210. številka. LjuMjana, četrtek 16. septembra. Vllh leto, 1875«
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja >K*k daa, isvieniši ponedeljke u* dneve po praumkih, to,- velja po poitl projeuian, za avatro-ogerako deželo za celo loto 16 goid., za poi leta 8 g< d. za četrt tet* 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 srold.. za četrt leta 3 jrold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za poUlfanie na dom so računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt !eta 2 gold. 50 kr., po poitl preieman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Čotiristopne
peiit-VTBte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopioi aaj se izvole frankirati. — Kokopisi se ae vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opiavništvo. ts tr»t"<> naj so blagovolijo pog^javj naročnine, reklamacije, ow» Ugf „ j, ndministrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hh 1
Z jugoslovanskega bojišča.
Iz SpljeUi 15. sept. [Izv. teleg. nSlo-venskemu Narodu", j Pri Nabresci so bih Turci pobiti; 130 je mrtvih, 200 ranjenih in zajetih. V »soboto so prijeli vstaši 2 bataljona idoča proti Trebinju. Prvi bataljon je bil razgnan ostavivši vse. Vstaši so dobiii 80 konj, ostalo posekavši in uniĆivši. Broj mrtvih je nepoznat.
Pri Starej Gradiški v Bosni so bili
10. t. m. vstaši izdani in je bila jedua četa res tepena. 1500 Turkov je zasačilo 300 vstašev m jih obkolilo. Voditelja vstašev Pe-cija in Ostoja bta, ko je bil bo) izgubljen, s 50 možmi vzdrževala Torke, drugi vstaši so se umakni i pod Kozaro. Borba je morala biti ljuta ua »mit iu življenje, ker palo je 220 Turkov, Vbtaaev 80, mej temi oba vod:telja Pecija iu Oatoja, a ranjenih so mnogo pripeljali putem v bolnice. Oatoja in Pecija sta se hitela iz boja reiiti preko Save na avstrijsko btrao, ali Turki so v čoln za njima streljali iu v čolnu na Savi ju je za delo simtuo zrno.
Boj se je blizu Staie Gradiške v Pro-zari planini tudi 12. t. m. cel dan boril, a „Obzor" ne ve še, kak je bil izid, le toliko ve, da so se Turki zvečer pojedinice vračal:, so mt rda bili torej razkropljeni.
Telegram od 13. sept. poroča: Sinoči so vstaši v Prozan razbili Turke. Turki so več voz raujenih peljali v Baujoloko.
Okolo Kostajnice pak so bili tudi ohtn boji, ker v turško Kostajuico  80 pripeljali
11. sept. na treh vozeh mrtvih Turkov in pet
Višje dekliško izobraževaiišče v Cr.iGj gori.
PozorLost vse Evrope se obrača sedaj na slovanski jug, na vstajo v Hercegovini, v Bosni in kmalu morda še diugod. A nazori posameznikov, kakor i celih držav si v tem nijso povsem jednaki. Nahaja ne jih še mnogo, in to mej poucmčeuimi Slovani, kojim bi mnogo bolje ugajalo, ko bi poginula vsa uboga raja j vsaj bi oni potem ne imeli slrahu pitd njo, ter bi po svojej domišlja vesti lagJje sii-li gcruuauizac.jo nuj slovanskem ljudstvom. Nu, se >č, da uepojde! — Ves up v.stačev pa se obrača na Srbijo in Cino goro, izm»:) kojih je poslednja se najmanj znana. Da pa vsak lehko vidi, da bc sme i im (iibttvati k civiliziranim deželam, dovoljujem si, čitatelje, posebno pa čitateljice slovenske opozoriti na izjave nemškega p:satelja, koji je pred tremi meseci pisal v neki nemški list sledeče:
voz turških ranjevcev, Turki so v Kosta j niči v velikem strahu.
Iz Uajevasela se javlja 11. t. m.: Uporniške čete so se pokazale okolo Brčke.
„Obzoru" se iz Rajeva sela telegralira: Turki so popa Aleksa tepli in ga vlekli v IJrčku; tam so starcu turški otroci brado pulili in javuo ga paovali.
Politični razgled.
XtP<Tt *1»JI t?  *Š v le« IP
V Ljubljani 15. septembra.
Pod naslovom: napredek v
Avstriji" piše „Pohtik" mej družim sledeče : „Ako zasledujemo obnačanic neke tako zvane ustavoverne stranke, posebno pa nekatere decembristične liste, studiti se mora vsakemu pruska propaganda v Avstriji, in človek bi mslil, da res živimo v kakej pruskej provinciji. Zuiirom večji postaja koketirauje z „zniagovalno" Nemčijo, oziroma Piusijo. Ne zadostuje še, da uže vihra,o nemške zastave, ua severnem Češkem in da demonstrativno praznuje Sedauovo svečanost po tophcab, kakor v Karlsbad, temveč avstrijski Svabi koledvajo uže po Nemškem in očitno žalu jejo, da nijso Nemci, kakor oni v „rajhu,u in da je pikelbavba noša, katero morajo priznavati kot tujo. Nij tedaj čuda, da se pruski naseljenci v Avstriji čutijo kakor doma in jim prirastle državne občutke demonstrativno trosijo. Najbolj čudno je pak, da so to agitacijo ravno na Duuaji pričeli in da je tudi ravno v glavnem mestu Avstrije pridobila takov odmev. Osnovano društvo Nemcev iz „ra|ba,u katero se zove „Germania,u hotelo je napraviti velikansko svečanost 2. septembra, katero pak je vendar zabranila polioija. To nij bil tak ml . rec za nje, a vendar je gotovo,  da v višjih
„ Višje   izobraževaiišče  v   C nej gori H bode vzkliknil maisikdo,   čitajoč  ta nap s;
se ve, da sem uže ćul, ka se pečajo črnogorski prebivalci z ropanjem, da odrezavajo vjetuikom nosove, uše*a, da, celo glave, da je rop in umor v Črnej gori na dnevnem redu, in da je potovanje j o Orne j gori enako potovanju po srednjoj Afriki, — nevarno podvzetje, — iu zdaj naj bi bile ondi šole in izobraževališča, m še celo višje dekliško izobraževaiišče, kjer se morda uči povestnica iu ztnil,e; isje, francoski in zna-biti it kak diugi jezik, kjer se vadi godba in petje, kjer se gojenke slednjič i poduču-jpjo v ženskih ročioh delih in v vseh strokah gospodinjstva! Čudno, ueverjetno!"
