St. 96
WhiM
List izhaja vsak dan zjutraj 3 mesece L 22.—, pol leta •L 6 50 več, — Posamezne štkvttkr fv firokosti l kolone (72 mn^:, osmrtnice, zahvale, poslana, va0l ^^
Mali oglasi: 30 stotT^ža C^šlo, o
uiRBiiuiii usta)
T
v ^u, v patak. 23. april« 1926.
Posamezna številka 25 stot.
(.etnik li
tnlna: za 1 mesec
j 70.—, v V?«—^va,*:*
^ t, J * L J * B V

s *
1DINOST
Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Franceaco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, roki a-macije in denar pa upravniltvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, zalolba in tisk Tiskarne „Edinost" Podurednlfitvo v Oorici: ulica Olosuž Oarduod 5t. 7, 1. n. — Telet Št. 327 O lavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Aj^uesm**«* vavnada	Tako bi izgledala «demokratizacija«
nevarnost raipauo	Družbe narodov. Ker bi se njen svet
Druibe narodov	obnavljal vsaki dve leti, bi prišle lahko
K#rUAW« V ,-lnp	vse države polagoma na vrsto. Na vsak
Neuspeh, ki so ga doživele vooune	nagin bi p^e^jia ta reforma precej-
velesile Družbe narodov v mesecu	^ približanje k nekaki «enakoprav-
marcu, ko jim je Brazilija onemo|ociia ^^	državami> ki do sedaj ni
ki do sedaj ni
„ svojim glasom sprejem Nemčije v	ženevi ne do izraza ne do
Družbo, je povzročil nevarno krizo v	^ Toda tu vstaja t^j huda tež-
tej mednarodni organizaciji. DogoaKi,	* bi ekle k taki «enakosti»
ki so sledili marčnim neuspehom, so to	takoimeilJovane velesile? Clankar misli
krizo le poostrili. V tem zadnjem času	^ te težkoCe ter predlaga v svo-
se opaža v večji men nego kdaj prej	naertu večglasno volilno pravico v
po vojni, da zaupanje v Družbo na i o-	prodov Vse one države, kate-
dov pada in da se njene ciamce-arzave	^
bivalstvo ne presega 10 milijo-
ibolj in bolj združujejo, vežejo ali vsaj	p imele en glaJ3> a one dr-
pogajajo izven ženevske ustanove Prvi	nov 2Q ^ 40> 50 itd. miUjo-
—	nov prebivalcev, bi dobile še po en glas
w_____ ____ . oveiu	vsakih 10 milijonov prebivalcev
Družbe narodov odločilno besedo. Skle-	Drvirni 10 milijoni. Vendar
znano locarnsko pogodbo m	^aa prvimi
nile so
~----- --------—- - ~	Da bi ne mogla dobiti nobena
sicer povsem neodvisno od Družbe na- v veg kQt 5 rfasov. Na ta način bi rodov kot take, ako ne upoštevamo ne- uporabila za Družbo narodov znatne formalnosti, da naj stopi ta po- na£ela na katerih slonijo ustave godba v veljavo istočasno s sprejemom t vskih družb, zadrug in podobnih Nemčije v Družbo. organizacij. Večglasna volilna pravica i Takoj je vzbudila ta pogodba precej bi veljaja samo za volitev sveta nejevolje. Zlasti so jo kritizirale neka- Družbe narodov tere manjše države. Kritiki locamskih -s-
dr-
Proslava ustanovitve Rima
Otvoritev senata Sele začetkom mala. — Senat bo razpravljal o locarnskem paktu
RIM, 22. Včeraj se je vršila po vsej Italiji proslava ustanovitve Rima in praznika dela. Posebno svečano se je obhajal včerajfinji dan v Rimu. V navzočnosti Nj. Vel. kralja, maršala Diaza in mnogih ministrov je bil položen temeljni kamen v vojni padlim vojakom iz Nomentana. in Salaria.
Ob 10. predpoldne so pričele na Ka-pitolju cerimonije za proslavo koloni-jalnega dneva. Prisostvovali so jim načelnik vi ade z ministri, vojaški zastopniki in druge oblasti. Kot glavni govornik je nastopil senator Corradini. Rekel je, da je fašistovski režim obnovil Italijo in da hoče pripraviti italijanskemu narodu boljšo bodočnost. Italija hoče živeti; zato je druge države ne smejo ovirati pri uresničevanju gospodarskih načrtov, ki tvorijo predpogoj njenemu nadaljnjemu razvoju. Te gospodarske načrte hoče izvesti Italija z mirnim proizvajalnim delom in ne z orožjem.
Po govoru senatorja Corradinija se je vriši sprevod Šolske mladine, ki j* burno pozdravljala načelnika vlade Mussolinija.
Ob 17. popoldne so bili ob udeležbi ,Nj. Vel. kralja in on. Mussolinija otvor jeni prvi prostori kolonij alnega muzeja.
RIM, 22. Kakor je bilo že javljeno, bo pričela poslanska zbornica z delom dne 29. aprila. Dan otvoritve senata pa ni še določen. Zdi se, da se bo senat sestal k prvi seji v začetku maja. Njegova prva seja bo posvečena manife-* stacijam Mussoliniju. Senat bo najprej razpravljal o locarnskem paktu. Kot glavni poročevalec bo nastopil senator Schanzer, nakar bo senat prešel k razpravi o nekaterih zakonskih načrtih. Listi pi&ejo, da bo .vlada najbrž predložila senatu začetkom junija načrt za reformo senata, ki jo je sklenil veliki fašistovski svet na svoje zadnji seji.
AmerlšKo-ltalljanska pogodba ratificirana
Izid glasovanja: 54 glasov proti 33
WASHINGTON, 22. Danes je ameriški senat s 54 glasovi proti 33 ratificiral ameriško-italijansko pogodbo za poravnavo italijanskih vojnih dolgov Ameriki. Proti ratifikaciji je glasovala skupina senatorjev, ki jo vodita demokrat James Reed in republikanec
dogovorov niso oporekali morda miroljubnim ciljem, ki so jih imeli pred očmi državniki prizadetih držav, pač pa je napravilo najmučnejši vtis dejstvo, da so ravno države, ki imajo v svetu Družbe narodov odločilno besedo, smatrale za potrebno, da se zagotovijo p posebno individualno pogodbo izven in preko Družbe narodov. Položaj, ki je nastal po locarnski pogodbi za ženevski meddržavni organizem, ni mogel biti več v skladu z avtoriteto organizacije, Iti naj predstavlja ogromno večino drŽav. Sistem te poslednje bi bil popolnoma podrejen locarnskemu siste-mu.
Znano je, da je naslanjal zastopnik Brazilije na zadnji skupščini svoj odpor proti sprejemu Nemčije ravno na ta brez dvoma upravičeni ugovor. Sprejem Nemčije je bil odložen in nastala je kriza, ki smo jo že zgoraj omenili in katere posledice se še ne dajo predvidevati. V zadnjem času se je znatno poostrila. Rusko-nemška pogajanja so povzročila alarm, ki se bo le težko polegel in ki je tem bolj razumljiv, ker je znano, da je stališče Rusije v načelu nasprotno Družbi narodov.
