Psštnina plačana v &aro/2 it2 60 Din (dosedaj 40 Din) od 1/2 do 1 m2 velikosti 120 Din, (dosedaj 80 Din) nad 1 1*2 velikosti 240 Din (dosedaj 150 Din) in nad 4 m2 letno 500 Din. Za oglase v časopisih, koledarjih in temu podobno za vsako razglasitev : za male oglase do 20 cm2 2 Din (dosedaj 50 par), za oglase od 20-50 cm2 5 D?n, za oglase od 50—100 cm2 20 Din, od 100-400 cm2 40 Din, nad to površino 80 Din za vsak oglas. § 5. tar. postavka 31 se spremeni : Za menice mesto 60 par 1 Din, mesto 1.20, 1.50, mesto 6.20, 6.50, mesto 9.80, 10 in mesto 13.20, 13.50. § 34 se spremeni : Računi, note, poročila in podobni spisi, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki brez razlike, če se v njih potrjuje plačilo in če so jih njih izdajatelji podpisali ali ne, kakor tudi na potrošnje in izdajanje sob v hotelih, restoranih, krčmah, kavarnah, penzionih, v ljudskih kuhinjah kct tudi v vseh lokalih v katerih se troši jed in pijača, če ni v njih naznačena svota ali če znaša od 20 do 100 Din 0 50, če pa zr.aša svota nad 100 Din, tedaj 1 Din. Za račune se smatrajo tudi spiski računov, not, pa tudi popisi blaga in njih prepisi faktur. Na knjižice v katere zapisujejo trgovci ali obrtniki poedinim osebam blago, se plačuje taksa 5 Din (dose-doj 1 Din) letno. Pripomba 2.) Izdajanje računov, not, poročil in podobnih spisov o terjatvah, oddajah in porabah omenjenih v točki 1 in obračunih omenjenih v točki 2 te tarifne postavke je obvezno za vsakogar. Pripomba 3. Za neplačane ali za nepredpisno plačane takse iz te tarifne postavke, znaša kazen 5 kratni znesek neplačane ali nepredpisno plačane takse iz te tarifne postavke. Pripomba 4. Takse za račune, note, poročila in podobne spise se plačuje z uporabo kolkov. Pripomba 6. Lastnikom uporabljenih računov, not, poročil in po dobnih spisov, se vrne V4 za "je plačane takse, če predlože davčni upravi najmanj 100 kosov. Potrdila trgovskih knjig. Tukaj se takse o ničemur ne spremene, novo je le, da se morajo vse knjige, ki so po dosedajnih predpisih potrjene in taksirane od drugih uradov predložiti davčni upravi v teku 60 dni potem, ko stopi ta predpis v veljavo. Nadalje so spremenjene še druge postavke kakor gradbene takse in slično, ki pa ne zadevajo direktno trgovcev, vsled tega tukaj te ne navajamo, a bodo zadnje razvidne vse iz razpisa v Službenih novinah. I7A5A K F^ A J IT7 A Tfturska Sobota : — Uspeh domačega vinskega trgovca. Tukajšnji vinski veletrgovec g. Nadai Jožef je razstavil več vrst svojih vin na zadnji vinski razstavi v Ljutomeru. Za odlično kvaliteto raz stavljenega blaga je bil te dni odlikovan z častno diplomo ministrstva za kmetijstvo v Beogradu. Čestitamo ! — Iz proračuna naše občine za leto 1934 35. Pred dnevi je bila proračunska seja. Proračun izkazuje 526.489 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. V kritje proračuna je sklenil občinski odbor pobirati v proračunskem letu od 1. aprila dalje naslednje občinske davščine. 54 odstot no doklado na vse državne neposredne davke (po predpisu 463 201.67 Din, kar znaša 250.129 Din), občinsko trošarino (od 100 1 vina 150 Din, vinskega mošta 100 Din, piva 100 Din, itd. od goveda 15 do 25 Din, od svinje 15 Din, od drobnice po 5 Din, od 100 kg uvoženega mesa 20 Din, skupaj 398,239 Din) in občinske takse (za sprejem v domovinsko zvezo, ogled zgradb, izstavitev uradnih spisov in podobno, skupaj 3000 Din; za prekoračenje policijske ure, za predstave, za pse itd. skupno 51.850 Din). Med dohodki so dalje zakupnina zemljišč, lov, najemnina poslopij in drugo. — Beseda za naše Prekmurje. Ravnatelj na tukajšnji gimnaziji g. dr. Strmšek je po svojem prihodu iz Maribora objavil v »Jutru" daljši članek o Prekmurju. Nesmiselno bi bilo govoriti o članku, ko je vsaka beseda kakor pribita, vsak stavek globoka misel. Povdariti le hočemo, da se je g. ravnatelj postavil v vrsto onih borcev za naše Prekmurje, ki so si nadeli nalogo izbrisati madež pastorka. In za to smo mu hvaležni ! Vso ljubezen do naših krajev je že pokazal s tem, da je brez vsakega prigovarjanja in z veseljem prevzel ravna-teljsko mesto na našem najvišjem učnem zavodu. — Slovo. Po dolgih letih bivanja v našem kraju nas zapušča g. zobo-tehnik Koller Vili, ki te dni odhaja na svoje novo službeno mesto v Maribor. Imenovani, ki