83 številka. Maribor, dne 18. oktobra. 1915, Letnik VIL IsaroSiilai Gtè» hi« . to teta Četrt te i — K W— . »- Mesečno. 1 — Isan Celo a| Avairffe:—- leto ÌSr- fssamezsis Številk« ~ 10 vlnarfev. — STRAŽA £ Inserat! ali oznanile »e računajo ek od 6 redne pefttvrste: večkratnih oznanilih i — popust. „Straža“ tehaj* v poe.-deijek in petek popolate? Rokopisi »e ne vračajo ^orožka »lica. *5. - Telefon it. 113. TNeodvisen političen list za slovensko ljudstvo. I Anglija napovedala Bolgariji vojsko. Naši zavzeli vse hribe južno od Belgrads.. — ? Podunavlju prodrli do Ralje in do Supine ter Makeev. — Bolgari prekoračili spodnji Timok ter napredovali v smeri proti Pirotu. — Rumunija nadaljuje mobilizacijo. — Francosko-angleške čete se v Solunu dalje izkrcavajo. Kaka pričakovanja- sona V sovražniki na zahodu stavili v svoja zadnja podvzetja, in kake sile so za to uporabljali, se vidi iz povelja, katero se je dne 13. oktobra našlo pri padlem francoskem štabnem častniku in katero se glasi: „[Veliki glavni stan izhodne armade, generalni štab, pisarna štev. 3, 12970, Veliki glavni stan dne 21. septembra 1915. — Tajno. Navodilo za severno in srednjo armadno skupino. Vsem polkom se mora pred napadom ogromna sila napadalnega sunka, tki ga bodo izvršile angleške in francoske armade, približno sledeče pojasniti: Za vojna podvzetja je določenih; 35 divizij pod generalom de Castelnau, 18 divizij pod generalom Foch, 13 angleških divizij in 15 kaivalerijskih divizij (med temi 5 angleških); poleg tega še stoji pripravljenih: 12 infam terijskih divizij in belgijska armada. Tri četrtine francoskih bojnih sil se tako udeležuje splošne bitke. Te sile se podpirane z 2000 težkimi in 3,000 poljskimi topovi, kateri so glede preskrbe s strelivom mnogo boljše opremljeni, kakor ob začetku vojske. Vsi predpogoji za sigurni uspeh so- dani, pred vsem pa,, ako se pomisli, da se je naših zadnjih napadov v okolici Arrasa- udeležilo samo 15 divizij in 300 težkih topov. Podpisani: J. Joffre.“ A-'m i dna skupna generala Mackemena je do-sedaj upi mia 18 srbskih tunov. V Rusiji nas poznajo. „jReichspost“ poroda z dne 11. oktobra: V ruskih časnikih se neprestano pritožuje čez zadržanje naših Jugoslovanov v sedanji vojski. Moskovsko „Ruskoje Slovo“ — gljasilo ruskega zunanjega ministrstva — je pred kratkim odkrito izjavilo: Avstrijski Jugoslovani so svojemu cesarju In kralju Francu ‘ Jožefu tako udani, da na kako. zvezo s Srbijo niti ne mislijo; Zdaj objavlja „Novoje Vremja“ dopis iz Šanga-ja na Kitajskem, v, katerem se Rusinja M. D. Slav-janskaja strašno nad tem razburja, da so Nemci in avstrijski Slovani, ki prebivajo ,v Sanga-ju, slaivili zavzetje Varšave. Zraven nemšfkih /vskli-kov je bilo slišjati tudi slovanski „Živio“ in celo eoe se je prepevala, hrvatska in. slo «v! a, n s k a ljudska, himna: ,,‘Liepa naša domqtvina.“ JTbpej vidite“, pripominja znani, k desnici se nagibajoči časnikar M. 'Menčikov v „jGolosu Russi“, ».kako Hrvatje celo v Šangaju mislijo O naši tragični usodi . . Paß žalostno, da celo nekjateri avstrijski državljani med nami začetkoma vojske niso hoteli poznati domoljubnega, mišljenja Habsburžanom najzvestejših Slovencev in Hrvatov. . . Najnovejše avstrijsko uradne poročilo. Uradno se razglaša. Dunaj, 17. oktobra. Rusko bojišče. Db potoku Kormi.n so bili odbiti močni ruski napadi. Sicer pa na severo-izhodu nič novega. Italijansko bojišče. Po hudi artilerijski predpripravi so napravili Italijani včeraj, dne 16. oktobra zjutraj, več infante-risMh napadov na severo-zahodni del Doberdo 1-s k e gorske planote, toda vsi napadi so se izjalovili pred našimi ovirami. Sovražnik je imel velike izgube in se je umaknil v svoje poprejšnje postojanke. 'Italijanski ponovni napad v popoldiapskih lirah je ustavil naš artilerijski ogenj. Zvečer in ponoči je poskušala sovražna infanteria še več nadaljnjih sunkov, ki so pa bili, kakor vsi poprejšnji, odbiti. Število napadajočih čet se ceni na tri do štiri infanterijske polke. Dalje severno ob g o r i š k e m in tolminskem o b m o s t j u je po dnevu obstreljevala sovražna artilerija nage postojanke. Dele tolminskega ob-mostja je obstreljeval sovražnik z bombami, napolnjenimi z dušečim plinom. Na Koroškem in T i r o 1 s k e m mestoma hud artilerijski ogenj. Sicer pa nobenih posebnih dogodkov. Srbsko bojišče. Avstro-pgrski in nemški bataljoni so včeraj, 16. oktobra, v obkoljevalnem napadu iz severa in zahoda zavzeli z naskokom srbske postojanke na gori A -vala. Ob obeh straneh ceste Belgr ad —- G r o c -k a prodirajoče c. in kr. čete so odvzele sovražniku Višini Vfilky Kamen in Pazuljiste. južno-zahodno od S m e d e r o v a in južno-iz-hodno od P o ž a r é v a o a so Nemci vnovič porazili sovražnika. Bolgari so prekoračili južno od trdnjave Z a j e č a r reko T i m o k ter so zavreli z naskokom izhodno od K n j a ž e v' c a se nahajajočo višino Glogovi co, kjer je bilo ujetih 200 Srbov, in zaplenjenih osem topov. Povsod napreduje bolgarski napad. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Höfer, podmaršal. Najnorej.se nemško uradno poročilo. 4 . Rerolin, 17. oktobra. Zahodno bojišče. Sovražni napadi z ročnimi granatami v okolici Vermellesa in Rochlincourta so bili brezuspešni. Zahodni obronek gore Hartmanmve ilerkopf so danes po noči nemške čete izpraznile, kakor je že bilo prej načrtoma določena Sovražnik gibanja nemških čet niti ni motil. Nemške čete so sovražne jarke dodobra razrušile. Pri kraju Saint Souplet, scvero-zahodno od Sou ai n a, je poročnik Boelke v zračnem boju spravil sovražno letalo k tlom. To je v kratkem času že peto sovražno letalo, katero je poročnik premagal. Severoizhodno bojišče. A r m a d n a s k u p i n a g e n o r a l - f e I d • maršala pl. H in de n b u r g a. Izhodno od Mi-tave so vrgle nemške čete sovražnika iz njegovih postojank, Severno in severoizhodno Gr.