Leto ifll, štev. IVi Ljubljana, četrtek 29. julija 192b Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din cs Uhaja ob 4. »jgtraj. =5 Stane mesečno Din »5—; ti inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica iter. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tud' štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in politiko UpT«VTi 'v(»i Ljubljani, ulir. 54. — Telefon »t. a& lasen). Idelekl Ljubljana, PreJer-u. • - St 4, — Telefon It «g* PodnUnld: Maribor, Barvarska ulic* Iti. - Celje, Aleksandrova Račun pri poCtaeai ček-ca voda t L)ut>-Jana it 11.84» . Praha čislo jl.ito. Wien.Ni; 105.14*' Maksimovič prihaja na Bled Referat o politični situaciji. — Zmaga Maksimovičeve skupine v glavnem odboru NRS. — Vedno ostrejši protesti davidovi-čevcev proti volilnemu terorju. Beograd, 28. julija p. Dopoldne se ie vr- I direktor pristaš Maksimovičeve skupine Ni-šila seja ožjega glavnega odbora radikal- kola Besarovič. ne stranke, ki ie razmotrival afero razkola med beograjskimi radikali. Vsa radikalska javnost pripisuje temu vprašanju posebno važnost, posebno zato, ker ie soditi, da raz kol radikalov povodom volitev za beograjsko občino ne znači samo izgube beograjske občine, marveč da pomeni globlji razcep, ki postaja viden i v raznih organza-cijah širom države. V ožjem glavnem odboru je danes prevladala skupina Bože Maksimoviča. Ožji glavni odbor je sklenil, da se pritožba Bobičeve skupine odbije ter da se kot službena radikalna lista proglasi lista Gjorgja Karajcvanoviča. V tem smislu je bil izdan tudi komunike. Pašičevci, ki so tej seji prisostvovali, so s sklepom zelo nezadovoljni. Mnogi izjavljajo, da ta sklep ni bil sprejet polncveljavno, ker ni bilo kvoru-ma. Na seji je bilo prisotnih vsega skupaj 6 članov, odsotni so bili Aca Stanojevič, Krsta Miletič, Ilija Mihajlovič, minister Si-monovlč in drugi. Jutri bo Bobičeva skupi-ua izdala svojo tisto. Kako daleč gre razcep v radikalni stranki, kaže objava beograjskega magistrata, da poslevodeči podžupan Bobič ne bo podpisal niti enega računa električni centrali, v kateri ie sedaj V zvezi z vsemi temi dogodki je nocoj od potoval na Bled .notranji minister Maksimovič. Nocoj bi imel odpotovati na Bled tudi mi nister za agrarno reformo Šojnik, ki naj bi kralja obvestil o glavnih načelih zakona o agrarni reformi, odnosno o likvidaciji agrar nih odnošajev v Dalmaciji. Dopoldne se je vršila tudi seja glavnega odbora Davidovičeve stranke. Razpravljali so o terorju policijskih oblasti v Srbiji in Črni gori. Davidovičeve! v posebnem komunikeju izražajo svoje ogorčenje iu podarjajo, da je več seljakov bilo pretep do smrti, a da navzlic obljubi predsed vlade in notranjega ministra doslej Se . uvedena nikaka preiskava o težkih zločinih, izvršenih v Južni Srbiji. Komunikč estro žigosa postopanje policijskih oblasti, ki da so se popolnoma stavile v službo partizanskih interesov radikalske stranke. Danes publicirajo davidovičevci brzojav iz caribordskega sreza, v katerem se navaja, da je bilo tam aretiranih 10 oseb na osnovi zakona o zaščiti države pod pretvezo, da so te osebe stale v zvezi % bolgarskimi organizacijami Pojavi razkroja v komunistični internacijonali Umor člana izvrševalnega odbora? — Trockij pripravlja vojaško akcijo? — Moskovska organizacija odobrila izključitev Zinovjeva. — Angleške ugotovitve.^ Varšava, 28. julija, e. LLsti prinašajo alarmantne vesti iz Moskve. Med drugim poročajo, da je bil včeraj umorjen član izvrševalnega odbora komunistične stranke Agapov. Morilci so baje zbežalL V splošnem prevladuje prepričanje, da bo razpoloženje prebivalstva prisililo rusko vlado, da bo likvidirala komunistično internacijonalo. Z druge strani se boje, da bo Trockij, ki ima čete rm razpolago, v danem primeru pod vzel vojaško akcijo za varstvo svojih strankinih prijateljev. Moskva. 28. julija, d. Rykov je imel na shodu, ki ee ga je udeležilo "kakih 3000 zastopnikov moskovske organizacije komunistične stranke, ki šteje IŽ.OOO članov, govor, v katerem je razpravljal o sklepih osrednjega odbora stranke. Dejal je, da je separatistično delovanje pod vodstvom Zinovjeva spravilo novo opozicijo do ideološke podpo- -SS2- re Trockega in drugih revizijonistov. Zlasti je zahtevala opozicija izstop ruske delegacije iz angleško - ruskega odbora ter revizijo politike stranke gled" razmerja med prole-tarijaitom in kmeti, ki se je v praksi tako zelo obnesla. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki odobrava vtee sklepe osrednjega odbora in pozfvlje stranko, naj nikakor ne dopusti ustanavljanje frakcij in novih debat. London, 28. julija, d. Padec Zinovjeva je izzval veliko pozornost. Eden vzrokov njegovega padca je tudi dejstvo, da se je splošna stavka na Angleškem ponesrečila in da sovjetska propaganda v tej državi nima uspeha. Čeprav ostane i,iiiovjev predsednik tretje internacijonale, bo imela njegova odstranitev od vodstva zunanje politike sovjetov dalekosežne posledice. Nekateri menijo, da pride sedaj do ločitve tretje internacijonale od ruske zunanje politike. Angleška politika v Indiji Značilen odgovor vlade na tozadevno interpelacijo v gornji zbornici. — Anglija hoče izvesti svoje reforme. — Lord Bal-four o razmerah na Kitajskem. London, 28. julija Cbrž.) Na interpelacijo lorda 01iwerja v gornji zbornici o neprestanih nemirih v Indiji je državni tajnik za Indijo Birkenhead odgovoril, da vodi sedanja vlada v vprašanju bengalskih teroristov isto politiko, kakor jo je vodila Macdonaldova delavska vlada, v kateri ie bil tajnik za Indijo sam interpelant. Državni tajnik je izvajal nadalje: Pod policijskim nadzorstvom je v Indiji 125 oseb. Indijska vlada postopa v tem vprašanj-u z veliko opreznostjo. Sedanji podkralj za indijo je mož na svojem mestu. Kar se tiče zadnjih nemirov, je vlada lahko zadovoljna, da so bili ti nemiri v tako kratkem času udu-šeni. Spopadi med muslimani in Hindi izvirajo iz starega sovraštva med obema verama. Bilo bi napačno spravljati te nemire v zvezo z reformami angleške vlade, ki so v bistvu le posledice svetovne vojne. Anglija je tekom zadnjih 50 let povsod propagirala demokratične ideje in je dosegla velike uspehe. Z ozirom na mterpelantovo pismo, ki so ga priobčile «Times» in v katerem se očita indijski vladi protežiranje muslimanov, je izjavil lord Birkenhead, da je ta trditev neosnovana. Vlada je v konfliktu med muslimani in Hindi ostala vedno nepristranska. Od sporazuma med obema strankama je odvisno čimprejšnje uveljavljenje reform. Nato je lord Olivier izjavil, da ni nameraval obtoževati indijske vlade. Hotel je le opozoriti na dejstvo, da protežirajo muslimane posamezni uradniki, za kar pa vlada ni odgovorna. Bivši indijski podkralj Reading je izjavil, da sprejme interpelantovo opravičilo, obenem pa je primoran zanikati njegove trditve v omenjenem pismu. Tekom petih let ko je bil indijski podkralj, se je prepričal, da se ravna uradniško striktno po navodilih vlade in da vrši zlasti vojaštvo svoje neprijetne dolžnosti z največjim taktom. Vladne reforme so dobre. Prišel bo čas, ko se bodo morali Indijci prepričati, da mi-šli vlada te reforme natančno izvesti in tedaj bodo priznali velikodušnost Anglije. Indija oa mora dokazati svojo dobro voljo in razumevanje. Le na ta način bo dosegla Indija tisti položaj, ki ga želi in bo postala enakopraven del britanskega imperija. Dosegla bo stojo lastno odgovorno vlado, ki bo skupno z Anglijo delovala v korist vseh narodov. London, 2S. julija, (brž.) Lord Bal-four je podal v gornji zbornici zanimive izjave o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih. Glede Kitajske ie izjavil, da se angleška vlada ne želi vmešavati v kitajske notranjepolitične zadeve. Kitajska država je v skrajno težavnih razmerah, ki vplivajo tudi na njene odnošaie 2 drugimi državami, kar se čuti zlasti na diplomatskem in gospodarskem polju. Na Kitajskem ni sedai nobene oblasti, ki bi predstavljala osrednjo vlado v zapadnoevropskem smislu. Peking nima nad velikim delom države nikake avtoritete. To kaotično stanje povzroča mnogim državam resne sitnosti. Angleške vlade so se vedno držale načela, da mora Kitajska sama najti izhod lz svoje politične krize. Vzajemni interesi obeh držav zahtevajo čimprejšnjo politično reorganizacijo kitajske države. Glede Iraka ie izjavil lord Balfour. da želi Anglija čimprejšijjo okrepitev, na kar se bo mogla iraška država sama braniti proti sovražnim napadom in notranjim nemirom. O odnošajih med posameznimi do-minijoni je izjavil, da se bo o tem ba-vila konferenca britanskega imperija. Po njegovem mnenju morajo biti vsi deli britanskega imperija popolnoma enakopravni. Kljub dejstvu, da nosi ta ali oni dominijon večjo odgovornost, da je bolj izpostavljen mednarodnim komplikacijam, mora tvoriti enakopravnost vseh domini.ionov vrhovno načelo angleške politike. Abesinska pogodba pred Društvom narodov Abesinska vlada je predložila Društvu narodov svojo pogodbo z Italijo in profei za intervencijo. — Zanimiva debata v spodnji zbornici. London, 28. julija. 1. Abesinska vlada se je obrnila do Društva narodov s prošnjo, naj se izjavi o izmeni not med angleško iu italijansko vlado. V tej noti se namreč angleška vlada obvezuje, da bo podpirala italijanske zahteve po koncesiji za zgradbo in obratovanje železnice, ki naj vodi iz Eritreje v italijansko Somalijo preko Abesinije. kakor tudi po drugih koncesiirii gospodarske narave, ki naj jih dobi Italija v zapadni Etijopiji. Italijanska vlada se s svoje strani obvezuje, da bo podpirala angleške asniracije po koncesijah, ki naj bi jih dovolila Abesinija za zcrradbo velikega jeza v jezeru Tana in velike avtomobilne ceste od meje Sudana do tega jeza O tej izmeni not je bilo govora tudi v spodnji zbornici. Poslanec Buxton je namreč vprašal vlado, ali se je obrnil abesinski kabinet do Društva narodov s nrolnjo, naj intervenira v tej stvari in ščiti intrrese Eti-jopije. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu je odgovoril, da je vlada prejela dne 24. t. m. pismo od generalnega podtajnika Društva narodov, s katerim prosi abesinska vlada Društvo naiodov, naj formulira svoje mišljenje glede izmene not med Anglijo in Italijo. Poslanec Buston je nadalje vprašal, kakšne koristi bi iniela Anglija v Abesinri razen jeza v omenjenem jezeru, ako bi podpirala italijanske aspiracije. Državni podtajnik je odgovoril, da vlada ne išče dobička za Veliko Britanijo, ampak išče le poti, kako bi prišla Sudan iu Egipt do zadostne vode, od katere je v tako veliki meri odvisna bodočnost teh dveh pokrajin. Zajezitev jezera Tana je velike važnosti za načrte Anglije glede namakanja osrednje iu severne Afrt-ke. Namen stikov z italijansko vlado v tera pogledu ima le namen, zadobiti njeno podporo pri bodočih pogajanjih z abesinsko vlado. Zakaj le na ta način se bo dala dobiti koncesija za gradbo tega jeza. Vlada upa, da bo mogla prepričati Etijopijjo, da je vse to važno tudi zanjo samo in ne samo za Sudan in Egipt. Poslanec delavske stranke Day ie vprašal kabinet, ali je bil morda sklenjen še kak dogovor med Anglijo in Italijo. Državni podtajnik je odgovoril, da dru gega dogovora ni. -ŽS- Ljubljana, 27. julija. V znak protesta proti cinizmu in barbarstvu režima «.k. ki je sklenil s 1. avgustom državnim namescencem odtrgali plače, so delegati društev, včlanjenih v Usrednji zvezi javnih nameščencev, na ljubljanskem sestanku sklenili, da naj državni uslužbenci izstopijo iz vseh ka-ritativnih, kulturnih in športnih orga-uizacij. Razumljiv je obup težko prizadetih, razumijiv gnjev, ki razjeda njihove duše ter upropašča rodbine. Zato ni čuda. da je tudi v žilah slovenske reprezentance javnih nameščencev zavrela kri ter da je v divjem obupu segla v samoobrambo po naravnost katastrofalnem sredstvu. Človek, ki mu odpovedo V obupu živci, seže rad po samomorilnem leku. Dolžnost najširše javnosti spričo nevzdržnega stanja javnega nameščen-stva ni le, da s simpatijami stopi na njegovo stran, da se mu pridruži kot prijateljski soborec proti nečuveni krivici, ki mu je bila prizadejana, marveč je tudi njena dolžuost, da vpliva tolažilno in pomirjevalno na razdražene živce. Naš iist smatra kot javno glasilo in kot odkrit prijatelj javnega nameščenstva za svojo sveto nalogo, da s prevdarkom mo.tri nastalo situacijo ter po svoji najboljši vesti iznese svoja mnenje, ki mu ga narekuje trezen pogled v bodočnost. 2e včeraj smo na tem mestu zapisali, da povzročitelj novega gorja nad urad-uištvom tli neznan. Ne more se zato voditi borba proti neznanim krivcem, ali celo proti onim, ki so nedolžni. Kot največjo nemoralnost smo žigosali baš dejstvo, da je režim RR breme za povzročeno poplavo naložil na nedolžna ramena socijalno najšibkejšega stanu. Ako hoče sedaj uradništvo kaznovati karita-tivne. kulturne, športne organizacije zato. ker mu je režim RR storil krivico, potem ni le zirešilo cilja svoje revan-že, marveč si tudi odvzelo moralno podlago za svojo zaščito. Ako je uradništvo pri tem hotelo le to, da bi angažiralo vso javnost za svojo stvar, potem bi bil veliko učinkovitejši sklep, da državni nameščenci, ki so člani goraj omenjenih organizacij, svoja društva moralno in materijaino angažirajo v prilog uradniškemu' vprašanju. V slučaju neuspeha pa izvajajo konsekvence. Pozivati uradnike k abstinenci in bojkotu proti vsem strogo nestanovskim organizacijam pa znači napoved boja na napačni fronti in — prav res je tako — samemu sebi. Široka javnost je na strani uradništva predvsem zato. ker uvideva visoki kulturni in nacijonalni pomen uradništva in le usodna bi bila tako za 5 narod kakor za uradništvo samo izolacija uradništva v narodu. Sklep, kakor so ga napravili delegati uradniških društev, je v ostalem v praksi neprovedljiv in ga uradništvo še nikjer ni moglo izvesti. Pasivna rezisten-ca more imeti nekaj časa uspeha, abstinenca je v vseh akcijah najbolj nesrečna forma taktike, ki redno konča s porazom. A še posebej spričo obstoječih razmer abstinenca in izolacija uradništva v svoji državi nima nikakega izgleda na uspeh, že zato ne. ker bi se pač morda krepkejše uveljavila v slovenskem delu države, v ostalih pokrajinah pa ne. In kaj bi zalegla gesta slovenskega drž. nameščenca napram celokupnemu uradništvu v državi? Mesto, da se razglaša boj vseh proti vsem, naj uradništvo pozove na odgovornost gospoda Puclja. ki ie duševni oče nesrečne redukcije in uaše radikale, katerih stranka je redukcijo izpeljala. Ne smemo pozabiti, da so slovenski radikali in radi-čevci — v kolikor so jili ulovili na svoje limanice — javne nameščence spravljali v svoje organizacije samo pod pretvezo, da jim bo materijalni položaj v njihovih strankah osiguran in izboljšan. Če kaj, zasluži sedaj prevarantstvo obsodbo od celokupnega uradništva, pristaši teh strank pa naj izvajajo konsekvence. _.ele, kadar bo uradniška organizacija izvedla bojkot napram organizacijam režimskih strank, ima pravico zahtevati od ostalega uradništva, da