flIn vendar je t*k< !" Odgovarjam jas, ki sem to v Evropi do seuaj skoro nej « znano deželo, zvano z italijanskim imenom „M< nte negro," a po dt inače „Čma goia," večkrat obiskal, ter po več tednov jezdarii mej skalovjem po dolinah, in ki sem bil muogokrat navzoč jir. poduku v oetinjskem višjem dekliškem izobraževališči.  A v Čruej
krogih začenjajo misliti na slabe nasledke take agitacije, s tem pa vendar njih delovanja nij še konec.
Namesto, da bi opravičeno prepoved policije kot dobro spoznali, hudujejo se usta-voverni listi, naj piva se ve da „nova Pr.u Vkljub, da se ne spodobi v rezidenci napravil ati take svečanosti, s katero bi se zalilo zastopništvo kake prijatelj -ko velevlasti, ne-sprevidijo naši „dobri avstrijeiu kaj pomeni Sedan za Avstrijo. Nemške zmage ua Francoskem zahvaliti morajo se le avstrijskim zgubam od 1866 in da je zmaga pri Sudanu -pravila Avstrijo v tesno nevarnost? A naši prusaki ne vedo tega uič, ker se identificirajo s Prusi in prosijo Sodomo na cesarke urade, kateri se drzuejo jirepovedov ati v imenu postav. Sedaj pišejo jednako nali usta-voverni listi s pruskimi, in nij čuda, da je šla pritožit se deputacija „Germauhc" k nemškemu poslancu kateri pak je deputacijo „sraniotljivo" zavrnil. Jasno je tedaj, da je „nova Pr." bolje pruska, kot pruski poslanec sam. Najbolje Čudno je pak, da je društvo „Germaniau kljub prepovedi vseje-dno praznovala Sedan«.vi dan, kder se je mnogo govorilo in napivalo prusko-nemški narodni svečanosti od 2. septembra.
Naša avstrijska cvsuviva Elizabeta je bila v soboto v smituej nevarnosti. Is Sasselota na Francoskem, kjer biva črez poletje, je pala s konja tako, da je nekaj časa brez zavedu« sti ležala. Nevarnosti sedaj nij več, ker v nedeljo je mogla uže malo iz postelje iti.
Mlusi bodo vendar tudi začeli podpirati vst.-še v jugu slovanskega sveta. Car je dovolil dobrodelnemu slovanskemu odborn v Pctrogradu, da sme darove zbirati.
Iz t tii-ifitmtit se javlja 13. sept.: Konzuli velevlastij odidejo denes iz Mostara. Konzuli nemški, avstrijski in italijanski bodo potovali ob avstrijskej meji, a konzuli fran-
gori imajo še celo mnogo šol, uormaluih, selskih, dekliških, šol s tremi in četirimi razredi; — zdanji knez Nikola Peti ovio Nje-guŠ je za Časa svojega vladanja vstanovil uič menj, nego sedem in šestdeset novih 3ol ; (lit razven višjega dekliškega izobraževališča nahaja se ondi i akademija v izobražen je učiteljev, koji se pripravljajo za učitelje selskih Bol. Na tej akademiji je bilo osem in trideset pripravnikov. In šolski poduk v vseh teli šolah nij le samo obliga-ten, marveč se ce!6 jirav gastonj podučuje. Učenci in učenke imajo razven jioduka od države vse, kar potrebujejo k svojemu du-ševuemu izobražeuju, Šolske iu znanstvene kw ige, zemljevide, papir, jiisavo, in ako 80 revni, dobodo v podporo šti|>endije iu posebne denarne nagrade. Posebno so pripravniki učiteljskega izobraževališča — celi tečaj traja četiri leta — preskrbljeni z vsem, kar se tiče duševnih in telesnih potrebščin: podukom, stanovanjem, obleko, eiskrbovan-jtiu, postrežbo etc.
Črna gora bila je ena izmej najbolj za-
coski, angleški in rnski pojdejo v sredino, da se snidejo z vodji vstašev, da jim dopo-vedo, ka se od velicih sil in od kneževin nemajo pomoči nadejati, ter da jim aveto-vajo svoje pritožbe turškemu komisarja praviti. Konzuli se bodo v četrtek v Stolen zbrali in Server-paši resultat tega povedali, kar dosežejo.
Iz ttelyra<ta brzojavljajo: Adresni odbor se je sporazamel z vlado. Ne bode polival vojne, ali v adreso pride oster pasas proti Turčiji.