Skrb za usodo Družbe narodov se je polastila že tudi onih krogov, ki so z ženevsko organizacijo v najtesnejših stikih. Ženevski «Journal de Geneve», ki je nekako neuradno glasilo Družbe narodov in njen najdoslednejši zagovornik, je objavilo pred par dnevi članek iz peresa nekega diplomata, kateri Ima po svojem službenem položaju priliko in možnost, kžff or pripominja imenovani list, zasledovati od blizu potek te krize. Ta diplomat — očividno iz krogov Družbe narodov same — gre v svoji bojazni tako daleč, da ne izključuje niti možnosti razpada Družbe narodov, ako se ta poslednja ne reformira, t. j. zdemokratizira.
( Vesti — pravi ženevski diplomat — ki nam prihajajo iz Londona, Berlina, Pariza, Varšave, Rio de Janeiro, Madrida itd. glede vprašanja razširitve sveta Družbe narodov, niso pomirljive. Zdi se, da prizadete države — kljub živahni izmenjavi not in kljub vsem razgovorom med posameznimi vladami — vztrajajo na svojih položajih. Še več! Sodeč po pisanju angleških listov je javno mnenje Anglije nadvladalo osebna čustva njenega ministra za zunanje stvari. Ako se položaj v naslednjih 20 dneh korenito ne spremeni, bomo imeli v komisiji, katera se ima sestati v Ženevi 10. maja, Še mnogo muč-nejše razprave, nego so bile one, ki smo jim prisostvovali v marcu. Časi so potemtakem resni. Ako hočemo ohraniti Borah. Družbi narodov ves oni obseg, kakor Pred glasovanjem se je vršila živah-so ga zamišljali Wilson in njegovi so- na razprava o pogodbi. Senator Reed trudniki, ne moremo iskati več le slu- je ostro kritiziral to pogodbo ter pou-čajnih in blažilnih sredstev. Ako ho- dar jal, da je bila Amerika pri sklepanju čemo napraviti konec težkočam, ki se pogodbe z Italijo preveč popustljiva. Po vsako leto množijo, je treba izvesti ko- glasovanju je Reed predložil resolucijo, renito preuredbo ustave Družbe na- ki zahteva, da naj tfenat razmišlja o rodov».	izidu glasovanja in da naj se glede ra-
Posledice, na katere namiguje tu tifikacije vrši ponovno glasovanje. O Člankar-diplomat, bi bile naravnpst tej resoluciji bo senat razpravljal jutri razpad Družbe narodov. «Ako se Slani _	_	...	. __
komisije, kl sc nestane v maju, ne spo. RusiJa ** do«odki M *i*ajekem razumejo in ako svet Dru2be ne najde MOSKVA, 22. V tukajšnjih političnih načina za odpravo tetkoče, bodo — po krogih se z velikim zanimanjem raz-izjavah nekaterih zelo poklicanih oseb pravlja o zadnjih dogodkih na Kitaj-
— nekatere države__in sicer ne naj- skem. V Pekingu se po prihodu man-
manjše — izstopile iz Družbe narodov.* džurskega poglavarja Čang-Tso-Lina
Zgledu dotičnih držav bi gotovo sle- živahno agitira za to, da bi se prekl-
dile druge in Družba narodov bi bila n*1* diplomatski odnošaji s sovjetsko
že v kratkih mesecih le še zanimiv Rusijo. Baje delujejo v tem smislu ne-
zgodovinski spomin. To je treba pre- katere evropske vlasti, v prvi vrsti An-
prečiti. Kako? No — ravno z reformo S11^ ki obljubljajo Cang-Tso-Linu po-
u s tave Družbe narodov in člankar-di- m°e P1"1 utrjevanju njegove oblasti, Ki-
plomat podaja javnosti tudi tozadeven tajski pa obetajo veliko posojilo. An-
konkreten predlog. Te reforme, s kate- gleški li»ti na Kitajskem vodijo kam-
rimi naj bi se Družba narodov zdemo- PanJo, da bi se nadaljevalo z vojno vse
kratizirala, bi bile sledeče: 1.) vsi stalni do tedaj, dokler se boljševizem na Ki-
sedeži v svetu Družbe, naj se odpravijo, tajskem docela ne iztrebi
tako da bi s*f člani svobodno volili. 2.)	........t,	.....j,.,
število «edežev nai se noveča od 10 na *««Mlal<w Izpreminja giftko sodetve
1? V č ani svet^Družbe bi se volili za ATENE' 22. Predsednik republike Panr t'^'aiV sveta uruzne m se vomi za los je podpisa| nekoliko ukazov, s ka-
dobo 6 let, a vsaki dve leti bi odstopila terimi se izpreminja sodni pravilnik. Po,
ena tretjina članov in na njih mesto bi enostavljene so bile nekatere določbe ci-
se izvolilo enako število novih.	vilno in kasensko-pravdnega postopanja.
Poslond HSS soMio za Rodita
Uzunović napoveduje obnovo stare koalicije BH
ZAGREB, 22. (Izv.) Davi ob 8. uri se je začela glavna seja poslanskega kluba in glavnega odbora HSS. Navzočnih je bilo 47 poslancev. St. Radić je v svojem dolgem govoru pobijal nespora-zumljenja v stranki, katera so nastala radi nadaljnjega obstanka dr. j a Nikiča in dr. j a Superine v vladi.
Prečitano je bilo pismo podpredsednika HSS dr.ja Mačka, ki pravi, da se hoče umakinti, dokler se ne pojasnijo proti njemu naperjene obtožbe.
Postopanje St. Radića je bilo soglasno odobreno.
ZAGREB, 22. (Izv.) Za sejo vodstva HSS je vladalo v vseh krogih zagrebškega prebivalstva veliko zanimanje. Sinoči se je izvršila pod predsedstvom St. Radića predkonferenca glavnega odbora in poslanskega kluba HSS. Prisostvovalo ji je 25 radičevskih poslancev. Poslanci in člani glavnega odbora so se obvezali, da bodo strogo čuvali tajnost razprave.
ZAGREB, 22. (Izv.) Po današnji dopoldanski seji je Radić razložil novinarjem položaj. Načelnik HSS je tu povdarjal, da bodeta ministra Nikić in Superina pozvana, da se povrneta v klub. Radikali — tako je nadaljeval Radić — bodo morali nadaljevati politiko sporazuma, katera se bo obnovila v novi, zboljšani izdaji. On, Radić, da je sedaj opolnomočen odločati o sestavi vladi kedaj in kakor le hoče in to neglede na to, ali je njegova oseba v vladi zastopana ali ne. Radić pričakuje, da bodo radikali v nedeljo tako enotni, kakor so danes njegovi poslanci, in da se bodo čuvali pred vsakim cepljenjem.
V zagrebških političnih krogih se splošno smatra, da pomeni današnji sklep poslanskega kluba HSS novo Ra-dieevo ponudbo radikalom.
Zvečer je izšla posebna izdaja Radi-ćevega «Doma», ki objavlja sklepe dopoldanske seje kluba HSS.
