Kupujte toJNE BONDEI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EN AKOPRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ' - 1 1 "•■i Kupujte I VOJNE BONDE! 1 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium %UME XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), november 9, 1943 številka (number) 262 auske armade hrumijo proti Poljski in Rommiiji niisija bo plačala za vso pomoč, igavlja Nelson 1 Napoveduje dolgo in trajno prijateljstvo Ameriko in Rusijo New h York, s. novembra. — ^aald M. Nelson, predsednik j ,odbora za vojno pro-ki se je baš vrnil z o-Vor ^ ^ je imel nocoj go- Y ^ Madison Square Gafden, izjavil, da ga je lot Josip Stalin osebno za-da bo Rusija plačala za katero dobiva od A- ^^elson je govoril na shodu, j® priredil Kongres za a-^^jsko . sovjetsko prijatelj- tritedenskem obisku je 1(2^ prišel do zaključka, da ^jo med Ameriko in Ru-kov ^^fboljši odnošaji in prero-Dj ^ da obe deželi stojita dolgega in trajnega r^Gljstva. ^.ftežni del pomoči, katero je dobila od Amerike v se-^ojni, so bile pošiljatve podlagi lend-lease postave, znašajo do sedaj okrog '^^lijardi in pol dolarjev. za medsebojno korist za tozadevno pomožno "usi^' bili podpisani med jo Zed. državami, Britani-pretekli mesec, 'li objavljeni. Toda med Rusijo in Ameriko obstoji sporazum, da se bo sovjetski vladi dovolilo plačati za pomoč na tak način, "da ne bo v breme trgovini, temveč da se bodo pospeševali medsebojno koristni ekonomski odnošaji med njima." "Iz Rusije sem odšel prepričan, da ne bo po vojni nikjer na svetu dveh narodov, ki bodo imeli boljše pogoje za medsebojno spoštovanje in prijateljstvo, kakor sta ruski i n ameriški narod," je izjavil Nelson v govoru. Nemci bi morali videti neizogibnost poraza Nelson je rekel, da po tem, kar je videl v Rusiji, ne more razumeti, kako morejo biti nemški voditelji tako bedasti, da ne vidijo, da jih čaka neizogiben poraz. Na shodu je nastopil tudi a-meriški poslanik Gromiko, ki je rekel, da je moskovska konferenca pred vsem svetom dokazala moč prijateljstva med A-meriko, Rusijo in Anglijo, katerega je prinesla vojna, in da se bo tesna vez med njimi še bolj poglobila v končni fazi borbe in dobi, ki bo sledila, kadar se na svet zopet povrne mir. Zaprisega, župana Frank Lauscheta Včeraj dopoldne se je vršila zaprisega župana Franka J. Lauscheta, ki se je odliliovala po svoji preprostosti. Vršila se je v veliki sobani poleg županovega urada ob prisotnosti o-koli 100 oseb. Župan Lausche j e prvi demokrat v teku 30 let, ki je nastopil svoj drugi termin v Clevelandu. Dva termina je služil pred njim Newton D. Baker, ki je bil pozneje vojni tajnik v Wil-sonovem kabinetu. Zaprisego j e izvršil o-krajni sodnik George Baer, ki je županov osebni prijatelj. Lausche je po zaprisegi podal kratko izjavo, v kateri je pozival Cleveland, da strne vse svoje sile za izvo-jevanje zmage ter dal zagotovilo, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se zaželjeni cilj čim hitreje u-resniči. Snežni viharji zaprli šole v državah na Srednjem zapadu SI Del. Dom podpira delo Združenega južnoslovanskih Amerikancev Slovenskega delav- *ioma na Waterloo Rd. je zadnji seji odobril da se pošlje prispevek odboru južnoslo- se glasi kot sledi: 'ie -^Werikancev, in se pos-^™ateiju Louisu Adamiču I ki Adamič, bof 'k "Združenega od-južnoslovanskih Ameri-^ Cev" Milford, New Jersey. t)j^^°^tovani Mr. L. Adamič: Slovenskega delav-Cleveland - Collin-' je na svoji zadnji seji, vršeči se dne 2. novembra, 1943 odobril sklep, da se iz blagajne S. D. D. daruje vsoto $25.00 Združenemu odboru južnoslovanskih Amerikancev, katerega predsednik ste vi, in s to akcijo se Slovenski delavski dom pridružuje vsem onim društvom in organizacijam, katere so in še protestirajo proti nesramnim in zavijalnim akcijam "Ameriške Domovine" napram Vam in celotnemu odboru S. A. N. Sa. S spoštovanjem, za direkto rij S; D. Doma Vincent Coff, tajnik. Zavezniške zmage na Pacifiku; 63 ^^nskih letal uničenih ilviia^^'^^zapadnega Pacifika se*- NELOJALNE tAKA SMRT, IZJAVLJA HITLER Ameriški poslanik v Argentini Firer prisega, <3a se bodo naciji bprili do konca NACIJI SE NAHAJAJO NA DIVJEM BEGU NA SO MILJ DOLGI FRONTI Včeraj so Rusi zasedli mesta Makarov, 115 milj od poljske in 140 milj od romunske meje CHICAGO, 8. novembra. — Države srednjega zapada je včeraj objela zima s snežnimi viharji, ki so ustavili promet na cestah, zaprli šole in povzročili velike prometne zavire. Največ snega je padlo v Min-nesoti, lowi, Nebraski in obeh Dakotah, ampak prizadete so tudi sosedne države. Ponekod je padlo čevelj ali več snega. Snežni vihar v Weeping Waters, Nebraska, je skoro za 24 ur odrezal od sveta 50 šolske mladeži in 15 odraslih oseb na neki gasolinski postaji. Bili so osvobojeni danes popoldne, ko se je ceste očistilo snega. Snežni plugi, ki so bili poslani na pomoč štirim avtobusom v bližini Grejtne, Nebraska, s o obtičali v snegu, nakar se je na pozorišče moralo pošlati nadalj-ne naprave, da se je izkopalo avtobuse in snežne pluge. Šole po mnogih krajih v Min-nesoti so ukinile pouk, ker o-troci radi snežnega viharja, ki divja že tri dni, ne morejo v šolo. Žične komunikacije so ponekod pretrgane, busni promet je zelo oviran in potniška letala so prisiljena čakati, dokler se vreme ne izboljša. LONDON, 8. novembra. —' Adolf Hitler je imel danes za obletnico prvega nacijgkega pu-ča leta 1923, čigar pozorišče je i bila neka mouakovska pivska i klet, uro dolg govor, v katerem: je rekel, da se bodo Nemci fa- j natično borili do konca, nelojal-: nim elementom pa je zagi'ozil s| smrtjo. i Hitler je v govoru, ki je bili oddajan po radiju, nameril o-, stre puščice v razne smeri, am-; pak najostrejša je bila name-! Pred kratkim se je vrnil na njena za domačo fronto. \ svoje službeno mesto v Argen- "Jaz vem, da zahtevam od fjyfi ameriški poslanik Norman bojne fronte nekaj, kar se zdi Armour, potem ko se je posve-skoro nemogoče, je rekel nacij-, ^oval z uradniki državnega deski firer, "ampak s tem skoro; partmenta. Argentina je edina nemogočim bomo izsilili odloči-1 južno-ameriška republika, ki še tev, ki bo nam v prid.' pretrgala stikov z osiščem. Ne more izgubiti poguma v poizliusu, da navduši Nemce k nadaljevanju' /ojnega, napora, je Hitler rekel: OPEKLINA POVZROČILA SMRT Mrs. Helen Fleming, stara ''vJiT%sZredino, kar;fl treh majhnih o- je nemogoče, je to, da bi jaz ' J® včeraj v o msmci u kciaj izgubil piogimi/' za ftosledkcarm opeklin, ka- LONDON, 9. nov. — Rdeča vojska je včeraj za petami 12 razbitih nemških divizij, ki so bile pognane V beg iz razdejanega Kijeva, udarila skozi 60 vasi, pri čemur je bilo ubitih nadaljnih 1,500 Nemcev, in dosegla je točko, ki se nahaja samo 115 milj od stare poljske .meje in 140 milj od romunske meje. Komunikej, ki je bil objav-* " ~ Ijen v Moskvi opolnoči, je javil, da so Rusi prebredli reko Sviš, nakar so okupirali mesto Mako-rov, 28 milj zapadno od Kijeva, in bližnja kraja Višev in Moti-Žin. Jugoslovanska vlada in moskovski sporazum v Berlinski radio je opisal pozorišče v pivski kleti, kjer se je v tere je zadobila preteklo sredo, iro se je vnela njena obleka, ko , 'u b 1 , . je v podstrešju prasnila žvep- i/rsila proslav*, v besmiali, ki sin Tliomas, staur 7 so spomroyaJe n,& ^gK-edvojTiei,^^,^ , (iobil opeklirie po roltab. razmere. Prostor je Tal cdcraseri, Družina stwiuje na 1586 (Iravr- z zastavami, m zraven Hitlerja sta bila maršal Goering