V fV»»'t#f# se ie osnoval — kakor beremo v vladnej „Agramer-Zeitung" nek „internacionalni centralkomite" za podporo vstašev v Bosni in Hercegovini, mej udi je mnogo odličnih Kosov, Poljakov, Srbov, Čehov, Bulffarov in sploh Slovanov, a tudi mnogo Francozov, Angležev, Nemcev, Italijanov, Švedov in Daucev. Predsednik tega komiteja je srbski metropolit Mihael. Razni udje komiteja, (mej njima dva Amerikanca) odšli so uže v svojo domovino, da osnujejo takoj podkomiteje in pričnejo nabiranje. Mnogo denarja nabrali so uže in sond komiteja Veselitsko Božidarovič odposlal ga je metropolitu v Belgrad; ravno tako tudi memorandum delovanja tega komiteja.
Iz Francoskega prihaja važna vest, da sta princa Orleans pri volji odpovedati so vsemu prizadevanja priti na francoski prestol in naravnost republiko priznati in podpirati.
V Španiji se je osnovalo zopet novo ministerstvo z Jovellarjem, kot vojnim ministrom na čelu. Jovellar baje pomeni zmago one stranke, ki je za občuo glasovalno pravico pri volitvah.
Dopisi.
Iz Trfttf* 13. sept. [Izv. dop.] Včerajšnja beseda v prid pribeglim Herce-govinskim in Bosanskim sirotam bila je ogromno obiskana; sešlo se je nad 200 osob. Spored so je vršil prav hvalovre-dno. Govor predsednikov napravil je velik vtisek. Imenoval čitalnico kot mesto, kjer se narodnost in omika širi ter priporočal je držati ta zavod da ne pogine. Predsednik zopet izvoljen se ob euem zahvaljuje za zaupanja in čast katero mu je občinstvo s tem skazalo.
Petje je bilo pri toliko neugodnih slučajih prav dobro, posebno pa gre pohvala g. Čenčurju, kateri ima kot tenorist kaj krepak glas.   Igra „Zakonske nadloge" igrala
ničevauih deželic evropskih! O nobenej dru-gej se nij razširjevalo toliko basnij in čudnih pripovedek,  nogo ravno o   Črnej gori, kar  pa  navadno   nij  v takih pripovedkah prav nič istinitega ■ kajti Bezajo navadno za pol tisočletja nazaj, in zapopadejo reči, običaje in navade, nad čimer se dandenes njeni bivatelji sami  dobrodušno smejejo. Kavno tako je, postavim, s coprnicami na Nemškem in drugod 5 kdo li veruje še vanje ? A i druge navade bo bo  v Črnej gori  uže popolnem opustile in pozabile,   postavim,   osveta ali otmica — to je,  odvedenje  mladih deklic, da  bi so omožile zoper voljo starišev. Te barbaričue navade je odpravil uže Petor prvi „vladika veliki," ali, kakor ga hvaležni narod še dandenes imenuje „Peter sveti," koji je vladal v minolem stoletji ;   on je ostro zažugal prestopnikom  svojih  zakonov. Ali ropanje po tujej lastnini se jo razprostiralo v prejih časih  le na zemljišča azijskih barbarov v Evropi,  s kojimi  živi črnogorsko bivateljstvo uže pol tisočletja v ved nem boji za krst častni in slobodo zlatno; a i ondaj
■o je zarad nekih okoliščin na mesta »Detelje". Po igri jo bil ples v dvorani, ko je mladež z lepim spolom Terpsihori obilo žrtvoval, na prostem pa se je na hlada pri kapici dobrega Hrvata ohladil. Gospod predsednik Zvanat naznani občinstva vspeh besedo v korist južnih bratov; številka čistega dohodka je 100 goldinarjev. To jo mnogo za naše razmere. G. Peršič užgal je še bolj srca občinstva z navdušenim govorom o zatiranoj Bosni in Hercegovini ; živio klici so spremljali njegov iskreni zaključek govora. Denes zjutraj je odrinilo črec 300 mož domaČih fantov iz Trsta na odpust, kaj gin-ljivo je bilo videti ko prikoraka množica lepih junakov h slovensko trobojnico na čelu. Z istim vlakom odpotovali so Hrvati na odpust. Pri odhodu zapazil sem veliki razloček mej 11;vati in Slovenci namreč mejso-bna tovarišija in prijaznost. Hrvatski častniki so stiskali svojim vojakom gorko desnice in se prijateljsko poslavljali od svojih zemljakov, mej tem ko so kunovci ošabno gledali  kako vlak odhaja in nemškatili.
Iz TI ii t o ril<> H. sept. [Izv. dop.] Ko sem še bil v zelenoj Štajerskoj kjer je gnjezdo neniskotarskih renegatov, mislil sem da jo v Istri dolgočasno. A tema nij tako, posebno mnogo različnega sadnega dravja je letos tukaj tako polnega videti, da moram reči, da tacega še svoj živ dan nij sem videl. Žalibože, da Istrani no znajo upora biti svojega izvenrednega proizvoda. Manjka jim dr. Lukasovih sušilnic. Frišne slive prodajajo po 1—1 Va gld- Oh, preljuba omika, kamor je uže prisvetila!
Narod je tod jako talentiran in jako naklonjen omiki. Nadejati se je torej posebnega uapredka, ko se povsodi ustanove narodne učilnice, osobito, ker netuškutar je tod uže ves kredit izgubil, ali ga pa menda še nikedar ta imel nij. Germanizacija bedasta iu podlo postopanje njenih agentov torej na" po Istri ne bode mučila in zadrževala glede prosvete. Letina je tod izredno dobra letos.