-Ekave so bili Rusi vrženi čez reko Miso, V; naših rokah so pustili 6 častnikov in čez 1000 mož kot ujetnike. Pred Dvin-skim so bili močni ruski napadi odbiti. Rusi so izgubili pri tem 4 častnike, 440 mož kot ujetnike. Istota-ko so bili ruski napadi južno od Smorgona deloma v bojih na nož povsod odbiti. Armadna skupina generalnega m a r š ai 1 a bavarskega p rine a L o o p o ! -d a. Nič novega, A r m a d n a skupin a g onerai a pleni. L i n s i n g e n a. Rusi so bili tudi pri kraju Mul-ezyes vrženi čez Strypo, Sofvražni napadalni poskusi pri Korminu so se izjalovili. Srbsko bojišče. Ila obeh straneh železnice Belgrad-Pa-lanke so naše čete zavzele Petrovgrob in obvladujočo goro Avala, kakor tudi Veliki Kamen in višine južao od kraja Hipotek (ob Donavi). Višinsko ozemlje južno od Belgrada je torej že v naših rokah Armada generala pl. Gallwitza je vrgla sovražnika iz Podunavlja za Haljo (južno-zahodno od Smedcrovega) in z višin pri Sap ini in Make i j u. Armada bolgarskega generala B oj a dj e v a jeizvojevala prehod čez spodnji tok reke Timok in ja z nasko kem zavzela 1198 m visoko g©ro Giogo vica izhodno od Knjaževca. Pri tem se je uplenilo 8 topov ter ujelo 200 mož. Tudi v smeri proti Pirotu so bolgarske čete prodrle dalje naprej. Slovenci ne izgubimo v dobi velikanskih dogodkov poguma! Ponovno slišimo celo od slovenskih rodoljubov skoro obupno razmotrivanje o bodočem položaju Slovenskega naroda. Navajajo zlasti razni obnpneži, dai smo Slovenci premali nardi, .ki bi prišel do veljave in upoštevanja, ko se bode v vseh evropskih državaS po končani svetovni vojskji vršil veliki preobrat med mogočnimi narodi. Zlasti se bojijo premoči od strani Nemčije", ki bi mogoče upi i vala na notranje razmere v Avstriji. Zastopamo vse drugo stališče, katero nam nareka ljubezen do naroda in do njegovega obstoja. — Vsaka stvar, vsak narod mora priti do končne zmfv ge, če je na zdravi podlagi. Ni naroda, smelo trdimo, kakor je slovensko-hrvafeki narod, ki ima toliko žilavosti v sebi, da se nam ni treba nikdar bati pogina. Zdravo jedro v ljudstvu, globoka vernost, velika nravnost, rodoljubje, ljubezen do svoje grude, u-danost do svoje cesarske hiše, vse to morta, jamčiti slovensko-hrvatskemu narodu nadaljni obstoj. Zdodovina priča, da sta oba slovanska naroda na jugu, hrvatski in slovenski, prestala že hujše čase, kakor je svetovna vojska.. Vstra.ja.la sta, razvijala sta se ob lastni moči do lepe stopinje omike in izobrazbe, katera je prešinila, vse mase slovenskega prebivalstva. Narodi, ki imajo tako zdravo jedro, niso zapisani poginu! Zato, možje slovenski, žene slovenske, mladina slovenska, proč z malodušnostjo!f Vsak mora storiti svojo dolžnost nasproti državi in dinastiji, dokler ne premagamo sovražnikov na celi črti in ne priborimo zlatega miru. Poleg dolžnosti do skupne države, izvršujmo do pičice svoje dolžnosti tudi do lastne domovine in do lastnega naroda. Lep vzgled v vs,trajnosti, požrtvovalnosti, so nam naši sinovi, naši možje, ki kot vojaki povsod z navdušenjem zastavljajo svoje življenje za dom in za cesarja. Cini naših junakov na vseh bojiščih nam Jugoslovanom jamčijo boljšo dobo; ti bodo nam priborili kot narodu tudi narodne pravice. Prepričani smo, da se nam Slovencem in Hrvatom morajo pode- liti vse tiste pravice v državi, kakor jih dobijo drugi narodi, že za plačilo neustrašenega, vzglednegia junaškega bojevanja naših slovenskih junakov in za plačilo požrtvovalnosti, trpljenja, globoke udanosti slovenskega prebivalstva, ki podpira doma vse ukrepe cele uprave z občudovanja vrednim prizadevanjem. Mogočna Nemčija je že sedaj med vojsko pokazala, kako zna ceniti Poljake; dala jim je mnogo jezikovnih pravio, katerih poprej niso nikdar dobili! -Tem bolj pa se smemo zanašati Slovenci in Hrvati, da nam bodo v Avstriji dodeljene vse pravice, katere potrebujemo v lastni razvoj in napredek. Država tudi uvideva, da bode Avstrija tem mogočnejša, tem Polj ojačeni bodo na ju-gu Slovenci in Hrvati, ki so nad vse zanesljivi element skupne države in slavne habsburške dinastije. 'Možje slovenski, proč z bojaznostjo in klaver-nostjo! Zaupanje v pravičnega presvitlega cesarja in zaupanje v notranjo moč našega naroda nas vzdržuj kvišku in bodri na podvojeno delo za blagor in čast skupne države in lepe slovenske domovine! Bolpsta-srbsta bojišče. Kakor je sedaj dognano, so začele srbske čete sovražnosti proti Bolgariji. Dne 12. t. m. na vsezgo-daj so poizkušale srbske čete zasesti vrhova Kovička glava in Rosoviti karnae, ki ležita na bolgarskem o-zemlju zahodno od Bjelogradčika. Isti dan so poizkusili Srbi upasti tudi v več krajev ozemlja Trn, Bosi-legrad in Kjustendil. Nameravali so zasesti bolgarske stratjegične točke, ki branijo pot v Srbijo. Ti u-pajdi so dali bolgarski vladi povod za izjavo, d a s e n a M a j a o d 1 2, t. m. naprej s Srbijo v vojnem stanju. Očividno so bile srbske čete ob meji že razvrščene in pripravljene za napade, dočim se je še bolgarski armada razvrščala in pripravljala. -Se le z dne 15. oktobra dobimo prva uradna poročila, da je Bolgarija začela vojsko. O bolgarskih bojih poroča tudi naše in nemško uradno poročilo, kar dokazuje, da postopamo z bolgarsko armado popolnoma sporazumno in dogovor-no. To je velike važnosti, ker bodo vsled tega vsa podvizetja na naši strani enotna, kar je pri četvero-sporazumu priznano največji nedostatak. Dno 15. oktobra. Avstrijsko uradno poročilo: Bolgarska prva armada je pričela napad preko srbsko izhodne meje ter je zavzela prelazne višine med BjelograJdčikom in. Knjaževcem. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Holer, podmaršal. Nemško uradno poročilo: Bolgarska prva armada je pričela napad na srbsko izhodno mejo; zavzela je prelazne višine med Bjelogradčikom in Knjaževcem. Vrhovno armadno vodstvo. Dne 16- oktobra. Izhodne im d utrdbe trdnjave Zajt črf .zavzeta Avstrijsko uradno poročilo: Bolgarske čete so izvojevale na več mestih med Nego t inom in Strumnico prehod čezi obmejno gorovje. Zavzele so izhodne predutrdbe srbske trdnjave Z a j e č a r. Z a ječar leži ob izlivu reke Mali Timok v reko Timok. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer, podmaršal. Nemško uradno poročilo: Bolgarske čete so si z bop izsilile na več točkah med Negotinom in Strumnico prehod čez obmejno gorovje. Vrhovno armadno vodstvo. Kdo je začel? Francoska poroeevalnica „Agence Havas“ je prva poročala, da so Bolgari vpadli v srbsko ozemlje, Vsled tega se je mislilo, da so Bolgari začeli vojsko. Sedaj pa je dognano, da so najprej srbske čete dne 12. t. m. prekoračile mejo pri Kjustendilu, Trnu in Bjelogradčiku -ter napadle bolgarske čete. Zaradi tega napada je bolgarska vlada izjavila, da se nahaja s Srbijo v vojnem stanju. Po tej razlagi &e da razumeti tudi odlomek v manifestu bolgarskega cara, v katerem se kliče narod na obrambo domovine, oskrunjene od zavratnega soseda. Ugotovitev, kdo je začel, igra veliko ulogo v presojanju medsebojnih pogodb med Grčijo, Rumuni-jo in Srbijo. Bolgarska razvrstitev čet. Bolgarija je na ozemlju med Vidinom in Bjelogradčikom postavila armado 100.000 mož. Mesto Knjaževac. Mesto Knjaževac, kjer so se začeli srbsko-bol-garski boji, leži na bolgarsko-srhskem obmejnem ozemlju, ki je zelo gorato. Od meje je oddaljeno kakih 20 km. 'Mimo mesta vozi železnica Niš—Kladovo. (nasproti Turn-Severinu). Izhodno od Knjaževca dviga se povprečno 1300 m visoko bolgarsko-srbsko obmejno gorovje Za.glavačka planina, ki se na jugu naslanja na 2000 metrov visoko Staro planino. Med obema pa leži znani 1444 metrov visoki prelaz Sveti Nikola, čez katerega pelje cesta, iz Bolgarije v Knjaževac. Ta cesta je tudi zato važna, ker se od nje odcepi cesta v Niš. Anglija napovedala B Iga ri ji * oj s ko. Iz Londona se poroča: Bolgarija je javila Angliji, da se nahaja s Srbijo v vojnem stanju ter da je postala; zaveznica Avstrije in Nemčije, S posredovanjem švedskega poslanika je Anglija nato javila Bolgariji, da se nahaja Anglija od dne 15. oktobra, od 10. ure zvečer naprej v vojnem stanju z Bolgarijo. BI kuda bolgarske obali. Francozi in Angleži so dne 16. oktobra zaprli bolgarsko obal v Sredozemskem morju. SvstrijsHo-srbsiio bojišče. Naši boji v Srbiji se ugodno razvijajo. Srbi se branijo z vso silo, toda brez uspeha, Ase svoje upanje stavijo na pomoč iz Soluna, kjer se izkrclajvanje nadaljuje. Srbski prometni minister se je podal v Solun, da se pogovori z generalnim štabom zavetnikov o prevozu francoskih in angleških čet v Srbijo. Bolgari so vkorakali v Srbijo ob celi meji, posebno z močnimi četami proti Knjjaževcu, Pirotu in ob najjužnejši meji. Srbsko uradno poročilo, Srbski generalni štab poroča dne 11. oktobra: Na donavski fronti se vršijo srditi boji ob pozicijah na višini Anatem južno Rama, kjer so naše čete sovražne napade odbile. Na fronti med Mlavo in Moravo smo prešli v ofenzivo ter. vrgli sovražnika na breg Donave nazaj. Uplenili smo 4 havbice in 4 strojne puške. Ker pa jih nismo mogli vzeti seboj, smo jih demolirali. Na fronti med Smederevom in Drmnom smo preprečili,, da bi sovražniki nadaljeval prehod čez reko, Neki sovražni oddelek, M je prekoračil reko pri Smederevu, je bil deloma uničen, deloma je u-tonil. Pri Belgradu je poskušal ,sovražnik po močni ärfileriiski pripravi zajurišati Veliki Vrač ar in Dedinje. Bil je z velikimi izgubami odbit. Na savski črti je poskušal sovražnik se polastiti pozicij pri Za-brežn in Krtinski, Njegovo podjetje se je izjalovilo. Takisto smo odbili sovražne napade v Mačvi, proti Drenovcu in ob, Bitvi. Na fronti ob Drini je prekoračilo več sovražnih oddelkov reko v odseku Crnabara-Badovinci, kjer so poskuša,li prodirati, pa se jim ni posrečilo. Mi smo vse svoje pozicije obdržali. Na o-stali fronti ničesar posebnega. Uradno poročilo dne 12. oktobra: Belgrad smo morali opustiti, da. ga obvarujemo sovražnega ognja. Naše čete imajo zasedeno naslednjo črto: Lipovac, Cerkovac, Brejane, Lipe, Smederevo (dolenja moravska fronta), Kupeš-Ekmekluk (belgrajska fronta), O-brenovac, Drenovac (savska fronta). Sovražnik razpolaga. z ogromno težko artilerijo, zlasti s 30.5 era topovi, vsled česar so boji jako krvavi. Izgube zlasti na častnikih, so n>a obeh straneh ogromne. Naše čete se zmagovito upirajo sovražnikovim naskokom. Do sedaj smo ugotovili, da se nahajata pri Belgradu 22. nemški in S. avstrijski armadni zbor, nadalje pri Ramu ena nemška divizija,, pri Požarevcu neka druga nemška divizija, pri Kovinah pa 11. bavarska, ter 10. in 26. nemška divizija. Število ostalih sovražnih čet še ni natančno znano. Pri Obrenokcu se nahaja, poldruga avstrijska divizija. Pri -Drenovcu in Bado-vincih (ob dolenji Drini) stojite, kakor se poroča, dve avstrijski brigadi. Pri Obrenoveu uporabljaj sovražnik dušeče pline. Nevaren položaj srbske moravske' armade. Iz Niša. se poroča: Avstrija in Nemčija napredujeta v Moravlski dolini z izredno velikimi Četami, očividno, da se združijo z Bolgari v Timoški dolini. Na tej točki je položaj za Srbe nevaren. Ba,ti se je, da bo srbska armada, ki se bori pri Požarevcu, razdeljena v dva dela in da bo desno krilo vrženo proti rumunski meji. V So'unii Igriškemu listu „Matin“ se poroča: 'Od dne 13 oktobra se tukaj izkrcavajo angleške čete v velikem številu. flysfriJSta-ÈlÉa tajŠŠČE. Najnovejšai poročila poročajo o ruskih napadih ob reki Komin, pri Smorgonu, Dvinskem in Mitavi. Vse napade smo odbili. Rusi mislijo na mir . . . Iz Sofije poročajo, da se ruski veliki knez Ciril že več dni n alia j a nepoznano v Berollinu, kjer poizveduje, na kak način bi se d!ai z Nemci mir skleniti. Na Ruskem vlada mnenje, da se ž njimi sklene za 2 mesca mir. Četudi vest o velikem knezu ni resnična, vendar je zopet dokaz za to, da se smutila ruski položaj za nevzdržljiv. Da res Rusi mislijo na mir . . . Iz Sofije se poroča: Dejstvo, da je general Ku-ropatkin zopet pri carju v milosti in da mu je poverjeno varstvo