zavzame posebno stališče tudi napram ostalim našim organizacijam. Proklamacija splošnega bojkota pa ni le pljusek v vodo, marveč tudi napeliavanje vode na mlin režimskih strank, katerim itak ni niti za humanitarno, niti za kulturno niti za smotreno in pošteno politično delo. Abstinenca in izolacija uradništva v Sloveniji znači jačanje brezbrižnosti za iavna vprašanja, povečanje defetizma. nezna-čajnosti ter okrepitev vsestranske reakcije, ki je poguba za uradništvo. Ako že vrhovna uprava v naši državi uničuje uradništvo, ne sme — in naj si je gorje še tako veliko — uradništvo uničevati in rušiti naprej. Ne brezglavi obup, marveč železna volja, vztrajnost in trezna pamet bodo rešile tudi uradništvo. Mesto obupa, pogum, mesto devastacije podvojeno delo baš v kulturnih, političnih in drugih organizacijah, so javnim nameščencem edino jamstvo in edino sredstvo za srečnejšo bodočnost, ki pride in mora priti. Nobena stvar na svetu ni večna, najmanj pa vlada režima RR Nevzdržne razmere na bolgarski granici Beograd, : 28. julija p. Posojilo, katero so Bolgari dobili baje za begunce, je na bolgarske komitaše tako vplivalo, da so svoje delovanje povečali in so zadnje dni postali neverjetno agresivni. Nocoj je vlada dobila poročilo, da je večja četa bolgarskih bandi-tov prekoračila našo mejo pri Krivi Palanki. Spopadla se je z našim orožniškim oddelkom, ojačenim z domačini. Posrečilo se ie komitaše popolnoma obkolila, nakar se je razvila Uuta borba. Dosedaj ie bilo na r.aši strani več ranjencev, 3 pa so ubiti. Borba še traja. Vojni minister Je o tem poročal ministru dvora Jankoviču. Nato Je bila dolga konferenca, ki Je trajala preko 9. ure zvečer, katere so se udeležili vojni minister Trifunovič, minister za zunanje stvari Nicčič in ministrski predsednik Uzunovič Smatra se, da se ta konferenca tiče korakov, ki Jih ima vlada storiti za zaščito našega obmejnega prebivalstva. Radi bolgarskega napada je bila odložena tudi današnja Ninčičeva pot na Bled. Beograd, 28. julija r. Iz zunanjega ministrstva se doznava, da naša vlada povodom atentata na Spasoja Hadžipopoviča še ni ničesar ukrenila v Sofiji in da zadržuje ta korak tako dolgo, dokler se ne zaključi preiskava v Bitolju. Češkoslovaški oficirji na potu v Beograd Zagreb, 28. julija, n. Popoldne ob 6. je dospela v Zagreb skupina češkoslovaških oficirjev, ki potujejo v Beograd. Na kolo. dvoru jih je pričakovala častna četa 35. pp. z godbo. Zvečer so si v avtomobilih ogle. dali mesto, nakar se je vršil banket v ho. teiu Esplanade. Ob 10. zvečer so se odpe. IjalI v Beograd. Danski izletniki v Zagrebu Zagreb, 28. julija, n. Ob 19.30 uri je do. spelo iz Beograda v Zagreb 25 danskih iz. letnikov. Na kolodvoru so jih sprejeli de. legati novinarskega udruženja in zastopni« ki mesta. Jutri ostanejo Danci ves dan v Zagrebu, pojutrišnjem pa se odpeljejo v Ljubljano in potem v Postojno. Uvedba prisilne poravnave odklonjena Beograd, 28. julija, p. Kakor doznava vaš dopisnik, je vlada odklonila načrt trgovin, skega ministra dr. Krajača glede zopetne uvedbe prisilne poravnave. Ljuba Jovanovic resno obolel? Beograd, 28. julija, p. Ljuba Jovanovič je težko obolel in že več dni ostaja v po. stelji Protestna akcija državnih nameščencev Beograd, 28. julija, p. Kakor se doznava iz uradniških krogov, se bo po občinskih volitvah v Srbiji vršil v Beogradu kongres državnih uradnikov, na katerem bo dana. šnji glavni odbor podal ostavko. Ministr. ski predsednik Uzunovič je izjavil vašemu dopisniku, da bo vlada energično nadalje, vala svoje delo glede štedenja, v katero svrho mu mora pomagati predsednik glav. ne kontrole. Združenje strokovnih organizacij v Bolgariji Sofija, 28. julija, d. Tu je bil včeraj velik delavski shod, na katerem so sklenili, da se združita doslej ločeni in samostojno nastopajoči skupini strokovnih organizacij Svobodna strokovna organizacija (amsterdamska) in Neodvisna strokovna organizacija (prejšnja moskovska) v Združeno strokovno organizacijo Bolgarije (amsterdamsko). Na shodu je bila z velikim odobravanjem sprejeta tudi zadevna resolucija. Pogajanja za spornimi so se vršila že delj časa in so nepričakovano hitro napredovala. Obe stranki sta bili namreč prepričani, da moreta imeti uspehe Ie, ako nastopata združeno. Nova združena 6trokovna organizacija bo zgradila lastno poslopje in bo tudi izdajala svoj list. Mussolini sindikalni minister Rim, 28. julija, o. Danes je Mussolini prisegel kralju kot sindikalni minister. No. vo ministrstvo bo pričelo poslovat; 1. av« gusta. Obtožnica proti Zaniboniju Rim, 28. julija, k. Nocojšnji listi objav. Ijajo obtožnico proti poslancu Zaniboniju, ki je dne 4. novembra 1. 1. poskusil aten. tat na Mussolinija. Zaniboni je obtožen premišljenega poskusa umora nad Musso. linijem. Ostalih 7 obtožencev je obtoženih sodelovanja. Obenem je Zaniboni obtožen, da je hotel s svojim dejanjem zanetiti upor državljanov proti vladi. Istega so ob. toženi tudi ostali obtoženci kot njegovi pomočniki. Končno obtožuje obtožnica Za. nibonija prepovedane nošnje orožja. Radi nezadostnih dokazov je bilo nadaljnili Sest oseb izpuščenih. Umor sirskega guvernerja London, 28. julija, s. «DaiIy Express» po« roča iz Damaska, da so uporniki umorili sirskega guvernerja. Osemurni delovnik v Belgiji Bruselj, 28. julija, k. Senat je z 203 proti 16 glasovom (11 senatorjev ni glasovalo) ratificiral v,-ashingtonsko pogodbo o osem. urnem delovniku. Pomcareiev finančni načrt Pariz, 28. julija, g. Finančni načrt Poinca-reja je izšel v tisku. Po teh predlorih namerava ministrski predsednik izvesti štednjo naredbenim potom z združitvijo državnih službenih mest, zvišanjem cen za izdelke državnih monopolov ter poštnih in brzojavnih pristojbin, zvišanjem davka na alkoholne pijače in mineralne vode, zvišanjem železniških tarifov in dajatev na avtomobile, zvišanjem dajatev paroplovbe, zvišanjem prometnega davka na 2 odstotka, zvišanjem carin, uvedbo davka na tantijeme, uvedbo 5% dajatev za spremembo posesti nenremičnin, zvišanjem davka ua dedščine, boljšo uporabo neposrednih davkov, dalje z zvišanjem dajatev lastnikov rudnikov na 23 odstotkov in zvišanjem plač državnim nastavljencem in mest vojaštvu. Pariz, 28. julija, (brž.) Zbornica bo raz. pravljala v petek o finančnem načrtu vi a s dc z največjo nujnostjo. Vlada '->0 zahtevaš Ia 4250 milijonov indirektnih in 1926 di. rektnih davkov. Pariz, 28. julija, k. Glavne točke socialističnega finančneea protiosnutka so sledeče: 1.) prisilna konsolidacija visečih dolgov; 2.) plačilo zunanjih dolgov z ustanovitvijo upravne blagaine, v zvezi z Davvesovimi letnimi obroki; 3.) ustanovitev devizne centrale z nalogo, da bi dovolila samo devizne operacije, ki so v gospodarsko - političnem ozirn potrebne in 4.) pobiranje enkratnih dajatev v višini polovice neposrednih davkov iz leta 1928. Mednarodno kriminalno razsodišče Bruselj, 28. Julija, (brž.) Na mednarodni konferenci za kazensko pravo Je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj se v Haagu ustanovi mednarodno kriminalno razsodišče. Angleška rudarska stavka London, 28. julija (brž.) Izvrševalni odbor rudarske zveze je preložil svoje posvetovanje na jutri. Tajnik C-ook je ponovno izjavi!, da mora priti inicijativa za spremembo politike v rudarski zvezi iz krogov rudarskih delegatov in s strani vlade. London, 2S. julija, s. Spodnja zbornica je v tretjem eitanju s 812 proti 127 glasovom sprejela zakonski predlog glede reorganizacije rudnikov. Notranji minister je predložil spodnji zbornici kraljevo poslanico o podaljšanju izjemnega stanja za dobo enega meseca. Pariz, 2S. julija (brž.) Francoska rudarska zveza je sklenila, da izzove v znak simpatije do angle5kih stavkujočih rudarjev dne 9. avgusta splošno stavko. Zdi se, da stavka ne bi imela uspeha. Viharji in nesreče v Italiji Genova, 28. julija, s. Včeraj je divjal n« Rivijeri velik vihar s točo. Promet cestne železnice v Genovi je bil zelo oviran, ker so padale raz strehe opeke in razbita stek« la. Vihar je podrl mnogo drevja. Tudi nad Lago di Como je divjal močan vihar, ki je razbil več čolnov. Več oseb je utonilo. Rim, 28. julija, k. Razen na Rivijeri je divjal vihar tudi po vsej severni Italiji. V okolici Turina je padala debela toča, ki je pokrila polja s 25 cm debelo ledeno plast, jo. Temperatura je občutno padla. Rim, 28. julija, o. Rimski tovorni vlak je v postaji Cisterna trčil z drugim tovor, nim vlakom. Pri tem so bil močno poško. dovani štirje vagoni. Dva zavirača sta bila težko ranjena. Lokomotiva rims-keaa tovor nega vlaka je skočila s tira. Začetek nepoštenega boja klerikalcev za politizacijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Dr, Korošec pravi v Domžalah, da morajo biti te volitve politične in da mora dobiti SLS zadostno zastopstvo; včerajšnji «Slovenec» pa priobčuje za slepilo javnosti članek pod naslovom; «Proii strankarstvu v slovenskem gospodarstvu.« Opozorili smo že, da ie dr. Korošec na nedeljskem shodu govoril tudi o bližajočih se volitvah v ljubljansko trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico ter naznanil, da se bo klerikalna stranka udeležila volitev kot politična stranka. »Slovenec* z dne 27. t m. priobčuje o tej dr. Koroščevi izjavi poročilo, ki se glasi takole: »Govornik omenja tudi bližnje volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Povdarja, da je SLS na teh volitvah zelo zainteresirana in da mora v zbornici dobiti zastopstvo, ki bo odgovarjalo njeni moči. Vrše se pogajanja, da bodo pri teh volitvah nastopile skupaj vse stranke, ki so proti centralistični politiki Beograda. Govornik poziva navzoče, naj store svojo dolžnost in neumorno agitirajo. da bo naš boj našel pomoč tudi v gospodarskih krogih.« Formalni šef SLS, dr. Korošec, razglaša torej svoji stranki in svojim pristašem, da pripravlja vodstvo klerikalne stranke naskok na trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico ter da hoče tudi v to gospodarsko korporacijo zanesti svojo brezplodno in nesrečno politiko z iz-zivajočim povdarkom svojega popolnoma propadlega političnega avtonoinistič-nega gesla, ki je nam Slovencem prineslo toliko škode ter nas zapletlo v boje, katerih račune plačujejo naši trgovci, obrtniki in industrijalci. Klerikalci bi sedaj hoteli, da se še najvišja naša gospodarska instanca Trg. obrt. zbornica proglasi za politično bojno organizacijo ter pošlje po klerikalni kostanj v žerjavico. Ni treba imeti mnogo fantazije, da se spozna, kam bi to vedlo. Na Hrvatskem je separatistična misel mnogo silnejše zasidrana in tamkajšnjo gospodarstvo lažje prenese potresljaje in sunke, a niti zagrebška zbornica se ni nikdar dala speljati separatistični politiki na led, ker ni hotela upropaščati interesov hrvatske trgovine, obrti in industrije. Le nesrečna klerikalna stranka ima brezvestno korajžo, da hoče slovensko zbornico angažirati za «naš (klerikalni) boj»! Na kakšno pomoč računa ta brezvestna špekulacija? Dr. Korošec pravi, da s s vodijo pogajanja z drugimi strankami, dejansko pa se klerikalci pogajajo z ljudmi, o katerih sodijo, da bi bili za ceno mandata na klerikalni politični listi voljni žrtvovati interese celokupnega slovenskega gospodarstva ter pomagati. da pride Trgovska zbornica pod komando politikujoče duhovščine in ljubljanske škofije! Špekulacija klerikalcev je slična oni pri zadnjih skupščinskih volitvah v Ljubljani, ko so klerikalci z varanjem volilcev dobili «na pomoč« zlasti komunistične glasove, po zmagi dr. Korošca nad gospodarskim strokovnjakom Mohoričem pa so vsi klerikalki pomagači kmalu uvideli, da so volili nesrečo, ko so šli v boj za dr. Korošca. Še nikdar ni bil ljubljanski mandat v tako slabih in brezplodnih rokah kot je sedaj, ko ga ima SLS in dr. Korošec. Dočim je dr. Korošec na nedeljskem sliodu v Domžalah govoril resnico o klerikalnih namerah s trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico, skuša sedaj »Slovenec« dr. Koroščevo razodetje in dragoceno priznanje zabrisati in popraviti. Ker ve, da so ljudje do grla siti zavožene klerikalne politike in ker se zaveda, da na celem svetu ni niti ene trgovske, obrtne in industrijske zbornice, kjer bi vladali klerikalci, piše sedaj glasilo SLS, da bo klerikalna lista nestrankarska! Prepozno, g. Korošec se je že izdal! Kakor nedolžno velikonočno jagnje se predstavlja SLS gospodarskim krogom, ko berači za njih glasove. Kakor, da bi SLS nikdar ne delala svoje gospodarske politike, kakor da bi SLS nikdar ne ustanavljala svojih izrazito političnih gospodarskih ustanov, kakor da bi klerikalna stranka nikdar ne napovedala boja na življenje in smrt neklerikalnemu gospodarstvu! Gospoda okoli «Slovenca« meni, da je že vsa javnost pozabila, kako je SLS začela ustanavljati konsume, ne morda radi socijalne ali gospodarske potrebe, marveč v glavnem, da je udarila slovenskega trgovca, obrtnika, ki ni hotel ukloniti glave. Tudi tam, kjer ni bilo za take zadruge prav nobene javne potrebe, so ustanovili svoje farovške prodajalne, a to samo zato, da bi uničili slovenskega trgovca in njegovo rodbino! Ako se hoče klerikalno ljubezen do slovenske trgovine, obrti in industrije, ki jo bodo klerikalni agitatorji, sedaj ši-rokoustno oznanjevali radi volilnih glasov, prav spoznati, je treba pogledati v proračune in delovanje bivšega deželnega zbora kranjskega. Takrat so imeli klerikalci vso moč in oblast v rokah, da bi pomagali slovenski trgovini, slovenski obrti in slovenski industriji. Takrat pa ni bilo za te gospodarske panoge nobenega iicka in nobene prijazne besede. Sveto vojsko so takrat napovedali klerikalci trgovskemu, obrtniškemu in industrijskemu stanu. Živeli so v nadi in prepričanju, da bodo izpremenili celo Kranjsko v klerikalni paradiž, kjer bodo vsa trgovska, obrtna in industrijska podjetja v rokah »mrtve roke*. Klerikalci imajo sicer danes široko razpreženo politično-gospodarsko organizacijo raznih panog, ki pa večinoma propada, ker propada vse, kar je ustvarjeno iz nesposobnosti ali pa iz zlobe in sovraštva. V takem gospodarskem položaju ter v popolni politični izolaciji, ko je po svoji lastni krivdi SLS postaia v državi quan-tite negligeable, je razumljivo, ako doktor Korošec na shodih SLS povdarja, da je »SLS na volitvah v trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico zelo zainteresirana.