Iz IHiiiiiJit 13. sept. [Izv. dop.] Srbski knez Milan je bil na Dunaji snubit in snubcu bila je potrebna fotografija in ker je interesantna osoba, razobešajo se njegove slike po prodajalnicah tacih rečij. Knez v ornatu z dolgo suknjo,   Čelado na  glavi je
se je to godilo le o vojnem časi. Dandenes pa je to vlada tudi tačas ostro prepovedala. Kar pa se varnosti osobe in imovine tiče, je pa v Črnej gori mnogo bolje, nego v mar-sikojih drugih, tako zvanih „civiliziranih" deželah evropskih. Črnogorski zakonik imenuje tatvino kot sramotno zločinstvo, v čemer se popolnem vjema z nazorom ljudskim. Pa je tudi tatvina jedino zločinstvo, ki se kot najsramotneje dejanje kaznuje s palicami. Črnogorec pa se teh palic tako boji, da se je uže primerilo, ko je tat gorko prosil sodnika, ga raje vstreliti, nego ga s tem dejanjem unečistiti. Zbog tega pa se tatvin-stvo tako malokedaj zgodi, da pri svojej zadnjej preiskavi centralne ječe v Cetinji nijsem našel mej sedem in Šestdesetimi jetniki nijeduega tata. Vsi so bili kaznovani zbog upornosti zoper gospodsko, ali zbog besedne in dejanstvene razžalitve, ali zbog tepeža, dalje i zbog nekega v razburjenosti storjenega umora j a zbog zločinstva zoper varnost imovine — nihče.
Na kaj pa se tedaj  opirajo te pripo-
precej rojen, zajec mu striže malko pod nosom. Zraven njegove je fotografija njegovo Natalije Petrovne videti. Po fotografiji soditi je bodoča kneginja srbska pametna žena, obraz kaže dosti resnobe in daha. Ali je lepa ali ne, tega naj zlodej zadene, po fotografiji sodba se dostikrat ovrže po originalu. Jaz bi rekel: „tak' — tak'", 7 ali koliko milijonov je bogata, to je najbolj važno. Tako lepa nij in ne bode nikedar, kakor črnogorska kneginja, katero sem za časa razstavo iz bliza videl. Ta je, kakor bi lleine rekel: „Jetzt aber knien Sie nieder oder ziehon Sle vvenigstens den Hat ab, ich spreche von Črnagora's Fllratin". Ta črao-gorska Afrodita je tukaj na Dunaji vse kraljice etc. zatemnola sć svojo lepoto, občna sodba je bila : to je najlepša vladateljica.
Domače stvari.
— (Zopet včerajšnji „Slovenski Narod"), od 15. sept. je bil konfisciran in sicer zarad uvodnega Članka „Nevarnost za Avstrijo". — Tedaj ne bode drugače, nego da izpuščamo uvodne članke! Tri are kasneje, ko je bil članek uže zapečaten, pride policija zopet v našo tiskarno in zapečati ffe tri odstavke iz našega poročila „z jugoslovanskega bojišča." Torej tudi te rubrike odslej ne bomo smeli dopolnjevati.
— (Gospod Gecelj) naj izvoli uredniku „Slovenskoga Nar>da" svojo sedanjo adreso naznaniti.
— (G o s p. No II i) bode baje angažiran pri zagrebškem gledališči.
— (Umrl) je župnik Lesjak, fajmošter v Sodražici, tist, ki je bil v Novem mesta pred porotniki obsojen zarad neke politične pridige. Prestal je stari mož zadnji čas mnogo in še škof Vidmar je ravnal preveč brezobzirno ž njim.
— (V Mari bom) se vpisujejo učenke c. kr. rokodelskega učilišča 20. dne tega meseca. Predstojnica.
— (Pogorela) je v torek zvečer ob 10. uri v PodpeČi pod Žalostno goro hiša » poslopjem, Živežem in klajo. Opalilo 89 je petero otrok, eden se je v dimu zadušil in umrl. Dva sta v smrtuej nevarnosti še. Tudi dve telici in 6 kokošij je zgorelo.
vesti? Kakor rečeno, na prejšnjo, se ve da, barbarično navado o vojnem časi. Godilo pa se je tako, da so le onim v vojski padlim Turkom odreravali glave, ter jih doma kot trofejo razobeševali po koleh; a Živim vjetnikom se to nikedar nij zgodilo, ampak so jib, kot pri nas, zamenjali sč svojci. Na, pa tudi to je bila le navada azijskih barbarov, prišedših iz Azije v Evropo z namenom, osvojiti si krščanske dežele balkanskega poluotoka. Črnogorci so jih le posnemali, ker drugače nijso mogli.
Angleški potnik in pisatelj S r Gardiner Wilkinson, prepotovavši v 30. letu Črnogoro in Turčijo, pripoveduje mej dragim sledečo: „Mej pogovorom z vladiko Petrom II., „državnikom, pesnikom in junakom," v Cetinji imel sem priliko, opomenoti ga na to navado. In veselilo me je, da jo popolnem iz-poznal slabe njene nasledke, ter željel, to odstraniti. A reče mi : „Vi Turka uže dolgo poznate in uvideli boste, da nam je nemogoče, te navade prvim opustiti, niti v tej zadevi predloga staviti.    Turki  bi smatrali
— (Skozi Ljubljano) je Slo pred nekoliko dnevi zopet več slovanskih prostovoljcev v Hercegovino, s katerimi smo imeli priliko govoriti. Tudi Slovencev je šlo več v Bosno in v Hercegovino. Trije nam p i Se i o, da so predvčeranjem stopili črez Savo na Turško.