in no- tranji minister Heinrich Him- v zapadni Evropi, ako imajo dokler, ki je obenem načelnik Ge- ^ volj poguma. stapa. I "Ako poskusijo," je rekel fi- „ . , , ,. J . , ' rer, "bodo kmalu videli, ali so Poziva k odprtju druge fronte katere smo ohranili na Hitler je izziva) zaveznike, mnogih poljih, znak slabosti ali češ, da naj odpro drugo fronto '■ dalekovidnosti." AMERIKANCI PLUJEJO PREKO VOLTURNE ° "^ovih zmagah zavezniš- Podprimo borbo Amerike za dcmo- »^^''^žja nad Japonci. V te- par dni so se vršili S kracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varfievalnih znamk! SMRTNA KOSA Včeraj dopoldne je umrl v Polyclinic bolnišnici po par dnevni bolezni pljučnici Miro-s 1 a v (Fred) Meden, ki je bil svoječasni poznan kot eden najboljših kegljačev v naselbini. Pokojni je bil 47 let st%r in doma iz Cerknice na Notranjskem, kjer zapušča mater, brata in dve sestri. Bil je samski, mirnega značaja in priden delavec. Zadnja tri leta je delal v Patterson Supply Co. Stanoval je 15 let pri družini Petrovčič, na 1091 East 67 St. Bil je član društva Ribnica št. 12 S. D. Z. V Chicagu zapušča tri bratrance. Pogreb se bo vršil iz Grdinovega po-Bil povišan v narednika in je grebnega zavoda v četrtek do-"»ifa bonde in vojno-varCe- j g^adulral iz Aerial Gunnery' poldne v cerkev sv. Vida in na- *'^»«e.Vr^onop^^tov?^r*'"°i'School, v Las Vegas, Nevada, to na Calvary pokopališče. boji, v katerih so avstralski avijatiki V L japonskih letal. ^ je bilo zadetih tudi i ^biP°3=kih bojnih ladij, kij K. ^^^ko poškodovane. } bitka se je vršila v| \ .govern njorju, kjer jej ^ nič manj kot 12 j , To i bojnih ladij. skeleč udarec za neif na morju v te- Koncem prošlega i ^ Naši fantje-vojaki ; 16017 Holmes Ave. Obenem je Bil povišan v narednika in je >o>iojiiiiiii 15,000 nacijev ubitih in 62,000 zajetih Malo prej je Moskva naznanila, da so Nemci v Kijevu, ki so ga Rusi zavzeli v soboto po štiridnevnem boju, od svoje prvotne posadke 180 tisoč mož, pustili 15 tisoč mrtjvecev in 6,200 ujetnikov. Rusi so razširili svoj predor pri Kijevu na 80 milj dol^o fronto, nakar so zasedli Gornji-stajpol, 45 milj nad Kijevom in 10 milj zapadno od Dnjepra, in vrgli Nemce proti Pripetskemu! močvirju. , j Prodiranje južno od Kijeva ! Rusi so tudi prodrU 45 milj; daleč južnozapadno od Kijeva j in se sedaj bližajo mestu Fas-; tov, ki leži na črti, vodeči proti: Rumuniji. | Nemški radio je objavil na-j znanilo, ki se glasi: "Nastala je; situacija, ki jo obe strani sma-1 trata za kritično." Moskovski radio je včeraj po-1 drobno opisal boj za Kijev, ki so ga Nemci pred begom iz me-; sta skoro totalno uničili. Rečeno je dalje, da so nacijske j čete po umiku iz Kijeva začele z divjim begom tekom katerega j so vojaki metali proč municijo,' orožje in celo obleko. Ceste so, bile tako natrpane, da je bilo' mnogo Nemcev v zmedi povo-! ženih od svojih lastnih motor-! nih vozil. I Obnova bojev na severnem sektorju Moskovski radio je včeraj po-' ročal, da so Rusi obnovili ofen-' •živo na severnem sektorju cen-1 tralne fronte, južnozapadno od: mesta Nevel, in da so dospeli; do obronkov Polotska, ki lež'; samo 20 milj od stare poljske; meje. ! v Kavkazu se Rusi še vedno j borijo, da izboljšajo svoja oporišča na polotoku Kerč, ki bo služil Rdeči vojski v akciji, da se Krim očisti ostankov nacij-skih čet. KAIRO (O.N.A.) — Osebnosti, ki govore za jugoslovansko vlado, pozdravljajo sporazum na širokih osnovah, dosežen v Moskvi, toda trenotno še ne morejo dati nobenega komentarja glede posledic tega sporazuma v pogledu njihovih posebnih problemov. z zadoščenjem konstatirajo, da ni prišlo do delitve Evrope v posamezne interesne sfere, in da ostane vsa Evropa skupna skrb vseh treh velesil. Ker je malo upanja, da bi mogli zavezniki prinesti na Balkan izdatno pomoč še to zimo, ogroža patriote v Jugoslaviji najhujša zima, kar so jih do zdaj doživeli. Nobene možnosti ni videti, da bi bilo mogoče doseči sporazumno akcijo na bojnem polju med Mihajlovičem in Titom. Dejstvo, da je Mihajlo-vič vojni minister pa celo iz-ključuje možnost sporazuma med Titom in tukajšnjo jugoslovansko vlado. To kljub temu, da se Tito — vsaj kolikor znano — ni še nikdar odprto izrazil proti kralju. Tudi ako bi prišlo do tega, da bi bilo treba izbirati strogo v soglasju z vojaškimi interesi, in ne glede na vprašanje hvaležnosti, tudi tedaj bi bila odločitev med Titom in Mihajlovičem težka, kajti Mihaj-lovič je vodja odpornih elementov v Srbiji in kot tak se smatra kot nenadomestljiv. NAZNANILO POGREBOV Pogreb Mrs. Jennie Dobnikar se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. v cerkev sv. Marije in nato na sv. Pavla pokopahšče. Doma je bila iz Št. Jurja, ne Cenčur. Pogreb Franka -Milharčiča se bo vršil v četrtek ob 8:15 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 S^. Clair Ave., v ! cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Navzlic močnemu nemškemu obrambnemu odporu, so zavezniške čete plule skozi Volturno reko v stalnem pohodu proti Italiji. Vrhnja slika kaže ameriško pehoto, ki pluje preko strategično reko, spodnja slika pa kaže I Skupino ameriških vojakov, ki postavljajo železne opore i za most preko Volturne* dočim so drugi na straži za mo-. rebitne napade iz zasede. VILE ROJENICE I Pri poznani družini Mr. in' Mrs. Frank (Tino) Modic, 6025 St. Clair Ave. so se pretekli te-' den zglasile vile rojenice in pustile so v spomin zalo hčerko, ■ drugo v družini. Mati in dete se i dobro počutita. Družina Modic I vodi gostilno poznano pod ime-I nom "Tino's Cafe", na omenjenem naslovu. — Naše čestitke! DOSPEL NA POGREB Na pogreb očeta je dospel Pvt. Joseph S. Palkovich, z Fort Eustis, Va. Pogreb se vrši v sredo ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 9. novembra, 1943 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 "ENAKOPRAVNOST" ' Owned and Published b; m AMERICAN XDGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO. essi ST. CIiAIR AVENUE — HENDERSON 5311.13 iMued Every Day Except Sundays and Holiday: BXTBSCRIPnON RATES (CENE NAROČNINI) By Ourl«t In Clev^and and by Mali Out of Town: (Po raznaialcu t Cleveland in po poiU Izven mesta): War One Year — (Za celo leto)--------- for Year — (Za pol leta)------------ Por a MoDttaa — (Za 9 memece)-------------------------- 3.50 2.00 By Ma« In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poitl V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): for One Year — (Za celo leto)---- for Half Year — (Za pol leta)---- for I Mnnthm — (Za 3 mescce)--- _...n.8o 4.00 2.2b Por Europe, South America and Other Foreign Countrle#: (Z# Evropo, Južno Ameriko in druge Inoaemike drtave): roi One Year — (Za celo leto)------ Por Half Year — (Za pol leta) ------------------------i......... ..»sou _ 4^C entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Male države in moskovska konferenca NAPISAL KAROL HARTMAN (Male države sicer niso bile na moskovski konferenci, so se pa kljub temu prav dobro odrezale. Nekatere posledice moskovskega sporazuma za male države so navedene v naslednjem članku washing-tonskega dopisnika Overseas News Agency, Karola Hartmana). Akoravno so bile določbe moskovskega sporazuma pred vsem triumf složnosti med štirimi velikimi silami — Anglijo, Rusijo, Zedinjenimi državami in Kino — so vendar tudi male države dobile tam svojo polno mero izgledov v bodočnost. To svojo zmago so tudi zaslužile s svojim borbenim naporom. Še več zaslug si