« Čim bolj pa je na teh volitvah zainteresirana SLS. tem manj interesa imajo slovenski gospodarski krogi, da bi pomagali vleči iz blata klerikalni gospodarski in politični voz. Sami so krivi klerikalci, ako se danes pogrezajo v blatno brezdno, a sami naj v njem utonejo. Slovenska trgovina, obrt in industrija ni niti poklicana niti nima potrebe, da je pomočnik in reševalec zavožene klerikalne politike. Koroščeva izjava je bojna napoved vsem onim, ki hočejo, da se volitve v Trgovsko obrtno-industrijsko zbornico vršijo kot strogo gospodarska zadeva. Ni dvoma, da bodo vsi trezni obrtniki, trgovci, industrijalci, brez razlike strank, kakor cn mož se dvignili v bran proti temu, da postane njihova najvažnejša gospodarska organizacija plen strankarsko političnih špekulacij. Uradništvo in SLS »Slovencu* očividno nI po volji, da mora vsakdo, ki objektivno sodi politične činje-nice, priznati, da je SDS v naši državi edina stranka, ki uradništvo ne le ni varala, marveč je zanj tudi nekaj storila. Baš zadnje dni smo čuli več izjav iz vrst samih uradnikov, ki niso pristaši SDS, da Je SDS edina stranka, od katere vodilnega vpliva v bodoče uradništvo lahko pričakuje odpomočl. Tako je in zaslug SDS za uradništvo nihče ne more zmanjšati in naj se skuša te zasluge omalovaževati tudi s takimi izgovori, kakor je oni, da je SDS — kar ie storila za uradništvo in še posebej za učiteljstvo — to storila po svoji »dolžnosti in ne po kaki milosti*. Tudi taki danki, kakor ga je včerajšnji »Slovenec* objavil proti SDS, ne morejo spraviti s sveta dejstva, da so se uprav slovenski samostojni demokratje in med njimi zlasti dr. Žerjav, ravnatelj Reisner, dr. Kramer, dr. Pivko vedno in povsod krepko potegovali za upravičene interese uradništva, a da so s svojim prizadevanjem uspeli pridobiti za uradniške interese narodne za stopnike vseh ostalih pokrajin v neizmerno večji meri, kakor pa parlamentarno zastopstvo SLS, ki se nikdar resno ni eks-pomiralo za uradniško vprašanje. Klerikalci poznajo uradništvo pač le samo takrat, kadar hočejo svojemu človeku dati neza-služeno dobro mesio in pa kadar bi uradništvo radi nahuiskali ter ga za svojo stranko zlorabili. Tc je stara, a vedno nova resnica. Starejši uradniki še oso pozabili, kaj so jim bili klerikalci v Avstriji. »Uradniki žro, žro in žro», to je bila krilatica ta agi-tacijsko deslo klerikalnih voditeljev prod uradništvu. Zadnja desetletja pred prevratom napredne slovenske stranke malodane niso mogle ničesar drugega delati kot v prilog uradništva in učiteljstva zaščitno politiko pred sramotnimi in perverznimi klerikalnimi persekuciiami in denuncijacijami uradništva. Dejstvo je, da je bil klerikalcem v Avstriji vsak nemški uradnik ljubši kot slovenski, ako ni bil klerikalec. V Jugoslaviji so klerikalci ostali v srcu napram uradništvu kot glavnemu stebru napredne misli ter slovenske kulture isti, kot so bili v Avstriji. V Beogradu so vedno kazali za uradniško vprašanje svoj popolni desinteresemect V Ljubljani so res vpili, to je bilo pa tudi vse. Najbolj klasičen dokaz za pravilnost te trditve Je »Markov protokol*, s katerim so klerikalci instalirali skupno z Radičem samoradikal-ski Markov režim. Takrat so stala na dnevnem redu najbolj pereča uradniška vprašanja; klerikalci so si v »Markovem protokolu* pač zasigurali vsako) ake koncesije, a le zase, uradniškega vprašanja se pa še dotaknili niso. Druga prilika, ko bi klerikalci lahko za uradništvo kal storili, je bila doba Davido-vič-Koroščevega kabineta, ko so bili kar šdr-je klerikalci ministri. Tekom dolgih mesecev ni ta vlada imela niti minute časa za uradništvo. Mogoče se uradniki spominjajo, kako se je »Slovenec* meseca avgusta in septembra 1. 1925 širokoustil, da Je sporazumaški finančni minister dr. Spaho že našel sredstva — 250 milijonov dinarjev — za izplačilo diferenc. 23. septembra 1925 Je »Slovenec* celo navedel termine, kedaj bodo diference Izplačane. A ostalo je samo pri obljubah. Pozneje se Je celo izkazalo, da so klerikalci državne nameščence očitno farball, ko so jim zatrjevali, da ie izplačilo že na potu. Desauvkal Jih je sam dr. Spaho Klerikalci naj le povedo, kdaj ta kaj so oni storili za državne nameščence. Letos se Je neprestano bralo, da so se njihovi poslanci potegovali za zboljšanje dohod kov duhovnikom. »Slovencu* tudi laž, ki jo trosijo klerikalci v njegovih predalih proti SDS, ne bo pomagala ta ne bo utajila dejstva, da SLS za uradništvo nikdar ničesar nI storI'a In da od nje nrattalštvo tudi ničesar pričakovati ne more. Da konstatiramo samo eno inferoalno laž, s katero operira včerajšnja številka škofovega dnevnika. Namiguje, da je bila uradništvu s pomočjo SDS odvzeta stalnost za tri leta. Kakor znano, je bil uradniški zakon v današnji obliki sprejet brez samostojnih demokratov In proti njim, pač pa s podporo in gl?*ovi klerikalcev. Takrat je «Slovenec» o«tro napadal poslance SDS, češ, da so »izdali* »uradniške inte- rese* ln pred glasovanjem v znak protesta odšli Danes pa »Slovenec* falsificira zgodovinska dejstva ter krivi SDS slabosti činovniškega zakona, dasi ve, da so ga pokvarili drugi. Baš režim »Markovega protokola*, ki so ga s tako vnemo podpirali klerikalci, Je tudi kriv, da je uvedena triletna nestalnost. Se pred glasovanjem je naš poslanec Reisner nujno opozarjal, naj se odstrani vsaj ta določba. Zaman! Klerikalci tedaj niti s prstom niso genlli, pač pa danes zopet lažejo uradništvu in ga skušajo preslepiti z Izkrivlje-njem dejstev. O Barietovem slučaju ne bftaso tu raz-govarjalL To poglavje, ki Je pustilo dosedaj še neizbrlsan madež na poslancu dr. Kulovcu, ki navzlic ponovnim pozivom, da naj nas toži, ker smo mu očitan, da laže, dosedaj tega še ni storil, spada pred sodišče. Naj nas dr. Kulovec toži, pa se bo pred sodiščem tudi ugotovilo, zakaj je moral dr. Barle iz Dusseldorfa v ministrstvo. Nevarnost državljanske vojne v Mehiki Po zadnjih vesteh organizirajo katoličani energičen odpor proti novemu cerkvenemu zakonu, ki stopi v veljavo prihodnjo Prve žrtve in varnostne odredbe mehikanske vlade. Politične beležke e;*' sporazum med njima. Odnošaji med Francijo in Rusijo Moskva. 28. julija, d. Razširjene so govorice, da se francoski veleposlanik Herbette. ki se sedaj mudi v Parizu, da poda svoji vla di poročilo o svojem delovanju v Rusiji, ne povrne več semkaj. Kot vzrok navajajo dejstvo, da ee mn ni posrečil sporazum med Francijo in Rusijo. Protestni shod narodnih železničarjev Ljubljana, 28. julija. V Mestnem domu se je vršil nocoj dobro obiskan železničarski shod, ki ga Ije sklicalo Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodar-lev. Shoda se je udeležilo tudi nekaj komunistov, deloma neželeznlčarjev, ki so prišli očividno z namenom, motiti zborovanje. Shodu je predsedoval predsednik UJNŽB g. Jug, ki je v uvodnih besedah označil kot namen zborovanja, protestirati proti nasilju in krivicam vlade napram železničarjem in železnicam ljubljanske direkcije. Železničarjem se godi vedno slabše, pod sedanjim režimom pa so prišli iz dežja pod kap. Nujno potrebno je, da sc vse železničarske organizacije združijo v krepkem odporu proti najnovejšim nakanam režima. G. Deržič je zlasti ostro kritiziral redukcijo kreditov za železniško delavstvo ter znižanje draginjskih doklad. Milijoni gredo za provizije, 2500 železniških delavcev v Sloveniji pa mečejo na cesto. Generalna direkcija državnih železnic postopa s popolno brezglavostjo, kar je pravi zločin nad državo in železničarji. Anarhija v upravi prihaja od zgoraj. G. J u g je nato še opisal stanje železnic v območju ljubljanske direkcije, ki vsled brezvestne brezbrižnosti ministrstva in generalne direkcije stalno bolj propadajo. G. Škerjanc je opozarjal, da je sam minister obljubil zastopnikov OJNŽB uveljavljenje pravilnikov že s 1. aprilom, o čemur pa do danes ni ne duha ne sluha. Zastopnik Trgovske zbornice g. Moho-rič je prikazal vse nevarnosti zapostavljanja železničarjev za naše gospodarstvo in naglašal, da Trgovska zbornica z velikim interesom zasleduje borbo narodnih železničarjev, ki jo hoče po svojih močeh tudi podpirati. Končno je dobil besedo kot zastopnik komunističnih železničarjev g. Stanjko, ki je pričel kar najostrejše napadati UJNŽB. V dvorani je nastal strahovit trušč ter splošno prerekanje. Predsednik mu je končno vzel besedo ter je po prečitanju resolucije zaključil shod. Z velikim hrupom in v glasnem prepiru s komunisti so se zborovalci razšli. Resolucije Na shodu sprejete resolucije povdarjajo ra. dr.: Železničarji najodločneje protesti, rajo proti premalim kreditom za delavstvo direkcije državnih železnic Ljubljana in na« meravanemu odpustu delavstva. Odpust delavstva v eksekutivnih oddelkih pomeni propast železniškega prometa v Sloveniji in s tem tudi gospodarsko propast Slove« oije. Od direkcije državnih železnic Ljubljana zaprošeni naknadni krediti so minimalni in se morajo brezpogojno od ministrstva za promet takoj odobriti, ako se hoče obva« rovati državo nepregledne škode z izgubo transitnega prometa, ki se mora občutno zmanjšati oziroma sploh ustaviti, in ako se hoče sploh omogočiti jesensko izvozno se« zono. Poprava prog v območju direkcije Ljub« Ijana je neodložljiva. Odpust delavstva iz državne železniške službe pomeni tudi veliko izgubo v narod« r.o=gospodarskem oziru, ker bodo stroški za popravo popolnoma upropaščenih prog in ostalih železniških naprav dnevno večji. LTkinitev 20 odst. eksekutivne doklade nenastavljenemu osobju eksekutive pome« ni direktno kršitev čl. 26. Zakona o držav« nem prometnem osobju ln bodo železničaT« ji branili to zakonito pravico z vsemi prav« nimi sredstvi. Sklenjena redukcija draginjskih doklad aktivnih in upokojenih javnih nameščencev pomeni nesocijalen in nekulturen čin nad najslabše plačanim stanom v državi in po« polno neumevanje dolžnosti vlade napram svojim uslužbencem ter izroča vse javne nameščence gospodarski in socijalni pro« pasti. Prosimo vrhovno vodstvo organiza« cij v Beogradu, da z vsemi sredstvi ščiti pravice javnih nameščencev. V svrho pravične in pravilne porabe do« voljenih kreditov za doklade, zahtevamo, da se takoj izdajo tozadevni pravilniki in se že izdani pravilniki pravilno in v duhu zakona upoštevajo in izvršujejo. Zahtevamo, da ministrstvo za promet da kredite za železničarska stanovanja in po« sojila železničarskim stanovanjskim zadru« gam. Na shodu zbrani železničarji izjavljajo, da bodo z vsemi zakonitimi sredstvi bra« nili svoje pravice, ker je to iz državnega stališča neobhodno potrebno, da se prepre« či popolna upravna anarhija. Apeliramo na celokupno slovensko jav« nost, da brez razlike na politično situacijo z vsemi silami brani slovenske železniške proge propasti. Ugotavljajo javno, da kre« diti za osobje in potrošni materijal, ki so odobreni v proračunu generalne direkcije državnih železnic, niso pravilno in pravično razdeljeni na poedine direkcije. Najslabše je dotirana direkcija Ljubljana, vzlic dej« stvu, da ima najgostejši vlakovni promet in procentualno največje dohodke. Tran« sitni promet je v nevarnosti, istotako lo» kalni promet. Redukciji delavstva v ekse« kutivnih oddelkih mora slediti samo pro« past naše industrije in trgovine in s tem gospodarska propast Slovenije Udeleženci Fer. Udruženja jugosiovenskh učiteljev, ki so se pod vodstvom nadučitelja Slavka Mrovljeta pred kratkim vrnili s študijske« ga potovanja po Češkoslovaškem, kjer so bili povsod navdušeno sprejeti. -Sš- odgovarjalo svojim namenom. V to svrho je postavil kongres v budžet vsoto Din 30.000 ter obenem pooblastil upravni odbor, da nabavi 2000 postelj. Mesto referenta je dobil stari in zaslužni ferijalec dr. Janže Novak. 2e njegovo ime in idejno delo v društvu jamči za uspeh. Med drugim je ta odbor predlagal kongresu, da skliče v kratkem času sestanek vseh organizacij, ki imajo sliine programe. Na tem sestanku naj se uredijo delokrogi posameznih organizacij, da ne bo prišlo med njimi do nepotrebne rivalitete. Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno. V novi odbor so bili razven od dr. Jan-žeta Novaka, referenta za zavetišča, izvoljeni od Slovencev še prof. Lapajne, referent za slovensko nastavo v ministrstvu prosvete, za podpredsednika in Joža Kan-kelj za referenta za kolonije ter celo društveno razsodišče. Avtomatično pride v odbor tudi med kongresom izvoljeni stari ferijalec Viktor Maček, ki že pet let predseduje oblasti za Slovenijo. Sprejet je bil tudi predlog, da se podružnici na ljubljanski univerzi črta dolg v znesku 2500 Din. Važnost se je polagala društvenemu glasilu, ki je debilo s prodajo ferijalnih legitimacij osnovno glavnico v znesku 16.000 Din. V karakteristiko kongresa lahko označimo izločitev vseh na škodo društva pre-ambicijoznih elementov, povratek starih ferijalcev na delo za organizacijo io popolno zmago trezne politike dela, katero je ljubljanska oblast skozi vsa leta propagirala. Na kongresu Ferijalnega Saveza v Splitu Izmed vseh kongresov Ferijalnega Saveza je bil 6. kongres, ki se je vršil pretekle dni v Splitu, nedvomno najplodovi-tejši. Sicer je zadobivala borba med obema grupama na kongresu ičestokrat, kakor je to v vseh organizacijah običaj, osebno ost in značaj, vendar je bila stvarnost, s katero so delegati reševali posamezna vprašanja, zelo velika. Po svečani seji, ki je bila zaključena z odpošiljatvijo udanostnih brzojavk kraljevi dinastiji ter zahvalnih brzojavk različnim ministrstvom ter z naklonitvijo podpore Din 2000 za poplavljence v Banatu, je prešel kongres na dnevni red. Trafna odsotnost predsednika iz Beograda je povzročila marsikatero nepriliko, toda v glavnem je FS dobro uspel. Izdanih je bilo čez 5000 ferijalnih' potovalnih legitimacij, kar Je pri številu 7000 članov jasen- dokaz o zmagi ferijalne ideje. V petih kolonijah prebiva okoli 500 članov, delovalo je 124 podružnic po zavodih v vsej državi, čistega premoženja je izkazovala bilanca 124.000, čistega dofc;č|fa okoli 22.000. razpoložljive gotovine pa je bilo nb zaključku računov nad 40.000 Din. Delegati iz Slovenije so se predvsem pritoževali Tadi skrajno slabega popisa olajšav. Velik in hud boj se je vnel pri glasovanju o predlogu nadzornega odbora, ki je odrekel absolutorij dvema članoma uprave, ki sta sicer v ostalem redno izvrševala svoje funkcije, nista pa predložila tekočih računov iz zadnje dobe. Predlog je zmagal s kavtelo, ne da bi sicer delegati hoteli izglasovati nezaupnico, temveč da bi bodoči upravni odbor mogel dobiti točen vpogled v račune letošnjega leta. Pred izvolitvijo novega odbora je bila na dnevnem redu izprememba pravil. V .ta namen Izvoljeni odbor je prišel do prepričanja, da v tako kratkem času absolutno ni mogoče pravil izpremeniti z dobrim uspehom in je predložil kongresu samo temeljne usmutke in pravce, po katerih naj izdeluje projekt bodočil pravi! trajno delujoč odbor ob sodelovanju vseh organov FS. Principi tega projekta naj bi bili: Kongres naj se vrši vsako tretje leto, da se zmanjšajo stroški društva in ojača kontinuiteta dela v centralni upravi. Meso kongresa naj bi se letno vršila glavna skupščina delegacij vseh oblasti FS, na katero bi prihajalo veliko manjše števiio delegatov, ki pa bi bili zato bolj izbrani Namen je torej, da se zmanjša kvantiteta ali zboljša kvaliteta delegatov. Centralni upravi naj bi se dala možnost samostojnega dela v Beogradu, podvržena pa naj bi bila stalni kontroli oblastnih predstavnikov. Pravila naj se formulirajo tako, da bodo člani tudi po zaključku svojih študij mogli sodelovati v FS, toda brez pravice, ki jih država daje dijakom-ferijalcem. Dalje je odbor predlagal mnogo važnih izprememb v organizaciji. V tekočem letu bi se uvedel referent za zavetišča — svratišta FS, ki so temelj za potovanje članov in ki daleko ne Kulturni pregled "Oletnica B. Shawa v Angliji. Shavvovo TOletnico so praznovali na Angleškem z zelo mešanimi čustvi. Uradna Anglija, akademiki iu literati so nalašč prezrli jubilej. Večina časopisov je storila isto, le uredništvo povdarja zlasti, da se mladi naši grafiki mnogo pečajo z lesorezom in navaja za zgled mladega ljubljanskega slikarja Justina. Med grafiki"- ilustratorji omenjajo časopisi tudi Hinka Smrekarja. V Pragi so razstavila sledeča jugoslovenska društva, oziroma njihovi člani: Lada, Proljetni salon, Skupina neodvisnih, Grupa neorganiziranih, Združeni umetniki v Sarajevu, Skupina neodvisnih in Udruženje upodabljajočih umetnikov v Ljubljani. Mnogo dobrih in priznanih grafikov pa se razstave sploh ni udeležilo. Literarni prikaz o pesniku Jovanu Du- čiču, finem srbskem liriku modernistične smeri je objavil v tržaškem cPiccolu della Sera» od 27. julija publicist gosp. Urbaeaz-UrbanL Boitov . Navzočih je bilo okolu 30 tisoč poslušalcev, med katerimi je bil tudi bergamski vojvoda ter mnogo italijanskih in inozemskih časopisnih poročevalcev in kritikov. Mednarodni kongres ia avtorsko pravo. Koncem septembra se bo vršil v Varšavi mednarodni kongres za avtorsko pravo, ki ga vsako leto organizira , katero je ustanovil 1. 