Odmevi seje HSS v Beogradu
BEOGRAD, 22. (Izv.) Vse politično življenje prestolnice je bilo danes v znamenju Radićeve konference v Zagrebu. Konferenca radičevcev je bila važna v prvi vrsti zato, da se izkaže, koliko poslancev je za Radića in koliko ž^Nikića in Superlno, ker je od tega odvisno, da-li ima vlada večino v narodni skupščini.
Po dospelih vesteh iz Zagreba, da je Radić na seji vodstva HSS dobil soglasno zaupnico svoje stranke in pol-nomoč za izvedbo narodnega sporazuma, so pristaši vlade zatrjevali, da po-menja sklep vodstva HSS obnovitev stare koalicije med radikali in radi-čevci.»Dr. Nikić ni hotel podati novinarjem nobenih izjav.
Zvečer je ministrski predsednik Uzunović dolgo razpravljal z ministrom Nikićem, nakar je sprejel novinarje ter jim izjavil, da smatra obnovitev koalicije RR za neizogibno.
Otvoritev jugoslovensko-madžarskih pogajanj
BEOGRAD, 22. (Izv.) Nocoj sta se po daljšem presledku zopet sestali madžarska in jugoslovenska delegacija za sklenitev jugoelovensko-madžarske trgovinske pogodbe in nekaterih drugih konvencij med obema državama. Madžarske delegate je pozdravil načelnik jugosl. delegacije dr. Ryb£f, nakar se je za madžarske delegate zahvalil dr. Miki. Jugoslovenska delegacija je izročila Madžarom načrt za splošni del trgovinske pogodbe. Na prihodnji seji, ki se bo vršila v soboto, bodo madžarski delegati stavili svoje predloge glede tega nacrta _
Kongres balkanskih akademskih dru-štev sa Družbo narodov
BEOGRAD, 22. (Izv.) Danes se je tu začel kongres balkanskih akademskih društev za Družbo narodov. Udeležujejo se ga delegati akademskih organizacij iz Bolgarske, Grčije, Albanije in Jugoslavije. Podpisana so bila pravila
nove zveze.
Na SpiMiergenn na pripravljeno za «Nerge».
MOSKVA, 22. Larsen, drugi poveljnik ekspedicije za Severni tečaj, je prejel s Spitzbergena brzojavko od Amundsena, ki poroča, da so na Spitzbergenu vse priprave za sprejem zrakoplova «Norge» izvršena Amundsen prosi, da bi «Norge» odplul iz Trockojeg Sela najkasneje prihodnji pondeljek._
Novi grftkl vojni minister
ATENE, 22. General Trerulis, poveljnik prvega armadnega zbora, je bil imenovan za vojnega ministra.
Tih al en vihar na Japonskem
TOKIO, 22. Včeraj je po vsej zapadni obali Japonske razsajal hud vihar. Izginilo je kakih sto oseb. V nekem kraju je voda poplavila 200 hiš. čoln, v katerem se je nahajal mlad zakonski par, ki se jenr družbi petih ljudi vračal od poroke, se je potopil. Vseh sedem oseb je naSlo smrt v valovih.
Predsednik Poljske nI sprejel demisije vlade
Izstop socialističnih ministrov iz kabineta
VARŠAVA, 22. Vsled soglasnega sklepa socialističnega kluba in načel-stva stranke sta včeraj odstopila soci-jalnodemokratska ministra Berlicki in Ziemiecki, pa tudi socijalistični podmi-nister Hausner. Za včeraj je bila sklicana seja ministrskega sveta, na kateri se odloči, ali naj kabinet odstopi, ali pa obstoja možnost, da današnja vlada ostane Še nekaj časa na krmilu kot okrnjeni kabinet, morda do prvih dni maja. Meščanske stranke žele to, ker bi sicer demisija kabineta in vladna kriza prehudo vplivala na itak slabo valuto. Tudi zaradi nemirnega stališča ekstremnih elementov in komunistov ni želeti dolgotrajne vladne krize. Vse je sedaj odvisno od narodne delavske stranke, ki se pa še ni odločila. Ako vlada ne bi hotela odstopiti, napovedujejo socijalni demokrati najostrejšo opozicijo.
Voditelji ljudske stranke Piast, kr-ščansko-demokratske stranke in narodne ljudske zveze skušajo ministrskega predsednika Skrzynskega pregovoriti, naj ne odstopi, vendar je predsednik odločen podati demisijo celokupne vlade. Pogajanja za sestavo nove vlade so se pričela že včeraj. Ako novi parlamentarni kabinet ne bo gotov do nocoj, pride nemara na krmilo uradniška vlada. Predsednik republike je zaenkrat imenoval dva državna podtajnika za voditelja jbeh resortov, ki sta izpraznjena z odstopom socialističnih ministrov.
. VARŠAVA, 22. Ministrski predsednik Skrzynski je ob 1. uri popoldne izročil predsedniku republike ostavko celokupnega kabineta.
VARŠAVA, 22. Popoldne se je sestal ministrski svet, na katerem je ministrski predsednik Skrzynski sporočil, da predsednik republike ni hotel sprejeti demisije vlade, češ da ne sme priti do vladne krize v sedanjem trenotku, ko se ima predložiti zbornici proračun za mesec maj.
Po seji je Skrzynski izjavil novinarjem, da bo po sprejetju proračuna za mesec maj zopet predložil predsedniku demisijo celokupne vlade, ako se mu do tedaj ne bo posrečilo sestaviti koalicijsko vlado na širših podlagah. Listi zatrjujejo, da ima sedanja vlada kljub odstopu socijalistov zagotovljeno večino.
Vesti o državnem udaru neresnične
VARŠAVA, 22. Poljska brzojavna a-gencija zanika vest iz Berlina o državnem udaru v Varšavi.
Freacoski volni dolgovi
Sporazum med francoskim poslanikom in ameriškim finančnim ministrom
PARIZ, 22. Iz Washingtona poročajo, da je bil med Henryjem Berengerjem in Mellonom dosežen sporazum v vprašanju poravnave francoskega vojnega dolga v Ameriki. Francija bi plačala približno polovico celotne svote, ki jo dolguje, in ne 40%, kakor je ponujal Caillaux. Mellon je izjavil, da bo takoj sklical komisijo za dolgove, ki bo proučila novi načrt.
V političnih krogih pričakujejo, da bo komisija odobrila sporazum med Berengerjem in Mellonom. Francija bi v prvih letih plačevala le nizke svote; dolg bi bil poravnan v 62 letih. Predvidena je tudi revizija plačilne zmožnosti Francije za slučaj, da bi Nemčija prekinila svoja plačevanja na račun reparacij.
Pogajanja za Haroko u nevarnosti
radi nepopustljivosti Rifancev
PARIZ, 22. Uradno poročajo iz Udžide, da je rifanska delegacija na mirovnih pogajanjih izročila listom komunike, v katerem izraža svoje stališče napram fran-cosko-španskim pogojem za premirje. Ri-fanska delegacija se tu predvsem bavi z izpremembami Štirih temeljnih zavezniških pogojev in ki bi bile: Iipremeni/ev prve točke pogojev v smislu, da se prizna sultanu posvetna in duhovna oblust; k drugi točki (odstranitev Abd-El-Krima c rifanskega ozemlja) pripominja delegacija Rifancev, da bi odstranitev poveljnika vstaSev mogla škoditi ne le rifanskim interesom, ampak tudi interesom Francije in Španije. Glede razorožitve (3. to£ka) zahtevajo Rifanei, da se na mesto sedanjih vstažkih tolp takoj ustanovijo milice posameznih pleme. Končno menijo Rifanei, da se mora glede 4. točke določiti,, da « bodo ujetniki izmenjali šele po sklenitvi miru.