bodo pridobile, korak za korakom, ko se bo približevala zaželjena ura osvoboditve. Četudi njih predstavniki niso sedeli v 'zboru posvetovanj sovjetske prestolnice, je vendar treba priznati, da je bila zaščita njihovih interesov dobra, prav tako vestna^ kot so imeli pravico, da zahtevajo in pričakujejo. Pol ducata izmed uradnih izjav, katere je prinesla moskovska konferenca, se bavi v najvišji meri z interesi malih držav. Le malo jih je bilo pričakovanih — ako je sploh kdo mislil, da bodo prišle — in skoro vse to tako formulirane, kot bi jih bilo sestavilo 30, ne pa samo 3 zu zadnje njegovo delo. nanji ministri. To so naslednje deklaracije: 1. Predstavniki 4 velesil so izjavili, da pripoznavajo potrebo, da se ustanovi" čim preje mogoče splošna mednarodna organizacija, katere temelj bo načelo enakopravne neodvisnosti vseh miroljubnih narodov. V preprostih besedah pomeni to, da bodo imele vse države zedinjenih narodov — pa bodisi najmanjših — svoj glas v mednarodni skupščini, ki bo varuh prihodnjega miru — prav kot ima vsaka država pri nas — tudi najmanjša — dvoje glasov v našem senatu. Sovjeti so bili baje temu načelu nasprotni, akoiavno je tradicija mednarodnih odnošajih, ker so smatrali, da bi bilo nenaravno, da bi pomenil glas Rusije ravno toliko, kot n. pr. glas Haiti-ja ali Luksemburga. Toda dejansko bi v vsakem mednarodnem zboru seveda glas Rusije imel ogromen odmev Urednikova pošta "My Native Land" Piše M. I. Lah Izšla je pričakovana knjiga pisana po našemu slovenskemu i pisatelju Louis Adamiču v an-! gleškem jeziku in predno se u- j šojam nadaljevati, naj takoj izrazim željo, da naj bi izšla tudi v slovenskem ali pa v vseh jezikih jugovzhodne Evrope. Knjiga je napisana za ameriško ali svetovno javnost toda piše o nas, in piše tako, kakor imamo mi Slovenci malo knjig napisanih. Louis Adamiča ni nikdo strašil, da bi pisal v kakih satirah resnični položaj. Napisal je direktno, mrzlo - resnično. Kakor on sam in mi mrzimo vse, kar se je godilo nam, našim prade-dom in vse, kar se dogaja tam danes. Znano nam je, da ameriška javnost menda najmanj pozna razmere v tem delu Evrope. Nastala je celo že prislovica v javnosti u skrivnostnem in "nepojmljivem Balkanu." Med tem ko sto tisoči nas, ki z rokami ustvarjamo Ameriki bogastvo, so v splošnem bolje poznani prebivalci vzhodnega o točja nego mi. Predstavljali so nas vedno le oni, ki nam niso bili naklonjeni. Zato smo splošno vsi Slovani prepogosto naleteli v privatnem in javnem življenju na ljudi, ki so imeli o naši kakovosti že ustvarjeno mnenje — predsodke. — Louis A-damič je v skoraj vseh svojih knjigah prednašal ameriški javnosti vzroke takemu pojmovanju in podcenjevanju. V svoji liovi gori imenovani knjigi je pa obrnil pero proti naši domovini odnosno Jugoslaviji in jugovzhodni Evropi. Dvomim, da bi imeli Jugoslovani kaj bolj informativnega kot je to Angleži se poslužujejo sovražnikovih zakopov Ko so angleške čete prodrle skozi maretno linijo, so se poslužile zakopov, ki so jih osiščne čete skopale, za skrivališča. Kdor še sedaj ni spoznal Balka-kana in tam živečih narodov z mnogimi vzroki, zakaj se pravzaprav vršijo vedno borbe, naj prebere to knjigo. Vsak človek ima razum, misli in kot rečemo ideje. Pisatelji, ki študirajo potek sedanjih velikih dogodkov imajo tudi svoje ideje in jih v korist ljudstvu napišejo, da tudi ono razume položaj za danes in tudi kaj nam prinese jutri. Louii Adamič je vse to storil. Posvetil je na naše razmere kot mogočni žarkomet, češ tu imate! Mar so ljudje in narodi odgovorni ako so bili stoletja predmet preganjanja in zatiranja, ko je ta zemlja bila na potu stoletja skoro vsem evropskim monarhom in zatiralcem. je narod Slovenije in štiri petine Jugoslavije. To stradajoče ljudstvo čaka, da pride odlok velesil, kdo bo vladal tem narodom. S puškami v rokah na tisoče obupno čaka zime 1943 odkod pride pomoč. Med tgm je treba vzdrževati borbo s številnejšim in bolje o-boroženim sovražnikom. Edino Jugoslovani izmed vseh drugih okupiranih evropskih narodov so pokazali odpor, s katerim so morale Hitlerjeve armade računati. Ali to ni dovolj veliko znamenje ljudske volje po svobodi. Takih in sto drugih primerov nosi ta knjiga, ki je neprecenljiva posebno v teh važnih časih za vse nas. Naj ne bi bilo slovenske družine ali jugoslovanske kjerkoli je še doma čut za našo kri, da bi ne bilo v domu te važne knjige. Naša mladina posebno, pa mi, ki amo prišli preko morja, bomo našli v nji mhogo, česar nam še ni bilo znanega. Popisi državnikov ter političnih zapletljajev, razvoji predvojne poJTcike ter grozote ma-sakrov po okupaciji naše zemlje, vse to in mnogo drugega dela knjigo izredno zanimivo. Slike in karikature ti pa prive-žejo oko z realnimi dogodki, ki odmevajo danes skozi svet. Vsakdo izriied nas bo našel v knjigi precej novega, povprečni naš človek pa mnogo. Louis A- žiti v pregled in odobritev tudi finančne zadeve, torej vsi dohodki in stroški, ki so jih dotlej državni krmilarji skrbno prikrivali nepoklicnim očem navadnega ljudstva. Da bo pa ljudstvo kos tem novim nalogam, zato je skrbela doba takozvane prosvitljenosti za zboljšanje šolstva, pisatelji so pošiljali med ljudstvo obilo poučnih in leposlovnih knjig, in kot nova duhovna velesila je časopisje nastopilo zmagoslavno pot za izobraževanje narodov. Ti francoski in angleški modrijani 17. in 18. stoletja so s svojimi nauki uspešno pomagali rušiti vero v nedotakljivost in Ta dan so pozneje vsako leto slovesno praznovali kot narodni praznik. Je pa to tudi dogodek neizmerne važnosti za vesoljno zatirano in tlačeno človeštvo. Kajti neposredno nato je sledila dne 4. avgusta ona spominska nočna seja narodne skupščine, ki so jo pozneje hvaležni meščani in kmetje imenovali božansko, zakrknjeni plemiči pa brezbožno. In vendar so na tej seji tudi zastopniki privilegiranih stanov (duhovščine in plemstva naravnost teknovali med seboj, da položijo na žrtvenik prosvitljenosti, pravičnosti in splošnosti vse svoje dotedanje predpravice. Vsemu so se hoteli odpoveda skupščine izključeni od pravice, da bi mogli biti izvoljeni v novo poslansko zbornico. Ta naj bi sklepala o novih konih, ki so bili potrebni v tistem hipu, ko je bila uveljav" Ijena nova ustava. S ^em pa je prešla vsa oblast v roke neizkušenih mož, ki so med množico uživali tem vecJi ugled, čim bolj nespravljive so se kazali; ljudje, ki jih včeraj s® nihče ni poznal, so bili nena o* ma postavljeni k državnemu kr , milu, kjer so se izkazali le svojo vladohlepnostjo, domišlja vostjo, spremenljivostjo ter tostjo in bili vredni vrstniki zijskim despotom. — pripo®^®' ti je še, da so bili skoro vs^ glavni kolovodje tega gibanja o svobojeni v smrt po pristas ^ lastne stranke. Konec tem dam je napravil takrat ni a ^ general Bonaparte, ki si je dobil na bojiščih mnogo slav^» Francozi so namreč morali niti svoje revolucionarne pr' bitve z vojsko proti skoro Evropi, kamor so zanesli svo] revolucijonarna načela. Francozi so na teh poh" trikrat prešli v naše krajG, i zadnjikrat (I. 1809) so v deželah ustanovili novo drza Ilirijo, katera je obstojala s leta, do popolnega poraza cozov. Lahi so vsi en oki nespremenljivost dotlej veljav- i jg ločilo Francoza od nih državnih uredb, družabnih j prancoza. Sklenili so rešiti kme- in cerkvenih razmer: zagovarjali so versko strpnost in uničenje vseh predpravic gospodu-jočih slojev svetne in duhovne gosposke, znanost naj se osvobodi vseh spon in