— (Stekel pes) pri g. L. na Rakeka je ngriznil dva fanta (jeden 5 in jeden 12 let star) in necega starega moža. Vse tri so v ljubljansko bćln'co poslali.
— (Iz Cerknice) se nam piše: Delitev premij za dobro rejo konj se je vršila v Cerknici dnč 3. septembra. Obdarovani so bili gg. Dekleva, Krašovic, Obreza, Sarko, Pogačnik in Urbas. Kobil in 31etnih žrebio sicer nij bilo mnogo prognanih, a lepa živina ne je le videla. Upati pa je, da Cerknica, kjer je sedaj Stacija za c. žrebce, bode v prihodnjič veliko iu lepih kobil tu črez čas žlahtnih 3letuih žrehic k delitvi premij izpostavila. Kako konjereja pri nas napreduje, dokazuje slučaj, da je letos prvo leto <>d tega, kar je štaci ja ustanovljena, 60 kobil pripuščenih bilo, a prejšnje čase komaj po pet ali šest.
— (Milodari za hercegovske i bosniške rodbine.) Iz Ziljske Bistrice: F. Bistriški 3 gl. 55 kr., družbica rodoljubov 3 gl., Šuster 1 gl,, Ožgan 1 gl., Vavtižar 64 kr., Kropil 50 kr., Incko 31 kr., — Iz Metlike: Veselo društvo pri g. Me-žnarčiču 13 gl. 20 kr., Fr. Gustin 5 gl., gospa Gu8tiuova 5 gl., —r 2 gl., Navratil £> gl., — Iz Radgone: G. Jureš 1 gl, Va-slav Vanous 5 gl., J. Žitek 1 gl., — Iz Sevnice narodnjaci 11 gl. 40 kr., g. Praunseis paket bandaž za ranjence. — Iz Borovnice: J. Košir 50 kr., J. Telban 30 kr., A. DraSlar 50 kr., J. Podboj 30 kr., G. Podboj 30 kr., J. Majaron 1 gl., J. Stavzel 1 gl., L. Telban 20 kr., G. Gamek 50 kr. M. Mazi 50 kr., A. Jugovic 1 gl., J. Kovač 1 gl., M. K. 1 gl., J. Jenko 50 kr., A. Brožek 1 gl. — Iz Doline v Istri: J. J. 5 gl., G. L. 2 gl., L. V. 1 gl., F. R. 1 gl., A. B. 1 gl., J. L. 1 gl., N. L. 1 gl., J. K. 1 gl., J. N.
1 gl, — Iz Klanca v Istri: J. F. 1 gl., J. S. 1 gl., A. M. 5 gl., J. M. 2 gl., P. V.
2 gl,, M. St. 2 gl., J. J. 2 gl., L. U. 2 gl., T. R 1 gl., J. Js. 1 gl., J. O. 1 gl., A. Z.
naše človekoljubne namene za strahopetstvo in dvakrat hujše bi potem pritiskali na nas; kajti odprli bi jim na ta način pot v naše ozemlje; vrlo obžalujem, da sem primoran, to zaradi lastne varnosti opustiti." I Brita nec se je prepričal, da mu je vladika značaj Turkov, — kojega so njegovi rojaki mnogo in britko okusili, — dovolj oBvetil j izprevidel je, da temu razmerju vladika sam brez krepke pomoči ne more konca storiti. Dandenes se pa v boji padlim Turkom od strani Črnogorcev ne odrezujejo niti glave, ne nosovi in ušesa. Sedanji knez je to turško barbarično navado pod kaznijo ostro prepovedal. Na svojem potovanji nijseni videl nikjer turskih glav razobešenih ua koleli, razven jedine v kueževej palači v trofejskej dvorani. Bila je glava vezirja Kara Mah-mada, koji je v 1. 17!)6 v tridnevne]' bitki pri Krusi napram velikemu vladiku padel, in kjer je razven njega padlo še 30.000 Torkov, kojih spomin si pobožni cetinjski starčeki še dandenes ohranjujejo v sv. pisemskih verzih, ko je namreč premagal Gi-
50 kr., J. B. 50 kr., J. P. 50 kr. — Is Z a-gorja na Notranjskem: dohodek od tom bole 24 gl., 20 kr. — Iz Slovensko Bistrice: P. Limavšek 1 gl., Pihlar 1 gl., dr. Šlander 1 gl., Mihelak v zgornji Pol-skavi 1 gl. — Iz II ; bni ce nad Mariborom: L. Drzečnik 1 gl., vesela družba 1 gl. 30 kr., Papež ribniški 20 kr. — Iz Loke nabrano pri Žaržu i pri kroni 6 gl. 56 kr. — Iz Šmarja pri Ljubljani: M. B. dekan 5 gl.. F. K. kaplan 1 gl., M. Rozman 2 gl., J. Borštnik, učitelj 1 gl., Ana Mazik 1 gl., A. J. 1 gl., J. JanežiČ 20 kr., L. 1 ledina 20 kr., J. Sonak 10 kr., K. Javornik 10 kr„ Mica Zrnec 10 kr., Urša Krištof 10 kr., Janez Krištof 20 kr. — Iz Litije: A. Koblar 10 gl., Luka Svetec 10 gl. — Iz Kranj a: Z. 5 gl., S. 2 gl., N. N. 2 gl., J. 1 gl., K. 1 gl., M. 1 gl., Š. 1 gl., Tz. 1 gl, II. 1 gl, skupaj 187 gl. 96 kr.