PARIZ, 22. Agencija «Havas» poroča i?. El-Ajum-Sidi-Meluka, da se je tam sestala šp&nsko-francoska delegacija z ri-fanskimi zastopniki ob lli. uri. Pogovor je trajal dolgo časa ne da bi se bilo moglo priti do kakega uspeha. Zdi se, da so Rifanei vztrajno zastopali svoje stališoe iii da se Francozom in Špancem ni posrečilo doseči sporazuma ž njimi. Francoska-in španska delegacija se bosta posvetovali s svojima vladama. Radi nepopušča-nja Rifancev se Sirijo govorice o bližnjem prelomu pogajanj.
POPOLN PRELOM POGAJANJ Z AN-GLEŠKIMI RUDARJI
LONDON, 22. Agencija «Reuter» naznanja, da so se pogajanja med lastniki angleških premogokopov in zastopniki ru dar je v razbila.
Rusko-nemška pogajanja
BERLIN, 22. Berlinska vlada je strogo pazila, da se v novi pogodbi opusti vse, kar bi se moglo razlagati kot dvojna politika. Vsebina in izražanje je izrecno v skladu z izražanjem lo-camske pogodbe in z dolžnostmi, ki izvirajo iz pakta o Družbi narodov. Zato se bo ves svet, pa tudi Praga, lahko uveril po objavi ruslco-nemške pogodbe, da je dogovor popolnoma nedolžen in da nima nikake osti proti komurkoli. Nemški zunanji minister je tudi v zbornici opetovano izjavil, da ni mod Nemčijo in Rusijo tajnega dogovora. Te izjave je podal brez sleherne zeu-hrbtne misli in zato bo berlinska vlada pogodbo, ko bo sklenjena, tudi objavila.
Med obema državama obstojajo Še diference, za katere*za enkrat ni mogoče najti rešitve, tako da še ni mogoče reči, ali in~fcdaj bo prišlo do sklepa pogodbe.	___
Novi boji v Siriji
LONDON, 22. «Times» javlja, da so se Francozi umaknili iz Medžela in imeli pri tem 1500 mrtvih in ranjenih. Druži zatrjujejo, da Sueida ni padla, temveč da bi potrebovali Francozi najmanj dvakrat toliko čet, če bi hoteli Druze pregnati rz te postojanke. Pričakujejo, da bo Saud, ki trenotno ustanavlja kalifat v Hedžasu, v najkrajšem času udejstvil svoje simpatije za arabsko nacijonalno gibanje. Na okopih okoli Damaska se neprestano strelja. V mestu samem je prišlo do številnih opustošenj.	_
Prijateljstvo med Rusijo in Turčijo
ANGORA, 22. V torek se je na svečan način praznovala otvoritev novega poslopja, v katerem bo imelo svoje urade poslaništvo sovjetske Rusije. Sovjetski poslanik in turški minister zunanjih zadev Tevfik Rušdi bej sta v svojih govorih naglašala, da bo okrepitev rusko-turških prijateljskih vezi gotovo utrdila tudi svetovni mir, ker bodo te prijateljske vezi pokazale, la imata obe državi miroljubne namene.
DNEVNE VESTI
Mil ietoit! DilmilK Rima
Kakor po vseh drugih krajih Italije, tako se je tudi v Trstu praznovala v sredo obletnica ustanovitve Rima, obenem pa je bil ta dan posvečen tudi praznovanju dela.
Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo po ulicah opažati precej živahnosti. Mesto je imelo prazniško lice: trgovine so bile zaprte, delo v tovarnah in ladjedelnicah je počivalo, na oknih so bile razobešene zastave.
Pred sedežem sindikalnih korpora--cij v ul. Bellini so se sindikati poraz-vrstili v dolg sprevod, ki se je ob 10. uri in pol pričel pomikati po nabrežju Car-ciottl. Na čelu sprevoda je korakala godba «G. Verdi», kateri so sledile v daljših presledkih še godbe nekaterih drugih sindikatov in korpo racij. Sprevod se je pomikal po trgu Unita, po korzu, prišel na Goldonijev trg in krenil nato na ul. XX Settembre. Pred gledališčem Rossetti sta si ogledala sprevod general Monesi in poslanec Riecardi.
V gledallŠCu se je bila zbrala velika množica meščanov, katerim je cav. Liverani predstavil uradnega govornika, on. Riccar4ija. On. Riccardi je v
svojem govoru očrtal pomen praznovanja, govoril je nato o delovnem vprašanju *in o disciplinaciji socijalnih slojev. Naglašal je, da je Italiji potrebna ekspanzija. Vse, kar je za to potrebno, se bo doseglo brez pokanja topov in brez prelivanja krvi. Treba je le, da se v duši naroda nanovo obudi zavost kolonijalnega carstva. Govorniku so poslušalci burno ploskali. Proslave v gledališču Rossetti so se udeležile vse mestne oblasti in osebnosti.
Ob 17. uri se je v gledališč j Verdi vršilo predavanje v svrho kolonijalne propagande. Gledališče je bik. polno občinstva. Prisotni so bili tudi gen. Montanari, poveljnik artnadnega zbora, prefekt gr. uff. Gasti, župan sen. Pi-tacco, škof Fogar, generala Pugliese in Monesi, on. Ricci, glavni podtajnik la-šistovske stranke in številne druge osebnosti.
Zborovanje je otvoril župan sen Pi-tacco. Predstavil je poveljnika Ron-Jcaglija, ki je obširno govoril o koloni-jalnem razvoju Italije. Fašizem hoče, J je naglašal govornik, da bo italijanski delavec delal pod italijansko zastavo; preprečiti hoče, da bi italijanskega delavca izkoriščali tujci. Za udejstvitev tega načrta pa so potrebne kolouiie.
■EDINOST*
V Trstu, dna 23. aprila 1921.
.^Treba je v že obstoječih italijanskih kolonijah urediti vse tako, da se bo tam naselilo kar največ delavstva, in poskrbeti treba tudi, da se bo kapital v zadostni meri investiral v kolonijalna podjetja, kajti le na ta način bo mogoče pravilno usmeriti produktivno silo naroda. Orisal je položaj in življenjske pogoje v ital. kolonijah ter očrtal delo, ki ga je izvršila sedanja vlada na tem polju. Pozival je končno, naj Trst s svojim trgovinskim brodov-jem tudi sodeluje pri veliki kolonijalni zgradbi, ki jo je treba ustvariti.
Poveljniku Roncagliju so prisotni burno ploskali.
Tekom proslave je prišlo med fašisti do incidentov, o katerih je bilo objavljeno sledeče poročilo:
« Včeraj zjutraj ob 11. uri je prispel semkaj on. Renato Ricci, glavni podtajnik fašistovske stranke in izredni komisar za tržaško pokrajino.
«Po govoru on. Riccardija v gledališču Rossetti je prišlo do nekaterih manjših incidentov, katere je on. Ricci, ki je osebno posredoval, takoj in energično potlačil.