ozirov, proglasi naj se svoboda obrti in trgovine, kmet se mora oprostiti graščakovega jarma in ljudstvo naj prevzame del odgovornosti pri vladarskih poslih. Ta- ta graščinskega robstva (tla-čanstva), odpraviti sodno pravico graščaka in omejiti njegove lovske ugodnosti; zahtevali so, da se odpravijo vse davčne o-prostitve, ki so na škodo gospodarsko šibkejših slojev vsakdo naj ima pravico se potegovati za uradniška mesta v državni in vojni upravi; odpravijcJ naj se dalje vse obrtne zadruge (cehi) "Bazovica", list, ki ga _ na Bližnjem vzhodu ^ ski odbor izpod Italije je ° vil še pred kapitulacijo I*-naslednji članek: "Laški poplah" . ^ V tukajšnjem biltenu, ' . a "Libera Italija", Je "V izdaja 'antifacsista di ko šele bi postal iz podložnika i jj^ ygg predpravice posameznih pravi državljan in iz tega samo zavestni nosilec ter predstavi-telj narodnostne misli. V zvezi z razdrapanimi no- mest ali pokrajin, kakor tudi vsako pobiranje desetine; ukinejo naj se samostani, cerkveno premoženje pa naj je last vrega naroda; pisma o podel je- iz leta 1914. V frazeologU' trapje-političnimi in gospodar skimi razmerami je ta veliki I nem plemstvu in grbih, viteški preokret v vsem tedanjem miš-'redi in še številne druge pred- da.ič je nedvo.no mnogo drKot%S%iugu%%kraljevem dvoru in: To j _ , , , ja, reže nam novo brazdo k ! mnoge vojske so povzročili da, tera vsaka zase pomenja veli-1 vojni. doviti skupnosti slovanstva. dizavnih dohodkov: danski preobrat v vsem javnem j že sama ta ogromno P požrle ze same obresti. j življenju in v marsičem dobro- j na trditev je Mussolimj® no zajokal , ig ma ora", g. Italico. Izkoris i ta naož neomejeno širokog^ nost britanske demokraciji se s tipično laško perfidii°^^.j; obregnil ob načrte, ki jih pripravljajo zavezniki. _ ^ V svojem "meneštronu mu je dal naslov: "Non ar-goliano", z drznostjo in tenco odgovarja majorju hen K. Hallu. Zlasti ga je ^ del v oči prvi pogoj^ Italijo, ki pravi, da bodo niki spoštovali italijanske protifašist zopet žonglira z g solinijevimi pripovedkam' To je dolga vrsta odredb, ka- j 600,000 mrtvih v prvi sve Naj ne bo slovenske hiše, kjer ni te važne knjige doma! Veliki francoski prevrat in njegove posledice die enaki, da je ljudstvo samo izvor in vir vse n^oči v državi in jim je še v krvi navada, da bra-' da ima v tej suverenosti tudi Sovjetska Rusija pa je vseeno sprejela načelo ''enakopravne neodvisnosti" tudi o priliki formacije administrativnega zbora ])odpore in obnove zedinjenih narodov. V tem zboru, ki bo začel poslovati 10. novembra, bo cen- i ta jugovzhodni polotok Evrope, tralni komite štinh velesil najb.že odločalo večini vpra-!«- - sanj osnovne politike, akoravno bi Jih mogla petoiica ka- krvava po srednjeveških terih koli malih držav po teoriji proglasiti, na splošnem, vei-g^jh bojih! Tu ti narodi, ki velikem zboru. 2 Predsednik Roosevelt in premiera Churchill in nijo svoje domove izza turških; popolno pravico si urediti o-Stalin,' so podpisali skupno izjavo, ki se zaklinja, da bodo j to »o današnji gerilci, i blast po svoji volji in po last- naeistični vojni zločinci "poslani nazaj v dežele, v kate-jk-^''.«- ti osiščnim silam jim je obrnila | ne morejo in ne smejo imeti no-misli na Rusijo. Združitev s i bchih posebnih gospodarskih in Slovani v skupni odbor proti j političnih pravic: ljudstvo tvori nositeljem gorja in stoletnega! eno samo enakopravno celoto, tlačanstva. Ne samo na polovi-1 država pa ima nalogo, da tej co ampak popolno samoosvoji- j skupnosti vselej in povsod u-tev želijo. Nastali so partizani, j streže, da ščiti in uveljavlja nje-ctaro mehkužno vodstvo in via- ne koiisti in potrebe. da, ki je bežala, nima več pri- [ Ne le posamezni stanovi, mar-znanja med ljudmi. Vstali so! več ves narod naj po svojih za-novi neomahljivi voditelji, ki j stopnikih sodeluje pri uredbi in gledajo smrti v obraz z preži- i upravi države. TJem ljudskim rom. Tem sedaj narod sledi. To! zastopnikom se morajo predlo- o najn^^ gijat, ki jasno priča u nejai žlahti med fašisti i tifašisti. Da temu gospodu odgo ivor'' pr»' Da bi odpomogel temu ne-1 ta tlačenemu prebivalstvu. Na vzdržnemu stanju, je kralj Lu-! sklepih, ki jih je sprejela v oni dovik XVI. sklical leta 1787j glasoviti noči od dne 4. avgu-plemstvo in višjo duhovščino kj^ta 1789 francoska narodna zborovanju, da bi mu dovolili | skupščina, sloni ves današnji novih davkov. | družabni red. Odprla se je pro- šati, ali je bilo treba Ker pa ti niso ustregli njego-} sta pot vsakomur, da ai je svo- 000 italijanskih mrtvecev vi želji, je kralj v tej stiski skli-i bodno volil svoje delo in svoj j njati s 600,000 živih ! cal v začetku maja 1789 sploš- poklic. Ni bilo več odločilnq, ah vanov, ki jih je Italija ® Angleški in francoski učenja-, no glasovanje vseh stanov. j si bil rojen plemič ali meščan; i izsilila od antante in jii^ ki ter modroslovci so učili, dal gg jg dotlej zapostavljeni 1 ® svojim delom in z 1 a s t n o j ogabnejšimi sredstvi po'^,, naj bodo pred zakonom vsi lju- ^o je meščanski) stan! /možnostjo so se ti odprla vra-1 {Pretvoriti v "pure italian® sklical kot narodna skupščina. | ta do vseh poklicev. Res da so; Če je ta nadomestek za, Ta si je nadela kot prvo in glav- j tile vse te pridobitve v vihar- j jo obenem tudi njen voJ no nalogo, da preustroji drža- j'h naslednjih let po zablodah; potem mu lahko tudi P« ^ pO-vo, ne pa da razpravlja o de-! nekaterih, ki so jih ljudske I čisto mesnatem računu ju-narnih težkočah, ki so tlačile množice proglasile namah za ^ vemo, da je v sedanji voj^^ V dvorne kroge. svoje voditelje, s prelito krvjo' goslavija na žalost že da 0. Dne 20. junija fo si meščan- drago odkupljenih. Ali zgodo-; svojih žrtvah nadoknadi pr Eki poslanci prisegli, da se nej^ina — tudi najnovejših dni — 000 italijanskih mrtvece razidejo poprej, dokler ne bodo!»&s uči, da se še noben napre-1 ve svetovne vojne. Saj 6^ pilo osnovnega zakona, po katerem j brez resnejših pretresljajev in: v Bosni in Hercegovini, ju' naj ee vlada ljudstvo, dajejo brez težjih žrtev. Po bridkosti i gori in Srbiji, v Slov^ postave in urejuje sodna ter u- rih so zagrešili svoje podle zločine, tako da bodo mogL biti sojeni in kaznovani po zakonih teh osvobojenih de-žel/' Predsednik Roosevelt je podal slično izjavo že dne 21. avgusta 1943, toda v Moskvi je bilo prvič, da so dali vsi trije voditelji treh največjih zaveznikov slovesno obljubo vsem od nacistov zasedenim deželam, da bodo mogle soditi same svoje'krvnike. Jasno je, da bodo naiodi, ki so največ trpeli pod nacistično tiranijo, najstrožji sodniki. Znano je tudi, da se nekateri evropski politični predstavniki boje, da ne bi popust napetosti, ki bo nastopil po vojni, povzročil neke tendence k dobrodušni po- ------------—_—_____----------------—- . . , < • i^i u ^ . pustljivoGti, posebno na Angleškem in v Zedinjenih dr- jih je bilo pozvanih pred najvišje sodišče v Leipzipi v '««^P«klical pn ljudstvu pnljub-^ga ustroja. Kljub temu pab, »e žavah. ' Nemčiji. Sojenih je bilo vsega skupaj 12, in od teh jih ja sklenili za državo ustave, kot, v usodi narodov ni izvršil | co _nc more zanikati, da ^ velikega petka donijo iz daljave i Dalmaciji po italijanS'' pravna oblast. Ustavodajna glasovi k velikonočnemu vstaje- hrbtnem orožju Pobitih skupščina (konstituanta) jebilai^J^* nianj 600,000 Jugoslov^-^ ^ odslej dalje na Francoskimi Med preprostim ljudstvom jc Italiji htevali popoln preobrat celo-! ^i tega nismo pozabili. Ali je g. Italico pozabi^^.