Ljubljanski podpiralni odbor : J. N. llorak, Dr. J. Vošn jak,
predsednik. denarničar.
Narodno-gospodarske stvari.
Najboljša mostna presa.
(Pernišek Blaže.)
Uže se bliža čas, ko začne po vinskih goricah mejaš za mojačem glasno nabijati osnšene sode in kadi za novo božjo kapljico — trgatev je pred nami. Samo nekoliko dnii še, pa bodo cvilile in pokale suhe preše prvotnega kopita, kater.h se kmet po nijednej ceni ueče znebiti in jih pa tudi ne more in nežna zamenjati z izvrstnimi prešanu novega ustroja.
Marsikedo se je uže podvizal, da bi z dobrim podukom odpravil eno ali drugo mnogobrojnih napak iz kleti slovenskega kmeta da bi se moglo reči, da prideluje Slovenec vino, — pravo vino, a navadno ves trud bob v steno, baš v kletarstvi.
Ker slovenski kmet mora uže od nekdaj živeti brez prave narodne omike, kakor mašina, česar pa so mu obično bivši tlači-telji njegovi krivi, zato ne more on s ke-mično-znanstvenega stališča vedeti, kaj se vse z moštom godi slabega, ko ga izžema z grozdnih tropin. S prostim očesom nij mogoče videti velicega sovražnika, kateri se zastran jako slabega prešanja vgnjezdnje v moštu, znanstva pako čisto menjka našemu kmetu, da bi on to po svojem nagoni pre-dmgačil.
Zakaj so skoro vsa dolenjska iu pri mor■
deon Medijanite: »Premagani od Gideona, se nijso več vzdignili, in so pustili izraelsko ljudstvo 40 let v miru, dok da je umrl njegov osloboditelj."
Kakova varnost osobe in imovine, kakova rednost in zakonitost se nahaja dandenes v Crnej gori, o tem so zadosta pričali najnoveji prigodki, koji bi bili kmalu provzročiii splošni evropski nemir, namreč barbarični umor slučajno v Podgorici se na-hajajoČih Črnogorcev strauoma ondotnega funatičnfgn turškega ljudstva. Kajti, ako-prein je provzročilo to sramoto in barbari-eno dejanje po vsej Crnej gori največe raz-jarjenje, vcudar se nij pripetilo ondi nijed-nemu Turku najmanje zalega.
Vsi Turki so zapustili, od oblastnij e*-kort.iivui, deželo na osobi iu premoženji pO polurni nepoškodovani. Vlada je objavila to povelje v vseh distriktih, in vbogali so možje, ne obstavljajc se. Strast je obmolknila; starodavna osveta podvrgla seje zakona. Jaz sam sem strme opazoval tO zmago zakonitosti nad strastjo.   V nekej kavarni
ska vina na pol — ocot (jesih)? Zakaj so pretrdega, grenkega in sploh zopernega okusa ? Uzrok temu jo po večjem slabo prešanje ?
Ko se izlije iz jagode vinski sok, prav kmali začenja vreti (kisati), da je le dosta toplo. To vrenje pa nij nič druzega, nego tekoči sohar (enker), ki je v mošti se pro-minja v alkohol, to je, v npijanljivo žganjico itd, Znano je, da po tovarnah (fabrikah) delajo ozet od žganjice (špirita) tako, da špirit kolikor mogoče zraku razpostavijajo, prelivajo ga po odprtej posodi po trskah. Drugače bi v zaprtem ne mogli fabricirati očeta. Ako kmet torej praži bog ve koliko ur [svoj mošt po odprtih pripravah, kaj on dela s tem? On jo pravi — ocetni fabrikant od česar on tudi svoj fabriŠki davek plačuje iu sicer s tem, da se njegovo vino kazi. Dolenjci in Primorci pijo svoj jesik, pa ne vedo če je to istina in zakaj.
Imenovana o četna kislina v slovenskih vir; j!i pa nij sama, kaj še tej se tudi v obil-nosti pridruži še čre solna kislina. Vsak ve, da se dobiva čreslovina iz hrastovih itd. skorij. A čreslovina pa s« nihaja tudi v grozd ji; osobito obilo se je nahaja pa v pecljevji in precej tudi v pečkih. Alkohol jo te lastnosti, da izsrka vse dišave in za-goltnost iz grozdnih tropiu, ki je postal od cukra v mošti mej vrenjem. Kolikor daljo toraj leži skupaj mošt s tropinami, toliko več čreslovine se navzame mošt. Posebno jasno se to opazuje pri preševanji, ki jo nakapal v več urah od pecelinatih tropin iz preše. Onda je toliko čreslovine, da je vse rujavo.   Tema je uzrok vsakako to,   da so
1) peclji nijso precej odstranili pred prešanjem,
2) pa se je predolgo ožemalo, ker so baŠ prepočasne naše dosedanje prvotne preše, Noetove ka-li?
Ako hoče imeti kedo dobro vino, mora dosti dolgo zoriti grozdje. Ko grozdje konec oktobra dozori, zdaj pa je treba hiteti na vse kriplje, ker je uže kratek dan in ker prerado nagaja grdo vreme. Pa kaj pomaga hiteti trgati, ker pa se grozdje ne more sproti spreSati, ter se po vsili kadeh valja kisajoče grozdje? Škoda se toraj mora delati — zastran nepovoljnih preš.
In te staie preše tudi neverjetno veliko mošta p n ste v tropinah in strašno veliko truda in zamude prouzročajo. Vsega tega naštetega pa se slovenski kmet prav lehko izogne, da le ima nekoliko desetakov v žepi. saj se pa tudi mnogotero izplačajo ako jih obrne za izvrstno prešo.
