•atniu ptvunrura« Posamezna štev. 50 DSr* 2 IC Izhaja ob 4 sjutral. Stane celoletno ,. 240 K mesečno....... 30 « n inozemstva ,. 600 . Oglasi za vsak mm višina stolpca (58 mm) . * K gudl oglasi do 30 mm Stolpca (68 mm) . i ■ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko Uredništvo: Miklošičeva eesti št. 19/1 Telefon *t 72. Upravnlštvo; • 'r-sernova ulica t hi Telefon §t. 35 Kačur. .vT. DoSt ček. štev. 1I.M2. Ljnbljana, 1. februarja. Odkar je cosar Konstantin Veliki proklamiral krščanstvo za državno vero rimsko - bizantinskega imperija, je bilo postavljanje rimskih Škofov, ki so kot nasledniki apostola Petra že od prvih časov zavzemali odlično mesto v cerkveni liirarhiji, verska politična stvar. Rimski in pozneje nemški cesarji bo izvrševali potrditev papeža pred njegovo konsckracijo kot svojo vladarsko pravico in začetkom 12. stoletja je nemški Henrik HI. odstavljal in imenoval papeže po svoji mili volji. To je bil vrhunec svetovne moči aad pape.štvom, ki je sredi istega st> letja pričelo z ljutim odporom. Nikolaj U. je leta 1059. izključil lanški element od pajieške volitve in že pod Gregorjem VII. io papeštvo kot na-mestništvo božje nadvladalo cesarsko moč ter nastopilo pot tudi posvetnega primata. Dolga stoletja je bil rimski papež cesar vseh cesarjev in kralj vseh kraljev, ki so svoj vpliv na vatikanska politiko skozi stoletja mogli uveljavljati 3e s spretno taktiko in intrigo. V novem veku pričenja propadanje papeževe formalne posvetne moči, katere zadnji ostanki so se porušili z izgubo oapeške države pred 50 !cri. Toda de-ianske posvetne moči papeštvo ni izgubilo. rimski klerikalizem se uveljavlja v katoliških državah potom posebnih političnih organizacij in strank ter vsled svojih iiitimnih zvez s katoliškimi dinastijami. Ne brez hudih bojev in ne brez caj-ostrejšega odpora prizadetih držav, ki posegajo v obrambi po drastičnih sredstvih Kulturkampfa in popolno ločitve cerkve od države. Končno pade zadnji veliki steber Avstrija. Nastaja nova epoha v papeški politiki. Vatikan se zopet približa Franciji, razpravlja mirno i Cehi o ločitvi države in cerkve, prične iskati sporazuma z »roparjem* Italija To vse je delo pokojnega Benedikta XV. ^Papeštvo stoji danes na razpotju, felitična dedščina pokojnega papeSa nalaga nasledniku silno težavno in opasno nalogo. Navidezno gladka pot vodi lahko v j.tipolno odvisnost Svete Stolice od modernega Rima, gotovo pa pomeni likvidacijo tisočletne skrbno vzlrževane fikcije, da papeževo kraljestvo ni le od onega sveta. To je jedro nasprotstva med obema struja-ma v kardinalskem kolegiju, ki se jutri sestane v konklave, da izvoli novega poglavarja katoliške cerkve. Do leta 1908. so Španija, Avstrija, Francija in Portugalska izvrševale pravo ekskluzije ter izključevalo od izv.> Htve nepogodne kandidate, zadnjič I. 1803.. ko je Avstrija izključila kardinala Rampollo. Na njihovo mesto je stopila selaj Italija, ki se sicer ne zateka k izključitvi, tem bolj pa k politični agitacij? in pritisku na papeževe Seja narodne skupščine ODGOVORI NA INTERPELACIJE. Beograd, 1. februarja. (Izv.) Današnjo sejo zakonodajne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob pol 18. Po preči-tanju zapisnika zadnje seje, pritožb in prošenj je predsednik sporočil, da je prejel zakonski predlog o proračunski dvanajstim za mesec marc. Predlog bo izročil budžetnemu odboru. Nato protestira poslanec Rado vid proti pisanju radikalnega časopisja, češ da je on zakrivil naši državi izgubo Skadra. Izjavlja, da bo z dokumenti dokazal laS-njjvost teh trditev. Finančni minister odgovarja na vprašanje poslanca Milana Pribičeviča glede pomoči kmetom, ki »o bili oikedovani vsled suše ali toče v Ban&tu in na Hrvatskem, zlasti v Liki Minister izjavpa, da je ministrski svet odobril za Hrvatsko in Slavonijo 10 milijonov Din, za Crno-goro 6 milijonov Din. 4 milijone pa še po vrhu za nabavo semen. Minister polioprivrede Pacelj odgovarja poslancu Miletiču na vprašan;e o regulaciji reke Crrcice. da je v budžetu za leto 1922 predvidenih 2 in V2 milijonov Din za proučevani in zgraditev, a 