^jK^ prva in edina merodajna držav- dobivala vedno več pristašev! Taveliča in "jegove raz^^.^i-na oblast. stranka jakobincev, ki so za- izvežbali in oborožili Ko je kralj zbiral v okolici Pariza večje število čet in je' kupnega obstoječega družabne- j' Spominjajo se namreč, da je tudi po pretekli vojni versajski mir zahteval, da se kaznuje vojne zločince. Predložen je bil seznam od 900 zločincev, a komaj 45 Ijenega ministra Nekerja, so dne morda dal nenadni razsul vsega: 14. julija 1789 revolucijonarji'obstoječega preprečiti, ako bij bilo 6 oproščenih, a ostalih 6 je dobilo lahke kazni zapora. Vsi obsojenci so bili častniki nižjega I'eda, in so ve-^riški dvorec Bastiljo, kjer so ne bili izsilili sklepa, s katerim naskočili in zavzeli utrjeni pa-, nekateri preradikalni poslanci j Ijali pozneje za narodne mučenik^. (Dalje jutri.) bile ječe za politične kaznjence.' .so bili vsi člani ustavodajno, BONDS r A /• ^ynibra, 1943 ENAKOPRAVNOST STRAN 3, "OPATOV PRAPORŠČAK" SPISAL FR. REMEC (Nadaljevanje) Gospod pl. Glogvic, je de-• ovan, vi ste podel človek, 'j časti in poštenja. ®gvica je to žaljenje hudo rdeč je postal in za- nesramni hlapec, ti se žaliti? je ostal miren in je ^iunil prej Glogvica. %i|? ga ni Glogvic kar L ^ je oglasil opat s tr- Slasoin. ^mGl poguma, je lila Margareta. nadaljeval pri-hlj je torej-ostal po- 'ttem J Pljunil je in dejal: . ^^^Pod pl. Glogvic, za to, sta • na samostanski mi daste zadoščenje z ste onečastili mojo boj ° m zato vas poživljam na življenje in na tej izmed naju zapusti svet, Inki vojvodinja rj c,/\ je rekel Glogvic? je ogvic se je ustrašil in ni '^edn °f^°voril, je dejal pri- \ v ^ pa vidva nista uda- 'Zak Rovana, je togot- opat. Trije bi bili zmogli. ;tl _ . ^ bi ga bili zmogli, je 'Hi J'Povedovalec, ali goto-' *V0 !&0' 'ania je junak. Sicer pa tudi k nama obrnil fekel; -l.X_boju 2 gospodom pl. Glogvicem zmagam, sem tudi Vama na razpolago. — Kako je bilo dalje, je vpra, sala vojvodinja. — Glogvic se je dolgo branil, je nadaljeval pripovedovalec. Celo psoval je Rovana. Ta pa se ni za to zmenil. Naposled pa mu je zavrela kri in udaril je Glogvica z roko po ustih s tako silo, da je Glogvic skoro omahnil. In sedaj se je vnel boj. Glogvic je zgrabil meč in začel udrihati po Rovanu. Ta je imel jako k^ateTc meč, Glogvic pa dolgega in zato sem mislil, da mora Glogvic zmagati. Toda Rovan se je spretno branil. Sicer ga 'je Glogvic nekajkrat prasnil po obrazu, do živega mu pa ni mogel. Naenkrat je Rovan planil kakor strela proti Glog-vicji. Ta je Rovanu prebodel roko, Rovan pa mu je sunil svoj kratki meč v prsi. Glogvic je omahnil in padel. ' — Zakaj mu nista priskočila na pomoč? se je srdil opat. Lepa junaka, ki ju navaden hlapec užene. —Premilostni gospod opat, je dejal pripovedovalec ponosno, midva nisva razbojnika. Glogvic je bil dolžan dati Rovanu zadoščenje. Sicer pa Rovan ni hlapec, nego svoboden mož in če je bil vreden, nesiti Vaš prapor, premilostni gospod opat, potem mu mora vsak vitez in sam vojvoda dati zadoščenje. — In kaj je bilo potem? je vprašala vojvodinja. —Rovan je stopil pred mene in pred mojega tovariša in dejal, da nama je na razpolago. — In vidva sta to hvaležno odklonila! se je rogal opat. Pripovedovalec je nekoliko zardel. Opatovo očitanje ga je speklo. — Odklonila, da, premilostni gospod opat, je rekel z odločnim poudarkom. Nama ni Rovan nikatega zadoščenja dolžan in midva njemu tudi ne, ker nisva bila pri tisti dogodbi na pristavi udeležena. Kar sta imela Glogvic in Rovan, to sta viteško poravnala in to naju nič i,e briga. Sicer pa je samo častno za Rovana, da se je hotel tudi z nama bojevati, dasi je imel več ran in prebodeno roko. Opat ni odgovoril, nego mrkih pogledov zrl predse v tla. pripovedovalec pa je nadaljeval : —< Ponesla sva Glogvica na grad, ker je bilo sem najbližje. Rovan je naju spremil do vrat. Tu se je poslovil. Dejal je, da je vsakemu na razpolaganje, kdor želi od njega zadoščenja. V dvorani je zavladala tišina. Vsi so bili zaglobljeni v svoje misli in nihče se ni zmenil za mrliča. čez nekaj časa je vstala Margareta. Pokleknila je poleg postelje in opravila kratko molitev, potem pa odšla. Kmalu so ji sledili tudi drugi. Posli so prinesli nekaj gorečih sveč in jih postavili kraj postelje, potem pa tudi odšli. Mrlič je ostal, sam in zapuščen. XXII. » V zatiškem samostanu je smrt Pavla Glogvica povzročila nekako paniko, zlasti ker je bil Rovan napovedal, da tako, kakor z Glogvicem, obračuna z vsemi, ki so se udeležili orgije na samostanski pristavi. Velikaši, ki so se mudili kot gostje in opatovi varuhi v samostanu, so nagovarjali opata, naj- udari z oboroženo silno na smrečko grajščino in naj se po- 1943 Naznanilo in zahvala tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in žalostno vest, da je nanagloma preminil naš nadvse ljubljeni soprog L oče m l^..{^^"9opokojnik je preminil dne 7. septembra. K večnemu počitku smo ga po-in septembra po opravljenih, cerkvenih obredih v cerkev sv. Lovrenca Calvary pokopališče, ^^kojnik je bil 42 let star. Doma je bil iz vasi Vrtovina na Primorskem, od-if, je prišel v Cleveland pred 21. leti. Tam še zapušča starše, brata Antona sestro Mary pa v Argentini. Bil je član društva Mir, št. 142 S.N.P.J. «0 hvala vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti našega dragega /« *očeta, ter vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in tli 'Njegove duše. Enako najlepša zahvala vsem tistim, ki ste darovali v gotovi- hvala vsem, ki sle prišli pokojnika pokropii, ko je ležal na mrtvaš-j pofjrebcem, ki ste nosil I sprevoda na mirodvor. pogrebcem, ki ste nosili krsto in vsem, ki ste se udeležili njegovega kn j^^ola tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile brexplai-no, kot tudi kanoni-t'fj.f Onvanu za opravljene cerkvene obrede. Lepa hvala pogrebniku Louis L. za vso naklonjenost in vsestransko pumoč ter za izvrstno urejen pogreb, iik bodi izrečena hvala vsem skupaj, ki ste nam na en ali drugi način uvoje sočutje. dragi soprog in dobri oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška Ostal nam boš v spominu dokler se enkrat vsi skupaj ne združimo na tečnega miru, kjer ni ne trpljenja ne solz. Žalujoči ostali: ANTONI A, soproga; JOSEPH in ROBERT, sinova; DOLORES, hčer; Louis Krapenc, Jim Lozar, Tony Lozar, Frank Lozar, bratranci. m "»ijUivK _ , 1^1 _____ "THE GOVERNMENT ASKED PAW TO GET HIS COAL IN EAI^Y.THIS YEAR." lasti Rovana, velikaši bodo že, divje in razuzdano, in četudi se je marsikdo s krvavo glavo vra-1 čal v samostan, se vendar niso' čisto nič premenili. Matere so j začele strože paziti na svoje j hčere in možje na svoje žene, ali vzlic temu se je zgodilo marsikatero nasilstvo, dasi so menihi zopet vtihotapili več žensk v samostan In jih kar tam pridržali. Da tako početje kmetov ni pomirilo, nego še bolj razdra-žilo, je umevno. Obenem je pa tudi opat najel dva tuja, v zatiškem okraju neznana vpjščaka, ki sta bila samo njemu na razpolago in sta dobivala samo od njega povelja. Prebivalci samostana se za ta dva nemška vojščaka, ki sta prej služila celjskemu grofu, niso dosti menili in nihče se ni brigal, kod da hodita in kaka naročila imata. Navadno sta popoldne zapustila samostan in se vrnila šele pozno ponoči. Če je opat mislil, da ga bodo sedaj v borbi . proti Rovanu podpirali tudi tisti menihi, ki sol bili sicer njegovi nasprotniki, je bil v zmoti. Pri j or Mardvard je sam hrepenel, da postane opat in je novo svobodo, katero je opat podelil samostancem, 'evel Ohio, 9. novembra, 1943. 