je v vseh tukaj-injih krogih užival spoštovanje, je bil eden izmed najagilnejših članov tukajšnjega Sokolskega orkestra. Prav težko bo najti za njega nadomestilo, izgubo pa utrpi tudi tukajšnje marionetno gledališče. Za svoje nesebično delo v našem Sokolskem društvu vso priznanje in zahvalo 1 Njegovim številnim prijateljem, ki se prav težko od njega poslavljajo, se pridružimo tudi mi z željo : Mnogo sreče in zadovoljstva na novem mestu. Zdravo ! — V boju zoper brezposelnost in siromaštvo. Naša občinska uprava pod županom g. Hartnerjem je započela obširno akcijo, da olajša težek položaj naših brezposelnih delavcev. V to svrho že sedaj sestavlja seznam delavcev, ki bodo prišli v poštev pri predstoječih delih v pomladnih mesecih. Za siromake pa je iz prispevka banovine nakupila živež in ga razdelila med naše najsiromaš-nejše someščane. Obdarovanih je bilo 30 siromakov in vsak je dobil : 10 kg krušne in 3 kg pšenične moke, 1 kg masti, i/2 kg. sladkorja, 1 kg soli in 1 kg riža. Mnenja smo, da se je na ta način najbolj pomagalo našim najbednejšim. — Iz naše gimnazije. Kakor smo že svoječasno poročali je po odhodu g. Rauterja prevzel vodstvo naše gimnazije znani kulturni in javni delavec g. Dr. Pavel Strmšek, ki je prišel iz Maribora. Kljub kratkemu bivanju med nami, smo se prepričali, da hoče g. ravnatelj nadaljevati pri nas ono kulturno javno delo, katerega je vršil do sedaj v Mariboru. Da je prišel na zavod pravi mož, to čutijo najbolj stariši naše mladine, ki obiskuje gimnazijo. Dijaki pa spoznavajo v novem g. ravnatelju svojega duševnega očeta, ki jim je bil potreben. Prepričani smo, da bo g. ravnatelj storil vse, kar je v njegovih močeh, da se naša gimnazija izpopolni, saj bo našel v najširši javnosti za to delo vso podporo in hvaležnost. Gornja Lendava : — Jadranska straža. V nedeljo 25. febr. je bil ustanovni občni zbor Jadranske straže. Uvodne besede je spregovoril g. Dr. Lukman ter obenem razložil pomen in naloge novoustanovljenega društva. Izvolil se je sledeči odbor : Predsednik : g. Dr. Branko Lukman, ban. zdravn. ; pod predsednik : gdč. Petrič Ida, učiteljica v Kruplivniku ; tajnik : g. Pavlina Andrej, pregled, fin. kontrole ; odbornika : gg. Hill Ludvik, trgovec v G. Lendavi in Beloglavec Vilibald, šol. upr. v G. Lendavi. Novi odbor je takoj sestavil delovni program. 10. marca bo imelo društvo v gostilni g. Krefta družabni večer, na katerega že sedaj vabimo vse ljubitelje Jadranske straže. — Strokovna predavanja. V 0- kvirju kmet. nadaljevalne šole v Kruplivniku je bilo že več uspelih predavanj. V sredo 21. februarja je pred polnoštev. občinstvom predaval gosp. Dr. Lukman, banov, zdravnik iz Gor. Lendave, o higieni matere in dojenčkov ter o higieni in prehrani malih otrok in šolske dece. Zelo zanimiva tema in lep način podajanja in pojasnjevanja je obč. nadvse zadovoljilo. Takih poučn h predavanj si še želimo. — Volitev krajev, starešine. V Doliču je bil il. febr. z večino glasov izvoljen za krajev, starešino bivši župan g. Špilak. Proti tej izvolitvi so bili dolički obč odborniki in so radi-tega odredili nove volitve v gostilni Kiement. Pri drugih volitvah je zmagal g. Lenarčič Karol. Vprašamo : Kdo je sedaj v Doliču krajevni starešina, prvi aii drugi ? Kdo ima pravico odrejati imenovane volitve? Kdo je dal ukaz, da so se vršile volitve baš v gostilni ? — Zelo potrebno I Veliko se piše in sliši o Gor. Lendavi, vsled tega ima nepoznanec o našem kraju gotovo najlepše mnenje. Strašno bi se pa razočaral, če bi prišel v tem času v Lendavo. Caplati bi moral po tej cestni „župi", ki doseže svoj višek na takozvanem „glavnem trgu". Kaj bi si mislil ? Prostor kjer se zbira vsako nedeljo toliko ljudi mora dobiti popolnoma drugo lice. Saj imamo za dovažanje pred nosom dovolj kamna. Ves prostor in pa cesta tja do ribnika je treba zvišati in zaokrožiti, da se bo voda lahko odtekala. Občinski odborniki rešite nas tega blata in storite to prepotrebno delo. Saj po vzdignete s tem tudi lepoto našega kraja, kar bo gotovo Vam v čast. — Škropljenje sadnega drevja. Predsednik tuk. sadjar, društva gosp. Franjo Koglot, šol. upr. v Kruplivniku je imel namen v nedeljo 25. februarja popoldan pokazati na delavnem prostoru pravilen način škroplj. sadnega drevja. Kljub razglasu se je