedel na pragu in si prižigal cigareto. Nato je stopil stari Blaisdell iz koče. Jean ga še ni bri videl s takim obrazom. »Jean — poglejte — tamle, na cesti,« je rekel s potrtim glasom in njegova velika roka je trepetajo pokazala proti Greavesovi prodajalni. Jeanov pogled je kakor blisk zletel po cesti — vse dalje in dalje, dokler ni obvisel na zleknjeni moški postavi, ki je ležala sredi ulice. Mož je bil dokaj velik, roke v samih rokavih so bile široko iztegnjene, belolasa glava se je valjala v prahu — bil je mrtev. Jeanovo spoznanje je bilo tako naglo kakor njegov pogled. Njegov oče! Ubili so ga bili. Jorthovci. Zgodilo se je bilo. Smrtna slutnja Gastona Is-bela se je bila izpolnila... In nato, po tej bliskoviti misli, je prišlo čuvstvo puščobe, da, za nekaj sekund skoraj kar čuvstvo pozablje-nja, ki ga je pa mahoma izpodrinila taka bol, da se je srce trgalo od nje. To bol je bil Jean občutil samo še ob smrti svoje matere. Minila je in mrzla muka se je umaknila navalu vroče, peklensko divje krvi. »Kdo je to storil?« je šepnil Jean. »Jorth!« je hripavo odvrnil Blaisdell. »Nismo ga mogli zadržaH, sinko... Nismo ga mogli. Kakor lev ie bil... Zavrgel, kratkomalo CESß MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialns namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek fjutrat. je plačati posebno pristojbino 2 Din, Ce pa je oglas priobčen pod šifro ie plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492, 3492 zavrgel je svoje življenje. Oh, saj prav zato je tako strašno. Kakopak, prišli smo, da bi streljali in se sami nastavljali svincu. A takole ne... Bog mi je priča, to je bil umor — umor!« Na Jeanovih molčečih ustnicah se je začrtalo vprašanje, ki ga je bilo lahko razumeti. »Povejte mu vi vso istorijo, Blue,« je nadaljeval Blaisdell in se klobuštraje vrnil v kočo. »Sedite, Jean, in nikar naj vas stvar preveč ne potare,« je mirno rekel Blue. »Saj veste, vsi smo pripravljeni na to, da nas v tej prigodi na ta ali oni način zadene svinčenka. In nič zelo pomembno ni, kako se srečamo z njo. Naša skrb bi smela biti samo ta, da kar moči hitro pobijemo to drhal — tako kakor so vam oni ubili očeta.« Jean je sedel in si obrisal mokri obraz. »Jean, vaš oče je hotel z Jorthom sam obračunati in rešiti nas vse,« je pričel Blue in puhnil oblak dima v zrak. »A njegov namen je prišel prepozno. »Pred leti, mogoče — ali morda še nedavno tega — če bi bil takrat pozval Jortha na boj moža proti možu, ne bi bilo nikoli prišlo do vojne med Jorthovci in Isbelovci. Vest Gastona Isbela se je prepozno zbudila. Tako gledam jaz na vso stvar.« »Hitro. Povejte mi, kako se je zgodilo.« »Nu, kmalu po tem, ko ste vi odšli, sem videl vašega očeta, kako je čečkal po listu papirja, ki ga je izirgal iz neke knjige — iz Meekerjeve biblije, kakor vidite. To se mi ie zdelo smešno. In Blaisdell mi je mignil z očmi. Nič dolgo ni trajalo pa je prišel mladi Evarts. Stari ga je poklical, ga odpeljal v stran, tako da nismo mogli slišati, kaj govorita, in iel nekaj šepetati z njim. Nato sem ga videl, kako je stisnil d-čku nekaj v roko; potem sem si mislil, da je bil' naibr/e tisti lis; iz biblije. Z Blaisdellom sva silila vanj, da bi nama povedal, kaj to pomeni. A rekel, ni niti besedice. Jaz sem pazil in sem čez nekaj časa res videl mladega Evartsa, kako je smuknil skozi zadira vrata. Kake pol ure pozneje vidim bosega pobalina. kako teče čez cesto in izgine v Greavesovi prodajalni... Tedaj se mi je zasvi-talo. Stari je bil poslal Jorthu pisemce, naj pride venkaj in se mu postavi, mož proti možu, oči v oči!... Kakor da sem bral od besede do besede vse, kar je bil vaš oče napisal. A Blaisdellu nisem ničesar omenil. Samo pazil sem.