't skrbeli, da Rovan ne bo živ ujet. Toda opat ni pritrdil temu načrtu, ker je vedel, da bi s tem provzročil splošen kmet-ski punt. — Tako daleč naših kmetov še nismo pokristjanili, da bi smeli ž njimi početi, kar bi hoteli, tako je podučeval opat ve-likaše. V tem kranjskem kmetu tiči še nekaj paganskega duha, nekaj ponosa in jipornosti ima še vedno. Navadno se pač plazi pred duhovnikom kakor pes, a časih se le zave, da je človek. Tak sicer ni več, kakršen je bil nekdaj. Časih je bil kakor volk, če se mu je ,zgodila kaka krivica, zdaj smo mu vtepli že toliko kristjanske suž-nosti, da prenaša bati ne in krivice. A tako daleč pa ga le še nimamo, da bi poljuboval bič, s katerim ga tepo. čez nekaj stoletij bo drugače. Kmetje i-majo v Rovana neomajno zaupanje, in če bi se mu kaj zgodilo, bi to mi krvavo plačali. Velikaši so izprevideli, da ima opat prav in zadovoljni so bili, ko jim je opat povedal, da že ima natančen in zanesljiv načrt, kako se na tihem odkriža Rovana. Predvsem je opat dovolil za-tiškim menihom, da so smeli zopet svobodno hoditi iz samostana. Svojim privržencem med menihi je naročil, naj hodijo med ljudi in naj jih pomirijo glede dogodkov na pristavi, obenem pa naj jih naščujejo proti Rovanu. Menihi so bili nove svobode silno veseli. Pogrešali so jo težko in njilyva nezadovoljnost je bila velika, kajti moliti in delati jih ni veselilo. Komaj je opat razglasil svojo odredbo, so se menihi kar vsuli iz samostana. Hodili so po hišah in po krčmah, popivali cele noči in se časih s kmetskimi fanti tudi spoprijeli in pretepali, živeli so Hai0 NEW VI tA IVI IN RESTORES NATURAL COLOR Free Booklet Tells Of Thrilling Diacoveryj New Hop« For WlUlion* Oat of tbt most sensational scientific dis-coverie* of modern times is an antl-sniy hair ritamin that restores natural, normal color to ftray hair in rutture's ou>n way. Scientific investigatioo has revealed that |*ray ^ hair, in many cases, may be due to a vitamin deficiency. Scientist« have also discovered the particular vitamin that Is necessary to restore color to the hair in such cases. Reports of tests made indicate remarkable results. Sot a dye—not a tint- no cost or obligation, so send today. United Vitamin Product*^ W. Wathingum St Chicago, ill,. Dept. 5 Send m* FREK BOOKLET about th. oem ANTI-GRAY HAIR VITAMIN. t^amt................................... Addrm.................................. City...................... SicU ........ porabil v to, da je začel na svojo roko tajno vojsko proti opatu. Sedaj je mogel zopet stopiti v zvezo s svojimi prijatelji v Ljubljani, z vicedomom in z grofom Ortenburškim in delati priprave, da odstrani opata. Pri tem je predvsem računal na Rovanovo pomoč. Rovan je bil pravi mož, ki je mogel nastopiti proti opatu, in zato je pri j or Markvard kar prežal na priliko, da se snide z Rovanom. A trajalo je dolgo ,predno se je ta prilika ponudila. Rovan je namreč moral paziti na svojo varnost, kajti če bi ga bili opatovi velikaši dobili v roke, bi ga bili brez usmiljenja ubili. Nekega večera pa se je pri-jorju Markvardu vendar posrečilo, da je naletel na Rovana. Markvard se je iz št. Lamberta peš vračal v Zatično, ko sta prijezdila Rovan in njegov prijatelj Matija. že od daleč je spoznal Matija prijorja in ker ni bilo videti drugega človeka, se je ustavil, da bi se s patrom Markvardom malo pošalil. (Dalje prihodnjič) in znamki B in C. sta dobri za dva galona vsaka, dokler nisfa porabljeni. Kurivno olje; Kupon št. 1 za novo sezono je veljaven sedaj za 10 galonov do 3. januarja. Procesirana hrana: Modre znamke U V in W so še veljavne do 20. oktobra. Znamke X, Y in Z so dobre do 20. novembra. Peči: Certifikati za nakup peči za gretje ali kuho, bodisi na premog, drva, plin ali olje, se mora sedaj dobiti od lokalnih racijskih odborov. MUNITIONS PRODUCTION mDEi Index Opomini glede raci-joniranja »Procesirana hrana: Znamke X, Y in Z so dobre do 20. novembra. Zelene znamke knjiži- ■ ce št. 4, A B in C v veljavi do 20. decembra. Gasolin: Znamka A—S za tri galone skozi do 21. novembra PUNES. 100— DATA WPB NEHIKlEmES INMHK, UIE KBIMS On "Certain Days" Off The Month? Do functional periodic disturbances make you feel nervous, irritable, cranky, fidgety, tired and "dragged out"—at such times? Then start at once—try Lydla E. Plnfeham's Vegetable Compound to relieve such symptoms. Plnkham's Compound is made especially for women. Taken regularly—it helps build up resistance against such distress. Thousands upon thousands of women have reported benefits! A grand thing about Plnkham's Compound is that it contains no harmful opiates. It is made from nature's own roots and herbs (plus vitamin Bi). Here's a product that HELPS NATURE and that's the kind to buy! Also a fine stomachic tonic 1 Follow label directions. Worth trying. Lydia E. Pinkham's VEGHABLE COMPOUND I've been looking at a that wasn't there I WENT window shopping again yesterday. I stared into a big, empty automobile showroom downtown—and pretty soon 1 saw a car. She was kind of different from the bus I'm driving now. She was long, sleek and powerful-looking. The windshield went clear around her. There were no gears to shift. The cooling system was sealed— you never touched it. She had synthetic rubber tires that wear like iron. And fast? Man! With that new high-octane gas her motor certainly packed a beautiful punch! So—I made up my mind to buy her, then and there. And I will, too. One of these days, after the war's been over for a while, I'll walk in and drive her home. And I'll slap the money for her right down on the counter. You see, I'm in the Payroll Savings Plan. Been in it ever since it started in A my plant. Every single payday, I'm tucking away all I can in War Bonds. That money's going to come back to me in ten years—and bring more money with it. Four dollars for every three. I get a real kick out of thinking how that money's piling up for me. Money that's going to let me have some of the things I've always wanted to have—do some of the things I've always wanted to do. ★ ★ ★ Chances are, you're already in the Payroll Savings Plan—buying War Bonds— doing your bit. But don't stop there. Raise your sights^! Do your best! f BOOST YOUR BOM BI/YIMO nitVE DOW m BITl-IUNI DO YDOR DEST! mwM m PAmu smimbs TWm is a coatribution co America's til-rirt affVurr Lur ffTRAJS & ENAKOPRAVNOST 9. novembra; 1943 DOLG Povest CIRIL DREKONJA (Nadaljevanje) Brata sta zadela koše na rame in sta odšla skozi vrata v noč. Siri na klopi so samevali. Kup se je stisnil. Hiša je bila kakor okradena.