škropljenja udeležil le tajnik društva. A še tega je moral predsednik loviti. Vzrok pasivnosti in nerazumevanja važnosti predavanja je deloma na članih samih, ki so tokrat gotovo sledili kakšnemu „namigu", da se predavanja naj ne udeležijo. Deloma pa na predsedniku, ki dopušča, da gotovi člani brez njegove vednosti pošiljajo razne lažido-pise na sres. načelstvo, kjer očrnujejo učiteljstvo, da se ne udejstvuje do-voljno pri naved. društvu. Dolžnost teh „vnetih" članov bi bila, da bi skrbela za čimvečji obisk tega poučnega škroplenja. Upamo, da bo g. predsednik, ki je znan kot sad. strokovnjak, z železno metlo napravil pravi red v društvu. Fokovci : — Igra. Na zadnjo pustno nedeljo nameravana igra „Trije tički", ki jo pripravlja tukajšnje učiteljstvo s člani gasilske čete Fokovci, se je morala vsled nastalih ovir preložiti in se bo vprizorila v nedeljo, dne 4. marca ob 13. uri popoldne v drž. narodni šoli. Prijatelji šole in gasilcev vabljeni. Pridite I — Osebna vest. Iz Hodoša je premeščen po službeni potrebi učitelj g. Fram Vilko za šol. upravit. v Prose-njakovce. S tem se je zopet izpraznilo na skrajni severni meji eno učiteljsko mesto med šolskim letom, kar gotovo kvarno vpliva na vzgojo mladine tuje narodnosti. Zato bi bilo potrebno, da to mesto čimprej zasede nova učna moč. — Strelska družina• Strelska družina v Prosenjakovcih, h kateri pripadajo člani iz krajev Cikečka vas, Fokovci, Prodašinci, Prosenjakovci, Ratkovci in Selo, je imela redni občni zbor dne 25. febr., na katerem se je 'zvolil novi odbor, ki je sestavil program dela družine v bodočem letu. Čim bodo vremenske prilike ugodnejše, se bo začelo streljati na lastnem strelišču v Selu, ki bo svečano otvor-jeno meseca maja. Dolnja Lendava : — Röntgen. Gosp. Dr. Klar si urejuje rčntgenološki aparat. To bode res nekaj dobrega za Lendavčane in okoličane. Sedaj si bode marsikdo dal pogledati v svojo notranjost, katera bi ostala drugače nepoznana. — Gripa hudo razsaja v Dolnji Lendavi in bližnji okolici. Bilo je tudi več smrtnih slučajev. V neki družini celo kar dva. Ljudje, varujte se prehlada, ker samo s tem se ubranite gripe I — Tvornica dežnikov gosp. Ep-pingerja in Blaua se opusti, oziroma se preuredi v tvornico za izdelovanje perila?- Stroji so že nabavljeni in se postavljajo. Lastniki se nadejajo številnih naročb in delavci obilnega zaslužka. Dolnja Lendava industrijsko napreduje. V glavnem za to, ker ima obilo in cenenih delavskih moči. — Kino. Slišimo da se nekdo zanima za postavitev kina. Prav bi bilo če bi ga kdo odprl. Sedaj, ko je na razpolago električen tok bi to podjetje gotovo uspevalo. Tvornica dežnikov, kjer je prej že kino bil, ima za to primerno dvorano. Ali je tvornica še vezana s pogodbo z pobeglim Šan-cerjem ? Ta se pač ne bode več vrnil I — Smrt na meji. Dne 24. febr. pop. sta pri obmejnih viničarjih popivala dva madžarska graničarja. Ko sta bila že malo v „rožcah" sta najbrže nevede prekoračila državno mejo in prešla na našo stran. Kakih 700 korakov od državne meje ju je zasačila naša pogranična patroia. Na klic „stoj 1" nista hotela stati, temveč sta nameravala uporabiti svoje orožje. Ali naša graničarja sta bila spretnej-ša in sta ju prehitela. Po nekaj strelih je eden madžarskih graničarjev padel mrtev, a drugi je začel bežati. Med begom je padel v nezavest in obležal. Zavedel se je šele ko so ga naši graničarji prinesli v svojo stra-žarnico in ga močili z mrzlo vodo. Mrtev graničar bode tukaj pokopan, a preživeli pa izročen madžarskim oblastem. Ljudje zapomnite si, če je kdo zasačen na državni meji, mora na klic „stoj !" mirno obstati. Vsak poskus bega je smrtno nevaren in nebroj smrtnih slučajev na meji je temu dokaz. — Mačkovci. V nedeljo, 18. t. m. je zborovala tuk. kraj. org. JNS obenem z vsemi kraj. org. mačkovske občine pod vodstvom preds. Koceta ob nepričakovano veliki udeležbi vo-lilcev in prijateljev stranke. Zboroval-ce so s svojo jnavzočnostjo posebno počastili gostje iz Murske Sobote, gg.: nar. posi. Benko, sres. taj. Gabrijelčič, dr. Vadnal in notar Jezovšek, ki so po izčrpanem dnevnem redu zbora so predavali o raznih aktualnih zanimivih, pa tudi perečih vprašanjih naše krajine. Zborovalci so z vidnim zadoščenjem sprejemali informativne govore gg. predavateljev ter se ob koncu