Petrograda, je tukaj vzbudilo veliko pozornost. General Kuropatkin se j-e namreč v svojem delu o rusko-japonski vojski, odkrito priznal za privrženca politike carice Katarine ter je v tem delu javno pisal, da Rusija mora izvrševati osvojilno politiko, a v soglasju z Avstro-Ogrsko. Kuropatkin tudi v tem delu povdarja, da se Rusija mora izogniti spopada z Nemčijo, ker sicer postane slepo orožje v rokah Angleške, dočim sodelovanje z, osrednjimi državami Rusiji zagotovi sijajno bodočnost, V Sofiji menijo, da je Kuropatkinova zmaga znamenje, da si Rusija želi miru . . , Delcasse bil proti miru. Švicarski list „Berner Tageblatt“ je priobčil članek, v katerem izvaja, da bi bila Francija davno že sklenila mir, če bi še temu ne bil protivil Delcasse in Če bi ne bila navezama na njegove načrte, ki so nasprotovali naziranju njegovih ministrskih tovarišev. Vojni minister Mossimy je hotel skleniti poseben mir z Nemčijo že jeseni leta 1911,, ker je vedel, da bo Francija končno poražena, toda tega ni mogel takrat storiti, ker je sklenil Delioasse pogodbe z Anglijo in Rusijo. Rusko-japonska zveza. Londonskemu listu .„Times“ se poroča iz Petrograda: Rusko zunanje ministrstvo jie prejelo od Japonske obvestilo, [v katerem izraža japonska vlada željo, da se čimpreje sklene zveza med Rusijo in Japonsko. Govori se, da je odpotoval s posebnim nalogom visok uradnik ruskega zunanjega ministrstva v Tokio. Očividno se gre za spona izumljen je glede v-prašanja 'Mandžurije, ki je vočigled dogodkom na Kitajskem in Japonskem postalo zelo pereče, kajti Kitajska se nahaja tik pred velikim preobratom. liiil-ISEDSfei illiftg«, Nečuveno srditi b ji v Champagni Berolinskemu listu ,„Tageblatt“ piše vojni poročevalec: Kakor y Champagni, tako se nadaljujejo boji z menjajočo se silo na ozemlju Loos1—Souchez. Ni, dneva, da bi ne prišlo do kakega večjega napada. Na nemške čete se stavijo velikanske zahteve. Za bojno črto pri Loosu se vršijo boji noč in dan, istotako za neko višino, ki se nahaja med krajema Vimy in, Souchez in ki obvladuje dolino Lemsa, Po 24urnem artilerijskem ognju dne 10. in dne 11. oktobra, Jd se ga sme po pravici prištevati med najsrditejše v celi vojni, so napravili Francozi dne 11. oktobra ob 9. uri predpoldne splošen naskok, Francozi so bili povsod odbiti, njihove izgube so bile strahovite. Nemški vojaki, ki so se nahajali v razstreljenih strelskih jarkih in v dolbinnh, katere so napravile granate, so Francoze odbili z ročnimi granatami na tistih maloštevilnih mestih, kjer so se približali nemškim strelskim jarkom. 'Tudi na sosednjih postojankah so se vršili ljuti sovražni napadi, katere je pa nemška artilerija- večinoma že koj ‘v pričetku odbila. Na nekem mestu so se približali .Francozi nemški postojanki le samo do 150 metrov, zopet na nekem drugem mestu so odMe bavarske čete z ročnimi granatami francoski napad, ker so jim granate zasule vse puške. Kljub temu, da so Francozi izstrelili na stotisoče granat in kljub temu, da so se nahajali v velikanski premoči, niso napredovali niti za eden korak. Francoske izgube so bile strahovite. V noči od 12. na 13. oktobra je bil ar- ti Ieri] sld ogenj le od časa do časa zelo srdit. Zadaj za sovražno črto razsaja velik požar, višina Loretto je bila podobna bljuvajočemu ognjeniku. Naši podmorski ödJni. Naši in zavezniški podmorski čolni so zadnja dva tedna potopili sedem sovražnih parnikov, med njimi tudi italijanski parnik Cirene, Na Balkanu. Nov dogodek na Balkanu je, da je Rumunija, Id je že delno mobilizirala, začela mobilizacijo nadaljevati. Pripravljena, hoče biti, ako bi Rusija zares poizkusila, da pošlje svoje čete skozi Rumunijo proti Bolgarom. Grčija se ne uda četverosporazumu in, ostane nevtralna. Ker je Četverosporazum ustavil vsled tega dovoz žita, jo Bolgarija dala žito na Razpolago. Ker Grčija ostane nevtralna, je verjetno, da pride Italija s svojimi četami na Balkan. Rumunija nadaljuje mobilizacijo. Romunski uradni list objavlja kraljev odlok, s katerim so letnik 1916 vpoklicuje za dne 29. oktobra. 'Oni letniki, kojih služba konča s 14. novembrom, še morajo nadalje ostati pod orožjem. iTe priprave se vršijo, ker je Rusija zapretila, da bo šla skozi Rumunijo proti. Bolgarom. Grčija ni primorana Srbiji pomagati* Vse grško časopisje živahno razpravlja, ali je vsled nastopa Bolgarov podan slučaj, določen v grš-ko-srbski pogodbi, da mora Grčija pomagati Srbiji. V 1 a d n i 1 i g t i s o g 1 ,a š vat j o vtem, (da pogodbeni slučaj ni podan. Iz tega se razvidi naziranje sedanje grške vlade,, Venizelosovi listi zagovarjajo nasprotno mnenje, toda ne s posebnim povdarkom, Grška razlaga grško-srbske pogodbe. Grški minister je odgovoril srbski vladi na njen poziv, da se Grška glasom grško-srbske pogodbe sedaj udeleži vojske, ko je Srbija tudi z Bolgarijo v vojski, tako-le : Grška vlada sodi, da v sedanjem slučaju ni podan slučaj dolžnosti za zavezniško pomoč, ki je bil mišljen v pogodbi. Grško-srbska pogodba, ki se tiče zgolj položaja na Balkanu, ne obsega slučaja, da; bi z dvema velevlastima zvezana Bolgarija skupino ž njima napadla Srbijo. Sedanji spor ni nikaka balkanska vojska, marveč samo del splošne svetovne vojske. Grška, ki ostane zvezana s Srbijo, sodi, da koristi s svojo oboroženo čuječo nevtralnostjo koristim obeh dežela in da more Grška 'Čuvati tiste koristi, ki so skupne Grški in Srbiji. Grška pridobljena? Veliko pozornost vzbuja članek bukareštanske-ga lista „Zina“, ki dobiva svoje informacije iz diplomatskih krogov. Članek opisuje balkanski položaj in izvaja, da se je Bolgariji posrečilo, se sporazuma t i z Grčijo. Rumunska naj hvali Boga, 'da i-ma kralja, ki je močnejši in modrejši kakor italijanski, Tudi rumunski narod je modrejši kakor italijanski. Bratianu je rešil obstoj Rumunske. Grška ali Italija. Sedaj igra v diplomatskem boju četverosporažurna Albanija zopet veliko ulogo. Dobi jo, kdor bode Srbom pomagal. Za pomoč