-- Par dni pozneje je prišel Dragar mimo Košana. Stopil je v hišo in vprašal po gospodarju. Nanica ga je poklicala. Dra-gar je stopil naprej v izbo, za njim Košan. Ko sta bila sama, je spregovoril prvi: "Veš, tako je, rabim nekaj. Denarja nimam pri rokah. Na posodo ne bom jemal. Pobrigaj se in mi pripravi tisočak!" Košanu so se zašibile noge; prebledel je. "Kaj res ne moreš drugače?" je vprašal plaho. "Res ne! Poišči si denar, kjer moreš, jaz ne morem čakati!" To je rekel Dragar in se napotil proti vratom. "Potrpi nekoliko časa in če moreš, poišči za ta čas drugje! Tebi vsak zaupa. Saj veš, odkod naj vzamem takoj?" "Ne bom čakal, ne morem čakati." Dragar je odprl vrata in je stopil v vežo. Za njim je šel Košan. "Potrpi, počakaj!" "Ne bom, ne morem." Košan je stal v veži prepa-den, kakor okamenel. V ušesih so mu zvenele zadnje Dragar-jeve besede: "Ne bom, ne morem." Nič ni vedel, kam naj nameri korak. Izba je molčala v gluhi tišini, zakajena veža je zijala z enim samim črnim očesom vanj. Le v glavi mu je šumelo: "Ne bom, ne morem." X. Zvečer SD se Košanovi posvetovali, kaj naj bi ukrenili, da bi zadovoljili Dragar j a. Zbrani so bili okoli ognjišča. Šiloma in na kratko so si odgovarjali. Na vseh je bil vidna zadrega, kakor bi se sramovali pogovora. Najteže je tekla beseda Košanu. France je sedel na robu ognjišča in drezal s šibo v žerjavico. "Kam naj se obrnein?" je vprašal Košan in pogledal v ženo. France je molčal in risal črte po pelu. "Ti, France, misli in poskrbi; ti si kriv, da je tako," je pripomnila Nanica od zadaj. "Nič nisem zakrivil, ravnal sem, kakor je bilo prav." "Svetuj zdaj, govori!" se je oglasil oče. "V svet poj dem in zaslužim," se je odrezal naglo France, a je nenadoma obstal z besedo, kakor da bi se bil zavedel lahkomiselnosti, ki jo je izrekel. "Da se zasluži, je treba časa in vsak nima sreče," je izustila s pomislekom mati. France je pomolčal, nato je spregovoril: "Morda bi posodil Zagričar." "K Zagričar ju ne grem za nobeno ceno. Dragar in Zagričar se ne gledata lepo. Zaman bi bila pot." "Obrnite se' pa do Sel j ana! Recite, da bo samo za nekoliko časa. Potem grem v svet in zaslužim. Do takrat bo že počakal. "Ali misliš, da bo posodil?" se je obrnil Košan vprašujoč v ženo. "Poskusi, morda nam odpo-more!" "Poskusil bom. — E, Bog pomagaj je!" lARE YOU LOOKING FOR A JOB? We have the position you will like with the company you will like WE HAVE NOW OPENINGS FOR SALESLADIES (18 and over—no experience required) for our candy, gift, jewelry, cigar and Soda fountain counters Easy, interesting work in pleasant surroundings . . . in the very nerve-center of the city, now bustling with war-time activity ^ Good salary, bonus for evening work Permanent positions ^ Discount on purchases in our various shops and on meals taken in our restaurants FRED HARVEY Union Terminal Building on the Public Square SEE MR. BROOKS, SHOPPER'S MART Naniza je odšla spat; Andrej se je zgubil skozi vrata; Košan je odkrevsal v hlev, da pogleda še enkrat, ali je pri živini vse v redu. France in mati sta ostala sama. "Ti misliš res v svet," ga je vprašala pritajeno. "Res. Dolgo že mislim na to." "Kaj bi hodil od doma! če delaš, setudi tu preživiš. Sreča v svetu ni gotova." "V svetu je morda sreča, doma je ni. Ko bi bili prosti, bi se vrnil in bi bil doma najsrečnejši." "Bojim se sveta. Koliko jih pokolje! Zapraviji se, d a ni nič več iz njih. Ali niso najlepše naše njive in naše senože ti?" "Rad jih imamr, a zdaj ima še Dragar roko na njih." "Dobro premisli, France! Misli tudi name in na očeta!" "Doma boste že delali kako; saj sta še Andrej in Nanica. No, sicer pa še ni padla zadnja beseda." "Premisli in ostani!" "Ne morem obljubiti, mati. Ko se je odpravljal France spat, je čutil, kakor da leži nad domom svinčena teža. Zdelo se mu je, da strme okna in zidov-ja vprašujoče vanj; kaj bo? Naslednji večer se je napotil Košan k Seljanu. Skozi okna vaških hiš je prosevala medla svetloba. Iz kuhinj in izb je prihajal šum; ljudje so opravljali večerna dela. Košan je stopal s težkim korakom navzdol po klancu. V nogah je čutil težo in olesene-lost. Hodil je pritajeno, kakor bi se bal, da ga kdo ne opazi in ne ugane poti. Čim bolj se je bližal Seljanovi hiši, tem bolj je zodrževal korake. V srce mu je legala tesnoba. Najrajši bi se bil vrnil. Prišel je pred hišo in postal. Nastavil je uho in je prisluškoval, če ni kak tujec v hiši. Slišal je samo domače glasove. Počasi, neodločno je odprl vežna vrata ter vstopil. Ustavil se je za vrati in pogledal po kuhinji. Pozdravil je. Seljanovi so se spogledali in uprli oči vanj. Gospodar ga je sicer spoznal po glasu, a je vendar dvignil leščerbo, ki je gorela na ognjišču: "Ti si, Košan! Le stopi sem k svetlobi!" je dejal gospodar. Kako ste pri vas zadovoljni z letošnjim pridelkom?" "Za silo je, hvala Bogu. še jesen, da bi bila lepa, da bi nagrabili steljo." Košan se je približal ognjišču. Zadrege se popolnoma ni mogel iznebiti. Seljanka ga je pogledala in se mu nasmehnila v dobrovoljnosti, kakor imajo n)avado gospodinje, če pride kdo v hišo. Košan je molčal. Težko mu je bilo načeti vprašanje. Naposled je le izpregovoril: "Ti, Seljan, par besedi bi rad govoril s tabo!" "Lahko, lahko!" je odgovoril gospodar. Hišni so se zopet spogledali; gospodinja se je nasmehnila. "Kar v izbo stopiva!" Odšla sta v izbo. Tam sta sedla na peč. Seljan se je obrnil do njega z vprašanjem v očeh. Košan je vedel, da mora sedaj govoriti, a beseda mu ni hotela iz ust. Dušila ga je v grlu; v prsih je čutil težo, kakor še nikdar. Zastokal bi bil najrajši. Zagledal se je v molek z debelimi lesenimi jagodami, ki je visel na rožancu pri zdiču. Gledal je jagode, nanizane eno za drugo, gledal je veliki križ na koncu molka, a bilo mu je, kakor da ničesar ne vidi. Nato je oslonil komolce ob kolena m podprl glavo z dlanmi. V Selja-na si ni upal pogledati; govoriti ni mogel. "Kaj pa je hudega?" je vprašal Seljan. Košan je začutil v sebi nekoliko moči. Beseda ga je zabolela v grlu, skrivna moč jo je porinila naprej: Dragar me terja. Rekel je, da mu moram vrniti tisočak takoj. Prišel sem k tebi, da mi posodiš." Globoko s^je oddahnil po teh besedah. »NITID N*TION*r(^(g;gg VOLUNTEER:ARMi^ INDIA"# ARM« -1.900.000 aTRONO J'lS THE LAROetT VOLUNTIBR ' ARMVINTHC WORLD! A THIRD ' »0P THI8>ARMy IS NOW on/ ;ACTIVE,SERVICE OVERSEA«/ , LAR&ESTjgTiEL PLANT IN THE enmSH COMMONWEALTH IS THE HuatiTATA WORKS AT VAMtHfOniR^ENTIRILy FINANCED AND RUN SV.INDIAKISI M4vyim NOT ONLY OUARP« HIR OWWj »ITCNSIVBtCOAfTUNe •UTJ MA# PLAYED A GALLANT PARfH silN'MANV'OPeRATlONS INT r.eAtTCRN.WATiML-- "Dragar te terja? — Hm." "Imeti hoče. Prosil sem ga, naj počaka. Noče. Usmili se me; za malo časa bo. France se napravi ja v svet, zaslužil bo in potem vrnemo. Pa tudi če bi ne šel; grunt je še vedno vreden, da se ti ni bati izgube." Zopet se je Košan oddahnil. "Hm, hm! Sitna je ta reč. Nič nisem navzkriž z Dragarjem." "Če bi bil z Dragarjem navzkriž, bi bil tudi z mano. Kdor je bil ž njim sprt, je bil jezen tudi name, pa če je imel vzrok ali ne. Tako je bilo vedno do sedaj." Seljan #e je zamislil. Moža sta gledala v tla. "Ali pa si moral biti ti jezen na tistega kakor Dragar." "Tudi tako je bilo; je moralo biti." "Veš, taka stvar ne gre tako lahko. Posoda brez vknjižbe ni varna. Na prvem mestu pa je vknjižen Dragar." "Moj Bog, ali se ne zaneseš name? Pa se vknjiži!" "To stane." "Bom trpel jaz." V tem je stopila v sobo Seljanka. Radovednost ji je sijala z obraza. Oslonila se je ob peč, položila roke nanjo ter uprla vprašujoče oči v moža: "Kaj se pogovarjata?" "Dragar ga terja, pa je prišel k nam, da bi mu posodili." "Zakaj je tako usiljen; saj mu ne manjka denarja." Košan je težko odgovarjal. Pri zadnjih besedah je skomignil z ramami in se zamislil. "Kaj praviš ti?" je vprašal Seljan. žena je nategnila obraz in skomizgnila z rameni. "HuJo je, hudo," se je obrnila do Košana. "Hudo je," je pritrdil Košan. Na srce mu ^ nalegala znova tesnoba. Skoro sključil se je pod težo notranje bolečine. "Ali bo kaj?" je švignilo mimo njegove duše. Zravnal se je. Jezik je bil razvezan. Težava v srcu je silila na dan. Oprijel se je