kot oduševljeni in preverjeni pripadniki razšli. Odbran je bil sledeči odbor: Kocet Ljudevit, predsednik (Mačkov-ci), Zavec Viljem, podpredsednik (Otovci), Sancin Josip, tajnik (Mač-kovci), Meh in Miha, blagajnik (Poz nanovci), Šoštarič odb. (Mačkovci), Ružič, odb. (Prosečka vas). Članov je 150. — Tešanovci. Preteklo soboto se je vršil občni zbor občinske organizacije JNS Tešanovci. Udeležili so se ga zastopniki vseh treh kraj. organizacij. Za predsednika je bii izvoljen Hribar Ivan, šol. uprav, iz Tešanovec, za tajnika Škerbinc Franjo, šol. uprav, iz Vučje gomile, za blagajnika Lipič Jože, pos. iz Tešanovec, a za odbornika Škalič Željko, šol. uprav, iz Mo-ravec. Delegatom za sresko skupščino sta bila izvoljena Kuhar Štefan, župan iz Tešanovec in Bencik Franc, pos. iz Moravec. Glede prispevka za legitimacijo, je odbor zavzel stališče» da kdor želi imeti legitimacijo, da je član JNS, naj plača pri svoji kraj. organizaciji Din 2, kar se odstopi sreski organizaciji, ki bo izdala legitimacije.,— Nedavno je lovski |Čuvaj Curič Jože ustrelil v naši gošči prav lep eksemplar kune zlatice. — Predanovci. 15. in 17. februarja zvečer se je zbralo na tukajšnji šoli mnogo občinstva iz Predanovcev in Poiane k lepo uspelima predavanjima g. dr. Šerbeca iz M. Sobote, ki je predaval kot član prosvetne akcije J. N. S. Prvi večer je obširno govoril o prašičereji, o zdravih hlevih, prehrani in o prašičjih boleznih, drugič pa o govedoreji, konjereji, o higieni hlevov, o nesrečah pri živini, pasji steklini itd. Gospod predavatelj, ki je med nami splošno znan kot iskren prijatelj in zagovornik našega kmeta, Je pustil tudi tokrat med nami lep spomin. ; Poslušali smo z velikim zanimanjem njegovi mojsterski predavanji, s katerima nas je učil in bodril k napredku, pa tudi spravil v prav veselo razpoloženje s svojim izbornim humorjem. — Serdica. V sredo, dne 8. marca se vrši v osnovni šoli Serdica pregled vsega prebivalstva vasi Nuskova, Ocinje in Sotina radi okuženosti s trahomom. Pregled za prebivalce vasi Nuskova je ob 8. uri, za prebivalce vasi Ocinje je ob 9. uri in za prebi valce vasi Sotina od 10. ure dalje. K pregledu so dolžni priti vsi prebivalci ! üavna borza dela, - ekspoziture v Murski Soboti. Pregled stanja na delovnem trgu. Iščejo delo moški: 1 ekonom, 9 hlapcev, 1 vrtnar, 1 cementni delavec, 1 kurjač, 1 steklar, 3 kovači, 1 biusač, 4 stroj, ključ., 4 mizarji, 1 Žagar, 1 usnjar, 6 krojačev, 3 čevljarji, 5 mlinarjev, 3 peki, 1 mesar, 1 natakar, 11 zidarjev, 3 slikarji, 1 tesar, 1 črko-stavec, 3 slugi, 3 pomožni delavci, 3 trgov, pom., 36 navadnih delavcev, 1 žel. kurjač, 3 šoferji, 2 uradnika. Ženske: 1 šivilja, 1 kuharica, 8 služkinj. Ponujeno delo : 1 služkinji v M Soboti. je naštel prav lepe uspehe, za katere smo g. poslancu hvaležni, so se sestavile resolucije. Resolucije so se dostavile g. poslancu in sreski org. ter so občega interesa, ker tangirajo vse ljudi naše krajine. Izvolili smo soglasno stari odbor. Organizacija obstoja komaj tri mesece, a se je Število članov že povečalo. Ob ustanovitvi smo jih imeli 128, danes jih je že 143. Dva člana sta izstopila radi preselitve. Med novimi člani so 4 obč. odborniki. Člani so izrazili željo, da bi se večkrat sestali. SOKOL OBVESTIL. Bodonci. V nedeijo bo v obč. org. JNS. v Bodoncih predavanje o živinoreji, točno ob 12. uri v šoli. Predavanja se udeleži tudi g. narodni poslanec. Udeležba za člane obvezna, nečlani tudi dobrodošli. RogaSevci. Tukajšnja ljudska hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Rogaševcih ima v nedeljo, dne 11, marca 1934 ob pol 11. uri v uradnih prostorih svoj redni letni občni zbor. Vabljeni so vsi, ki imajo katerikoli denar naložen ali izposojen. Ljutomer. Slovensko lovsko društvo podr. Ljutomer vabi k občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo, dne 4. III. 1934. ob 4. uri popoldan v restavraciji Triglav v Ljutomeru z običajnim dnevnim redom. Organizacija Sreska organizacija opozarja vse občinske organizacije naj čimprej skličejo občne zbore občinskih org., ter dcpošljejo skupni seznam članstva in zapisnik v katerem so označeni delegati za sresko skupščino na sresko tajništvo. Vsi občni zbori se morajo izvršiti do konca tega meseca. Tajništvo JNS. i Tiiina. Dne 4. II. 1934 se je vršil