« j3€dor hoče ti SO «MM poilfo po poèti naslov ali GaGe drugo informacijo hccec mo malih oglasov naj pritoii o snamGah ® «fcef »« bo prof o! odgovora t « ZJrmMW CENE MALIM OGLASOM; «^■ì^mhmhhbv mmmmmtmmmmmmmmmmmmmmm Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristoibrjia za šifro 5 Din Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, ticer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. I rgovski pomočnik a..-t ž'3ii M:'iiar, spreten >• ':.; •:. t* t poétcìn in i: nesijir, dc-bi f-lužbc. ts-k : a': f I. februarjem. — ì'-idr.v t ifaj" s žtiferskha I'-, -e.öo? s prepis: spričeval an «rJasn! odde-IvJ »J : •»<• pr-j »Zanesljiv Poštno pomočnico cv-'' f. rj7neda. hre-z zo-'r.v K; f : . .>. -t. a.prej-■i ■ t-ik-a.i Ai' : „4'>p-t p. . -*sr, : vr. K' si 463-1 Sobarico ino ■ j'H' f . -i Sten» d-:!f* dr. Puljo. Milana 13 DK-l Gospodična s Stirimi ra gredi srednje Jote — r-erfeki.no zmo-žna slovenščine ia italijanščine t or nekoliko nemščine in frane-ošiine, želi primerno siužbo. Cenjene ponudbe na ogla sen i odilriek »Jutra« pod ! . \';n »Marao. JS5-2 Pikoio star 14 let. išče natnešeenje v kakem hotela ali kavarni — Na.ilor pore podmžT.ica ».Jutra« v Celju. lj-3-2 Več vtobusov 13—"ssedežni!), skoraj novih. znamke »iLternacional« prodam radi opustitve pro o^la^ni 220 10 ge. Naslov pove od deità »Jutra«. Zaprt avto Essex ugodno naprodaj. Pismen« na Laslov- Peter Stebla j, kavama »Steč. 50S-10 M * Catnernikova šoferska šola Uobljiioa, Ounnjska c. 36 ;Jag» Aut-o). prva cbiasl koncesioniisna. — Prospekt tastonj. Pišite pnoj» SS1 Provizij, potnika d >ro cr-eljarrsa. ki za-s»* ;. ; ^ele/nioi-ko ali ?pe-ee:-ij?bo -?*eko. sprejrnem ■»> 31 t"(i 'i'^T-'-iUc n «• r is. 1» !.'-k -.Intra« pod ?' o »Ai-ils-n ;■$!•> . oli! " Oblastveno koneesljonirana šoierska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zaht'vaite iuformaeije. 53113-4 Inteligenten šofer voz'ič„ smožeri .»' " ■ - -, srb;>hn"aSi".ine. "v. &anec-f>":r e. .0 c•- !'••• ;.! -.ni oddelek >Juära« pod »rjoteCgent«. .">04-2 Gospodična 7 i. -" *" -ko šolo, iš^p me-. t pisarni kot zaSeraica (■- • en mesec tudi brez-i' "o. ['■ " na C2"la3. •• ' s.Tn1»a< pod -'fr" »fWnri r^cunarfea«. 2 steklena nastavka 7,3 rr-3'v'j. galanterijsko 1 ' m^-lno trgovino prodam Xaslov v oglasnem oddelku -Jutra«. " 59S-S Puhasto perje iisto, 6>nsno k 3 po iS oin lruga rrsta po" t>in 33 kc i'.èio o»!t -o?je Kg po IŠ1 Dio 1i> 8i*ti pab kg po Dir 250. Razpošiljam po p>5i aea» pf>v{ecis !.. Crosovir Äagrcb. Hi-» 82. kein "jistiìnloa perjü 262 Dira, koleselj, sani in ra/.na ko-njska oprema naprodaj v št. Vidn št. 33 nad Ljubljano. 10S-G Srebrne krone staro ihto in srebro fcu puje Rafinerija dragih k« vin. Ljubljana, Ilirska aH «3 38. vbod ii Vidovdan ske ceste pri gostilni JI o ž: na, 70 Vrednostne papirje srečke, obligacije, delul-3c. kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana šelenburgova ulica 6-II tel. 30-52. 448-35 3 sobe in 2 kuhinji v novozgrajeni hiši oddam v najem, l'oizve sc v gostilni Zupan, Doigoše 50 pri Mariboru. 459-17 Opremljeno sobo takoj oddam 2 Osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53Ž-23 Poročenca brez otrok mlada, resna, želita v najem gostilno v večjem mestu Slovenije ali pa na deželi v industrijskem kraju, ki je na dobrem glasu Bled Ima prednost. Ponudbe pod sJa-nuar 20« na ogl. odd. J. 20-17 Črna žaket obleka fino biajro, telo dobro ohranjena naprodaj za 400 Din. Na ogled pri krojaču Prezlju, Vošnjakovj ul. 4. 