bi rad imel četverosporazum seveda; najprej Grčijo, ako ta noče, bo italijansko vojaštvo poklicano na Balkan. „jLòkàlanzeiger“ poroča: Grškii poslanik v Petrogradu se je v zunanjem ministrstvu dolgo časa razgovarjal z načelnikom oddelka za politiklp na Balkanu, Gulkevičem. Kakor se izve, je Gulkevič nastopil z grožnjami, ako bi Grčija zavezniškim četam delala težkoče. Usoda Srbije ni brezupnia, ker se bode italijansko vojaštvo v Valom izkrcalo, da pomaga Srbiji na ogroženih mestih. Grški poslanik je grožnjo zelo hladno poslušal. Italijani na Balkanu. V francoskem senatu je ministrski predsednik Viviani, ki je po Deloasseju prevzel tudi zunanje ministrstvo, izjavil, da zavezniki rac unijo tudi na italijansko udeležbo na Balkanu. To bi pomenilo, da so zavezniki obupali nad u-deležbo Grkov ter sedaj pustijo Italijane na Balkan. Naš korespondenčni urad pa prinaša vest iz rimskih političnih krogov, da bo kljub Vivianovi izjavi Italija še nekoliko časa čakala. Raznoterosti. Pri čč. šolskih sestrah v Maribora se je včeraj, dne 17. oktobra 1915 vršila dvojna prav genljiva slavnost. Predpoldne je 14 sester skrilo redovniško .obljubo, jn ena izmed teh je s sedmerimi starejšimi sestrami popoldne obhajala cdhedn eo za daljno pot v Ameriko : osem sester se je namreč prostovoljno odločilo, da ustreže želji pr dstoj-ništva ter gre ca pomoč sestram, ki že blizn 6 let delnjejo v Kansas City in v Jelietu v Severni Ameriki. Ob 4. uri popoldne so Neh Ekscelenca prevzv. gospod knezoškcf sa mi došli v ramoatan, so biii pri vhodu od dnhovščine, sester in gojenk spoštljivo pozdravljeni ter so na to v samostanski cerkvi opravili posebno službo božjo za odhajajoče sestre. Najprej so poklicali Svetega Daha na pom č, od mohli pred izpostavljenim Najsvetejšim litanije Matere božje, zapeli zahvalno peseni ter podelili zakramentalni blagoslov Za tem so blagoslovili spominke za odpotnjoče sestre, zme lili s pečajočimi duhovni itinerarium ali cerkveno molitev za srečno pot vanje, k sklepu pa so v prisrčnem nsgovore sestram dali na pot v duhovnem smis?n pet dragocenih cekinov, namreč vero, upanje, ljubezen do Boga in do bliž n ega, molitev in pa zvesto izpolnjevanje stanovskih dolžnosti. Nadpastirski blagoslov je zaključil iipodbcdno cerkveno slo vernost, ki je cčividna do solz gerila vse navzoče Preden so premil, knez zapustili samostan, so poslavljajočim se sestram podarili pravi stokronski zlat (zdaj dost več vreden ko sto kron) in droge spominke. Pognane e sestre, ki se ne ustrašijo v zdajnem časa še boij ko druge-krat nevarnega in težavnega pota — spremljaj božji bla goslov v njihovem novem delokrogu ! Škofovska posvetovanja. Nadpastirji avstrijskih škofij se bodo začetkom mesca novembra zbrali na Dunaju k škofovski konferenci. Prvi dan škofovskih posvetovanj je dne 9. nov. Matura dveh avstrijskih nadvojvodov. Dne 12. t. m. sta napravila na Dunaju maturo z odliko nadvojvoda Rainer in Leopold. Skladatelj Anton Foerster v Ljubljani in soproga Petronila obhajata te dni zlato poroko. Kadet Jakob Stuim tu-e dae i2. o&k taljona (Oton Pleban. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni praporščak 102. pešpolka Martin Ogorevec. Duhovski zaslužni križec II. razreda na, belo-rudečem traku je dobil rezervni vojaški kurat 26. domobranskega pešpolka j. Pintar. Signum laudis sta dobila nadporočnik pri železni, šlkoHvarstveni stotniji dr. Matevž Jenčar in čr-novojniškj nadporočnik pri poljski bolnici 1-13 dr. E. Gorišek. Komisije za pripravo nagodbe in trgovinskih pogodb. Korespondenčni urad poroča: Listi poroča- jo: 'Ministrski predsednik grof Stiirgkli je napovedal ustlahovitev komisije za pripravo nagodbe in komisije za pripravo trgovinskih pogodb. Prvi komisiji bo načeloval sekcijski načelnik v finančnem ministrstvu dr. vitez pl. Wimmer, drugi komisiji pa sekcijski načelnik v trgovinskem ministrstvu Rihard Riedl. Komisijam pripadajo nadaljni funkcionarji, katerim so poverjeni posli nagodbe in trgovinskih pogodb. . Proti vohunom. Kranjski listi S. L. S. priobčujejo članke, očividno v sporazumu z vojaško oblastjo, v katerih pozivajo, naj ljudstvo pomaga v boju proti lalškim vohunom. V člankih se govori: „Kričači so jo potegnili začetkom vojsKe čez mejo; zviti, tihi izdajalci so pa ostali. In nazadnje denar! Ljudi brez značaja, brez vesti, ki jim je za denar vse naprodaj, dobiš povsod. Z denarjem se pa pri takih rečeh ne varčuje. Zato je ne samo mogoče, nego tudi verjetno, da so Lahi ob svoji pripravi za vojsko najeli tudi takih barabskih ljudi in jih plačali za umazano vohunsko in izdajalsko delo. Kdo bo verjel, da so n. pr. na Krasu priprosti otroci sami od sebe prišli na to, da so jeli odvijati vijake od šin na avtomobilski progi, ali da sta nesrečna ubita žandarja pri Radečah slučajno našla svojo smrt? Kdo more tajiti vohunstvo, če so Lahi večkrat, ko so naši postavili v kak skrit kraj svoje kanone, že za kratek čas začeli streljati nanje? Ne slepimo se: Lahi so razpredli vohunstvo, kar so ga le mogli in mnogo naše krvi jo že izteklo za to, ker so brezvestni vohuni mogli izvrševati svoje črno izdajalsko delo.“ — Vsak slovenski rodoljub naj pomaga v boju proti italij^skim vohunom ! Ugodnosti invalidnim častnikom. Invalidni častniki, vojaški uradniki in častniški aspiranti, ki so izdelali pred vstopom v aktivno vojaško službo kako vojaško akademijo ali kadetno šolo ali zadnji razred kake javne srednje šole, dobe izjemne pravice zrelostnih izpričeval na realkah in smejo obiskavati tiste visoke šole, kakor realoi. Invalidni častniki se lahko prijavijo tudi k zrelostnim izkušnjam srednjih šol in se smejo, še preden si izposlujejo zrelostno izpričevalo, vpisati na visoke šole kot izredni slušatelji; a vštejejo se jim samo štirje taki semestri. Ti predpisi se raztezajo tudi na invalidne častnike, vojaške uradnike in častniške aspirante v neaktivnem stanju, če se vsled svoje invalidnosti ne morejo Meč posvetiti svojemu prejšnjemu poslu in Če dokažejo potrebno predizobrazbo. Železnica v Dalmacijo preko Bosne. Pod tem naslovom piše „Hrvatski Dnevnik“ : Neki prijatelj, ki je te dni potoval iz Sarajeva v Dalmacijo po železnici, nam je pripovedoval, da je vožnja izvrstna, ugodna in vzorna. Vozil se je po naslednji progi: Sarajevo, Brod, Sunja, Dobrlin, Prijedor, Knin in Split. Sedaj ni treba potovati preko Metkajviča ali Dubrovnika, odkoder je vožnja po morju negotova in parobrodi radi slabega vremena ne vozijo redno. Blatno jezero na Ogrskem. V vinogradih ob Blatnem jezeru, kjer so nekdaj prestolovali slovenski knezi, je letošnja trgatev končana. Navadno vino se plačuje po 70 do 80 K, boljše vino po 90 do 110 K 100 litrov. 