redni občni zbor tuk. organizacije. Udeležilo se ga je tričetrtine članstva. Po poročilu predsednika, ki Načelnik (br. BraČko) : V preteklem letu je vodil tehnično delo pred-njaški zbor, ki je štel 4 člane in 5 članic, ter je imel 9 rednih sej. Delo je bilo osredotočeno v letni dobi na domači nastop in izlet za Ljubljano. V ta namen [e bil tud enodneven tečaj za predelavo prostih vaj. Dne 5. junija so telovadci nastopili v Šalov-cih, 11 junija v Ljutomeru (101 telo-vadečih). Domači nastop, ki je bil napovedan za 18 junij se ni mogel vršiti radi slabih vremenskih razmer, radi tega je bil jesenski nastop delno pomanjkljiv ker so pač manjkale sistematične telovadne predpriprave. V nadaljnem svojem izvajanju je br. načelnik omenil, da iz malomarnosti članov ni število telovadcev takšno, kakoršno bi moralo biti za tako veliko društvo. Pri jesemskem društvenem nastopu je sodelovalo 200 telovadcev. Pri tekmi za balkansko štafeto pa je odnesla zmago četa v Martjan-cih, kateri se je izročila diploma. Pri lahkoatletski tekmi v Mariboru si je naša vrsta članov priborila 6 mesto. Decemberska akademija pri kateri so vsi oddelki nastopili v 14 točkah, je bila gotovo ena najlepših in vaditelji so lahko zadovoljni na svoje uspehe. Pregled telovadcev : Vpis. .leto tel.dni povpreč. žen. deca 636 134 24 m. deca 660 138 30 žen. nar. 298 79 27 m. nar. Ò22 68 21 članice 141 91 9 člani 285 86 15 Najboljši obisk je bil v mesecu novembru, najslabši v mesecu dee. Na to je bil predlagan sledeči odbor: starosta Pertot, podstarosta dr. Šutnenjak Slavko, načelnik Bračko Franc, 1. podnačelnik FJegar Franc, 2, podnačelnik Horvat Jožef, načelni-ca Peček Anica, podnačelnica Pirto-šek Milena, prosvetar Hvala Marij, tajnik Nišelvicer Slavko, blagajnik Stubel Mirko in Vutkovič Slavko, statistika Lazar Lojze in Toš Franjo, gospodar Gregorič Franc, društvena zdravnika dr. Gregore Albin in dr. Vučak Štefan, narodna obramba Vel-nar Joško, referat za čete Velnar Jo-ško, sccij. referent dr. Gregore Albin, odborniki : s. Šumenjak Ana, s. Samec Anuška, br. dr. Vadnal Ludvik, dr. Smrdu Franc, Skale Otmar, Gabrijel-čič Franc, Justin Ubald, Komotar Metod, Ferjan Milan, Skuk Jože, Nadai Ernö, Abakumov Leonid, Dolenc Anton, Jezovšek Vladimir, Puncer Janko, Benko Štefan, Novak Anton. Občni zbor se je zaključil ob 1130 uri. Rakitan. Sokolska četa vRa-kičanu ponovi v nedeljo, dne 4 marca 1934 pri gosp. Čačinovič Eneriku gostilničarju v Rakičanu burki „Kmet-Herold", ali Gorje mu, ki pride dijakom v roke in „Dva gluha". Začetek točno ob 7. uri zvečer. Za malenkostno vstopnino (3 in 2 Din) se bodete pošteno nasmejali in ne bo vam žal za tiste tri dinarčke. Rakičan izkazi se, da znaš ceniti dobre prireditve in po-seti prireditev polnoštevilno. Zdravo 1 Iz uredništva: H. A. Šalovci, objavimo prihodnjič I — Tiiina. Pride v prihodnjo številko. Iz boljše hiše sprejme zdravega fanta za peMega vajenca pekarna ADANIČ, Murska Sobota. Froda se iz proste roke 32 oralov obsegajoče posestvo na Vaneči z hišo fn z vsemi gospodarskimi polslopji, Proda se tudi posamezno. Kupci se naj oglasijo pri gostilničarju g. HORVAT-u v Nem-čavcih ali pri gostilničarju g. TITAN-u v Černelavcih. 2 TON-KINO Lastnik G. DITTRICH v MURSKI SOBOTI Film Fritz Langa HIBELUHGI Uglazbil: Gottfried Hupert po motivih Richarda Wagnerja. Predstave se vriijoi V NEDELJO, dne 4- marca ob V»4 in ob 6. uri popolde, zvečer ob »/a9 uri. Nemški svet na slovenskoj zemli. Napisala: Kološvari Berta. Či so po vési šli, so z vsakim dekletom vu guč stöpili, vu žebkaj vsigdär kaj drovnoga cukra nosili i tak vCàsih od decè zvedili, ka so znati šteli. Z pomočjov tej žandirov je Wimbersky pri nàs tàkSi réd stvoro, ka ga nigdàr pred tem i po tem več nej bilo. Vsi lokäli so mogli policijsko vöro točno zdržati, nišče nej smeo po cestäj làrmati, razgràjati. Tovaje pa ne samo z penezi kašti-gati i vozivati dao, nego ešče na de-reš potégnoti, i njim tam njihovo por-cijo gori vdarlti. Tak sotovajije, sko-ron sploj henjale. Ne dugo po njegovom prihajanjem je Wim berskyvu B&ovčrnlkšl poseo meo. Bàkovski nemeSnjäki näj se njemi malo prifcöpijo so sklenoli, ka njemi njihovo Bäkovsko Speciàli-teto ribolov notri pokžže o. Dvà sta šla vu Soboto i ga na te ribolov po-zovéta ; i on je z veseljom to pozvä-nje