«Popoldnc je poveljnik Roncagli imel v gledališču Verdi zanimiv govor o kolonijalnem vprašanju.«
Novi predpisi o uvozu blago na Čehoslovaiko
Cehoslovaško trgovinsko ministrstvo je odredilo, da mora biti od 21. aprila dalje blago*VI. vrste (imena 23-33) čehoslo-vaške carinske tarife, t. j. žito (pšenica, rž, ječmen, oves, turščica itd.) slad, zelenjava (bob. grah, leča itd.), moka (pšenična, iz zelenjave in riža) ter vsi drngf mleti proizvodi in riž, katero se ima uvoziti na Čeli^slovaško, opremljeno s potrdilom o uvozu, katero mora biti izdano od trgovinske zbornice dotičnega kraja in potrjeno od pristojnega Čehoslovaškega konzulata.
O blagu, ki je bilo poslano iz prekomorskih krajev pred objavo tega odloka, bo odločilo v vsakem posameznem slučaju čehoslovaško trgovinsko ministrstvo.
Opozarja se, da se blago, ki bi prišlo brez potrdila o izvoru, ne bo moglo razca-riniti.
Čehoslovaški generalni konzulat v Trstu daje vizume proti konzularni pristojbini na potrdila o izvoru izdana od trgovinskih zbornic v Benečiji (razen veronske), Julijski Krajini, na Reki in v Zadru. Uradne ure od 9—12. _
S. PRZYBYSZEWSXI: «ZA SREČO«
Silna drama, ki je preteklo nedeljo tako sijajno uspela, se ponovi v nedeljo ob 4. popoldne zadnjič v tej sezoni. Pri igri stopijo najboljše moči «čitalnice»: Sila, Terčič, Orlova in Stepančičeva. Igro režira A. Širok. Inscenacija A. Černigoja. — Opozarjamo naše občinstvo, da bo to zadnja predstava «&i?alnice» v tej sezoni. Kdcr si hoče ogledati nekaj res dobrega in lepega, ta ne bo manjkal. Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. — Otrokom vstop zabranjen.
A. FUNTEK: «TEKMA»
V nedeljo, 25. t. m., uprizori dramatični odsek S. D. «Obzor» to krasno dramo ? treh dejanjih. Igro režira g. Kras Vlado. Po premaganjn raznih težkoč se je omenjeni dram. odsek zopet oprijel dela. Zato upravičeno pričakuje, da ga naše občim stvo s svojim nedeljskim posetom vzpodbudi k na d al j nem u delovanja. Igra prične točno ob 29.36.
Oruilvtna. vtsti .
—	-Čitalnica«, dram. odsek. - Nocoj ob 8,30 vaje.
—	^ K. N. Tommaseo. Danes ob 19. uri
vaje ideiania v društvenih prostorih.
Načelnik.
—	Z. M. D. V nedeljo ob IS. uri IV. redni občni zbor.
—	Veriilkacijski odbor S. U. Danes točno ob 20.45 seja.
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE
T. V. NOGOMET.
Odobrene tekme: I. div.: «Prosveta» -*SoIkan» 6:1, «Gorica» - «Obzor» 1:1, *Zarja» - «Sparta» 4:2.
II. div.: «RocoI» - «Primorje» 2:1 (for-fait).
Nedeljske tekme 25. IV. 192«.
Igrišče Obzor, ob 14. uri: Prosveta-Zarja; I. div.: igrišče Obzor, ob 16. uri: Obzor -Adria; igrišče Gorica, ob 15. uri: Gorica -Sparta. — II. div.: igrišče Adria, ob 12. uri: Adria - Tommaseo- — Načelnik T.V.N. g. Kras.
S. U. TEHN. VOD. LAHKE ATLETIKE
Cross Country se prenese na nedeljo H. majd radi tehničnih ovir. Vpisuje -se lahko do srede 5. maja. — T. V. L. A.
S. D. «ADRIA«
Danes točno ob 8. uri Članski sestanek v društveni dvorani. Na dnevnem redu je razen drugih, istotako važnih zadev, tudi predavanje športnega vodje. Tema: O higijeni sporta z ozirom na njegove različne panoge. — Kolesarji naj se gotovo udeleže sestanka in naj prineso s seboj vsak po dve sliki za izkaznice. G. Werk je osebno vabljen. Predavanje je dostopno tudi simpatizantom. — V nedeljo zjutraj odpade training nogometa in lahke atletike.
«Obzor» - « Adria*
(nedelja 25. t. m. - Igrišče «Obzora» v Rocolu.
Odločilna za usodo prvenstva prve divizije bo revanša med tema dvema četama. Že večkrat stavljeno, kočljivo vprašanje, kdo bo zmagal, nam zopet stoji pred očmi, §e enkrat nerazrešljiv vprašaj — posledica? Nestrpno pričakovanje nedelje in tega kar nam bo ta prinesla. Zadostuje le površen pogled v redovanje in videli bomo, da je gornji vprašaj popolnoma utemeljen.
Kdo ho zmagal? Kateri dveh plemenitih borcev bo odnesel lavor zmage z bojišča? Turna tekma, katera se je odigrala na igrišču v ul. Calvola, nas ni v polni meri zadovoljila, oziroma neodločni izid 1:1 nas
ni zadovoljil. Do li tudi nedeljsko srečanje izpadlo kot vsa prejšnja — neodločeno? Naj odgovore za nas črno-modri «Obzoraši», ki utivajo prednost lastnega igrišča, ki pa Imajo nasprotnika kot je «Adria» v zavidanja vredni farmi. Poleg neštevilnih stav vzbuja občno pozornost način, ■ katerim se nekateri «*upporters» pripravljajo na ta odločilni dan. Predvideva se namreč naval številnega, glasno razpoloženega občinstva, ki se mu bo nudil poleg športnega (ta je že zagotovljen!) vseobči užitek. Pred to tekmo, ki prične točno ob 4. uri popoldne, se bo odigrala prvenstvena tekma «Prosveta» - «Zarja». Slednja prične ob 2. uri.
V	nedelje vsi na inriftče <Okzora> v Rocolu (Rozzol in Valle) naaproti gostilni «Nichetto».	M. M.
Hazens <Adria« - «Psnziana» 5:1
Dolgo že nisem videl «Ponziane» na igrišču, vendar smatram za nekaj velikanskega njen napredek v tem Času. Opom niti moram, da rezultat ne odgovarja tekmi — «Adria» je zastreljala nebro? prilik — pravo profesijonistično streljanje napadalnega centra je spravljalo v nevarnost vrata — Štirje navpični, dva povprečna kola — to znači — smola. Kar je resnično dobrega na Četi «Ponziane» je njena žilavost in vztrajnost, v ostalem ji manjka še zelo mnqgo do resnične fair-igre hazene. Nepravilno kritje, kratko pasiranje, ostro napadanje ogroža eleganco, katero mora imeti hazena. Za «Adrijo» Je bila ta tekma navaden, toda dober training — navzočni g. trainer je izpreminja! sestavo med časom igre. Izprememba je bila le notranja — zadnje minute na pr. je napadalni center igral v backu. Forma «Adrijašic» je lepa — dolgi počitek za dobo zime ni mnogo škodoval skupnosti, vendar bi «Adria» zamogla pokazati veliko več, ako bi imela pozimi notranje traininge v kaki dvorani. Start na žogo idealen, karakteristične nizke pasaže Ko-cjančičeve III. Izborno poznavanje pravil igre in krasne .finte. Igra «Ponziane» primitivna, močna. Zmaga «Adrije» reelna, toda premajhna.