Kar koli je na svetu dobrih in slabih naprav, vse so iznmili ljudje. Posebno pa se v sedanjem veku mnogo stvarij izuajde. Mej temi je tudi inoMdia prosa s ko-
v Uicki pri skodrskemu jezeru, kojo posestnika sta bila brat in sestra nekojega v Podgorici umorjenega Crnogorca, so pili kavo trije albanijski Turki; a nij se jim zgodilo najmanje zalega, akoravno je bila kavarna uapolnjena z obroženci, koji so zahtevali od uavzoČega serdarja — okrajnega nadkoman-danta, krvavo osveto zaradi Podgorice.
Do početka minolega stoletja se jo v Črnej geri še jako malo znalo. To državico so osnovali po bitki na kosovem polji v 15. stoletji turškim sabljam ubegli Srbi kot vsem pribežuikom prosto državo mej pečevjem obdani z visokim gorovjem in obmejenim od Dalmacije, Bosne, Hercegovine in Albanije. Stoprv P*ter veliki ki je napovedal 1. 1711. Sultann vojsko, oznanil je svetu to ljudstvo. Navdnfi eval ga je k hojn, in dolgo trajajoči boj pridi azijskim barbarom za nlcbdo zla-tuo in neodvisnost obračal je nase pozornost civilizirane Evrope; v drugej polovici osemnajstega stoletja pa seje vrstila zmaga Črnogorcev nad zmago.
(Dalje pri h.)
I< nasiiiu vodom.  Take preše izdelava fabrika Heior. Manthova, Heugasse 48. na Dunaji.   So pa  različne  velikosti   in raz lične cene.
I. drži 2 vedri in velja 125 gld.
H.   „ *   n     n    n    190 ■
III.   „    10-12    „     „    „    320 „
Delajo 8e pa še večje, katere veljajo do
70o gld.
Sploh za navadne gospodarje bi bila ona najpripravnejša, katera drži pet veder drozgalice.
Minolo leto mi je bila prilika, da vem natanko, kako se ponaša ona 5 veder velika presa v praksi (dejanji). V enem dnevi je ožela ta preša toliko grozdja, kolikor ga mora biti, da se dobi iz njega kacik 30 veder mošta vsega skupaj. A nuralo se je v oktobri nekolko tudi po noči delati, (zarano in zvečer pri luči). Ta preša se pa ne sme sama pustiti, nego je vedno treba delati z njo. Z eno vlogo je gotova ta prosa v treh Četrtinah ure, v enej uri pa vsakako. Šuek je treba pod:obiti 4krat. Kedar so tropine temne, tačas so dosta otisnene, dokler pa je žnek še masten in svitlo-rumen videti, tako dolgo še nij dosta sprešau.
S to prešo toraj more navadno vsak slovenski kmet v 1, 2, ali 3 dneh dogotoviti vso trgatev, iu čisto se ožme s to prešo dočim v primeri z njo pri vsaceni vedri izgubi naš kmet tč starimi pressnii najmanje 5 bokalov mošta.
Ta preša je pa tudi za to posebne pozornosti vredna, ker se da od ene zidanice v drugo prav lehko prepeljati. Tolika je, kolikoršen je dober čeber, in tudi je tako okrogla. Doge so jej jako močne lesene z 2 jako močnima kovinskima obročema z držali. Stoji pa na železnej plošci po katerej teče v posodo mošt. Nekateri deli v mašini so še Celo od brona.
Za to prešo pa tudi nij treba nijednega velicega prostora, kajti potisniti se da kam za vrata v kotiček, ker je mejhena. S kratka toliko prootora, vsega skupaj potrebuje mej prešanjem, kolikor grozdua kad.
Fabrikant da s prešo tudi poduk, kako da se mora prešati. Pri naročanji treba pa Vs (tretjino) vsega kupa fabrikautn naprej poslati.
Kmetje, komur je drag zlati Čas, ki se trati s starimi prešami in komur mar boljše vino, kojega se b to prešo dosta več dobi, sežite kot naprednjaci po tej najboljšej preši.
Vsem bolnim moč iu zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
RoTClesciere in Barry
v £ott<tfo»N.
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilua hrana, pri odrašČenih i otrocih brez medicin iu stroškov; zdravi VBe bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze I naduho, bolečino v ledvicah, j etiko, kašelj, uepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blcvaiije pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino inloko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo val zdravilnih, brez VBake medicine, mej njimi spričevala profesorju Dr. VVurzerja, g. K. V. Berieka, pravega profesorja medicine nu vseučilišči  v Mariboru
idravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-■tnart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, bo razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj Kratki izkaz iz 80.000 tipričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. tem Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih na s'.-aili vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi ho <riži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. il. pri kaninju, pri prisudljivem a bolehnem draženji \ »calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje 11 in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prs uli boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Bud. W u r z e r, zdravilni svetovalec in člei mnogo učenih družtev.
VY i m- h <• h i e r. Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletno i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtju, bolne ćutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gled£ vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shorelaud, ranocelnik, 06. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelateina.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Revalesciere du Ba,rry 7aestransko, najbolje Bpričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sunit, svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj pati en t, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesoi medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r KIinischeWochenschriftu od i. aprila 1872 to le: -Nikdar ne zabiui, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kovnicuta Ara-oica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila aijso bila v stanu odpraviti; toda Rcvalescičre gajt ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dusseldort. aa dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre davljenji, nespanji in hujšanji.