21 vojnih napovedi. Odkar se je bil lani svet zmešal, je izšlo doslej med državami 21 vojnih napovedi. oziroma se je pričela vojna, brez vojne napovedi, in sicer : dne 28. julija 1914 je napovedala vojno Avstrija Srbiji, dne 1. avgusta Nemčija Rusiji in Rusija je vpadla v 'Prusijo, dne 4. avgusta je Angleška napovedala Nemčiji, dne 5. avgusta Avstrija Rusiji, dne 6. avgusta Srbija Nemčiji, dne 11. avgusta; Cr-nagora Avstriji in Nemčiji, dne 11. avgusta Francoska Avstriji, dne 13. avgusta Angleška Avstriji, dne 23. avgusta Japonska Nemčiji, dne 25. avgusta Avstrija Japonski, dne 28. avgusta Avstrija Belgiji, dne 2. novembra Rusija Turčiji, dne 5. novembra Angleška Turčiji, Idne 7. novembra Belgija Turčiji, dne 7, novembra Srbija Turčiji, dne 23. maja 1915 Italija Avstriji, dne 13. oktobra so Bolgari napadli Srbe. Avstrijsko-ogrska jadranska obal. Dr. Robert Krebs, protestor na Dunaju, je predaval nedavno v seji družbe „Berliner Gesellschaft für Erdkunde“ o avstrijskih obmejnih deželah, Pojasnjeval je še med drugim tudi etnografsko sliko, ki jo kažejo ljudstva na ozemlju Hrvatske, Istre in dalmatinskem obrežju. Prišel je do uverjenja, da je tu, na izhodni obali A-drije, romanski živelj v veliko skromneji meri zastopan, nego da se splošno sodi in kakor bi hoteli trditi Italijani PoJsebno zadnji čas se je; ta element s- krčil vsleđ gospodarskih preobrazb. Upadanje itali-janstva gre roka v roki z naraščanjem slovanskega življa, ki na deželi zadobiva na prostoru in ki tudi v mestih tvori spodnjo plast prebivalstva. Važno je za centralni vlasti, da raz un teh najbližjih sosedov tudi drugi narodi srednje Evrope, posebno Nemci — pridobijo na izhodu na obrežju. Nemški element si je že pridobil trdne (pozicije v trgovstvu, industriji in v splošnem prometu. S tem zadobiva — je zaključil profesor dr. Krebs — že po naravi utrjena morska meja tudi za bodočnost potno opravičenje. (Opomba uredništva: Z ozirom na cenzuro se vzdržujemo lastnih opazk.) Navedba trgovinskega ministrstva s' sporazumom poljedelskega, železniškega in ministrstva za notranje zadeve Z dne 5. oktobra 1915. Kdor ima v zalogi v svojih ali tujih prostorih omlačeno ali neo-mlačeno ogrščico iz letošnje žetve, jo je dolžan v teku osmih dni naznaniti trgovinskemu ministrstvu. Naznanila so izvzete:; 1. zaloge, katere je nakupila avstrijska kontrolna banka za trgovino in industrijo; 2. zaloge, katere je odjdala avstrijska kontrolna banka za trgovino in industrijo izdelovalcem ribso-vega olja pred izdano ministrsko naredbo z dne 25. julija 1915) drž. zak. Štev, 210 in so jih ti v smislu naredbe § 18 že sami naznanili ; 3. zaloge, ki so last države ali vojaške uprave; 4. zaloge, Mph imajo pridelovalci ogrščice za državne namene v toliko, kolikor jih je čez predpisano množino; '5. potrebna množina za setev. Naznanila so poslati neposredno trgovinskemu ministrstvu in morajo obsegati: 1, ime in stanovanje (stojališče) naznainilčevo; 2. ime (firma) in stanovališče onega, ki ima z zalogo pravico razpolagati; 8. množino v meterskih stotih. Ce še ni o-mlačena, je napovedali, koliko jo je približno pričakovati, in 4. shrambe, kjer so zaloge spravljene. — Pravilnost nazriknila se bo kontrolirala po za to od trgovinskega ministrstva določenih organih, ki bodo tudi opravičeni, pregledati tozadevne knjige. — Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali, če niso še kar znjivi po kazenskem zakonu, pri politični oblasti prve vrste z denarno globo do 5900 K, ali z zaporom do 6 mescev. Odpravljena carina na svinje na Ogrskem. 0-grska vlada razglaša, da je odpravljena carina na svinje, težke manj kakor 60 kg. Ker smo z ogrsko v carinski skupnosti, bo gotovo tudi, avstrijska vlada e-nako postopala. Ne razburjajte se ! Občinskim komisijam, ki morajt nadzorovati popisovanje zalog žita in moke, je naročeno, da morajo te dni, predno se odpošlje celi spis o popisovanja okrajnemu glavarstvu, pregledati vse naznanilne pole in se prepričati, če so posamezniki svoje zaloge pravilno naznanili Komisija mora pri nekaterih hišah pregledati ali se tsm res ne nahaja več »log, kakor je naznanjeno. Ako lastnik n popolnoma natanko naznanil, ali ni vedel preceniti svojih zalog, bo komisija naznanilno polo popravila. Vsako raz buljenje pa je v tem slučaja popolnoma nepotrebno. Naj boljše je, da se komisiji pojasni da n. pr. nezlušene koruze nisi mogel natanko preesniu, koliko da je je. Slana m ajda. Občine, katere so po našem nasvetu naznanilo škode, katero je napravila slana na ajdi, okrajne mu glavarstvu, so že dobile poročilo, da se bo škoda upošte vala pri odpisu davka in pri rekviriranju žita. Alto še kaka občina škode ni naznanila, naj tu takoj stori. Klanje krav. Mariborsko okrajno glavarstvo je naročilo občinskim uradom, da se krave, ki so namenjene za mesarje, ne smejo prodati in zaklati brez dovoljenja okrajnega glavarstva. Zupani ne smejo krave, katere so do ločene za mesarje, izdajati potnih listov prej, nego pride dovoljenje od okrajnega glavarstva. Enaka odredba se pri čakuje za svinje. „Krn.