1878. Victor Hugo. Letošnji kon-gTes se na povabilo poljske vlade vrši v Varšavi, kjer že posluje tozadevni organizacijski odbor, v katerem so zastopani književniki, umetniki in pravniki. Predsednik odbora je Zemon Przesmycki. Zanimive tekme med našimi In angleškimi mornarji v Boki Kotorski Boka Kotorska, 26. julija. Včeraj popoldne so se vršile v Tivtu med jugoslovensko in angleško mornarico tekme, ki so vzbudile veliko zanimanje. V nedeljo ob 4. popoldne se je začela sport-ska tekma med moštvom naše in angleške uornarice. Prva točka je bila regata čolnov. Proga, dolga eno miljo, je imela cilj pri pomolu I. pomorskega arzenala v Tivtu, kjer se je nabrala mnogobrojna publika iz Kotora in Ercegnovega, kakor tudi iz vseh ostalih krajev ter oficirski mornariški zbor. Nestrpno smo pričakovali izid te re-gate, posebno, ker so se Angleži mnogo trudili, da popravijo poraz, ki so ga doživeli L 1924 pri regaii v Boki. Že takoj ob začetku je vseh šest naših Čolnov prehite- IIIIIHIIIilil!UllluilllHillllllllllimillllliiii;:i:ii>iuuiilliHiiiiimi[illil Novi roman „Dutra" Naš novi roman, ki ga začnemo pri-občevati prihodnjo nedeljo, povede naše čitatelje v Ameriko, deželo triumfov tehnike, deželo milijard, deželo visoke kulture, a tudi brezprimernih zločinov in najbolj fantastičnih zarot . . . Vsa ta prvenstva si podajajo roko v povesti, ki nosi značilno ime »RDEČA MEGLA" Anarhist James Morton, svetovno-slavni filozof zločina, je izumil pripravo, ki omogoča morski rop v njegovi najsodobnejši, a tudi najbolj okrutni obliki. Njegov prvi uspeh, zagonetna katastrofa milijarderske ladje «The Eagle» pretrese ves svet . . . Ali bodo zločinci nekaznovani uživali svoj plen? — se drhte vprašuje či-tatelj. Ali bo drobcena Evy Westinghouse, ki je edina ušla smrti, dovolj močna, da pripomore pravičnosti do zmage? Evy je dovolj močna — ker ji pomaga Jonas Fjeld, drzni Norvežan, p t> poklicu zdravnik, a v svojo zabavo strah anarhitov . . . Najstrašnejša in najbolj neizbežna pa je rdeča megla. Neusmiljena rdeča megla, ki raste naravnost iz Mortonovega strahodejstva in žene zločince v pogin! Z «Rdečo meglo« nudimo čitateljem ki mrzli dan. u— Pogrešani vladni svetnik dr. Milko Lubec. Ker se širijo v Ljubljani ta tudi drugje povsem neosaovane govorice, katere so celo objavili nekateri dnevniki, smo od sorodnikov dr. Lubeca naprošeni za objavo pojasnila, da se truplo pogrešanega navzlic vsemu trudu doslej še nI našlo, ker je letos Izredno mnego snega v planinah. Ako bi se truplo ne našlo tudi avgusta meseca, ko bo sneg še bolj skopnel, se more s sigurnostjo sklepati, da ni več med živimi. Vse druge govorice so ne samo brez podlage, temveč tudi zelo netaktne ta nesmiselne. u— Seja Z. D. M. v Ljubljani se bo vršila šila v petek dne 30. julija ob 8. zvečer v društvenem lokalu Edinosti, Gajeva ulica štev. 2JL nadstrople. — Predsednik. o— Pevski zbor Glasbene Matice v LJubljani Moški zbor ima v petek, 30. t. m. ob 30. ttri važen sestanek in vajo. — Odbor. o— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 izgred na ulici, 1 prestopek navijanja cen, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 2 prestopka obrtnega reda in 23 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 ta sicer: 1 radi beračenja, 1 radi vla-čugarstva ta 1 radi tavine. Iz Maribora a— Zadeva Mesise hranilnice v tsinl občinski seji Mariborski občinski svet Je na torkovi tajni seji vzel v pretres predlog revizijske komisije In upravnega odbora Me3t ne hranilnice. Predlogi glede poslovanja nra nilnice so bili sprejeti, dočim je bila razprava o spreme.nbi pravil hranilnice odgo-dena, da bo imel odsek več časa za pre-študlranje. a— Odvetnik dr. Avg. Relsman. V današnjem »Jutru« javlja otvoritev odvetnišk pisarne v Mariboru naš večletni sotrudnik dr. Avgust Reisman. Dr. Relsman ie izšel kot javen delavec Iz svoječasnega narodno-radikataega dijaškega gibanja. Že kot srednješolski dijak ta še več kot visokošolec je Inicijativno ta zelo uspešno d^oval 2lastl na narodno-kultumem ta narodno-politlčnem polju. Ob prevratu le dr Relsman vodi! posle slov. bistriškega Narodnega sveta ter bi! ob odhodu iz Slov. Bistrice izvoljen v priznanje zaslug za narodno kulturno delo v Slov. Bistrici častnim članom. En?ko agl-len je bil nato dve let: v Celju, kjer je poleg odvetniške prakse mnogo sodeloval tu-ti pri »Novi dobi«, s predavanji med obrtniki in v demokratskem političnem klubu. Leta 1921. se je preselil v svoj ožji domači kraj, Maribor, ta tudi tam svoj prosti čas posvetil javnemu delu, predavanjem med obrtniki, dijaštvom, političnem k!ubu, po shodih na deželi, sotrudništvu pri mariborskih listih »Mar. delavcu« ta pozneje »Taboru«. Njegovo glavno delo pa se je kma'u koncentriralo v »Ljudski knjižnici«, ki Je dotlej spala s 300 knjigami, danes pa ima že nad 10.000 knjig in v ustanovitvi JC lige ki je pravtako dosegla tekom 5 let krasne uspehe. Od leta 1922 vodi tudi podružnico »Jutra« v Mariboru ter spada med najsposobnejše jugoslovenske novinarje. Začst-kom julija je napravil odvetniški izpit ta otvarja sedaj svojo lastno odvetniško pisarno. Prepričani smo, da bo svojo Inicija-tivo in agilnost očuval tudi naprej ta da ma bo naša javnost posvetila tudi kot vestnemu odvetniku polno zaupanje. Nad 10 letno nesebično delo za Javni blagor to v polni meri zasluži. a— Tovornlnska davščina mestne občine. Na torkovi seji je sprejel mariborski občia-ski svet novo preosnovo tovominsks davščine, kakor je bila sprejeta na nedavno se vršeči anketi, sklicani od mariborskega velikega župana. Občinsko tovorninsko davščino, ki se pobira od blaga, dospelega ali odposlanega na mariborskih kolodvorih, sme občina uporabiti Izklučno za zgradbe stanovanjskih hiš. Po novem načrtu Je razdeljena davščina v štiri razreda namesto dosedanjih petih, v prvem, v katerega spadajo tudi tekstilno, manufakturno. špecerijsko blago, se plačuje za vagonske pošiljke od vsakih 100 kg Din 3.—, v drugem v ka-tarega spada vse blago, ki ni Izrecno navedeno v prvem razredu, se plača Din 1.50, v tretjem, v katerega spada premog drva, in kurivo sploh, se plača Din 0.50, v četrtem, v katerega spada ves stavbeni materi-jal, se plača Dta 0.25. a— Nov ravnatelj kaznilnice v Mariboru. Z najvišjim uka-zom z dne 4. julija je imenovan po svojem pristanku za višjega ravnatelja moške kaznilnice v Mariboru dosedanji začasni vodja kaznilnice g. okrajni sodnik N. J. Vrab!, rojak iz Središča: Čestitamo! a— Sanacija mariborske obrtno-nadslje- vatae šole. Mariborska obrtno-nadaljevatoa šola, katero poseča nad 1000 vajencev ta poučuje 25 učiteljskih moči, je zašla vsled nenaklonjenost! državne pomoči v velike težave, da je bilo misliti na odločilne druge korake,, da ne bi bflo treba ukiniti važne šolske institucije. Država je izplačal od v proračunu za leto 1924-25 šol! določene postavke Din 50.000 le 20.000, za leto 1925-36 od iste svote le še 18.000 Din, tako da je ostala šola vsled neizplačanja ostalega zne- — Čuvajte svoje Uce od kvarljivega učinka mila, ki Vam povzroča mozolje, prezgodnje gube in druge kožne izpuščaje. Uporabi lajte za umivanje lic oz. obraza edino perfektne ta od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo pariško emulzllo »Visagine Adeltaa Patti«, s katero boste dosegli trajno svežost polti ta odstranjuje vse kožne bolezni Priznanja prihajajo dnevno. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumeriiah za ceno Din 30 stekleničlca. Glavno skladišče za Jugoslavijo: Zagreb, Gajeva ulica 8. USPESNO DELOVANJE .VILFANOVEGA ČAJA* dokazuje to moje javno priznanje Kem. Ph Laboratoriju Mr. D. Viiian, Zagreb, Ilic.< 204, Jugoslavija. Po moj h prijateljih v Jugoslaviji sem prejela nekor.ko omotov Vašega čaja, ler sem z njegovim učinkom proti debelosti tako zadovol,.;a, da Vas prosim, pošiiite m ponovno b škatelj. Priporočam ga tudi drugim znanim damam, katere ga neizmerno hvalijo. S spoštovanjem L. Geib, Wien II, Pra:er-strasse 18. 174 4 ska v deficitu 72.000 Din. Odbor je radi tega sklenil zvišanje šolnine, ki bo znašala od 100 —130 Din za celo dobo, da se bo mogel nadaljevati šolski pouk. Obenem je mariborska občina naklonila šoli posojilo v znesku 72.000 Din, ki se bo odplačevalo na ta način, da si občina letnih 20.000 Din, ki jih daje za to šolo, enostavno obdrži. Velik del posojila se bo uporabil za izplačanje plač nastavljenim učiteljem, ki jih še dosedaj niso prejeli. Tako je upati, da se bo osigu-ral obstoj obrtno-nadalievalni šoli. a— Iz tajne seje občinskega sveta. Na tajni seji je mariborski občinski svet dodelil stanovanja v novi občinski hiši v Fran čiškanskl ulici, ki bo 1. avgusta izročena uporabi. Stanovanja so dobili: ravuteli Uršič, dr. Wankmflller, ravnatelj Barie. Stor, K5chler, Aubič, vsi nastavljeni v mest ni službi ter dva monterja mestnega električnega podjetja. Inž. Baranu, nastivlie-nem pri mestnem gradbenem uradu, se ie dodelilo stanovanje v novi občinski hiši v Smetanovi ulici. Sklenilo se je napraviti nove telefonske postaje v nov hiši v Frančiškanski ulici. Za pogostitev čeških oficirjev, ki so se peljali včeraj skozi Maribor-Je votiral občinski svet 1000 Din. Iz Celja e— Osebna vest. Dr. Drago Hočevar, sc kundarij javne bolnice v Celju je imenovan za okrožnega zdravnika za Celje-okolico. e— Zopet deževje. V torek popoldne ie začelo zopet deževati. Huda nevihta je razsajala vso noč. Savinja ta njeni pritoki naraščajo ta bati se je, da bo zopet vse v vodi. 2e itak slaba letina v Savinjski dolini ta okolici Celja bo v tem slučaju popolnoma uničena. Cene poljskih pridelkov se neprestano dvigajo in marsikateri družinski oče si beli glavo, kako bo jjreskrbel svojo družino za zimo z najpotrebnejšim živežem Da Je redukcija uradniških prejemkov vsled naraščanja draginje neumestna, je za nas samoumevno. e— Smrtna kosa. V torek ob polosmiH zjutraj je umrla gospa Amalija Mlakar, 45 letna soproga zasebnega uradnika v Ce':u Pogreb bo danes popoldne ob štirih iz hiše žalosti Dečkov trg št. 3 na mestno pokopališče. Naj v miru počiva! e— Sokolsko društvo v Celju se udeiež; v nedeljo dne 1. avgusta odkritja spomenika kralju Petru I. v Kranju. Društvo poziva svoje članstvo, da se udeleži v kar največjem številu te prireditve. Udeležba v kroiu, oz. v civilu z znakom. Vožnja polovičia Oni člani, ki se bodo udeležili odkritja, nai se prijavijo pri br. podstarosti SiTCu. e— Planinski dan v Kranjski gori se bo vršil 8. avgusta. Oni člani Savinjske podružnice SPD, ki se hočejo udeležiti tega dne, naj se prijavijo radi preskrbe skupnega prenočišča v drogeriji Vrtovec, Kralja Petra cesta do 2. avgusta. Odhod Iz Celja bo dne 7. avgusta z vlakom ob 11.30 dop. Odhod iz Kranjske gore 8. avgusta ob 1. ponoči Dopisi AlORAVČE. Posojilnica ta hranilnica v Moravčah proslavi 1. avgusta 30 letnico obstoja v korist spomenika padlih vojakov ob 3 popoldne poleg gasilskega hrama. Vsi zadružniki ta prijatelji padlih drbro-došli. — Odbor. SEVNICA. Sokol v Sevnici priredi dne 8. avgusta veselico na prostem z javnim nastopom. K obilnemu obisku vabimo osobito sosede. Zdravo! ŽUŽEMBERK. Preteklo nedeljo je avii 80 letnico rojstva g. Jakob škerlj, posestnik in urar v Žužemberku. Čilemu in še vedno krepkemu našemu zvestemu v mu-ljeniku kličemo: Se na mnoga leta! ZALOG Pastorka. Ko sem zapisal ta izraz, se mi je zazdel še mnogo pre;nil za ime, ki bi pristojai za postajo Zaiog. Čeravno prva postaja pred Ljubljano in to na glavni progi, nima prav ničesar na sebi kar bi spominjalo na bližino glavnega mesta. Kako lep vtis so delale na potujoče občinstvo vse male postaje ta postajice v bližini Dunaja. Kako pa stoje stvari v Zalogu? Bože mol, kako žalostno! Za i kras postaje nima uprava niti najmanjšegs kredita. To kar se ie naredilo, moralo se jc kriti iz privatnih žepov uslužbencev in se toraj ni čuditi, da se ta okras ni m»lo nc da primerjati onemu, ki ga je deiei;:=i Ljubljana. Pa vsaj Zalog ni Ljubljana, temveč samo predpostaja Ljubljane, a:i mnenja smo, da je tudi za predpo='a;o mnogo premalo v tej stvari ukrenjenega. NaJžalostnejše je pa dejstvo, da postaja kljub bližini električne centrale na Fužinah še danes ni električno razsvetljena Zakaj se ne vpelje električna ltfi, vedo le bogovi. kaJU pametnega razloga za to nemarnost se ne more najti. Da bi ne bilo kredita za tako potrebno ta praktično stvar, je prosto nemogoče, kajti z vpeljavo elektrike bi se svetltaiškl stroški tako zmanjšali, da bi bila cela naprava v par letih izplačana Koliko manj umazanosti ta koliko manj smradu bi bilo na postaji ta koliko manj svetitalškega materijala bi se porabilo za posenževanje Vse to Jasno govori za uvedbo elektrike. Radi tega naprošamo Direkcijo drž. železnic v Ljubljani, posebno pa novega direktorja gospoda inž. Kne-ževiča, da se razsvetljava postaje Zalog spravi v prvi vrsti na dnevni red ter čim prej možno Izvrši. — Nedeljski izletniki. •JUTRO. 6t m _________ _________,__________ U..U.I.HML, . 