Prvi Čas v ravnoteži po razpoloženju, pod poveljstvom «Adrije» po vrednosti. Igra živa, ognjevita. Precej Časa kolebanje z enega i?rr18fca na drugo — «Ponzia-na» uporablja preveč igro odbijanja z roko. V kratki vezavi pod vrati «Ponzia-ne» skorta Anica z lepim reverzom. Publika glasno odobrava njeno igro. Aplav-dirana je vratarka «Adrije», g. čičeva I. Drugi reverz Anice zopet prebije vrata «Ponziane» Tempo navzlic temu ostane isti. «Ponziana» shrani hladnokrvno tudi tretji goal Anice. Čez par minut skombinira «Ponziana» zmešnjavo, ki jI doprinese lep goal, s katerim je rešila čast čete. Komaj dobro minuto za tem odgovori Olga, ki skorta s strašnim strelom.
V	drugem polčasu skuša «Ponziaaa» uveljaviti težko igro napram tehniki «Adrije». Razpoloženje obeh čet je bojevito, lepo. Igra se odprto — strel za strelom ogroža vrata «Ponziane» kakor tudi «Adrije». Vratarka «Ponziane» je v lepi formi, Kocjančičeva pri «Adriji» istotako. Se enkrat ima Anica priliko, da skorta. Zopet z reverzom, kateremu vratarka ni kos. To je zadnji goal dneva. Trainer «Adrije» spremeni sestavo in spravi Vilmo v napad. Vratarka, ostro preizkušena po strelih Anice, z.lahkoto odvrača strele Vilme.
Sodnik g. Kravos. Nadvse dober in nepristranski. — Skupina zmagovalka: Kocjančičeva, Vilma, Anica II, Mili Bergin-čeva, Anica I, Kocjančičeva III, Zigon Olga.	S. R.
S. D. «Adria» - D. K. «N. Tommaseo* Nedelja 25. IV. 1926.
Prvak druge divizije je v nedeljo v go-steh pri «Adriji» na njenem igrišču. Ta tekma za prvenstvo druge divizije prične točno ob 12.
Hazena «Adria® - «Primorje»
V	nedeljo se srečata na igrišču «Adrije» v prvi prvenstveni tekmi imenovani četi. «Primorje» bo za našo publiko še popolnoma bela vrana, zato bo tekma izredno zanimiva. Začetek točno ob 14. uri
S. D. -Adria.
Vsaka četa, ki gostuje na igrišču «Adri-je» s kako drugo Četo, se poziva, da položi pred tekmo 15 lir za vporabo igrišča.
pomoč ljudi, ki so vrata šiloma odprli. Bernardinijeva je letala sredi sobe na tleh v široki luii krvi; bila je silno bleda in le njeno slabotno ječanje je pričalo, da še živi.
O dogodku je bila takoj obveščena rešilna postaja, odkoder je kmalu prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da je
Bernardinijeva skoro izkrvavela; da je ostala še nekaj minut brez pomoti, bi bilo po nji. Nesrečna ienska je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v zelo nevarnem stanju v kirurgičnl oddelek.
Nevaren padec.
V vili Giorgiadis v ulici Stuparlch se je včeraj popoldne pripetila buda nezgoda, katere je bil žrtev 15-1etni elektrotehnični vajenec Jordan Matejka, stanujoč v ulici Industria - Chiarbola sup. št. 6. Matejka je v družbi nekega drugega delavca popravljal električno napeljavo in je pri tem poslu stal na odru, visokem kakih pet metrov. Radi neprevidne kretnje je dečko izgubil ravnotežje, padel z odra ter pri tem zadobil hude zunanje in notranje poškodbe. Z nekim javnim avtomobilom je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je po prvi pomoči moral tudi ostati. Njegovo stanje je precej nevarno.
Trda pest.
24-1 e t ni pomorščak Diamal Izek, vkrcan na nekem angleškem parniku, se je pred-sinočnjim okoli 21. ure iz neznanih vzrokov spri na trgu Studi z nekim neznancem, in čeprav je bil «v rožcah», da je komaj stal po koncu, se je spustil z njim v dvoboj na pesti. Neznanec je moral biti pač dobro izurjen v boksanju in brez-dvomno je imel tudi izredno trdo pest, kajti Izek je kmalu ležal «knock-out» na tleh z okrvavljenim obrazom in zlomljeno čeljustjo. Dočim jo je neznani boksar od-kuril, se je Izek privlekel do klopi v javnem vrtu, kjer sta ga pozneje našla dva mimoidoča mladeniča, ki sta poklicala na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Po prvi pomoči je bil Izek prepeljan v mestno bolnišnico.
DORNBERG
Tukajšnje prosvetno-bralno društvo priredi v nedeljo dne 25. t. m. igro v treh dejanjih «Tri sestre». Vsi, ki bi radi poštenega rasVedrila, ne zamudite priložnosti ln pridite k nam v Zalošče. V slučaju slabega vremena se bo vršila predstava osem
begi dni
pozneje.
DAROVI
Za DijaAki krožek N. Tommaseo so da* rovali: g. dr. G. V. L 10, g. Z. J. L 5, g. Kovač Gaetan 15, g. N. F. 10, g. F. N. 5, g. A. Stojkovič ob priliki dijaške prireditve daruje L 5, ker mu je nastop «fratov» ugajal.
NarotaJte In Urite „EDINOST"
Bonna poročila,
DEVIZE:
Trsi, 22 aprila. Amsterdam od 995.— do 1i>j0 — Belgija md 83.-do ; Pari* 83.25 do 83.75 London od 120,82 do 120.92 ; New York od 24i0 do 24.87; Španija od 355.— do 35*.— ; Švica od 4T9-- do 481.—; Atono od 30.— do 30.75 Berlin od idO— do 594.— ; Bnkaroit od 0.50 do 10.— Praga od 73.60 do 73.8*: Ogrska od 0.9347 do 0.0360; Dnnaj od —.850 do —Zagreb od 43.80 do 44.05.
Beneč^ske obveznice 70 5).
VALUTE:
Trst; 22. aprila. Avstrijske krone od 0.0348 do 0.0352 : dinarji od 43.40 do 43.90; dolafji od 24.75 do 24.K5; novci po 20 frankov od 94.— do 97.— funt Sterling od 120.70 do 120.90.
MALI OGLASI
PSE, mlade, fermače, izvrstne pasme, pro-
ine pas
da Edvard Zvanut, Lozice, St. Vipavi.
Vid
pn
GLASOVIR v dobrem stanju proda Edvard Žvanut, Lozice, St Vid pri Vipavi.
582
HlfiNA, sposobna vseh del, z dobrimi spričevali in referencami dobi službo pri
zakoncih samih. Via CommerciaJe 47.