“ Zadnji Čas smo v najrazličnejših listih čitali globokoumne razprave q imenu v genoralšiab-nih poročilih tolikokrat omenjene gore Krn. Vsega zlodja so iztaknili ti čudni učenjaki. Keltske, laške, in druge korenine tega imenovanja so iztaknili, samo da je Krn pristno slovte nisko ime, na to ni prišel nihče Zdaj se je vendar našel mož, ki je graški „,Ta-gespošti“ stvar razložil. Pa je bil res že čas! Slaba vinska letina — na Francoskem. Francoska vlada je uradno dognala, da znaša letošnji vinski pridelek na Francoskem le komaj eno petino od lanskega vinskega pridelka. Najvišja cena za ovee na Koroškem. Korošika živinska vnovčevalnica je zvišala naikupovfalno ceno na K J.46 zr " ’•»; živo vage. f , \ brošuri , $'ajsKerwartet Österreich von sei-, nem jungen Thronfolger“, potrjeni po vojnem mini- j / strstvu, se nlajhaja str. \6 sledeča značilna opazka: „Die. durch h b e r trie be 11 e : iVj e n u ß von Spiritus degenerierten Slovenen.“ Ali ta^zaolužimo? Sodimo sami! Vsekako ie protialkoholno gibanje med Slovenci ak-tuelnega pomena in začeti najraje resno pri mladini. Opozarjamo s tem na članek „]Stoa v boju proti alkoholu“, ki se dobi tudi kot ponatm^ri „Sveti vojski“ v Mariboru. Ne moremo mirovati! Iz češlO-nemških listov posnemljemo, da so inceli te dni nemški radikalci na Češkem s\joje posvetovale. Med , glavnimi točkami dnevnega reda, je bilo: posvetovanje o splošnem po- litičnem položaju in s tein Pl zvezi ostra kritika, ker da. se znana naredba železniškega ministrstva ne izvršuje., Mi bi tem srbointeženk — ki niti v sedanjih resnih časih ne morejo fclrugač\ nego da drezajo in drezajo v lahko razumljive, kerVjpiravne občutljivosti drugih narodov — radi odgovorili, kakor je pač treba. Ali razmere so sedaj take, da\|e moramo vze- « M IH EU n M ti vode v ulita. Toliko pa nam tato morda, dovoljeno povedati, da imamo imH^macije, da je ravno glede u-mestnosti omenjene naredbe železniškega, ministrstva v zelo visokih krogih — različnih sodb! Ustavljeni nemški listi! V: zadnjem času je bilo v Nemčiji začasno ustavljenih več listov. Te dni ] je pa bil ustavljen eden naj večjih nemških listov in j sicer berolinski list „Deutsche Tageszeitung,“ 1 Kaki so. italijanski aeroplani. Dalmatinsko npr j mestništvo je razposlalo občinah! dopis, kjer jim 'rv 'j v pouk prebivalstvu - • opisuje italijanske zrakoplove. Toliko na. aferoplanih, kolikor lija, hidroplanih je spodnji del desnega krila zelene barve, a sredina o-sta-ja. bela, . Na vertikalnem krmili*. so italijanske barve. Italijanski zrakoplovi vijejo po dnevu nacijonial-no zastavo z grbom Savoje in kraljevo krono, po noči pa gore tri svetilke v nacijonalnih barvah ,belo-r-deče-zeleno; razu n tega visi pod gondolo rdeča luč. Odšli s srbsko armado. Hrvatski uradni list prijavlja tretji sklep zagrebškjega sodnega stola o konfiskaciji premičnega in nepremičnega imetja 39 o-seb iz Sureina, ki so ha Sumu in v preiskavi, da so zakrivili zločin proti voj,ni sili države in veleizdaje, ter go se pridružile srbski armadi in z njo odšle. Alhambra se podira. Preko Cimba je iz Granade dospela vest, da se je dne 21. sept., t. 1. zvečer podrl, podporni zid, malo kasneje pja! cel severni del alhambre. Razvaline so zasule tu'di Grand Hotel ob vznožju hriba, ter se'je moral še tisto noč izprazniti. Alhambra, to je .„muleča trdnjava“, jo najlepši spomenik arabskega maverskega sloga v Evropi. Obsodba v Sarajevu. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu je bila dne '5. t. m. obrajvnava proti podpredsedniku srbskega, upravnega in šolskega sveta Gligoriju Jeft'ainoviö in njegovemu sinu dr. Dušanu Jeftanovič zaradi kaljenja javnega miru. Obtožba je temeljila na raznih veleizdaj škili in propaigajndistič-nih rečeh, ki so bile lani izkopane v Jeftanovičevem hlevu. Gligorije 'Jeftanovič je Ml obsojen na eno leto ječe in na izgubo komturskega križa Franc Jožefovega reda, dr. Dušan Jeftanovič je bil obsojen na Šest mescev ječe in na izgubo doktorata. Podpišite vojno posojilo! Zopet hiti klic po deželi: Pridite z Vašim de- narjem, zaslužkom ali prihrankom,' prepustite ga na posodo domovini- v njenem boju za obstanek. Že se nagiba palma zmage k nam; globoko v njegovo deželo so pognali na severu težko zadetega nasprotnika in navali italijanskega izdajalca se krvavo razbijajo ob železnem zidu naših neumornih bojevnikov. In nič ni korenjakom preveč; z močjo in silo so na novo prodrli ha Balkanu, da/ponesejo na vse strani svoj zmagoviti prapori Kaka odločna volja, kakjo junaštvo, kako domoljubje, polno trpljenja, navdaja srca teh nepremagljivih boriteijev ! Nikogar ne sme biti, ki bi hotel zaostati sedaj za drugimi. Tudi tukaj v deželi ne, ki nam kaže po bojnem trušču nemoteno vsakdanjo prizadevno živ-1 .jensko sliko. Tukaj ustvarjate Vi, ki «te izključeni od orožja! z bojno pripravo miroV,nega dela, kar od Vas zahteva čas bojne sile. Nobeno kolesce naj ne miruje, to je Vaša želja. Nobeden mlin naj ne potihne, je Vaša Vsakdanja prošnja. Naše orožje naj bo sovražniku grozno in še groznejše, je Vaša volja. In ri&Šim ljubim zunaj na bojnem polju, utrujenim in bo-lanim tu v deželi riaj bi bilo vise usojeno, kar jim zamore ustvariti delo ljubavi, je Vaša molitev. Po konci! Ničesar ne manjka in tudi v bodoče ne bo manjkalo! S požrtvovalno srčnostjo in radostnim domoljubjem ste nudili dosedaj vse, kar je zahtevala domovina. Storite to vnovič! Se počivajo v de-želi zakladi, kakor bi bili prihranjeni za dokončanje zmagoslafvnega početja. Poglejte v Vaše omare in v predale in spraznite jih srčno, saj je Vaše srce polno požrtvovalne ljubezni. Bogato nas je obdiarila letos zemlja, z zlatimi sadovi. Izstradati njas ne more nikdo! V naši lastni moči sloni naša; sreča in naša, zmaga. Vi poljedelci tam zunaj na Vaših zalih dvorcih in posestvih, Vaše delo je bilo blagoslovljeno in vrednost donosa Vaše zemlje je zelo narasla. Naj pride do. Vas domovine tretji klic! Glejte, Vaša polja so na novo obdelana, nobeno konjsko kopito jih ne bo razteptalo, nobeden sovražni izstrelek jih