5 milijonov Din za izvršitev dela pri regulaciji te reke. Minister pošte in brzojava se upraviči poslancu Milanu Pribičeviču, ker pri zadnji seji skmpščinc ni dal odgovora na njegovo vprašanje. Bil ni navzoč, ker je bfl po nujnih poslih zadržan. Na vpra- šanje poslanca Pribičeviča o podriav-1 jen ju pošte na Hrvatskem odgovarja minister, da je hrvatska pošta še iz Madžarskih časov v nekakih najemninskih od noša jih, ki se še niso mogli uravnati radi pomanjkanja sredstev. Minister saobračaia Stanič končno odgovarja na vprašanje poslanca Sočerova radi prometnih prilik v Banatu. Preje je bil usmerjen ves promet preko eubotiče. Sedaj se je pokazala potreba zveze preko Donave, ki bi vezala Srbijo diroktno z Banatom. Zaenkrat še ni sigurno, ali bo to zveza Pančevo-Beograd- ali pa Smederevo-Kovin. Za ta železniški spoj .ie predvideno v proračunu 10 milijonov Din. SkupšCina nato preide na dnevni red. katerega prva točka je: volitev pododbora za proučevanje zakonskepa predloga dr. Kcrošča o ckinjenju § 18. zakena o zaščiti države, V odbor so izvoljeni: Ljuba Jovanovid. dr. Kockar, Dragotin Pečld, Vidanovič., Oosar. Rajer. Omoro-vid. Stankovič 'n Divac. Izvoljeno k tudi jednako število namestnikov. Kot drujra točka dnevnega, reda bi ee moralo razpravljati vprašanje izpraznjenih mest komunističnih poslanoev v zakonodajnem odboru. To vprašanje je bilo v sporazumu s šefi strank odstavljeno z dnevnega reda. dokler ne ha sprejet novi zbornični poslovnik. Seja ja bila zaključena ob 18.15 in prihodnja sklicana za petek dopoldne. Bombni atentat na predsednika reške v*ade BURNA SEJA reške konstituante. - spopadi med fašisti IN zanellovcl - zanella pri atentatu lahko ranjen. Bakar, 1. februarja. (Tzv.) Ko se je včeraj okoli 18. ure peljal predsednik reške države. Rihard Zanella z avtomobilom od seje konstituante, Je vrgel neki neznanec, ki je bil v družbi z neko dmgo osebo, na vogalu Vfe Mu-nicipio petardo proti avtomobilu. Petarda je eksplodirala, a predaleč od avtomobila, tako da je b:i Zanella samo labki ranjen na roki. Blizu atentatorja ie stala še druga sknpina, iz katere je potem, ko se Js atentat ponesrečil, skočil še nekdo proti avtomobilu z namenom, da vrže novo petardo, kar pa je preprečil poročnik Strauss, ki je napadalca odbil. Atentatorjem »e je v zmešnjavi posrečilo potegniti. Reka, 1. februarja. (Izv.) Reška kon-stituanta je Imela včeraj j>opoldne svojo tretjo sejo, ki je bila silno burna. Predsednik vlade dr. RTnard Zanella je podal obširno poročlo o političnem in gospodarskem položaju samostojne reške države, nakar je predložil program c namuincjših potrebščinah in namignil na 350 milijonsko posojilo od Italije. Večina je spremljala 1 Zanelltn ekspozč z viharnim odobrava-jnjem. nacionalistična manjšina pa j<-j govornika ponovno prekinjala z burr.i-jmi medklici To je pni spopad večine z manjšino. Predsednik je moral op 17-20 zakl:učuna. Medtem, ko se je vršila seja konstituante. so se zbrali na c; ion al isti ivt Dantejevem trgu in skušali vdreti v parlament kar pa so preprečili kar»-binijerji. Ob 17-30 se je predsednik vlade 7.1-nella v spremstvu strankinega tajniki Stecicha vračal z avtomobilom iz konstituante. Nacijonalisti so jra sprejeli r divjim žvižganjem. Ko je avtomobil zavil okoli vogala ulice Via XXX. O, tobre. je padla pred en j bomba, ki je eksplodirala s silnim pokom. Sipe a-tomobila so šle v koščke. Šofer je bi! ranjen, Zanella sam pa je ostal raznn male pra«ke na roki. nepoškodova: Avtomobil se je nato z veliko nagli.o oddaljil, spremljan od siren in žvižge Kakor poročajo italijanski listi, pričakovati za soboto še viharne''---seje konstituante. Ukinfenfe izrednih uradniških napredovani ostra kritika zunanjega ministrstva v finančnem odboru. Iz boljševizma v kanihalizem strahovita poročila iz rust*e. Beograd, 1. februarja. (Izv.) Danes se je sestal finančni odbor v plenarni seji. na kateri so predstojniki vseh petih sekcij podali kratka poročila o svojem dosedanjem delovanju. Vse sekcijo soglašajo v tem, da predloženi načrti budžeta poedinih ministrstev ne odgovarjajo taktičnemu