5 . _______Četrtek 29. VH. 1926, Mohor je delala m Pasa *$tara mati. bilo je pr?mino. Kuhala ie svojo kavo samo s Pravim FranckovimkaMititt podatkom. Ta ie danes se vedno tako fin kakor izvrsten pridatek K žmatLlažil-ni rucfi zi^erai osla]. Naši onstran grame Šport . Pnaphm rmrArav a!nw>njtt1m /Ipl m* m/ira nrrini»cti silainA iiotmIia v rjnrrt\t>va* • Poseben pozdrav slovenskim delov cem jo izrekel on. Rossoni na zborovanju sindikatov v Trstu. V svojem govoru je uvodotB* pohvalil dolgo in impozantno po» vorko ter dostavil: Najbolj me je ganilo, ko sem videl v sprevodu italijanske delav» ce, ki ne govorijo ie našega jezika, uvršče« ne v naše gibanje sindikalnega in narod« cega prerojevanja. Dovolite, da izrečem poseben bratski pozdrav tem delavcem, ki naj bodo veseli, da pripadajo italijanski državi in italijanskemu narodu ... p— Melchiori o gospodarski borbi. Na fašistovskem zborovanju v Trstu je gene« ralni podtajnik Melchiori razlagal, kako se oahaja Italija sedaj na razpotju: ali naj se odpove svojemu snu po veličini in se uda vlogi manjše sile ali pa naj vrši borbo, da si prisvoji primerno pozicijo v svetu. No« ben fašist ne dvomi o tem, kaj ima Itali* ja storiti. Duce hoče doseči veliko Italijo. to svrho rieba delati in žrtvovati. Pro« blem je jasen: več pridelati in manj pora« biti, manj uvažati in več izvažati. vedeli, kdaj se bo naše srezko poglavarstvo zga« nilo in izdalo dovoljenje za obrt klerikal« nemu konzumu. Menda vendar nismo v docela brezpravni državi. Kje pa ima kon« zum shranjeno sol skupaj s petrolejem? Ali g. srezki poglavar ničfesar ne vidi in ne ve, kaj njegovi podrejeni delajo? 1— Sokolsko predavanje. Gotovo ni ime« lo nobeno sokolsko društvo tako lepo in izčrpno predavanje o praškem vsesokol« skem zletu kot naše od br. Milosta dne 26. t. m. v sokolski telovadnici. Brat Mi« lost nas je popeljal v duhu tja v zlato ma« tičko Prago, tako, da smo z njim preživeli vse one bajne dni. Poročal je o zgodovini sokolskih zletov, o ogromnem delu, ki ga je ustvaril češki Sokol, o sijajnih spreje« mih, o silnem navdušenju, o sokolski discip lini bratov Čehov, o njih naklonjenosti db jugoslovenskih bratov, o veliki sokolski ideji, o njenem razmahu, o gospodarskem in političnem pomenu vsesokolskega zleta in o nešteto drugem, z globokim umeva« njem sokolskega dela in z njemu lastnim poznavanjem sokolskega življenja Malo« številno poslušalstvo je zamaknjeno sle« dilo prekrasnim izvajanjem br. Milosta, mu navdušeno pritrjevalo in želi, da bi nas še večkrat razveselil in bodril s predavanji. 1— Laščanil Ali se še kaj spominjate ge« sla: Svoji k svojim? Nemškutarija se šo« piri, nam grozi, udarja... Ali smo še, ali nismo? 1— Naše toplice so se kljub slabemu vre« menu vendar napolnile. Velika zdravilna moč termalne vode privablja vedno novih gostov in brezdvomno je, da bomo v La« škem imeli v nekaj letih prvi sanatorij na« še države, če ne Srednje Evrope. Narav« nost presenetljiva in neumljiva in nepri« čakovana so ozdravljenja, ki se vršijo in dovršijo na težkih revmatičnih in drugih bolnikih. Treba bo, da vodi kopališki zdrav nik g. dr. Čede o tem posebno statistiko, da bomo od časa do časa na podlagi av« tentičnih podatkov o tem poročali. Vremensko poročiBo Meteorološki umod « Liuo!|ais. 28 mlija 192 Viš n .-i barometra -I08.fi m Kra: Cas opazovanja Liubljana (dvorec'! Maribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik i Praga i 7. 8. 14. 21. 8. 8. 8. 8. 7. 7. 7. Tamoet. 760-1 7600 7604 762 1 7601 7603 756-9 7560 75-3 757-7 762-4 13 0 15-3 16 0 12-8 14-0 15-0 20-0 24-0 25-0 24-0 110 Hei. vit-SE 0/0 85 74 68 85 89 91 96 78 54 78 imei vetra :n brzina v m SVV 0.5 SW 0.5 SE 3 S 2 N\V 10 SW 3 mirno S 3 mirno SSE 3 N\V 3 Oblac- tlOS' 0—10 10 10 5 8 10 8 0 7 10 Vrsta padavine ar> anatuvan: mm < o < ure nevihta 31.3 škrop dež 27.0 nevihta 25.0 mejda megleno 3.0 V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 1.7 mm. Solnce vzhaja ob 4"40 zahaja ob 19-31 uns vzhaja ob 22 24 ■ahaja ob 0941 Dunajska vremenska napoved za četrtek: Spremenljivo, malo zboljšanja. Nekoliko toplejše. Tržaška vremenska napoved la četrtek: Mirni severovzhodni vetrovi. Nebo oblačno in dež, nato spremenljivo, Temperatura od 15 do 80 stopinj, Morje razburkano. Tekma za zlati pokal Nj. VeL kralja V nedeljo, dne 1. avgusta se pričnejo tek mo za dragoceni pokal, katerega je daxtw val Nj. Vel. kralj Aleksander. Pravico do tekmovanja za navedeni po« kal imajo samo reprezentančna moštva vseh podsavezov naše države, vsled česar smejo nastopati samo igralci, ki so jugo« slovenski državljani. Reprezentanca LNP., kar lahko tudi ime nujemo reprezentanco Slovenije, ima za protivnika v I. kolu reprezentanoo osi je« Skega podsfveza, to je Slavonije. v splošnem se smatra, da je nasprotnik naSe reprezentance enakovreden, ter je iž« id nedeljske tekme negotov. Kljub temu pa pričakujemo zmago naše enajstorice, če ne bo zatajila, kakor doslej že večkrat. Tekma se odigra na igrišču SK Ilirije ter prične ob 18. uri. Predprodaja vstopnic od petka dalje in sicer navadna stojišča trafl« ta Sever, Šelenburgova ul., lože in tribun« ski sedeži tvrdka Goreč. Gospodarstvo Tragična finančna kriza Službene objave LLAP. (Iz seje od 23. VEL 1926.) Verificirajo se s pravom takojšnjega na« stopa za ASK Primorje De Reggi Josip in Lidija Kačič ter s pravom nastopa 23. I. 1927. Alojzij De Reggi — Poročilo SK Piuj, da ni mogel prirediti za dne 3. VL t. L javljenega mitinga, se vzame na zna« nje. Klub se poziva, da tekom osem dni po tej objavi javi nov termin. — Po SK Ce« lju za dne 5. t. m. razpisani propagandni miting se odobri. — Razpis mitinga SK Ja« dran za dne 14. VIII. t. 1. se vzame na zna« nje in odobri. Klub naj naknadno javi viSi« no prijavnine, uro pričetka tekmovanja ter ali se isto vrši z ali brez handicapa. — Vse klube opozarjamo, da bodo mitingi, ko jih razpisi ne bodo pravočasno in pra« vilno vloženi, prepovedani. — SK Ilirija so kaznuje po § 17., točka 1. z ukorom, ker na poziv ni javila, zakaj se ni vršil za dne 20. VI. t. 1. j avl jeni damski srednješolski miting. — ŽSK Hermes se kaznuje po § 17, točka 2., z globo 25 Din, ker ni poslal že ponovno zahtevanih zapisnikov stafetnega tekmovanja z dne 6. VT. t. 1. Obema klubo« ma se stavlja nov termin, t. j. osem dni po tej objavi. Ce tudi temu pozivu ne bo« sta zadostila, se bosta kaznovala strožje. Vsi klubi, ki še niso javili svojih naslovov, se slednjič pozivajo, da to store najkasne« je tekom 8 dni. Tajnik I. Jurija za damsko prvenstvo LLAP dne 7. in 8. avgusta 1926. Starter za teke: D. Sancin, starter za skoke in mete: S San« cin, sodniki na cilju: Goreč, ing. Debelak, Rvbar, Baltesar, Letnar; časomerilci: Vodi« šek, Slamič, Sancin S., Brumat; sodniki za skoke in mete: Gregorič, \Vindisch, Peva« lek, Gnidovec; reditelj starta: Vončina, Sancin M.; sodniki na tekališču: isti ka« kor pri skokih in metih; zapisnikar: Saksi« da; oglašivača: Čamernik in Kordelič; zdravnik: dr. Perpar: vrhovni redatelj: Še« tina; vrhovni sod: Rybar, Debelak, \Vin« diseh, Sancin D., Pevalek, Vodišek, Gni« dovec. Sodniški zbor mora biti oba dni na igri« šču ASK Primorje najpozneje ob 17. Vsak klub, član LLAP iz Ljubljane, mora oba dni postaviti po tri reditelje, ki se mora« jo javiti vrhovnemu reditelju g. Setini na igrišču najpozneje ob 16.30. Gg. časomeril« ci morajo dati kronometrirati svoje ure pri urarju g. Krapežu, Jurčičev trg in pred« ložiti vrhovnemu sodu tozadevno pismeno potrdilo. Stroške za kronometriranje nosi LLAP. Tehn. referent. Zagrebška reprezentanca proti sarajev« ski reprezentanci za kraljev pokal bo naj« brže sestavljena sledeče: Mihelčič, Vrban« čič, Kunst, Hitrec, Premrl, Marjanovič, Gr» denič, Urbanke, Leinert, Cindrič, Giller. Mantler, ki je brezdvomno najboljši bra« nilec v Zagrebu, ne pride v poštev, ker smejo pri tekmah za kraljev pokal igrati samo naši državljani. Primorje (moška lahkoatletska sekcija). V soboto dne 31. t. m. se vrši na igrišču ob 18.30 sestanek, obvezen za vse atlete, naprošajo se pa, da se istega udele« že sigurno: dr. Perpar, Weibl, Janowsky, Slapničar, Vidic, Persche, brata De Reggi, Jančig-aj, Cimperman, brata Medica, Kor« če, Žorga, Čamernik, Slamič, Stupica, Po« dobnik, Rovan, Corradini. Sestanek je va« žen radi starta za prvenstvo Slovenije in Jugoslavije, ter glede pohoda na medmest« no tekmovanje Trst : Ljubljana v Trstu. Medklubski odbor za juniorske tekme za pokal SK Ilirije ima sejo danes, v četr« tek ob 20.30 v kavarni «Evropa*. — Pred« sednik. ŽSK Hermes. Za trening v četrtek dne 29. VT. proti reprezentanci LNP naj bodo ob 18. sledeči igralci v lokalu: Habicht, Novak, Anglež, Marinko, Batič, Jesih, Lo« žar I, Draksler, Kos, Pleš II, Zalokar, Lo« žar II, Burja, Nadižar, Sedev, Svetic. Ob« enem prosim vse gg. odbornike, da se toč« no udeleže seje u. odbora, ki se vrši v četrtek (danes 29. VII.) ob 20. v lokalu. Na sejo se vabita tudi gg. predsednik Ke« pec in inž. Hrovatin. — Tajnik I. ASK Primorje. (Ženska lahkoatletska sekcija.) V četrtek, petek in soboto redni tiening. Naprošajo se, da se istega sigur« no udeležijo sledeče atletmje: Šantel, Pre« vec, Zanner, Krisch, Kačič Lidija, Sever Pavla, Jerina Marija in Prekuh Francka. — Načelnik. Davisscup. V finalu evropske cone tek« movanja za Davisov pokal je Francija zma« gala nad Anglijo v razmerju 5 : 0. Sto«.>an v Prerovu. Dunaj-ki Slovan ie zmagal nad SK Prerovom z 8 : 0 (5 : 0). Dunajski Čehi so v krasni igri tako z ni a so zaslužili v Belgiji Kakor je težak finančni položaj v Franciji, vendar je v primeri z belgijsko finančno krizo še sprejemljiv. In vendar so Belgijci storili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Vlada je takozvana , to Je tsveta zveza> vseh strank v trenotku, ko je domovina v nevarnostL V ministrstvu je zastopana desnica, to so konservativni, katoličani ln liberalci, ter stranke levice. Dva najboljša belgijska finančnika sta člana vlade, gosp. Francqui je zakladni minister, g. Horutart pa budžetni minister. Da se reši belgijski frank, Je vlada uporabila vsa klasična zdravila. Najprvo je pričela štediti na vseh koncih. Vojno mornarico so takorekoč odpravili, armado zmanjšali na minimum, nepotrebne, a tudi potrebne državne uradnike pa reducirali, železnice dobe avtonomno režijo, kapital ee težko obdavči. 0 politiki se v parlamentu sploh na govori več. Belgijska delavska stranka je iz pa-trijotizma sprejela odredbe, ki popolnoma nasprotujejo njenim načelom in težnjam. , skušajo spričo pretečega poloma zvaliti odgovornost na parlamentarni režim in na vse stranke hkrati, meščanske, kakor tudi socijalistič-ne. Javno mnenje pa ne verjame več tem razlagani. Francosko časopisje je mnenja, da so belgijski vodilni krogi napravili lani hudo napako, ko so odcepili belgijsko finančno politiko od francoske, s katero je do takrat hodila roko v roki. Zadnji sklepi belgijskega ministrskega sveta so sledeči: še večje štedenje v državni upravi, tesno sodelovanje vlade z bankami, povišanje prevoznih tarifov in podelitev finančnega polnomočja vladi. Vprašanje je, ali bodo te odredbe imele večji uspeh kot prejšnje. Ako ne, je pričakovati padec ministrstva csvete zveze*. Na zunanjo pomoč Belgijci nočejo računati. Kaj se pravi, izposoditi si denar v Ameriki, so spoznali pri zadnjem posojilu. Amerika je pristala na posojilo 150 milijonov dolarjev in jih 50 tudi izplačala. Ko je pa Belgija na podlagi pogodbe zahtevala še ostali znesek, so Zedinjene države stavile strahovite. naravnost nesprejemljive pogoje: Belgija bi morala zastaviti kot jamstvo delnice bakrenih rudnikov v Kongu v vrednosti treti milijard frankov; razen tega naj bi prišle železnice pod ameriško kontrolo in Odkar so Francozi zvedeli za te pogoje Zs-dinjenih držav Belgiji, jih Je minulo vse veselje, izposoditi si denar v Ameriki, ki jtm ga ponuja, kajti to bi bil le korak naprej v finančni odvisnosti Evrope od Amerike. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (28. julija).' Pšenica: baška, nova, 6 vagonov 265; oves: baški, 1 vagon 195; koruza: baška, 4 vagone 193.50, fco Novi Sad, 1 vagon 197.50, banatska, 6 vagon 175—180; moka: baška, nova, <0g», 2 vagona 520; otrobi: baški, v jutastih vrečah, 2 vagona 120, za oktober - november, 2 vagona 115. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (27. t. m.). Notirale so vštevši blagovnopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica, domača 42.50—43, madžarska potiska, nova 42—43.50; rž: 26.25—27.75; koruza: 25.75—26.75; oves: domači 29 do 30. rumunski 27.25—28.75; seno: 18 do 19.50. »= Revizija lakona o taksah. Pred dvema mesecema je bila v finančnem ministrstvu ustanovljena posebna komisija, ki ima nalog, da revidira sedanji zakon o taksah in trošarini. V to svrho je komisija poslala vsem trgovskim, obrtniškim in industrijskim zbornicam in drugim gospodarskim organizacijam v državi okrožnico, naj pošljejo svoje mnenje in zahteve glede revizije. Ker Je finančno ministrstvo že prejelo zadevne zahteve od večjega števila zbornic in gospodarskih organizacij, bo ta komisija že te dni začela s svojim meritornim delom. = Neposredni davki in doklade za prve štiri mesece 1926. Celokupni dohodki neposrednih davkov in doklad za čas od 1. januarja do 30. aprila 1926 znašajo 453 milijonov dinarjev, proračun pa jih predvideva 521.4 milijona Din. Primanjkljaj znaša torej 68.4 milijona. Neposredni davki in doklade so dali prve štiri mesece t. 1. 239.2, predvideno pa je bilo v proračunu 231.7 milijona. Lani so dali v istem razdobju ti davki 271.1 in predvideno je bilo 206. Izredna 500% in 30% doklada je vrgla 99.1, predvideno pa je bilo v proračunu 162.4 (laci v isti dobi 90.4 in 166). Invalidskega davka je bilo vplačanega 37.7, predvideno je bilo 36.7 (lani 22 in 20.8), komorske doklade 16.6 in 18.3 (lani 4.5 in 4.2), davka na poslovni promet 58.1 in 68.3 (lani 70.6 in 66.6) in uradniškega davka 2.7 in 3.7 milijona dinarjev; lani se ta davek ni plačeval. = Dohodki monopolske uprave. Uprava državnih monopolov ie te dni objavila pregled dohodkov za mesec april t. L Prodaja vseh mononolskih predmetov za ta mesec je vrgla 193.876.010 dinarjev, in sicer so dali: tobak 138,898.034, sol 21.758.227, petrolej 9,906.646. vžigalice 10,933.535, cigaretni papir 11.S24.360 in razni drugi dohodki 556117 dinarjev. Za mesec am-il lanskega leta so znašali dohodki skupaj 1S8 020.690 dinarjev, in sicer od tobaka 127.175.989, soli 24.543.507, petroleja 16.175.591, vžicralic 9,682.828, cigaretnega papirja 9,974.329 in drugih virov 470.444 dinarjev. V proračunu je bilo pred- videnih za en mesec od raznih predmetov 200,408.333 dinarjev, plačano pa je bilo v resnici le 193,876.919 dinarjev. «= K&rteliranje cen za kostanjev izvleček. Obe vodeči skupini industrije kostanjevega izvlečka v Evropi, Tanin Rey Soc. Anon. m Progil Soc. Anon, sta že lani sporazumno določili prodajne cene za kostanjev- izvleček in sta tako dosegli enotne cene pri vseh tvornicah v Franciji in Italiji. Ko je Tanin Rey prestopila v Jugotanin d. d. v Zagrebu, se je predvidevalo, da se bodo tudi naša podjetja pridružila tem cenam. Zadevna pogajanja so 6e začela že pozimi in so dovedla do sporazuma. Razen Jugotanina d. d. in tvornice čreslovine v Majšperku so se pridružile kartelnim cenam tudi vse zagrebške tvornice. Z druge strani pa prihajajo vest', da se je v Italiji razšel sindikat tvornic za kostanjevi izvleček. = Obtok lir. Dne 20. junija t. 1. je znašal obtok italijanskih novčanic 19.681 milijonov lir. Leta 1920. je bilo v obtoku bankovcev za 22 milijard; torej se je število zadnjih šest let znižalo za približno dve milijardi in 319 milijonov lir. V primeri z letom 1023., ko je znašal obtok le 18.790 milijonov, je po-rastel obtok sa 891 milijonov lir. = Carina na življenske potrebščine » Nemčiji. S 1. avgustom stopijo v Nemčiji * veljavo nove carinske postavke za razna živila, ki se uvažajo v Nemčijo, in sicer za rZ. pšenico, ječmen, oves, koruzo, meso, slanino in drugo blago. = Poljska ukine uvozne omejitve. Poljska vlada namerava ukiniti del uvoznih omejitev, ki jih je svoj čas odredila v carinskem boju z Nemčijo. Ostanejo pa še nadalje v veljavi uvozne prepovedi za luksuzno blago. 