sprejao. Wimbersky obriti hodo. Ta tra-dicija bila pri Windischgrätz regimenti, Steri se je nigda, vu nikšem velkom bitji posebno vöpokäzao i sami mlä-di ešče brezbajusni dečki so bili. Nikši veški fretmajster pa po vési vödao, ka je ukžz prišao : vsàki se more na čisto obriti. Bàkovskim nemeSnjàkom je jà-ko velka nevola bila, vsi so močne kece meli, poštene britve pa nindri nej, stràj pa pred tem ostrim komi-sàrom velki. KakSté so té stàre erjàve britve brüsili, tak so nej mogli nabrilsiti, ka bi se z njimi obriti mogli. — Trbej osm oditi, — je djàla edna gospà. Na to so zàCali kece doli smoditi. Da je pa z kecov kože zgornja piàst tüdi osmojena bila, je tà tüdi z njov odišla ; grozno so vövidli i ešče kakše peklenske muke so trpeli. Ali zàto eden nebi domà ostao. Wimbersky pride, gléda je, sko-ron ka jih nebi spoznao, te pita : — Gospoda, za božo volo, ka se pa zvami zgodilo? — Na njihovo povelje smo se obrili. — Na moje povelje? Nigdàr sam täkiega nej vödao. Ribolov se Wimberskyji jäko dopadno, vse navdüSeni bio za našo Möro i za lepoto Mörske krajine. Ob-čudivao je ribičov priličnost pri lovi, pri goripucanji i pri pečenjej rib. Po ribolovi so vsi gospodje k ednomi med njimi na večerjo bili pozväni. VeCérja je bila jäko razkošna i hišni vért i vertinja tak prijazniva, ka drüzba dugo vküp ostàla. Na slednje se je zdigno Wimbersky i vued-nom lepom govori naprej dao, kak on SCé réd napraviti, svoj žitek za napredek toga lüdstva aldüvati; na to prosi gospode za pomoč. Po tém pa zdigno svojo kupico i z vsàkim' po ednom brudersehaft spio. Moda je täkSa bila, moški so se za brudera zvàli, gospé za frau Schwester. I kü-Siivali so se moški z dvöma kfišoma, i ženske tfidi tak. Gospodične i mlà-de ženske so pa mogle tim starejšim roko kfišnoti. * * * Bio pa eden paragraf, Steri med vnogimi nelflbimi naiim nemikim zandärom jäko povoli bio. Iz delovanja Združbe trgovcev v TTiurski Soboti. Seja uprave združbe. Uprava Združbe in nadzorstvo je imela svojo redno sejo dne 22. februarja 1934 v posebni sobi restavracije ga. Benka Josipa v Murski Soboti, katere dnevni red je bil : 1.) Poročilo predsednika. 2.) Davčne in taksne zadeve ter trošarina na cement in drugo blago. 3.) Prošnja za znižanje obresti občini Murska Sobota. 4.) Določitev razsodišča za postopanje v pritožbah. 5 ) Prošnje za obročno plačilo inkorporacije. 6 ) Obračun (položitev obračuna za poslovno leto 1933.) 7.) Določitev dneva redne letne skupščine za leto 1934. 8 ) Slučajnosti. Na tej seji se je soglasno med drugim določilo, da se bo vršila letošnja redna skupščina v soboto, dne 24. marca 1934 v dvorani „Sokolskega doma" v Murski Soboti, katere dnevni red bo : 1.) Poročilo predsednika. 2.) Tajniško in blag. poročilo. 3.) Poročilo nadzorstva. 4.) Proračun za leto 1934. 5.) Predlogi in sklepanje o službenem glasilu, nakupovalcih itd. 6. Razprava o eventuelnih samostojnih predlogih. 7. Slučajnosti. Opozarjajo se vsi p. n. člani na vabilo, ki bo objavljeno v prihodnji številki. Nove trošarine na kavo, plinsko olje. olje in mast za mažo. Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini so črtane tele besede — izdelano iz lesa — kar pomeni, da je treba v bodoče plačati državno trošarino od vsake ocetne kisline, ne glede na njen izvor. Uvedena je nova trošarina v znesku 100 Din za 100 kg plinskega olja ne glede na način uporaba. Od trošarine na plinsko olje so oproščene vodne zadruge na podlagi odloka fin. ravnateljstva, in sicer le za tiste količine, ki so potrebne za pogon črpalk in za naprave vodnih zadrug za odmakanje. Uvedena je nova trošarina za vsa olja in masti za mažo v znesku 200 Din za 100 kg. Te trošarine so oproščene vodne zadruge s sklepom fin. ravnateljstva in sicer samo za količine, ki so potrebne za mažo črpalk in naprav za odmakanje. Maža za kolesa ni trošarinski predmet in se ne bo obremenjeval s trošarino. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini je stopil danes v veljavo. Zato bodo finančne oblasti popisale zaloge kave plinskega olja, olj in masti za mažo pri vseh prodajalcih tega blaga in se bo pobrala razlika v trošarini oziroma novo vpeljana trošarina. Popis zalog odpade pri potrošnikih tega blaga. Zaradi popisa zalog se pozovejo vsi prodajalci navedenega blaga na drobno in na debelo, da predlože prijavo, koliko so imeli tega blaga v zalogi na dan uveljavitve zakona. Prijavo je treba predložiti pristojnemu oddelku finančne kontrole, ki bo prijavo pregledal na licu mesta, ugotovil ali je točna, izračunal znesek državne trošarine in izdal nalog za plačilo. Znesek je treba plačati pri pristojni davčni upravi v 15 dneh po izdanem plačilnem nalogu. Po opravljenem popisu in plačilu trošarine Je treba vse prijave po- slati davčnemu oddelku fin. ministrstva radi cenzure. V bodoče mora biti vsaka količina plinskega olja, olj in masti za tnažo v prometu opremljena z dokazom o plačani trošarini, manjše sode z oljem in mastjo za mažo pa je treba opremiti s trošarinskim trakom čez zamaške, tako da je treba trak pretrgati, če naj se sod odpre. Pri uvozu tega blaga iz inozemstva morajo carinarnice izvesti vse določbe te naredbe. Likvidacija žitnega monopola. Po poročilih iz Beograda je minister za trgovino in industrijo odpovedal službo vsem uradnikom priviligirane-ga izvoznega društva (Prizad) v Beogradu To društvo, ki je bilo osnovano o priliki uredbe takozvanega žitnega režima, bo ali reorganizirano ali pa popolnoma ukinjeno. V primeru, če se ukine, se bo ustanovila kaka nova organizacija, verjetno pri zavodu za napredek zunanje trgovine, ki bo prevzela dosedanje posle privilegiranega izvoznega pruštva, ki je zaključilo svojo letno bilanco z ogromno izgubo. Razpis dobav za bolnico. Banovinska javna bolnica v M. Soboti je razpisala za dne 9. mare 1934 ob 10. uri dopoldan ofertno licitacijo za dobavo mesa, mesnih izdelkov, kruha, peciva, mleka, mlev-skih izdelkov, špecerijskega blaga, kolonijalnega blaga ter hišnih potrebščin za proračunsko leto 1934/35 t. j. za dobo od 1. aprila 1934 do 31. marca 1935. Tozadevni pogoji so vsem članom na razpolago v pisarni Združbe trgovcev, in pri upravi bolnice med uradnimi urami. ZA GOSPODinje Naš vrt spomladi. Sneg se topi, zima se odmika. Gospodinjam se obračajo misli na njihove vrtove. Letni časi prihajajo in odhajajo. Z njimi se spreminja snovanje prirode in njenih sil. Po prirodi se mora ravnati tudi delo. To daje delu pestrost, spremembo pa tudi prijetnost in veselje. Pravi gospodar na polju in njivi je kmet, hišni oče, na vrtu pri hiši pa gospodari skoraj povsod gospodinja. Gojila naj bi svoj vrt z vso ljubeznijo in požrtvovalnost, jo ; saj vrt je njeno torišče in bo tudi šele tako spoznala vse velike vrednote, ki so v vrtu zakopane. Že v zimskih večerih si je gospodinja zasnovala v mislih ali še bolje v majni risbi načrt, kako bo spomladi obdelala svoj z lenjadni vrt : kam in kaj bo sadila, kam in kaj bo sejala, kje ji bodo bolje uspevale sadike in končno tudi, kje bo pustila prostor za svoje ljubljenke, cvetice. Določila bo že v naprej, kako mora pognojiti to ali ono gredico, kdaj bo prekopala zemljo v tem ali onem delu vrta. Pomislila bo na lego posamez nih gredic, na njih solnčnost in senčnost. Marsikatera gospodinja misli, da je storila za vrt že vse, če ga je prav močno ali povsod enakomerno po-gnojila, kakor da bi vse zelenjadne vrste potrebovale enako zemljo; v jeseni pa se začudeno sprašuje, zakaj je grah piškav, zakaj korenje gnije, zakaj to, zakaj ono. Koliko je vrtov po deželi, ki so preveč pognojeni in v katerih zato plevel tòkotho raste, zelenjava pa hira ali poganja samo košato listje, brez sadu in dobička. Umna gospodinja pa ve : zgodnji krompir bo uspeval najbolje v sveži še malo obdelani zemlji, spinača ljubi senčne gredice, da ne požene prehitro, kumare in paradižniki dobe najbolj pognojeno zemljo, ki jo zboljšamo še s kompostom in umetnimi gnojili. Prav takšno zemljo rabi tudi zelena, ali še bolje : gnojili jI bomo s kurjim gnojem, zakaj ob kravjem gnoju rada porjavi. Čebula ljubi težko zemljo v sončnih legah, predvsem pa ne svežega gnoja, ker postane po njem mehka. Prekljasti fižol rabi veliko hranilnih snovi in predvsem dosti moče, da more dobro rediti ; ne mara pa sveže prekopane zemlje, ker tam podivja preveč v liste. Ko si je gospodinja napravila takšen načrt za spomladansko obdelavo vrta, bo pogledala tudi za semenjem. Skrbeti mora, da bo za svoj denar dobila izbrano, dobro kaleče semenje, ki bo izpolnilo njeno pričakovanje. Pri silni množini semenskih vrst, ki dandanes poplovljajo