5*3
SOBARICA-kuharica, ki bi prevzela vsa dela in gospodinjstvo družine dveh oseb, se išče za takojšen nastop. Predstaviti se s spričevali. Calimani, Largo Boschetto 558.	584
HIŠNA se išče za vilo v Grijanu. Predstavi naj se v Trstu. Viale XX Settembre.i, vrata 10.	585
BRIVSKI pomočnik, poldelavec, se sprej me takoj v stalno službo. Guardiella št. 1201. 58«
KOČIJA, grumirana, zaprta kočija, V■ nj, oprema in dovoljenje se prodaj-j rad odhoda za L 6500. Garibaldi 29, vrata 6.
588
HIŠA it« 217 (vi. št. 313 z. t. 2«) v Dolini, z dvoriščem in vrtom, se proda potom prisilne dražbe pri tržaški preturi 20. t. m. ob 10. predpoklne. Cenilna vrednost L 7.300, najmanjši ponudek L 38S3.r>0. Podrobnejši podatki v sodni pisarnici in pri odv. dr. Josipu Wiifanu.	5*5)
BABICA, avtorizirana, sprejema noseča, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
• .	541
li tržaškega življenja
S strupom in z brlvno britvo. - Kako sta dve obupani ženski hoteli končati svojo Življenje.
V svojem stanovanju v ul. Lloyd St. 16 je 26-letna dninarlca Herminiaja Maram-pon predvčerajšnjim opoldne izpila s samomorilnim namenom precejšnjo količino oetove kisline. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga njeni domači poklicali na pomoč, je nesrečni deklici izpral želodec ter jo dal na to prepeljati v mestno bolnišnico, kjer se sedaj nahaja v zelo nevarnem stanju.
Zdi se, da so Maramponovo privedle do obupnega koraka nesrečne družinske razmere.
— Značilen za s'edanjo stanovanjsko krizo je vzrok, radi katerega je hotela v smrt 29-letna Ada Bernardini, žena poštnega uradnika, stanujoča v ulici Scussa št. 7. Včeraj opoldne ji je mož pri kosilu povedal novico, da je službeno premeščen v Milan in da mora nastopiti tam službo že v prvih dneh maja. Ta novica je Ber-nardinijevo zelo neprijetno iznenadila, kajti ženska se je bala, in gotovo ne neupravičeno, da bo v Milanu, kjer je stanovanjska kriza posebno pereča, zelo tež? ko našla stanovanje. Ako bi se ji pa to vendarle posrečilo, je vedela, da z moževo siromašno plačo ne bo mogla plačevati brezdvomno visoke najemnine, dočim je tu še zaslužila s stanovanjem, ker je imela podnajemnika. Skrbi radi teh posledic moževe premestitve so pripravile Bernar-dinijevo do obupa, v katerem se je odločila k žalostnemu sklepu, da konča z življenjem. Okoli 15. ure, ko je mož odSel v službo, se je zaprla v sobo ter si z brivno britvo prerezala žile na zapestju in komolcu desne roke. Cez nekaj časa je podnajemnica Antonija Clemen, ki se je ta čas mudila v kuhinji, začula iz sobe bolestno stokanje. To jo je prvi hip zelo iznenadilo, ker je mislila, da jo gospodinja Sla z doma. Toda končno, ko se je prepričala. da io uho ne vara. je poklicala na
Vesti z GorISkega
LJUDSKO OLEDIME - TRGOVSKI DOM Jutri v soboto se ponovi imenitna in zadnjič z najvofjtm uspehom uprizorjena komedijo v treh dejanjih SckSnfcerr-Skr-bhšsA «Zeml|a». Snov lgd Je vzeta iz Kofiaft. > kmetske®« življenja In na kaj lahek in ljubo* način prikazuje km«teko dufio, ki jo tako silno spo Jona z naravo^ s svojo lastno Mplja Uprizoritev nam nudi de-JtaJ umetniškega užitka, združenega z zlatimi nauki za vsakogar — meščana in deielana — tor zamora nas dostojno in prav prisotno zabavati
Začetek točno ob ti. uri. ReHra Košata.
Konkuruno postopanje in kredit goriških trgovoev
Izvanredno konkurzno postopanje izpeljano po avstrijskih odredbah v začetku svetovne vojfte je Se vedno pri nas v veljavi s svojo v večini slučajev, komaj 15% poravnavo dolgov.
Ni čuda, da je to izvanredno stanje speljalo v skušnjavo poleg res potrebnih slučajev, tudi marsikaterega ne preveč tankovestnega trgovca.
Posebno zadnje Čase je Število poravnav silno narastlo, ker dotičniki predvl-. devajo konec tega stanja ravno na podlagi zahtev solidnih trgovskih slojev.
Velike dobavljalne tvrdke iz notranjosti Italije so začele namreč gledati z nezaupanjem na trgovino v naži deželi ravno spričo tako pogostih, zanje katastrofalnih ; poravnav; upravičeno stavijajo radi tega one vsem našim trgovcem težje pogoje pri dobavljanju blaga ali pa sploh odklanjefjo vsak kredit.
Seveda je pa mnogo teh predkonkurznih ■ poravnav nastalo radi hude denarne kri- ! ze, ki muči celo deželo, že mesece. Celo' stanovi, ki so bili navajeni na redno plačevanje svojega zaslužka, zaznamujejo! celo vrsto terjatev, in ne dajejo prav velikega upanja na izplačilo; celo zdravniki in zobozdravniki izvršujejo že svoja dela na kredit. Grosisti z manufakturo in kolonijalnim blagom ter trgovci z raznovrstnim drugim blagom, ki ga dobavljajo v večji množini manjSim osebam na dežaR se nahajajo v precejšnjih zadregah, ker je vsled denarne krize skoraj nemogoče izterjati denar za dobavljeno blago. Po drugi strani pa pritiskajo nanje tvornice ter' velike dobavljalne tvrdke iz notranjosti države, da zadoste svojim denarnim obveznostim napram njim. Visoka obrestna mera za izposojeni denar, davek na premično bogastvo (rlcchezza mobile) ter par konkurzov malih klijentov na deželi jih sili k poravnavi. Pri vsem trpi najbolj sloves in kredit trgovskega stanu in dežele.
Zato ni čuda, da so vedno bolj gosti glasovi in spomenice na vlado, ki zahtevajo odpravo predkonkurznih poravnav. Skoraj že vse nasledstvene države po bivši avstro-ogrski monarhiji so že odpravile ta vojni preostanek, le še pri nas je ostal. Kot izgleda, bo tudi pri nas v kratkem izginil. Morda so, poleg drugih razlogov, tudi prav posebno številne poravnave zadnjih dveh mesecev jasen predznak, da se nekaterim mudi.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi soprog, oče in brat
FRANC ČEH
dne 21. t. m. ob 22. uri po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreh dragega pokojnika se bo vršil jutri, v petek, 23. t. m„ ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti.
Sežana, 22. aprila 1926.
žALUJOdl OSTALI.
[ - . . ■ _ V"; Ar"; 'V	ISErsiSaaSSES	
		
		Ejiill
ZAHVALA
Podpisani si štejejo v dolžnost najtople-je zahvaliti se vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali sočutje ob prebritki izgubi naše drage
Marine Baudaž
Posebno se zahvaljujemo sostanovalcem ter vsem onim, ki so spremljali nepozabno pokojnico k večnemu počitku. Srčna hvala vsem, vsem. k Trst, dne 22. aprila 192«.