2S. julija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudba in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73_0, zastavni in komunalne Kranjske 20 do 22, Celjska posojilnica 193—196, Ljubljanska kreditna 175—195, Merkantilna 90—96, Praštediona 865—868, Slavenska 49—0, Kreditni zavod 165—175, Vevče 102—0, Stavbna 55-65, Sešir 103—104 (104). — Blago: les: trami 5/6 4 m in uapr., 5/7 5, 6 m, 6/7 4—9 m, 6/8, 4—10 m, 7/9 5—12 m, 8/10 5—10 m, 9/11 6—12 m, fco meja 270—0; bukove deske parjpne 27, 40, 80, 00, 80 mm, fco meja 0—960; deske za zaboje 12, 15, 18, 24 mm, fco meja 0—450; podmerne in kratke deske 12, 18 in 20 mm, fco meja 0—370; poljski pridelki: pšenica nova, sa avgust, fco nakl. posl. 0—270; koruza, fco vagon naklad, postaja 0—195, par. slav. post, 1 vagon 232—232 (232); otrobi srednji, fco slov. postaja 0—155; oves novi, fco naklad, postaja 0—160. ZAGREB. Dinar je imel danea v Curihu tečaj 9.1125. Pariz in Italija še nadalje polagoma padata. Pariz je padel od 12.80 na 12.60, Italija pa od 16.70 na 16-525. Zato sta oslabeli ti devizi tudi na našem tržišču. Pariz je danes zaključil pri tečaju 138, Italija pa pri 180; na tej višini je ostalo tudi blago. Ostale devize so še nadalje brez sprememb. Prometa je bilo v devizi Dunaj 136.500, Berlin 6500, London 16.800, New York 5000, Praga 645.000, Tret 503.000 in Curih 209.000. Vsega skupaj je znašal promet na današnji borzi za približno 10 milijonov dinarjev. — V efektih ne beležijo bančni in industrijski papirji nikake spremembe. Promet je bil malenkosten. Vojna škoda je še nadalje oslabela. Takojšnje blago se je trgovalo po 293 do 295, za ultimo septembra pa po 300 do 300.50. — Notirale so devize: Dunaj Izplačilo 799.25—803.25, ček 799.15—803.15, Berlin izplačilo 1349.50—1353.50, ček 1349.45 do 1353.45, Italija izplačilo 179.42—180.62, London izplačilo 275.05—276.25, ček 275.037 do 276.237, New York ček 56.468—56.763, Pariz izplačilo 136.47—138.47, Praga 167.38—168.38 Curih ček 1094.80—1098.80; valute: dolarji 56.20—56.225, šilinsi 802—806, češkoslovaške krone 165.50—166.50, lire 182.40 do 183.60, marke 1336—1340; efekti: državni: investicijsko 73—74, agrarne 40— 41.50. Vojna škoda 294—295, za avgust 295—290, za september 299—300.50; bančni: Eskomptna 100—100.50, Litorale 0—8, Poljo 15—15.50, Hipo 55.50—56, Jugo 92.50—93, Ljubljanska kreditna 175—0, Mednarodna 70—0, Obrtna 55.50—58, Praštediona 870—875, Etno 100—0 Slavenska 50—51, Srpska 130—131 industrijski: Dubrovačka zaključek 300, Šečerana 265—270, Narodna šumska 17—0. Našička 0—19, Gutmann 191—200, Slaveks 117—0, Slavonija 81—32, Ljevaonica 0—185, Union 300—340, Danica 59—0, Vagon 0—4S, Vevče 102—105, Eksploatacija 13—15. BEOGRAD. Devize: Pariz 135 1 37, London 275.45—275.50, New York 56.58 do 56.59, Milan 180—181.50, Praga 167.75 do 167.80, Dunaj 80050—800.75, Budimpešta 795—796.50, Berlin 1349.50—1350.50, Curiti 1095.75—1096.25, Bruselj 0—142, Amsterdam 2285—0, Bukarešta 25-25.80. CURIH. Beograd 9.1125, Berlin 122.975, New York 516.75, Pariz 12.40, Milan 16.325, Praga 15.30, Budimpešta 0.00723, Bukarešta 2.35, Sofija a7325, Dunaj 73.0625. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4425 do 12.4825, Berlin 167.93—168.43, Budimpešta 98.73—99.03, Bukarešta 3.22—3.24, London 34.31—34.41, Milan 22.2a_22.38, New York 705.45—707.95, Paril 16.92—17.02, Pra"a 20.885—20.965, Varšava 76.95—77.45, Curih 136.55—137.05; valute: dinarji 12.4"> do 12.48. dolarji 702.90—706.90. TRST. Devize: Beograd 56—56.75, Dunaj 440—455, Praga 93.05—94.50, Pariz 76 do 77.50, London 153.50—154.25, New Yo;k 31.40—31.80. Curih 605—615, Budimpešta 0.0435-0.0450, Bukarešta 13.75—14.75; valute: dinarji 55.50—56.50, dolarji 81.10 do 31.50, 20 zlatih frankov 118—122, zlata lira 591.70. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.525, v Berlinu 7.395. Londonu 275, I New Yorku 1.7725 " -- Iz živlie Shawov 70. rojstni dan na Angleškem Iz Londona poročajo, da je slavje ob 70. lctnici pisatelja Shawa poteklo celo medlejše kakor je bilo prvotno pričakovati. tjlavni nagib, da je šel ta znameniti dan takorekoč mimo ljudi, je dala angleška vlada sama, ki je na usta svojega poštnega ministra zabranila pisatelju govoriti v radio. Poštni minister Velike Britanije je namreč zahteval od Mac-donalda jamstva, da ne bo Shaw govoril niti o politiki niti o drugih perečih dnevnih vprašanjih. »Za Shawa bi vsako minuto jamčil na policiji in sodišču.« jc izjavil Macdonald, «to pa, kar zahteva vlada, je nesramno in s svojo zahtevo je dokazala le svojo malen-kostnost.« Dalje je hotela delavska stranka - kakor smo poročali že med včerajšnjimi brzojavkami — prirediti Shawu na čast dincr v poslopju parlamenta. Ta diner se je moral odpovedati, ker so se nameri uprli poslanci meščanskih strank, ki so ovirali prireditev na vse načine pod pretvezo, da ne dovole literarne reklame za politične cilje. Diner se je radi tega prenesel v neko navadno restavracijo, kjer je otvoril Shaw svoj govor z ugotovitvijo, da obžaluje, če ga smatra javnost za velikega moža. Strašnejše usode od te ne more biti. On sam je dosledno odklanjal kakršnokoli prireditev in bi se ne bil udeležil dinerja, če bi bil slutil, da ga hoče kdo uvrstiti med velike može. Delavska stranka, je dejal jubilant, je napravila odkritje, da ne eksistirajo niti veliki možje niti veliki narodi niti velike države. Humbug te vrste je treba prepustiti 18. stoletju. Shaw sam niti oddaleč ne čuti, da bi bil «velik mož«. On je navaden človek, kateremu take reči niso potrebne. Cisto drugače pa je z angleško vlado, ki se je morala poslužiti Zi-novjevega pisma, da je spravila skupaj svojo napihnjeno večino. Vlada, je rekel Shaw, je prišla na originalno iuisel, da je treba zadelati dovode, po katerih prihajajo v angleško ljudstvo nove ideje. Obsedena od tega prepričanja, bi hotela vdušiti tudi svobodo govora, kar se ji pa ne bo posrečilo. O vprašanjih sme vsakdo svobodno in poljubno debatirati ter o njih izražati svoje mnenje. «Ko sem se lotil politike«, je dejal slavljenec, «je bila Delavska stranka privesek liberalcev. Liberalizem je živel velikim tradicijam let 1649, 1739 in 1848. Delavska stranka pa je v tem času postala stranka, kateri se lahko priključi vsakdo, ki ima mirno vest. To pa radi tega, ker je postala stranka malega človeka. Konservativce lomi radi tega razumljivi strah. Današnja Anglija je podobna pokvarjenemu avtomobilu, katerega krmilo je izročeno nepravim rokam. Naloga delavcev je, da mašinerijo popravijo in nadomestijo pokvarjene dele. Na Shawovo proslavo sta bila poleg drugih pozvana tudi poleg Shawa najznamenitejša sodobna angleška pisatelja dramatik Sir James Barrie in John Galsworthy. Oba sta poziv zavrnila v hladnem formalnem tonu. Macdonald, ki je imel slavnostni govor na svečanosti. je izjavil, da pomeni ta odklonitev samo potrdilo, da ni Shaw zgolj socija-list. ampak tudi pesnik. Smrt v snežnem metežu na ledeniku Turistovske nesreče so letos posebno številne. Vzrok temu je nepreračunljivo slabo vreme, ki se presenetljivo hitro izpreminja in zaloti turiste mnogokrat nepripravljene. Koncem prošlega tedna so divjali v Visokih Turah hudi snežni meteži. Kljub temu se je podalo mnogo turistov v planine. Neka partija planincev, broječa pet oseb, med katerimi sta bila dva Du-najčana, ter en rajhovski Nemec s svojo nevesto,, je hotela doseči Wiesbach-horn v Visokih Turah ter je v ta namen najela vodnika Mayerhoferja iz Kapru-na. Napotila se je mimo neke koče mo- nakovske turistovske sekcije in se hotela približati višini Bratschkopf. To višino je tudi dosegla in pri tej priliki se je planincem pridružil še neki drugi turist, katerega so planinci seveda radi sprejeli v svojo družbo. Do povratka je šlo vse gladko, na po-vratku pa je turiste zalotil silen vihar. Začelo je snežiti, burja je zavijala in nastala je strašna tema. Snežni vihar je trajal celih dvajset ur. Planinci, ki niso mogli ne naprej ne nazaj, so bili prisiljeni, da so se ustavili na nekem sne-žišču. Metež nikakor ni hotel prenehati. Planinci, ki so bili sicer dobro preskrbljeni s hrano in pijačo, so skušali vztrajati in so se nadejali rešitve, ko bo vihar minil; toda burja ni odnehala. 2e podnevi so imeli strašne težave, ker je mraz strašno pritiskal. Najhujše pa je prišlo šele, ko je nastopila noč. Planince je začelo zebsti, in čimbolj so se stiskali drug k drugemu, tembolj jih je objemala hladna roka smrti. Ko se je zdanilo, in sta se dva turista, dama in gospod, ozrla po svojih tovariših, sta s strahom opazila, da leže poleg njiju štirje mrtveci. Med njimi sta bila dva Dunajčana, zaročenec dame in vodja ekspedicije. Vsi poskusi, da bi obudila mrtvece k življenju, so ostali brezuspešni in turist, ki je ostal z damo sam v Visokih Turah, je sklenil iti po pomoč. Dolgo je blodil in ves izčrpan je prišel do človeških bivališč, kjer je opozoril ljudi na nesrečo svojih tovarišev. Ljudje so takoj sestavili reševalno ekspedicijo, ki je odšla v gore in je našla izmučeno damo jedva še živo, ostali četvorici pa ni mogla več pomagati. Gorska vrhunca Wiesbachliorn in Bratschkopf, ki so ju izbrali nesrečni turisti za cilj, sta zelo nevarna in ležita 3600 do 3800 m nad morjem. Peš iz Vladivostoka v Moskvo V Irkutsk je te' dni dospel seljak Koljakov, ki potuje peš iz Vladivostoka. Njegov cilj je Moskva. Iz Vladivostoka v Sibiriji je odpotoval v začetku marca, pred 135 dnevi, in upa dospeti v Moskvo meseca novembra. Dnevno prehodi 60 do 65 kilometrov. Pri tem Koljakov nikakor ne misli ustvarjati svetovne rekorde; njegov namen je le, dospeti v Moskvo, da «vidi», kakor pravi, «kako žive ljudje v glavnem ruskem mestu.« Razdalja iz Vladivostoka do Moskve znaša prilično 16.000 kilometrov. Bžerdžinskega premoženje zaplenjeno Komaj so Džerdziiiskega, »rablja ruske revolucije«, položili v grob, so se jeli raznašati glasovi, da mož ni umrl naravne smrti, marveč da je bil zastrupljen. Moskovski sovjet je sedaj uvedel v tej stvari obširno preiskavo, ki naj pokaže, v koliko so govorice resnične. Istočasno s preiskavo, je bil zaplenjen tudi ves materija], ki se je našel v zapuščini Džerdzinskega. Policija si je predvsem prilastila dnevnike, v katerih je sigurno mnogo takega gradiva, ki bi lahko pred svetom kompromitiralo sovjetsko vlado in aktivne člane bivše črezvičajke. Splošno pozornost pa vzbuja najdba cele vrste kompromitujočih dokumentov, ki vsebujejo važne zapiske o od-nošajih Džerdzinskega z inozemskimi veleindustrijalci, ki so prosili v Rusiji za razne koncesije. Iz teh spisov jasno izhaja, da je Džerdzinski jemal denar in je inozemcem za protiusluugo pomagal izposlovati ugodnosti, ki bi jim sicer ne bile dostopne. Še ena zanimivost je prišla na dan pri preiskovanju te zapuščine. Džerdzinski je imel že od i. 1922. naprej razmerje z rusko operetno divo Tatjano Bachovo. Zalagal je priležnico z ogromnimi vsotami denarja in ji omogočal potovanje v Pariz, odkoder se je vračala bogato opremljena z dragoti-nami in razkošnimi toaletami. Razmer- veta je Džerdzinskega z Bachovo ni biš eden izmed zadnjih razlogov, da je ruska vlada zaplenila vse, kar je našla, dnevnike, zapiske in denar, ter celo nepremičnine. Originalen protest Razbitje francosko-ameriškega spomenika v Parizu. Rus Jarovenka, ki je zaposlen v Parizu kot zidarski pomočnik, je v torek s težkim kladivom razbil francosko-ame-riški vojni spomenik, ki je bil postavljen v spomin na francosko-ameriško vojno tovarištvo v letih 1914. do 1918. Spomenik stoji na trgu Etats Unis in predstavlja francoskega in ameriškega vojaka roko v roki. Izdelal ga je kipar Boucher. Rus je kipoma odbil roke in noge. Policija ga je takoj prijela. Pri zaslišanju je priznal Jarovenka, da je hotel na ta način protestirati proti Zedinje-nim državam zaradi njihovega zadržanja do Francije. Preiskava je dognala, da je Rus storil svoj čin brez pomaga-čev. V Jarovenkovi sobi so našli slike maršala Joffrea, Jauresa, Robespierrea, Ljenina, Trockega in gospe Curiejeve. Po francoskem kazenskem zakonu se tak zločin kaznuje z enim mesecem do dveh let zapora. Pariz v urah frankove katastrofe V nekem dunajskem listu popisuje neimenovana dama, ki se je vrnila te dni iz Francije, svoje vtise iz Pariza. V na-sprotstvu s tendenčnimi vestmi, ki vedo poročati, da so Francozi neprijazni tujcem, ki hočejo izropati njih deželo, zatrjuje Dunajčanka, da je bila povsod sprejeta zelo ljubeznivo. Momentano je čuti v Parizu največ angleščine. Pasantu, ki gre čez ulico in želi kakega pojasnila od moškega ali ženske, se čestokrat pripeti, da mu nagovorienec odgovori v angleščini. Navadna laž je tudi, če kdo pripoveduje, da besni v Parizu veliko sovraštvo zoper Nemčijo. Vsaj trenutno ni o tem skoro nič čutiti, pač pa so Parižani neprijazno razpoloženi napram dolarju. Vendar je Francoz po svoji naturi optimist in si ne dela r.iti v tem oziru prevelikih skrbi. V Deauvillu ni čutiti niti mržnje proti Nemcem niti proti Američanom. V ta-mošnjih bogatih hotelih in v razkošno opremljenih vilah žive skoro izključno bogati Američani, katerim je letos dana prilika, da se poceni navžijejo počitniških dobrot v Franciji. Blizu Deauvilla leži letovišče Trcu-ville, kjer je življenje zelo poceni. Za 40 ali 50 frankov dobiš tam kompletno stanovanje z oskrbo se lahko imaš prav dobro. Seveda sc poznajo borzni tečaji tudi v letoviščarskih cenah, toda letoviščar kljub temu vedno pride na svoj račun. V Parizu pa je že drugače. Tam delajo trgovci račune s pomočjo posebnih kurznih tabel, ki se primerjajo z najnovejšimi borznimi poročili. Tudi to se še pripeti, da odjemalec kupi blago na kredit in ga šele potem plača, ko je frank padel. Škodo ima pri tem trgovec. Cene so za domačine in za ino-zemce povsod iste. Samo natakarji v nočnih lokalih delajo razlike med reveži in bogatini. Oni zaračunavajo angleško govorečim gostom kratkomalo dvojne ali celo trojne cene. X Zemljepisni doktor. Najnovejši «dok« tor« je postal ameriški poročnik Byrd, ki je, kakor znano, pred kratkim poletel od Spitzbergov na severni tečaj in nazaj. Ame riško geografsko društvo mu je podelilo častni naslov: cDoktor zemljepisne širine m dolžine® ali okrajšano latinsko: «Dr. iong. et lat.» X Kraljevska nehvaležnost. Španci bi ra« di prenesli kosti Fernanda Corteza iz Me« hike v špansko domovino. Mehikanska vla« da pa se nikakor noče spoprijazniti s to mislijo, morda predvsem radi protesta Cor« tezovega potomca, kneza Valerija Pigna« tellija, ki je izjavil, da se morajo zemelj« ski ostanki njegovega slavnega prednika izročiti samo njemu, če se sploh komu iz« roče. Tudi Kolumbove kosti bi radi pre« nesli Španci iz Mehike v Seviljo. Na ta na« čin bi radi popravili nehvaležnost, ki so jo kazali španski kralji napram Cortezu in Kolumbu. Znano je, da je Karol V., brat Ferdinanda L, Corteza naravnost preziral. Pri neki priliki ga sploh ni hotel poznati in je vprašal neko tretjo osebo: <*Kdo je ta človek?