ne bo preril. Skrbno zavarovano in dobro čuvano pričakuje sveže seme svojega časa, ko bo vzklilo k sadu, zagledalo solnce srečnejšega Časa. Cujte to Vi vsi, katerih se tiče ! Končna zmaga bo naša. Podpišite vojno posojilo, da jo venčate in obdržite ! Primorske novice. Gorica v zastavah. V nedeljo, dne 10. t. m., je tudi Gorica praznovala zavzetje Belgrada. Oikinčala se je z zastavami kot malokedaj, Slovenci so poleg cesarskih zastav razobesili tudi svoje stare Avstriji vedno .zveste trobojnice. Stolna cerkev v Gorici zopet odprta. Kakor že znano, je bila pred dvema mescema močno poškodovana stolna cerkev v Gorici, Italijanske granate so bile napravile precej škojde. Radi nevarnosti jnorali so začaSsno zapreti cerkev, kiakor je Še vedno zaprta cerkev na -Travniku. Ker pa tistega dela mesta dolgo že ni obiskala nobena laška granata, se je stolna cerkev zopet odprla. Naj svetejše, ki je bilo navadno na stranskem altariu na evangelski strani, so sedaj prenesli na glavni altar. Služba božja se vrši vsaki dan. Vsako nedeljo je pridiga s peto sv. mašo, pri kateri pojo ženska Marijina družba. . Med čašom, ko js bila stolna cerkev zaprta, se je vršila služba; bož’ ja v cerkvici sv. Antona. Neprijeten — glas. Z -imenom „La Voce“ (glas) je začel izhajati- v Trstu minolega torka nov laški dnevnik. Sodeč po vsebini prvo številke hoče ubirati drugačne politične poti, nego jih je hojclil — pogoreli „piccolo“ neprijetnega spomina, ali v enem . mu hoče, kakor se zdi, ostati veren naslednik: v politiki nasproti slovenskim sodeželanom, oziroma v potaje var ju slovenskega življa in resničnega narodnega značaja dežele. . Med domačimi vestmi poroča o „naših italijanskih ranjencih na Dunaju“ ter našteva med drugimi italijanskimi,' ranjenci sledeča imena : 'Martin Babič iz -Pazina, Vladimir Pertot iz Trsta, Zejin Fr. iz Ajdovščine, Matej Prodan iz Buzeta, Za ta novi „Glas“ so torej Buzet, Pazin, Ajdoviščiina „jnašj italijanski kraji.“ In to navzlic dejstvu, ; da Šteje na primer buzeška občina blizu 20.00C? duš in med temi — da ali ne — kakih 300 Italijanov. 'Malo drugačno je razmerje v paizinslri občini, da niti ne govorimo o Ajdovščini, Idi je notorično izključno slovenski trg. Novi „Glas" zveni torej res nekam neprijetno na slovenska ušesa. Dopisi* Maribor. Mestna občina bo nakupila večje množine riža. Cena bo znašala okrog 2 K 1 kg. Maribor. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je dne 14. t. m. zagovarjala še le 14 letna Alojzija Mak zaradi hudodelstva tatvine, ker je pokradla svoji delodajalki Alojziji Hiustik v Mariboru in Mariji Leber v Jedioneka obleke, perila in čevljev v vrednosti 80 kron. Obsojena je bila na dva mesca ječe. Maribor. Dne 15. t. m. je umrl tukajšnji trgovec in hišni posestnik Alojzij Quandest v 71 letu svoje starosti. Maribor. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem ie bila kaznovana zaradi navijanja cen trgovka s sadjem Marija Kač iz 'Maribora na eilen teden zapora, ker je prodajale hruške, katere je nakupila komad po 5 v, za 10 v komad. Maribor. Zadnjo soboto, dne 16. t. m., je pripeljal samo en kmet Špeh na trg. Ljudje so se zanj prepirali in kregali. Hoče pri Mariboru. Dne 13. oktobra t. L, pop. ob 6, uri, je nameraval vojaški voznik Janoš Kenne-tzi prekoračiti z dvovprežnim vojaškim vozom železniško progo pri Hočah. V tem. hipu pridrvi lokomotiva, zgrabi voz in ga vleče s konjema vred kakih 50 korakov seboj. Eden konj je bil precej opraskan, voz popolnoma razbit, voznika vojaka je pa ubilo. Zaide-vo preiskujejo oblasti. Gornja 'Radgona. Pred tukajšnjim sodiščem se je moral zagovarjali raradi navijanja cen oskrbnik in kantiner Janez Burke. Mleko, ki ga je kupoval liter po 20 v, je prodajal liter po 50 do 80 v. Sodišče mu je prisodilo 20 K denarne globe, oziroma dva dni zapora, Ljutomer. V zasluženi pokoj je stopil tukajšnji realni učitelj, g. Ivan Kryl. Z njegovim vpokojenjeth je naša realka začasno opuščena, kar je za, nas velika izguba, G. Kryl je podučeval na tej šoli najd 40 let ter je vzgojil mlnogo odličnih mož, ki so zdaj širom domovine v imenitnih službah. Imenovani je tudi med narodnimi prvoboritelji ua Murskem polju izza časa narodnega preporoda, Slovenski narod bode g. Krylu hvaležen za vse, kar je storil na narodnem braniku, Bog daj zaslužnemu narodnemu veteranu še mnogo let doživeti ! Kamenščab pri Ljutomeru* Naša občina je tudi toli srečna, da ima bojewiikaHodlikoyanca. Tai hraber junak je vrl član ljutomerskega Drla, poddesetnik Janko Slavinec, ki je prejel za hrabrost srebrno kolajno. Slava junaku! Ptuj. Dne 12, oktobra je zapazila šivilja Elizabeta Rižner ležati na tamošnji občinski cesti žensko mrtvo truplo. Dognalo se je, tla je bila, mrtva ženska, neka Neža Koren, doma iz Laporja. Obiskat je šla svojega na smrt bolanega očeta, todai nà potu jo je prehitela smrt. Pri njej so našli 22 K v gotovini. Ptuj. Jurij Lazar, vrvarski pomočnik v Ptuju, je dobil častno kolajno za 401etno zvesto službovanje v svoji obrti. Sterntal pri Ptuju. V tukajšnji' vojaški bolnišnici se nahaja čez 3000 ranjenih vojakov, katerim prinaša dobrosrčno prebivalstvo iz okolice darila in razna okrepčila. Rogaška Slatina. V našem kopališču se nahaja sedaj razven velikega števila bolanega vojaštva še tudi čez sto častnikov, ki so prišli z bojišč, da tukaj okrevajo in ozdravijo. Sv. Jurij ob južni žel. Dne 12. t. m. je tokaj umrl hišni posestnik Avguštin Werndl iz Dunaja v 72 letu svoje starosti. Truplo so prepeljali na Dunaj. Celje. Učitelj na tukajšnji mestni deški šoli, Artur Jansky, se je poročil z Marijo Dimberger, posestnikovo hčerjo i« Ostrožnega pri Celju. Celje. V zadnjih dneh so bili pokopani na takojšnjem mestnem pokopališča sledeči vojaki, ki so omrli vsleđ ran zadobljenih na bojišču: Andrej Stopar, pešec, 98. pešpolka; Miško Vaneia, čmovojniški koČijaš etapnega trena štev. 14 in Peter Mrkalj, kočijaš čmovojniškega trena štev. 4.