Ivan Bandaž, svaki in sorodnik.
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod
TrpoŠki sok izdelan v lekarni Castella-novich, Trst via Giulia ni 42, posebno priporočljiv za starejše proli poapnenju Žil, revmatizmu in vsem drugim boleznini, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in Je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se
sam v lekarni Castellanovich._5" 1
POŽOAl Specialen slovenski tečaj moškega in daniskega krojenja za Slovence iz zasedenega ozemlja. Vsak krojač, šivilja ali nešivilja ima priliko točno vsaki podobi v modnem listu, na vs mero naučiti se krojenja po lahko zumljivem sistemu, ki je prei/ku-oi oblast, konces. «Krojni akademiji» Starem trgu št. 19, I. v Ljubljani, v čaju, ki se prične 8. maja. Šola izdaja modne liste po najnovejši modi za krojače in šivilje s priloženim točnim slovenskim poukom, da more vsak krojač ali šivilja po teh modnih listih krojiti ali dobiti zaželjeni kroj po podobi. Cena modnim listom je Din. 120 z veliko stensko tablo. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev po vseh merah in podobah. Učeni, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobijo lako pouk potom pošte s slovenskim učnim zvezkom. Informacije daje «Krojna akademija», Stari trp,
po
ko
te-
st. 19, Ljubljana.
5«

Najin nadvse ljubljeni sinček
MARIJAN
se je nocojšnjo noč pridružil nebeškim kri-latcem.
Pogreb najinega nepozabnega angeljčka se bo vršil jutri ob 3. uri popoldne. V KANALU, 21. aprila 1926.
J. Kristijan in
ZAHVALA
Vsem onim, ki so sočustvovali z nama ter spremljali najinega
MARIJANA
na zadnji poti ter osuli njegov grob s svežim pomladanskim cvetjem, izrekava lem polom najsrčnejso zahvalo.
Posebno se spominjava z vso hvaležnostjo zdravnika dr.ja Alojzija Canrioniere, ki je nama stat požrtvovalno na strani.
Anica Baudaž
1
bllxu Zagreba, Hrvatsko. Termalne kopeli in blatno zdravljenje revmatlzma, protioa, ischiasa, ženskih boleznih i. t. d. Stanovanje in popolna oskrba od Din. 50.— do 80.— dnevno ia osebo. Pred sezljo ln po tezlji posebni popusti. VojaSka godba in druce zabave. Lastna električna razsvetljava. (403)
Pojasnila ln prospekte potom ravnateljstva Krapinskih Toplic S. H. S.
Najboljše blago se kupi
v prodajalni Corso 20
po tledečfh cenah: 366
Covercoat	42 — 58 — 66 — 74 — 90
Petin&to	51 — 38 — 67 — 85 — 34
CrSpe	75 — 81—68 — 52 — 88
Gabardine	77 — 63 — 89 — 55 — 85
Sentan	20 — 25 — 30 — 45 — 80
Hlače	33 — 47 — 52 — 75 — 90
Pocivlake	21 — 26 — 28 — 15 — 80
Gardat	15 — 18 — 22 — 31 — 40
Zobozdravnik
M. D, dr. D. Sardoč >
specijalist za ustne in zebne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via H. R. fmbriani 16,1. (prej Via S. (M)
g	od 9-12 in od 3-7 452 g
KRONE
po L. 2.10 komad
Zlato, kriliasti. platia. ZO-kronske zlate komaje
kupuje in plačuje po najvišjih cenali
Albert Povh — urarna
Trsti Via Maizinl 46 idl
PODLISTEK
JULES VERNE:
(57)
Skrivnostni otok
—	Toda, če pomislite, vse! je odgovoril Pencroff in skomizgnil z rameni. Sicer pa pride dan, ki nas bo rešil o dtu.
—	In morda celo prej, nego si mislite, prijatelji, je rekel inženir, vsaj če leži otok Lincoln v neveliki oddaljenosti od kakega obljudenega otočja ali celine. Nimam nobenega zemljevida Velikega oceana, toda slika južnega dela mi je ostala prav dobro v spominu. Včeraj dognana fiirlnska lega nam dokazuje, da Ima nafi otok proti vzhodu Novo Zelandijo pred seboj, na vzhodu pa obalo Chile. Obe deželi sta kakih 6000 milj daleč narazen. Treba je Se ugotoviti, na kateri točki te obširne morske površine leži naš otok. To bomo zvedeli fz zemljepisne dolžine, ki Jo bomo določili, tako upam, precej natančno.
—	Ali ni Pomotam otočje ono, ki je po
la po 1200
mo-milj
naši širini najbliže nam, je vprašal Har bert.
—	Da, je odgovoril inženir, toda jem računu smo od tam kakih oddaljeni.
—	In na ono stran? je vprašal Nab, ki je z napeto pozornostjo prisluškoval pogovoru, ter pokazal z roko proti jugu.
—	Na ono sjran ne leži nič, je odgovoril inženir.
—	No torej, Cir, je rekel poročevalec, če leži otok Lincoln dve do tristo milj od Chile ali Nove Zelandije...
—	Potem, ga je prekinil inženir, si sezidamo namesto hiše ladjo, in mojster Pencroff jo bo vodil...
, — Ha, gospod Cir, se je oglasil mornar, Imeli boste dobrega kapitana, če se vam le posreči napraviti ladjo, ki bo mogla kljubovati morju.
—	To se bo zgodilo, čt je potrebno U jp odgovoril inženir.
Tako so se pogovarjali ti možje, ki niso nikdar obupali, medtem pa se je bližala ura, ko so imeli opazovati eolnee. Kako si bo Cir Smith pomagal pri določitvi pol-
dnevnika, ko ni imel pojfebnih priprav? Harbert ni zmogel na noiien način razrešiti te uganke.' Potniki so bili zdaj Sest'milj daleč od kaminov, blizu tistega kraja med sipinami, kjer so našli inženirja po njegovi čudežni rešitvi. Na tem mestu so se ustavili in pripravili vse potrebno za /a-juterk, ker je manjkalo samo še pol ure do poldne. Harbert je šel k nekemu bližnjemu potoku in prinesel vode v vrču, ki mu ga je dal Pencroff. Med temi pripravami je Cir Smith uredil vse potrebno /.a svoja astronomska opazovanja. Izbral si je na pesku ravno ploskev, ki jo je umikajoče Be morje tako zgladilo, da je bila ravna, kakor ledena plošča in da ni niti eno zrnce ležalo više od drugega. Ce je bila ploskev popolnoma vodoravna ali ne, nI bilo v tem slučaju važno, če je bil šest-nožni drog, ki ga je inženir postavil po-koncu, natančno navpičen. Nasprotno, inženir ga je celo nagni) nekoliko proti jugu, to je na nasprotni 9trani solnca. Ne smemo namreč pozabiti, da je otok Lincoln ležal na južni zemeljski polobli in zato je solnce prehodilo svoj dnevni lok nad severnim, ne pa nad južnim obzorjem.