« A Fernando Cortez se je urno odrezal: »To je mož, ki je Vašemu Veli« čanstvu pridobil več zemlje, kakor Vam jih. je zapustil Vaš oče.« Karel Havliček - Borovsky (Ob današnji 70 letnici smrti.) izhajanju sam ustaviti. S tem dejanjem je bila Havličkova novinarska karijera za vedno prekinjena, kajti Bach ga je L 1851. dal s silo odvesti v Brixen na Tirolsko, odkoder se je mučenik svoje ideje vrnil šele po triinpolletni odsotnosti telesno zlomljen in strt, tako, da je v kratki dobi naslednjega pol leta podlegel mukam in preganjanjem, katera je moral pretrpeti v ječi. Nasilje Bachovo je na ta način fizično uničilo moža in človeka, Havličkovo delo pa je ostalo in je rodilo zlate sadove. Kot rojen politik je Havliček-Borov-sky s svojim političnim in žurnalistič-nim delom točno opredelil smernice in delovne principe češke narodne politike. V politični metodi je povdarjal absolutno potrebo znanja in stalnih moralnih principov. Napredno politiko si je predstavljal tako, da more prospevati le na podlagi razumnosti in poštenja. Tem zahtevam je prilagodil tudi svojo novinarsko prakso in še danes velja Havliček za nedosežnega novinarja, katerega ceni sam prezident češkoslovaške republike tako visoko, da ga priporoča kot največji češki primer žurnali-stične korektnosti. V kakšno politično avtoriteto je zra-stel Havliček v kratkem času svojega življenja, o tem najbolje priča dejstvo, da je bil leta 1848. izvoljen v dunajski parlament od volilcev petih okrožij, čeprav še ni bil dovršil predpisanega 30. leta za poslanca. Havliček tudi ni osebno kandidiral, zaupanje vanj pa je bilo naravnost brez primere. Prišel je v dunajski parlament in celo v državni svet, kjer je imel velike uspehe. Vendar je ves čas čutil, da je v prvi vrsti novinar in je radi tega osredotočil vso svojo energijo na tem polju. Havliček je bil po svoji naturi širo-kogruden človek in si je znal vedno iz prvega vira nabaviti točne informacije, katere je potem uporabljal s pomočjo svojega bogatega izkustva. V 21. letu svojega življenja je odpotoval Havliček v Moskvo. Tam je deloval kot vzgojitelj. Dve leti se je mudil tudi v Lvovu in Varšavi, kjer je zbral ogromno gradivo o Poljski. Materijal, katerega je nakopičil na tem študijskem potovanju, mu je bil posebno dobrodošel 1. 1848.. ko se je vršil v Pragi zgodovinski slovanski kongres, na katerem se je Havliček razgovarjal tudi s Poljaki in Jugosloveni. V zadevah mednarodne politike je Havliček povdarjal svoj humanitarni program, katerega se je strogo držal tudi v notranji politiki. V domači politiki je obsojal nepremišljen narodnostni radikalizem, v zunanji politiki pa je povdarjal potrebo bratstva med narodi, posebno pa potrebo zbližanja malih narodov. Havličkov spomin je svet Cehom, svet pa mora biti tudi nam in njegovi vzori morajo biti tudi naši vzori. Havličkov politični instinkt, njegove velike žurnalistične zmožnosti in njegova člo-večanska osebnost, vse to terja od nas, da se ob 70 letnici Havličkove smrti tudi Jugosloveni poklonimo pred neminljivo slavo bratskega genija Čehoslo-vakov. • Karel Havliček-Borovsky je prišel na svet dne 31. oktobra 1. 1821. v Borovi pri Choteboru. V Pragi je študiral gimnazijo in univerzo, potem je stopil v uredništvo lista »Narodne Noviny». List grom in pekel r,e more streti naše vztrajnosti in vdanosti sokolski misli«! Prazno ie zopet telovadišče. Jiraaki so odšli — trenutek nato in okrog 300 naTaščaj-nikov in naraščajnlc prinese na sredo arene fkoraj 4000 poštnih golobov, odpre na dano znamenje kletke in vsa masa se dvigne v zrak, obleti enkrat, dvakrat zletišče, dvi-jajoč se višje in višje, dokler s« končno celo krdelo ne razleti na vse konce in kraje republike — noseč v majhni škatljiciv sem so-kolsk;m društvom v ČOS veselo vest, da ie glavni zlet pričel... Dpž je med tem prenehal, le še oddaljen grom od severozapada nam kaže njegov umik. In zopet zadoni godba — lahkih in prožnih korakov pričenjajo sestre svoj nastop k prostim vajam. Telovadišče, pravzaprav po dežju skOTaj polno luž tn mlak. se pričenja polniti. Nastopajoče sestre so stvorile prekrasno rožo med pohodom in prešle nato po kratkem prehodu v osinero-stope, iz njih pa v pro-!i razstop. V splošnem se je nastop posreči!- pri dveh ali tren Sstopih pa radi velikih luž kritje skoraj ni bilo mogoče. Pogled na 14.000 telovadk je bil očarujoč. Predstavljajte si ogromno vodoravno ploskev, pri tleh temno, pa posnto z velikanskim številom belih rož t rdečimi glavicami. In slike ob telovadbi, ko so deeet-tisoči belih ženskih rok pričeli izvajati svoje proste vaje, ko se je to velikansko Stavilo teles priklanjalo, vzklanjalo, obračalo. Vsak gib — nova slika; vsak obrat preseneča maso gledalcev in jo spravlja v neea-držano navdušenje, ploskanje, mahanje z robci. Velikost telovadišča je tolika, da ne dohaja zvok izredno fino svlraioče godbe istočasno k vsem telovadečim. To še boil po-pestruje že itak živo barvno sliko. Naše pero ne zadošča za popis — film je le medla slika prave podobe tam na telovadišču. — Od-telovadile so sestre. Oddelek za oddelkom odhaja zopet iz telovadišča, znova tvoreč prekrasne oblike v ogromno maso Btmjenih teles — gledalstvo vriska, kliče — to je slika, ki jo ne popiše nikdo ... Po odhodu junaških sester nastopi hipno smrtna tišina na stadionu. Toda ne za dolgo. Rezki tou fanfar doni skozi ozračje. Godba pričenja svirati slavnostni vstopni marš velikega češkega skladatelja Suka, fanfare igrajo, nato zamolklo čujemo udarce bobna. V tem hipu se pričenja slavnostni pohod in skozi vrata borcev vstopa v osemdesetero-stopih silna lavina mlajšega članstva, povečini iz slovaških in moravskih žup k nastopu. Telovadcev je bilo prisotnih preko 40.000, toda prostora je na stadionu le za 15.000 mož. Iz tega razloga se je nastopajoče razdelilo na vss tri slavnostne dni. Prvi dan je določen za slovaške in vzhodnomoi-avske župe. Sveža Sukova godba daje vsej ogromni masi, ki se polagoma cepi na vedno manjfe cddelke tako silen impuls, da spravlja gledalstvo naravnost do ekstaze. Telovadci markirajo, pa kako! Nišam še videl tako svežega koraka, tako strumnega koraka, kot Je bil tedaj. Po 19 minutah je razstap končan in pričenjajo se vežbe. »Vlasiti zdar< iz vseh 15.000 grl zadoni pred pričetkom vaj v pozdrav bratu prezid^n+u Masaryku in zopet opažamo kot pri članicah veličastne gibe ogromne mase Pesek šumi pod stopinjami telovadečih liki morje ob obali — izpadi done kot grom — vsak gib nam spreminja sliko. Resnica — svet še ni videl kaj takega. Prva vaja, druga, tretja, četrta in peta — ena lepša izvajana od druge. Splošna sodba je, da so člani bili prvi dan triumfatorji dneva. In ko končujejo svoja izvajanja, za-kliče vsa masa trikratni svoj szdar« ter nato mirno obstane 1-ot ustavljen ogromen tisočročni stroj — nastane po hipni tišini tako klicanja, ploskanje z robci, da kaj takega tudi oni, ki je že videl kak vsesokolski zlet, ni videl in slišal. Saj pa tudi dosedaj celokupna izvedba i po kvantiteti i po kvaliteti prekaša vse prejšnje zlete. — In zopet se prazni telovadišče, polnih 20 minut odhajajo borci v svoje garderobe — zmagovalci dneva. . avgusta popoldne otvoritev lefasga telovadišča in veUki so;;c3-sM okrožni zlet v St. M not! UuMitmo. Sokoli posebni vlak popoldne 32 Kran'a. Sokolstvo pri odkritju spomenika v Kranju. Odkritja prvega spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Sloveniji, ki se vrši v nedeljo 1. avgusta v Kranju, se udeleži tudi Sokoistvo. Starešinstvo JSS, ki bo tudi zastopano pri odkritju po svojih članih, je povabilo gorenjsko, ljubljansko, celjsko, novomeško in zagrebško župo, da pošljejo po možnosti čim več članstva na to slavnost. — JSS položi venec na spomenik Pozivamo brate in sestre, da se odzovejo povabilu starešinstva JSS, oziroma svojih žup v takem številu, ki bo častno za sokolsko organizacijo. Udeležba y kroju! Udeležencem ljubljanske župe bo omogočeno, da se popoldne udeleZe okrožnega zleta v Št. Vidu, ker bo odhajal en vlak iz Kranja že ob pol 1. popoldne. — Vožnja je polovična za vse udeležence ln znaša iz Ljubljane v Kranj in nazaj 11 Din. Godbeni odsek Sokola I. sporoča, da so pri godbi na pihala prosti sledeči instrumenti: flauto piccollo, 1 krilovka, 1 baskrilovka, 1 tromba Es, 1 rog, 1 baspozauna in 1 F-bas. Oni bratje in prijatelji Sokolstva, ki bi imeli veselje do godbe in ki so že izvezbani v igra nju, se lahko javijo vsako sredo ali petek zvečer ob 8. uri na Taboru, kjer dobe podrobna pojasnila. Reflektira se samo na resne in vztrajne člane. Takisto 6e sprejme v orkester enega prvega violinista in enega čelista, ki ima instrument na razpolago. Prijatelji Sokolstva in godbe, pristopite v naS delokrog, da se čim preje strnemo v močno godbeao enoto. Zdravo! — Odbor. Okrožni zlet dravskega okrožja v Središče. V nedeljo, dne 1. avgusta, bo ob priliki 151etnice središkega Sokola okrožni zlet dravskega okrožja v Središče. Udeleženci imajo polovično vožnjo. Iz Maribora gre vlak ob 11.3S, iz Murske Sobote pa ob 10.12. Iz Ormoža ob 13.45 posebni vlak. Železniške zveze so zelo ugodne. Zdravo! najbolj^, najt rpežnejše, ZOTO najcenejše ilUll oglasi, ki služIjo v posredovalo« in socialna namene občinstva, vsaka bsseda 50 par. Na]man|Sl znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Dtn 1*—» Najmanjil znesek Din tO'—k Raka pri Krškem Prostovoljno gasilno društvo na Raki naznanja vsem prijateljem gasilstva, de bo v nedeljo, 1. avgusta 1926 priredilo veliko vrtno veselico red Gradom bi obenem bo jlagoslovitev nov« brlzgal-ne. Vabite se, da sa udele-iite v čim večjem SUvBn, da se pomore k obstoju novega gasilnega dru&tva. — Preskrbljeno ko z jedjo in dobro vinsko kapljico ti Dranovee, Svirala be Krika gasilska godba. — Odbor. Štampiljke in vse potrebščin« priporoča S. Petan, Haribor, nasproti glava, kolodvora. 158 pefcnle ^ I etikete, oraverstvo ) TAR & SVETEKj LJUBLJANA , Vulkanizira vse vrste gumija parna vulkanizacija P. Škafar v Ljubljani, Rimska e. 11. 270 Sode in sodarska dela vseh vrst izvršuje najceneje, hitro in dobro Pichler, me!..*n. sodarstvo, dr. r o. z. v Mariboru, Raačiškan-ska ulica U. 19618 (dobe) Fotografa ali amaterja sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Foto*. 20867 Nakupovalca lesa in lesnsga manipulanta rabim. Prednost imajo, kateri so že služili v tem svojstvu in so vešči nakupa po gozdovih. Ponudbe z navedbo plače na Fran Ravnikar. Ljubljana, Linhartova ulica 25. 20858 2 delavca rabim za cementne izdelke. Delo trajno, nastop takoj, stanovanje in hrana v hiši. Dragotin Korbar, betonska tvornica, Zagorje ob Savi. Podjetni mladi ljudje * lahko pri-slufije mesečno 6—10.000 Dia i tem, da prevzamejo Tintopstvo prvovrstne dunajske modne hiše. Ponudbe ped tPrivatkaadenbe-sueh* u podrulnieo Jutra r Celja. 20885 Vdova ali starejša ženska, vajena vseh hiSnih del, ee liče n majhno uradniško d milno na deželi, industrijsko mesto. — Ponudbe u oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro •Pridna in pošteni.. 28818 Zobotetinlk prvovrsten, povsem samostojna moč, se liče. Nastop službo 1. septembra 1928. Naslov pove oglašal oddelek »Jutra.. 20768 fi£5ejo> Za učenca dam takoj ▼ nadaljnji pouk v trg. z mešanim blagom svojega lisa, kateri je bil že Ž le« v trgovini. — Ponudbe sa oglasni oddelek na oglasni oddelek . 20824 Absolventinja gospodinjsko Sole Mladike ter doma izvežbana samostojnega gospodinjstva, Išče primernega mesta. Gre tudi izven Slovenije. — Cenjene ponudbe pod značko »Gospodinjstvo 73» n» oglasni oddelek «Jutra>. 20735 Prodajalka zanesljiva, mlajša moč, želi mesta blizu Ljnbljane v mešani trgovini. Službo nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 20738 Hrastovih parketov večjo množino, iina vedno t zalogi ter jih oddaja po ugodni eeni tudi ua manjše količine A. Kane, lesna industrija, Mengea. 183 «Times» amer. računski stroj, popolnoma dobro ohranjen, M proda za 12.000 Din. (Nov 878 dolarjev). Naalov pove oglasni odddelek »Jutra*. 20712 Police iz mehkega smrekovega lesa, pripravne za skladišče, ceno prodam. Poizve ee pri tvrdki Lampret, Dunajska 20903 «Odo!» steklenice prazne, kupuje drogerija Kane, Židovska ul. 187 Veakovretno zlato kupuje najvišjih cenah erne, juvelir LJubljana. VVolfove ul. Če Zlato, srebro ln uebme krone plača po najvišjih cenah F. Čuden, Ljubljana Prešernova ulica štev. 1. 41 Kletarsko sesalko f približno 15 m cevi kupim Ponudbe na naslov: Filip Pukl v Celju, Glavni tre. 20857 Motocikel s prikolico, novejši model, B—7 HP, z električno razsvetljavo, proti odplačilu kupim. Ponudil s pogoji na oglasni oddelek »Jutra* pod »Motocikel*. 20739 Hmeljskih drogov kupim 100 vagonov. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod »Smrekove hme-lovke*. 20696 Sv. Petra cesta 18 — t novem lokala — išči za svoje kupce več vil, stanovanjskih in trgovskih hiš ter kmečkih posestev. Prodajalci, prijavljajte prodajo le v n a i i pisarni popolnoma brezplačno. Provizija le, U kupi nai kupec. 20911 Enodružinsko vilo na Bledu, z lepim vrtom, miren kraj, krasna zolnčna lega, zaradi selitve zelo poceni prodam. Naslov pove uprava »Jutra*. 20906 Kratek klavir zelo dobro ohranjen, po m,ir) ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 20876 Sobo išče gospod Pes - čuvaj Poizve ie v trgovini Jos. čiste volčje pasme, 8 meee- šelovin - Čuden, Mestni trg 13. Ljnblji 20924 eev star, se proda za 860 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 80760 Dijake sprejmem na hrano, stanovanje ln popolno oskrbo po primerni ceni. Stanovanj« se nahaja v bližini gimnazije. Naslov: Jedert Kreuz-mayer, Kočevje it. 267. Zračno sobo e posebnim vhodom, s »11 brez perila, Išče gospod. — Ponudbe z navedbo cene predati v trafiki na Mestnem trgu 25. 20908 Dvonadstropno hišo v neposredni bližini Ljubljane ugodno prodam. Stanovanje na razpolago. — Dopise na oirlasni oddelek »Jutra* pod Novi Vodmat*. 20909 Trgovski lokal se odda v najem za vei le* pridnemu, izučenemu trgovcu ali trgovki, ki ima obrtno pravico. — Istotam se odda gostilna na račun onemu, ki ima osebno gostilniško koncesijo. Natančneje se Izve v pivovarni v Lahkem, kjer se je osebno predstaviti na svoje stroike. 20747 Prostor za pisarno oddam takoj v sredini mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Pisarna*. 