besede: "Tako je hudo, da ni mogoče povedati. Poskusiti je treba. Kolikokrat se zbudim ponoči, o polnoči, ob dveh, ob treh in začnem misliti. Mislim in mislim, ugibljem. Do obupa mi je hudo. Kakor otrok sanjam, kako se bom rešil in bom potem miren in srečen; a zopet vidim vse črno pred sabo. Vzamem molek v roke in začnem prebirati jagode. Tudi moliti ne morem zbrano. Mnogokrat me dobi zor budnega. — Hudo je, hudo!" Seljan in Seljanka sta poslušala zamišljena, žena je ob koncu vzdihnila, gospodar je uprl oči proti stropu. "Res, poskusiti je treba, potem človek ve," je pristavil s tišjim glasom. Čez čas je vprašal : "Od kdaj je nadloga na va-ši hiši?" "Moj oče je pravil, saj o tem ni rad govoril, da smo se zadolžili takrat, ko so kmetje odkupovali grofovsko posest. Mojega očeta oče se je zadolžil." "Tudi jaz sem nekaj takega slišal. A ni bil sam, dolžni so Mli tudi drugi, pa so odplačali." Košan je zganil z rameni: "Ne vem, kako so gospodariti predniki; oče, vem, da je bil skrben in varčen, jaz tudi ne zapravljam. Preveč je; ko bi Dil dolg manjši, bi človek že počasi odplačeval. Saj ne rečem; polje je lepo, pridelki so dobri, živino imamo, a vse nič (Dalje prihodnjič) Mali oglasi v najem se odda čedno opremljeno sobo z gorkoto. Odda se ženski ali dekletu. Vpraša se na 1016 E. 76 St. V najem SEZNAM s KOM MORETE POMAGATI K ZMAGI ★ MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI Prodajte vašemu mesarju ★ KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaši mestni dvorani ★ SHRANITE STARE ČASOPISE Pokličite PR. 6100 za odpremo ★ KOSITRNE ŠKATLJICE — Operite jih — Strite jih ' — Shranite jih — Oddajte jih na pristojna mesta za pobiranje ★ Pobiranje v Clevelandu: na vzhodni strani: prvo nedeljo v mesecu: na zapadni strani: tretjo nedeljo v mesecu se odda odrasli družini stanovanje s 5 sobami; kopalnica, "fireplace," in fornez. Vpraša se na 13615 Glenside Rd., med St. Clair Ave. in Hayden Ave., od 5. do 7. ure zvečer. Za delavce Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo sta-re čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. pitajte MN-EXPELUR Od 1867 god j Zanesljiv liniment familjeni VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in ena kO'lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: vhod na 62. cesti Knauiovo poslopje 6131 St. Clair Ave. čE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopij in domovih. Brezplačni proračun. ^ Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. CH. 8376—83?') Ob večerih: ME. 4767 Ženska za KUHARICO — 2 šA I Nova- moderna opre®^ Plača od ure CLEVELAND GAP SCREW CO. 2921 E. 79 MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za, splošna tovarniška dela 6 dni v tednu \ 48 ur dela na teden Plača za ZACETEK % 'i Moški 77%c na uro Ženske 62 na ur" Morate imeti izkazilo ^ Ijanstva L REAL DISCOVERY FOR HIGH BLOOD PRESSURE Dangerous High Blood Pressure (Essential Hypertension) is usually marked by distressing symptoms such as dizziness, throbbing head-acfies, sleeplessness and nervousness. If disregarded, this may lead to Heart Trouble, Stroke, Paralysis, Hardening of the Arteries or Kidney Trouble. ' Diamonex, discovery of a heart specialist, is designed to quickly aid in the relief of these distressing symptoms. A Chicago resident says: "I suffered from High Blood Pressure for several years with increasingly severe throbbing headaches, dizziness and shortness" of breath. I showed the Diamonex formula to my doctor and, on his advice, tried the treatment for two weeks under identical conditions as previous treatments. Within only three days my bad headaches and dizzy spells were gone. My high blood pressurt was reduced and f sleep fine." • Diamonex goes directly to work in three. different ways to aid in the relief of these dangerous symptoms. Results are speedy—within as short a time as two weeks sufferers often find that Diamonex has accomplished 75% of the total reduction possible with this formula. If you suffer from High Blood Pressure you may try DIAMONEX without risking a penny. To introduce this wonderful treatment to a million new sufferers this liberal trial offer is made for a limited, time only. Send only $1.50 to the Diamonex Company, 318-A North Michigan Ave., Chicago, Illinois for a full TWO weeks supply of genuine DIAMONEX, prepaid. Use Diamonex according to the simple directions for only two weeks. If, at the end of that test period you are not delighted with results your money will be refunded inmcdi-ately on request. There are no strings or conditions—you ov.'c it to yourself to make this wonderful test at once. Write today »» this offer is fully guaranteed. B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih If You Suffer From CONSTIPATION! Try This Famous Brlfhh Medicinal Sa/ts Now Being Made in U.S.4. In a glass of hot water put one teaspoon-ful of Kruschen Salts and drink about half an hour before breakfast. 15 to 20 minutes later follow with your usual breakfast cup of hot coffee or tea. Usually within thirty minutes you Ret prompt and effective relief and should begin to feci bright and refreshed again. Be bxxro to follow the simple easy directions. Now keep this up for 5 straight days— Just HOC If you too don't discover why thou-eands have found hot water and Kruschen Salts ao beneficial in relieving that dull con-fltlpatcd'*oMt-of-sorth" hcadachy fecllnp. Get Kruschen fialts today—at all drug stores. If You Suffer'PERIODIC' With Its Weak, Cranky, Nervous Feelings If at Buch times you, llko oo many ■women niid girls Buffer from cramps, headaches, backache, distress of "Irreg-TJlarltles", periods of the blues — dua to functional monthly disturbances— Start at once—try Lydla E. Plnk-■Imm's Vegetable Compound to relieve Euch symptoms. It's famous npt only to help relieve monthly pain but also necompanylng tired, weak, nervous feelings of this nature. This Is because of Its soothing effect on oni or woman's most important organs. Taken regularly — PInkham's Compound helps build up resistance against such symptoms. Follow label directions. lYDIA E. PINKHAM'S »iS Smith Broj. has served the public since 1847. In that period America has fought five wars. Only during wartime has there ever been any shortage of Smith Bros. Cough Drops. Our production now is war-reduccd but we're distributing it fairly to all. Still only 5t. A nickel chtchs that tickle! SMITH BROS. COUGH DROPS BLACK OR MENTHOL—5^ ■ Nobene starostne Iti ste fizično sposobni ga imamo za vas. 1256 W. 74 St. National Carb»n i Co., Inc. moški ; XOvlRSlSTui>«'' Plača od ure CLEVELAND CA SCREW CO. 2921 E. 79 St. OSKRBNI^ Polni čas: 5.10 zv. 0° šest večerov na downtown: 750 Huron Rd- ^ 700 Prospect Ave- PLAČA $31.20 NA • Delni čas: 1424 Argonne RO" ' South Eucliu Tri ure dnevnO, 6 PLAČA $9.90 NA Delni čas: 1588 Wayne Rd., Tri ure dnevno, 6 PLAČA $9.90 NA ' Če ste sedaj zaposl brambnem delu, se EMPLOYMENT OF Izkazilo državlj&^^ zahteva / THE OHlO^p QO' TELEPHONb^fi 700 Prospect ALI STE NEIZKUŠ^ ■enip^ I MARK MI VAS BOMO TB Hotel Statl®"" je kot majhno mestece. ^ ^ prte vsakovrstne službe d prte vsaitovisujc p.-- ^ ygs rikoli uri želite delati. pa samo par ur. I'll Prosta zdravniška varovalnina; restavracij 1» odvisno od dela; Udobne tek. Tedenska plača. Zglaslte se P""' EMPLOYEES ENTI^ E. 12th, soba 33^ 9. zj. do 5. pop' (TČ* f DEKLETA za CANTEEN VAG v tovariu Plača od O Cleveland Cap 2921 ^