600-13 Sukno za frak in damski plašč prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutrat. £81-13 Kdo bi posodil vdovi IO» !>;n proti mesečnemu odplačilu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posojilo«. 599-16 3 sobe za pisarno ? elektr. razsvetljavo, se-pariramm vhodom in po možnosti s telefono™, v fredi.ni mesta išče zadruga Dopise na ogiasai oddelek Sobo s separatnim vhodom oddani gospodu ali dvema gospodičnama. — Na^l-rv v oglasnem oddelku »Jutra.-. 596-23 Komfortno sobo po možnosti v uporabo klavirja. v centru mesta išče inozerr.ee. Pr.nudbe na «r!. oddelek »Jutra« pod šifro ?Pödagogc. 490-23 Elegantno sobo takoj oddam solidnemu gospoda ali gospodični. — Naslov v oglasnem od d »'k ti »Jutra«. 409 23 Sobo lepo in mirno, v visskem pritličju vile. blizu pošte oddam. Vprašati n3 Biei wekovi eosti 27/11. 571-23 Lepo, prazno sobo I minute od pošte takoj »Jutra« pud šifro »Sigurna I oddam. NasJov pove )g;as plača«. 498-23 iddelok »Jutra«. 573-23 Sobo preprosto opremljeno hi g posebnim vhodom išče ta tako-j gospodična. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodična«. 510-23 Delikates, trgovino in vinarno na prometnem kraju Ljubljane oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jtatra« pod šifro »Delikatesa*. 593-19 Manjšo trgovino mešane ali specialne stroke, v resnici dobro idočo, s stanovanjem kupim takoj v Sloveniji. Ponudbe na otrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Dcbro idoča trjrovi na«. tit>2-19 Večje pisarniške prostore 07.irddam v ta jem Želim nekaj kaveije. Slikan. Kodeijevo. SI »m škova 17. 577 211 Čevljarski stroji Valed večjega nakupa ma io rabljenih čevljarskih strojev predam po zelo «izki cen) sledečo; stroj za s e k s n j e podplatov Stanzmasehine). čistilni stroj Ausputzmaachine). za skoj livanje 'Durehnüh masch'.ne>. ščipalnJ stroj (Zwickm3srti]ne) stroj eo zbijanje podplatom fH )12 na^clmasehine) ter v e č drugib v frj stroko spada joči h strojev Por.udhe 03 naslov Ivan PreSeren. to varna čevljev. Kranj. 34-29 rostovoljna dražba posestva in nepremičnin se vrši dne 10. januarja 1931. Ferlin.;, Pernica št. 41, Sv. Marjeta ob Pesnici. 587-32 H IZVANREDNA FRILIKAI Zclczoa služinska patent postclia zložljiva, s u-pcciranom madracom, zc* lo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe^ in poluiučc osobc stane samo Din 390__» Razpošiljam po poStne-ooto povzetju. tako Si-O^EN Kur ja očesa NafboliSe sredstvo orot! kar-lim očesom »Glaven« ie mast 11775 Lesena patent poi teli«, zloiliiva. « tapcciranun madracoci. zelo pra«-lična, slane samj D 2SG. Stružnico avtomatično ia kovine it žele/o prodam Vprašati v St Vidu 23 uad Ljubiiant. 123 29 3 šivalni stroji ženski, krojaški tn čevljar ski fFlachstep). vsi prav dobri, po nizki ceni ca prodaj Naslov pore oglas •vid e lek »Jutrac. 547 29 Psa dobermana čistrokrvnega. črLe barve 6 mesecev starega prod3 Kudolf Deruan. Laško. 559-27 Briljantni uhan je bil izgubljen. — Pošten najditelj naj ga proti La gradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 597-28 Zlata zapestna ura je bila izgubljena ua p>ti iz Šiške do Miklošičeve c. Najditelj Laj jo odda v oglasnem oddelka »Jutra; 5S5-28 Potem imam veliko zalogo čisto čr-ha-nog perja kg po D 48—* druga vrst kil P" D 38—. čisto belo gosje kg po D 130___ in čisti puh kg po D 250—. Razpošiljam p» poštnem povzetju. Modroci punjeni t volnom stanciu samo Din 750___ L. BROZOVIC. ZAGREB Pica 82. Dobite t tekarnslä drete- ! irliah a!' naravaost >z tvo?-j»lce e eiavnezE sfeiadišia , M. Hrniak lekarnar — S i s a k ta vaj t« i« posartdb.