20872 Stanovanje novi stavbi, 3 sobe in prltikline, prostorno, v ient-peterskem okraju, cena od-rovar jajoča invistlranemu fcapitalu, oddam. Reflektant-je naj oddajo svoj naslov v oglasnem oddelku Jutra s kratkimi rodbinskimi podatki pod značko »Stanovanje 8». 20907 Uradnik knjigovodja ln korespondeat — s sodno in odvetniiko- pisarniško prakso, sprejme mesto. Tudi na deželi. Vešč slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika. Cenj. ponudbe pod »Perfekten 17* na oglasni oddelek »Jutra*. 204022 Iščem službo skladiščnika v mlinu ali opekarni, event. sprejmem tudi mesto delavca. Grem tudi na žago ali v pekarno za prevažanje peciva In moke. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20917 Potnika za potovanje Izven Slovenije, kateri mora biti nekoliko verziran v čevljarski stroki. Plača po do- fovoru. Nastop službe ta-oj. — Dopise na naslov: Ivan Prešeren, Kranj. 20795 Dobro stalno službo dobi v pisarni večjega podjetja, kdor položi 50 do 100.000 Din v gotovini ali menico z dobrim poroštvom Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dobra služba*. 20792 Trg. sotrudnico starejšo, popolnoma IzveZba-no v trgovini z mešanim blagom, sprejme tvrdka Norb. Zanier & sin. St. Peter v Savinjski dolini Kuharica pridna in počtena, ee Išče za večje posestvo za takoj-Sen nastop. — Ponudbe na naslov: Joža Janežič ml., Stara vas pri Brežicah. 20918 Obratovodjo (strojnik in elektrotehnik) ter mlinskega mojstra Išče velika cementna tovarna. Ponudbe na poitnl predal 167, Ljubljana. 20914 Čevljar, pomočnika s p r s j m « Ivan Potočnik, Laško pri Celju. Hrana in stanovanje v hiši. 20930 Dobro kuharico prikupljivo in zmožno, i nekaj kavcije, Iščem za gostiino — kot družabnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prikupljlva*. 20929 Prodajalka Izurjena v manufakturi in mešani stroki, z večletno prakso, dobi s 1. septembrom stalno službo v Ljubljani. Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe pod šifro »Dobra moč 92» na oglasni oddelek »Jutra*. Klepar z večletno prakso dobi takoj ugodno službo. Ponudbe pod »Klepar* na podružnico »Jutra* v Celju. 20881 Hišnika nžpnipnera. brez otrok, katerega žena zna pospravljati sob", sprejmem proti p1«")-Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* Prodajalka izurjena t delikatesni In špecerijski stroki, poštena, zanesljiva in dobra moč, išče siuibe v mestu — gre pa tudi na deželo. Pismene ponudbe pod »Poštena 82* na oglasni oddelek »Jutra* 20882 Gospodična trgovsko izobražena, išče mesta praktikantinje v kaki pisarni. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Vestna in točna*. 20820 Klepar dobro izvežban, ki ima lasten obrtni list ter orodje, išče trajne službe pri podjetju ali vstopi k mojstru kot pomočnik. Pogoj: stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Klepar*. 20878 Kot natakarica v navadno gostilno ali kot samostojna gospodinja iičem mesta s L avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Minka*. 20912 Vsako delo sprejmeta reducirana železničarja. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 20918 Osebni avto «Puch», tipa III, s 6 obroči, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Ponudbe na naslov: Elektrarna, Ruše 20817 Fiat tovorni avto, pettonskl ln tritonska Benz prikolica oboje v dobrem stanju, se takoj odda. Naslov: Premogovnik RoginsKa gorca, poŠta Pristava. 20749 Sušilni aparat na paro, novejii, se proda. Primeren je za razne Industrijske predmete sa večje in drobne komade. Dopise pod »Suiilnioa* na oglasni oddelek »Jutra*. 20748 Jesenski plašč dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20871 Spalno opravo kompletno, se po ugodni ceni proda na Meetnem fcnrn št. 6/3. 20916 Gostilniški inventar prodam — tudi posamezno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20923 Vreče TMh rrst ia jutino omb&I*- io kupimo. Ponudbe * navedbo cene in množine pod «Vreče 20» na oglasni oddelek «Jufcra». 20671 Štelažo in pudel sa mlekarno, staro, kupim. Ponudbe pod unte'še » ooraoi. ioie namotjše Reform ——— steklenice - za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pn-tiktine ta Zupančevo knjigo: Kon zervlranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci 151-a Ceniki se pošljejo na zahtevo. 0 i a" |S[ I »li i\ 1« ' s iS TOVORNI AVTO znamke Saurer, 4 do 5 tonski, V brezhibnem stanju, za takojšnjo porabo, ter hladilna naprava, ima vsled preuredbe obrata zelo ugodno naprodaj mlekarna Bernhard v Mariboru. 5650 Odlikovane Tovarne tlnji-i; I E. Frette e C- MOflZa P | HfllH III HHIf llf IIIIII1=f Ifl 11II ^ •mm Tkanine Bilii|pliil Prtenine Jiji mm za neveste iii Dobave lil za hotele, restavracije in zdravilišča ||j OBRNITI SE NA PODRUŽNICO v TRSTU VIA MAZZINI, 30 Hvtomkiina zveza Idrija - Logatec Z 1. avgustom 1926 začne poslovati redna automobllna zveza Idrla-Logatec vsak oonedeljek in vsako soboto k vlaku, k! od-ha a Iz Ljublane ob '/23. url popoldne proti Logatcu. 5570 a F'!»0 Likar, šofer, Idrija. ■■■BMBHEBBBBaai §3%. B ® ^ a » Pohištvo; elegantno v tormi g najfinejše v kvaliteti g zmerno v ceni | priporoča g A. AMANN, Tržič, j tovarna oohištva. /oa i Nciasi zimskega dne, ko je snežilo n^osto in v takih kosmičih, kakor da bi n_kdo tam gori uničeval vso svojo korespondenco, ki se mu je nakopičila tekom tisoč let. so prišli delavci ter nas prenesli v veliko, prazno izbo. tam je :il na črnem odru, v dolgi srebrni ki i.. sivolas starček z odprtimi očmi in bledega obraza, ki se je hvaležno in modro smehljal. Prihajali so ljudje in odhajali, — zelo mnog ljudi, — molili so, govorili in nato zopet molili in vsa izba se je takrat napolnila s sivim, dišečim dimom, v katerem so brlele sveče. In zelo čudno je bilo videti, kako je vse gledalo na ležečega človeka in vse govorilo samo o njem in vse molilo samo zanj, on pa je ležal in se ni ganil, niti ni odprl oči, le tiho se je smehljal. — Ko so odnesli njega in je duh po sivem dimu še ostal v prazni izbi, so prišli veseli ljudje v rdečih srajcah ter prepleskali z belo barvo okenska stekla. Mene pa z mojimi brati sta si naložila na ranu dva deiavca ter me nesla skozi vse esto v trgovino s cvetlicami, čeprav je bilo hladno, mi je bilo vendarle prav všeč z viška gledati na vozove, vagone ter na glave tisočere množice. — Toda v trgovini s cvetlicami nisem ostal dolgo. Kupil nas je neki gostilničar ter postavil v salon med stole v sumljivo družbo umetnih palm. Slabo življenje je bilo to. Čestokrat so nas pozabljali zalivati in v našo kad se je sleherni dan nametalo neštevilno cigar-nih in cigaretnih čikov. Ob večerih je igral avtomat, cvilile gosli, v ozračju je bila sopara in dim. v steklenem akvari-jumu pa so nepremično stale, jedva gibajoč s plavutmi velike, temne, umirajoče ribe. Od časa do časa sem s.išal znane fraze o Miitiadu in Petrarku. toda, samo dolgočasil sem se pri tem. Čas in pa življenjske izkušnje so me postarale ____ — Potem je prišel naš gospodar ua nič. Nekdo je vzel za dolg vse. avtomat in stole, servijete in akvarij. Rastlin pa nov lastnik ni maral. Zategadelj smo morali zopet v trgovino s cvetlicami. — Ne bom vam podrobno in nadolgo in široko govoril o tej žalostni dobi, povem samo toliko, da so nas pogostoma jemali naposodo in krasili z nami zdai stopnice ob plesih, zdaj cerkve in hotele ob Silvestrovih večerih, zdaj restavracije ob priliki svatb. Vsega pa se ne morem več spominjati. — Nekoč pozno v jeseni pa je prišlo v trgovino dvoje ljudi: gospodična v dežnem plašču in rdečeličen. kodrolas, vesel in glasen študent, v katerem sem spoznal nekdanjega mračnega gimnazij- 99 Danic M d. d. za kemične proizvode Centrala: ZAGREB, Mažuraničev ti g štev. 4. Telefoni 17-31, 26-69, 18-39 in 29-13. t udi za najpovo'jnejše cene izdelke svojih najmoderneje urejenih tovarn v brezh bnl kakovosti: Iz fvornice v Kopr-vnici a Supertosfat s l i do l8°/o v vodi iop- ijue tostorne ksiiie. Spec jame zmesi KA5 s kalijevo soljo in amonsufaiom. Kisik za autogeno varenje, Zastopstva in skladišča v vseh večjih metih. 159 n laaanooonoDDoaannDannoDODDonoL < L. Mikuš "" LJUBLJANA, Mestni trg 13 fzdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo i Zaloga sprehajalnih paiio Stari dežniki s« nanovo oreobiacE.o. Najnovejši modni listi za jesen in zimo so ravnokar došli. Dobe se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica (nasproti glavne pošte). ca, pričo moje mladostL Zahtevala sta lovorjev venec, majnen. priprost lovorjev venec, s širokim, rdečim trakom in napisom z zlatimi črkami: na eni polovici — »geniju ruskega odra«, — na drugi pa »od učeče se mladine«. — Da, to je bila moja smrtna obsodba. Se tistega dne so me odstrigli od mojega rodnega debla in me vpletli v venec z drugimi listi vred. Zvečer pa me je prenesel človek, oblečen v rdeč frak z zlatimi gumbi, med ljudi, ki su sedeli v vrstah na obeh straneh dvorane, me izročil drugemu, ta pa me je oddal tretjemu, ki se je nagnil dol d* bi me vzel. Ta tretji, zeio razsvetljen od luči, je bil oblečen v črno žametasto suknjo, v črnih, tesnih nogavicah in z belkasto lasuljo. Smehljal se ie ves srečen, častitljivo, ponosno in nenaravno in takrat sem videl spodaj na stotine človeških lic. nerazločno bledih kot nekake sence. Same sence, sence in sence. Slišal sem rjovenje in ploskanje množic in čutil, da je bil obraz, katerega sem s. bil dotaknil, vlažen in razgret In dolgo časa se jc na moji spodnji strani poznal masten, i J:j madež od šminke. — Tal: ; se je pričelo naše skupno življenje s tem obritim, velikim človekom ter trajalo mnogo, mnogo let. Bivali smo včasih v večjih, prostornih sobanah hotelov, včasih pa v podstrešnih iz-bicah in v kleteh. Kadar je ta obrit možakar ob gotovih časih zgubljal ravnovesje ter omahoval, tedaj nas je snemal s stene, prižemal na svoje ustnice in nas močil s solzami: — Tale skromen venec! — je pač najboljše darilo hvaležnih. čistih src! — je vsklikal z drhtečim giasom. — Položite ga z menoj vred v grob! — A včasih je kričal nad svojim slugo: — Odnesi že k vragu to preklicano omelo, poženi ga skozi okno! — Toda navsezadnje nas pa vendarle ni dovolil vreči proč. — Toda ... vse mine in vse se ponavlja na tem božjem svetu. Nekega dne so odpeljali črni konji, z belimi per-janicami na glavah, mojega obritega gospoda, ležečega pod baldahinom v ozkem zaboju, na drug konec mesta. Mi smo se z drugimi venci vred vozili vza-di na majhnem vozičku. Za nami pa ie korakala množica. Ljudje so zopet molili, govorili ter kadili z meni že dobro znanim, sivim dimom, spustili v jamo obritega človeka ter se razšli. — Minilo ie poletje, jesen in prišla je zima. Nad obritim možem so vdelali mramornato ploščo ter postavili kapelico. Neka dama, v črni obleki, me je tu-patam obiskavala ter brisala prah raz vencev. Venci so bili različni: iz suhih rož, svežih cvetov in iz zelene pločevi-c kakor tudi iz barvanega blaga. Bili ^ pa tam tudi srebrni venci, ali te so odpeljali takoj nato, ko so položili v zemljo obritega človeka. Mi pa smo še nadaije viseli ua stenah kapelice, razpadajoč od starosti, vetra in vlažnosti. — In nekega dne je dama v črni oble-bilo dobro nekatere vence odstraniti ki naročila čuvaju: — Jaz mislim, da bi So že precej slabi. Tega. tega in onega tam... — In res smo bili že ysi nekako tož-ni in obledeli, cvetovi stlačeni, listi skrivljeni in polomljeni. In še tistega dne nas je pobral čuvaj ter nas vrgel med drugo ropotijo v temno, hladno kamrico v ozadju svojega stanovanja. — Kako dolgo sem ležal tam. ne morem povedati. Morda teden dni. morebiti pa tudi de . t let. Čas kakor da se je ustavil in tuci jaz sem bii že skoro kakor mrlič. K čuvaju pa je prišel nekega dne znan sta; mar in privlekli so nas zopet na svetlo. Ko je pregledoval vsako kložnjo posebej, je vzel v roke tudi lovorjev venec, ga pogledal, se nasmehnil, ga povohal in dejal: — No da! Tudi tale je še dober, še dišL — Obšipal je venec, umil liste, da bi bili videti kakor sveži ter nas odnesel v malo štacuno in tam sem dolgo ležal na polici v papirnati vrečici, dokler ni prišla nekega jutra kuharica iz nasprotne hiše. — Za eno kopejko popra, za tri čebule, za eno kopejko lovorjevih listov, za tri kopejke soli — je hitela nakupovati. — Debela, potna roka se je pogrez-nila v vrečo ter me vrgla na tehtnico. Eno uro pozneje sem že vrel v juhi. zvečer pa so me pljusknili v pomije in hlapec me je odnesel v greznico. Tam se je končalo moje dolgo, pestro življenje, ki se je pričelo tako poetično... Pripovedovalec je utihnil, za hipec i potem pa pristavil in vzdihnil: ; »Vse mine na tem svetu...< ! Poslušalci so zamišljeno molčali. Migajoč z brki so molčale celo rujave podgane, prefrigane živalice z golimi repki. Le edine starodavne, usnjate platnice, ki so nekdaj najbrže ovijale zelo duhovito knjigo, so se izrazile po-učljivo. — Da. vse pač mine, toda nič ne izgine. Stari škarpet pa je zazijal na vsa svoja razdrapana usta ter leno pripomnil: — No. veste kaj, to pač ni nikaka tolažba! ... K. Telefon 980 pisalni stroj je dosegel svetovni slo ves nad 2.000.000 strojev v prometu in rab' Zastopstvo-LUDVIG BARAGA, LJUBLJANA Šelenburgova uL 6 ill 27 a Telefon 980 okopnlh delavcev dobi sialno delo proti dobtemu plačilu pri gradbenem podietju Maydan »Nada* v Američu pri Mladenovcu. postaja Vlaško polje na glavni progi Niš, 47 km oddaljeno od Beograda. — Delo se računa v akordih. — Službo lahko >akoj nastopijo. Tudi stanovan e preskibi imenovana tvrdka Kdor oglašuje, ta napreduje! Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni Kako se jih ubra-lite izveste >z knjige : Dr. Josip Tičar: Cena vred s poštnino D:n 19-50 .i aro C tla na knjigarno Tiskovne zadruge v L usljani. E a □ 0 a 0 a jnoveiše knjige Tiskoune zadruge v Ljubljani: Boccaccio: Oekameron. Druga knjiga. Strani 250 io 39 celostranskih slik. Broš. Din 56-— v celo platno vezana Din 72'—, boljša izdaja v polfran-. coski vezav Din 100-—, pošnina Din 3 več. (P va knjiga Dekametona ima v istih Izdajah enake cene). Mirko Pretnar V pristana. Broš. Din 24-—. v celo platno vezana D!n 32 —, poštnina Din 1'50 več. Ivan Lah: Pepeinli. Narodna pravljica v šestih dejanjih. Zbirke .Oder' 14. zvezek. Broš Dm 18— poštnina 75 para. H. Sienkiewicz: Potop. 1. del ZsodovmsKi roman lz poljščine prevel dr. R. Mole 1926l Strani 598. Broš. Din 110 —, v pol platno vezana Din 124-—, v celo platno Din 134'—, poštnina Din več" Kmetova M.: Večerna pisma. Broš. Din 16 —, celo platno Din 24 — Poštnina Thoma L.: lotkin rostni dan. Bioš. Din 12-—, poštnina 75 para več. Br. Nušič: NaSa deta. (Oder 15. zv.) 10 □ □ 13 □ B 3 3 3 □ 13 □ 3 □ 3 3 13 3 Din 1-50 več. _ _ 3 i3QQC3QQQQ[3QG]QI3QQQQQQQ[3Gl[3EG][iI[ilG □ XI za« v L 92 » Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopiu). Obrestovania vlog, nakup m proda a vsako vrstnih vrednostnih papiriev devu m valut, bonna naročila, predujm in urediti vsake vrste, eskomnl in nkasn menit er nakazila v In- in ino7emstvo. . rot 11 ejuje Franc Puc. Izdaj* za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Val « Ljubljani