trg, mora vedeti in preizkusiti, katera vrsta najbolje uspeva na njenem vrtu. Zato si bo izbrala vedno tvrtko, ki za dobrino blaga, ki ga prodaja tudi jamči. Seveda si bo seme raznih ze-lenjadi tudi sama pridelala na svojem vrtu. Izbrala si bo v ta namen v resnici le najboljše, kar ji vrt nudi, in se ne bo zadovoljila s tem, kar samo po sebi visoko zraste in sad obrodi ali kar ji ostane na gredi od dnevne porabe. Zakaj vedno obstoja nevarnost, da se bo seme izpridilo in izvrglo. Zato bo tudi kljub vsej skrbi večkrat seme izmenjala. Uvajala bo tudi nove, preizkušene vrste. Rada bo zamenjala seme s sosedo ali znanko, da preizkusi tudi vrsto, ki jo ona goji, če misli, da je boljša od njene. Vedno pa je gospodinja lahko prepričana, da ji bo vrt skrb, ki mu jo posveča, bogato poplačal. čržne cene: Čakovec : Tedenski sejem 21. februarja 1934. Na te sejem je bilo prignanih 200 svinj, a prodanih je bilo 100 kom. Cene so bile: srednje svinje 8 9, ostale 7 50-8 50, prasci pa par 250-350; krave za mesarske svrhe 1.50-2, za salame 0.50-1 D, za pleme komad 1500-2200, junice 800-1500, biki 3.58 4 50, teleta 5.50-6. konji težki prvorazredni kom. 3500-5000, srednji 2000-3000. žre-beta 1000-1500, za salame 400 do 600 dinarjev. Slsak : Tedenski sejem v Sisku je bil dober po dovozu in prodaji. Prodalo se je največ svinj in to : pitane po 7—8, plemenske po 6—6.50, teleta 5-6, prasci 120-200 Din. Ptujski sejem : Konjski in govejo sejem v torek dne 20. t. m. je bil razmeroma dobro založen. Prignano je bilo 172 konj, 200 krav, 60 telic, 66 volov in 14 bikov, skupaj 512 glav. Prodanih je bilo 177 kom. Cene goveje živine so nekoliko padle in sicer se je prodajalo : krave 2 3.50 telice 3-4, voli 3-4, biki 3-4 za kg. žive teže. Konji so se prodajali po kakovosti od 600 - 3200 Din. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 6. marca. Ptuiski svinjski sejem v sredo 21. t. m. je bil prav dobro založen, le kupčija je bila slaba. Od 345 prignanih ščetinarjev je bilo prodanih 101. Cene so pri svinjah padle in šo se prodajale: prolenki od 6—7 polmastni 7—7.50 za kg. žive teže, mrtve 9 Din. Prasci 8 tednov stari po kakovosti od 100-150 Din kom. Ljubljanski sejem 21. t.m. Prignanih je bilo 78 konj, 48 volov, 13 krav in 6 telet, ter 31 prašičev. Sejem je bil razmeroma dobro obiskan ; goveja živina ne beleži v cenah nobenih izprememb. Prvovrstnih volov sploh ni bilo, najdražji so bili po 4 Din. Pač pa je izredno čvrsto razpoloženje za prašiče, ki stanejo 8—10 Din za kg žive teže, in prašiče za rejo, ki so bili vsi predani: cene 8—10, tedno starih prašičkov so narasle na 160 215 Din za komad. Novosadska blag. borza 24. t. m. Tendenca neizpremeniena Promet slab. Pšenica : Baška okolica. Novi Sad, okolica Sombor 100-102, srednjebaška in sremska 101 — 103, gernjebaška 102 104, baška potiska in slavonska 104—106, gornjebanat-ska 98-100, južnobanatska 96 98 Din. Oves: baški, sremski, slavonski 52 - 54 Din. Ječmen : baški in sremski 70 72, pomladanski 78-82. Koruza : baška in sremska stara 79 81, nova 62-64, nova sušena 72—74. banatska nova sušena 69 71. Otrobi : baški 65 67, banatski 62-64 Din. Fižol: baški uzančni 124-128 D. ! ■ POZOR 5 BICIKLI5TI PGMHLANJE STARIH BlClHLOtf. V ognju emajlirano Oin 70.- GUSTAV DITTRICH Murska Sobota. Dra2ba lova. Dne 18. marca 1934 ob 11 uri v pisarni občinskega urada Murska Sobota okolica, v Murski Soboti, se bo vršila dražba lova kat. obč. Krog za dobo 5 let in 2 meseca. Pogoji so razvidni v občinskem uradu Murska Sobota okolica. predsednik občine: CELEC FERDO Iščem pekarno! Takoj vzamem v najem pros tore za pekarno pri treznem hišnem gospodarju. Gospodar mora biti lastn;k svoje hiše. Pri nelastniku nočem stanovati. KO SER IVAN, pek GOR. {.END9V9. Na veleposestvu v Gornji Lendavi se sprejme v službo POSTEN IN ZANESLJIV LOGAR. — Islo veleposestvo ima na prodaj MLADE BIKE in ^TELICE čistokrvne SIMONDOLSKE. - Povprašati pri Upravi veleposestva v Gornji Lendavi. 2 Na prodaj je Dampfer 4 HO. Več se po-izve pri KERCMAR KAROLI v GOR. PETROVCI. Išče se starejši kočijaž h konjem. Pogodi se lahko na celo leto. TÜRK gostilna M. Sobota. KERESER gazdasàgi komenciós béreseket Szloveniai birtokomra. Elonyben reszesül 4-5 csaladtagból èlio esalai Ajänlatokat e lap kiadóhivatala közvetit. 2