St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, bIušu telja višje javne trgovinske akademije dunajske, ua ikoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Revalesciere je 4 krat tečnoj a, nego meso, ter ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več nu ceni, glede hrane.
V plehastih pnšicah po pol fanta 1 gold. 50 kr , l funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fon sov 1C gold., 12 ftimov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revalesciere-Biscniten v pušioah a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Bevalesciere-Chocolatee v prabt ud v ploščicah za 12 um 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 40 kr., l« uiH 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tu 10 gold., sa 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold
— Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Dp-u*jl, W»3l!8i*«Iikj««e št   8,  v LJubljani Eo Ifahr, J. Svoboda,   lekar   pri   „zlatom orlu", v  Gra«l«i  bratje Oberanzmeyr,  v In* oirnksi Dioohtl & Frank, v  Celovel P. Birn !)achor, v I^oncl Lndvig Mlillor, v Harlbort: ML  Morič,  v llerana J. B. Stookhansen, v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-aovlcab pri N. Snirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz-meyr, v Teuieavaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v v bo I mestih pri dobrih lekarjih in  špecerijskih trgovcih tudi razpošilja dunajska hisa ua vse krajo po poštnit
• kariunah i&li nnvvntiih (220)
JLlihfej»*Ek             15 septembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gid. 45 kr
Enotni drž. dolg v srebru 73   „ 85 „
1860 dri. posojilo.....112   . 65 ,
Akcije narodne banko 931   B — w
Kreditno akcije    ... 214   „ 75 ,
London 111   . 75 _
Napol.........8    ,   9l«/i .
C. k. cekini ......5   „   29«/, .
Srebro <U 80
Mlad poštnik
z letnim čistim dohodkom 450 gold., zraven tudi trgovec z mešanim blagom, Il enega večjega kraja nu Kranjskem, si želi vzeti v zakon pr dno, prijazno in z\esto deklo slovenskega in urinskega jc/iku /možno in izobraženo, stara 20 do 20 let z nekolikim premoženjem. Pisma z fotografijo naj se posiljaj'o pod I>. T*. 1« na administracijo „Slov. Naroda". (312—1)
Služba
občinskega tajnika
je pri podpisanem županstvu izpraznjena. Prosilci za to ulu/.bo naj svoje prošnje s potrebnimi »pričevali do JJO. t. in. tukaj vlože.   Letna plača 360 gold.
Županstvo Bloke v Novivasi,
dne 12. septembra 1875. (310) Vf, MfniJtavio.
Lekarna Piccoli.
3, cj
cr«s
Menoti-Pastilje (ki so na diuiajskej svetov-
iiej izložbi 1S73 dobilo darilo). Te pustilje čudovito delajo proti prchlajciiji in krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki se Še lc začenja, proti liripi, boleznim na pljučih in v grlu, In proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničiiein. Škatljiea veljiV 75 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lčk uže poskusil sam na sebi, se bodo radostno prepričal, da jo najmočneje in zanesljivejše sredNtvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstno rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Raj zevi pulver.   izkij učljivo iz vegeta-
biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost iu čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 Škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne alabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr. (132—lOu;
NaroČila se izvršujejo vračajo-coj se pošto proti poštnemu povzetju. >a«MM«7^ifflBii"-«jii * i  ''•',,-Txvv,iiTiiiwrtm i mislil
at-rfil v ILjxial»IJ&*iil
od 10. do 11. septembra: Tereza Črne, uboga v inštitutu. 92 1., vsled starosti. — Marija Budan, dete mlinarja, i* 1 dni j, vsled prezgodnega \ ojstva. — Anton Andoljšek, kaznjenec, na gradu, 62 1., samomor. — M. Skoiic, klobučar, 36 1., v bolnišnici, na pljučnici. — Margareta I.ipovsek, soproga mizarja, 32 L, v bolnišnici na pljučnici. _
Podpisani naznanja p. n. občinstvu svojo
veliko zalogo dobrih pušk
vsako baze, kate.-e pošilja po postnem povzetji in po prav nizki coni: l dvooevka Lefauoheux: 26, 27, Liu, 85, 40, .ri<) do 60 gld. n. d. 1      r       Lankastori   36, 40, 4f>, 50, 60, 70 „ 80 „    „ „ 1      „       Perkusions: 10, 12, 16, 20, 30, 40, „ 10 -    r „ 6 Btreljne revolverje 7, 9, LS m/J0: 6Va, 10, 15, 20. 25 do 30 gld. n. d.
Nadaje priporoSa: Celo opravljene kratko risance, samokrese, žepne flamokrese, nabijuvne stroje, patrone in pistone.
(311-1)
Matej Soršak v Kropi na <>oi'eiijskeiu.
Izda tel j in urednik Josip Jurčič.
MT Berite, saj nič ne stane! Sedemnajst<kg'a septembra t. 1.
bodo v
Nabrežini semenj,
s krojnim blagom, jestvinaml, sadjem, vinskim posodjem, lesom. Kranjci osobitu so ne bodo kesali, ak<» pripeljejo iu dan dosti lesa sem. Zraven je tudi živi HOmenJ ^ ži>'ij»«>. K(>r ji^ bil ta somenj zmirom živahen, nadeja se, tla pride dosti prodaialcev in kupovalcev v NabreŠino, ki jih vesela in odkritosrčno »prejme
Nabrežilisko Županstvo, 8. Beptembra 1875.
(303—3) JttUei  < ja. župan.
iiostuiua iti a«*. nAaruuu« ti>>a»rue*