stanju. Tako se je n. pr. pri poedinih ministrstvih koiištatiralo, da so izdatki nekaterih ministrstev mnogo večji, nego so v budžetu predvideni. Usvojen je bil radi tega princip, da se sporazumno s po-edinhni ministrstvi ukinejo nekateri oddelki, oziroma se več kompetsne združi v eno. Z 10 proti 7 glasovom je bilo dalji sklenjeno, da se za tekoče leto ukinejo vsa napredovanja državnih nastavljen-eev, razven v zakonu določenih. Posl. Sumenkovič jo poudarjal, da naši zunanii predstavniki ne vrše svoje službe tam, kjer so nameščeni. Tako n. pr. deluje naš poslanik v TVashing-tonu v reparacijski komisiji v Parizu, dočim njegove posle odpravlja naš penzijonirani washingtonski planik. Naš poslanik v Holandiji vrši posle predstavnika v Petrogradu. minister n. r. Spalajkovič pa ie poslanik v Parizu. Itd. Razven tega ni nikakeg* fiksnega sistema, po katerem se plačujejo zunanjim predstavnikom dnevnice, tako da nihče ne v6, kaj mu gre. in so njegovi prejemki mnogokrat odvisni od volje zunanjega ministra. Iz zakonodajnega odbora novi odsekl — ohridski ribolov. Ženeva, 1. februarja. (Izv.) Tritjof Nansen le poslal vrhovnema komisarju Zveze narodov za pomoč glodajoči Rusiji sledečo obanno brzojavko iz Orcnburga na Rastem: «Lakota na Ruskem zavzema že naravnost strahotni obseg. Ljudje se pobijajo ie med seboj, starši vživajo otroka in jih pojedla, neki oče va sv<»?i hčerko. Lakota je do-^egla vrkanee in slučaj' kanibaiizma postajajo vsak dan bolj pogosti. Najhujši je položaj v ozemlja Gor nega. Ker le ta okraj baškirske republik,-, oddaljen nad 200 vrst od Orcnburga, kje? meso svojih otrok. Navajam samo neko- ima ameriška pomožna akcija svoje src-liko strešnih primerov: V vasi Tolinkov j dišče, sestradano prebivalstvo ne morr v orenbarški gaberniji le pojedel neki tako daleč po živila ln je obsojeno dr mot truplo svojega 2Sletncga brata, neka j rektno v smrt, ako ne pride trajno vs ženska je v isti vasi mnorila dva svoja | moč. Nov spor med Anglijo in Francijo odgoditev orijentske konference. volilce. Nova doba ji to dovoljuje; v kardinalskem kolegiju je, kakor vedno, večina Italijanov, katerih razpoloženje je dan « povsem drugačno nego ie bilo pred leti. Sveti duh, ki ima po pobožnem zatrdilu posebno vlogo pri •zvolitvj papeža, že 400 let ne najde med drugimi narodi nobenega vrednv ga kandidata za nasledstvo svetega Petra in ni dvoma, da tudi tokrat inspiracija svetega kolegija ne bo iskala novih poti. Posebna vloga r politiki Vatikana Je bila vedno odmerjena Slovanom. Tudi ]>apeška volitev je zanimiva ilustracija k temu vprašanju. V kardinalskem kolegiju imajo po svoji ogromni večini protestantski Nizozemci evojegi Rosfiiima. Jugoslovani. Cehi, Ukrajinci v sv. s tem kolegiju nismo zastopam in le Poljaki imajo dva kardinala. Italofilsko etrujo v svetem kolegica vodita bivši pomočnik pokojnega papeža kardinal Gasparri in kardinal Maffi. Pripadajo ji med drugimi kardinali Lega. Tacci, RattL Na čelu »klerikalne* struje stopi španski Merry del Val. Važno bo stališče neitalijanskili kardinalov. Prvi kandidat italijanske vlade je pizanski nadškof Maffi. Italijan z dušo in telesom, porsona grata ii je tudi kardinal Vanutelli, ki je bil ?e leta 1914. resen papeški kandidat. Angleži se baje trudijo za kompromis in silijo na izvolitev — Nizozemca Van Rossuma, Rimski listi napovedujejo, da bo "conklave dolg in buren. To je verjetno, saj gre za velike odločitve v polivki katoliške cerkve. Beograd, 1- februarja. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora so se vršile volitve posameznih pododborov. V pododbor za revizijo šumskih koncesij so bili izvoljeni Vujičič, Frandilovid, Jovan Jovanovič, dr. Korošec in Osman Vilovid, v pododbor za revizijo konccsij za Izkoriščanje vodnih sil FilipovIČ, Agatanovid, Stajid, Dulibid, Kristan, Hrasnica in Dro-fenik, v pededbor za proučavar.ie zakonskega predloga o ministrski odgovornosti Ljuba Jovanovid, Magovčevid, Jovan Jo-vanovid, Korkut, Drofenik, G.ionovld, Wii-der in Pečid. Predsednik je pozval pod- sploh korapetenten, da uniči koncesijo. Govorili so poslanci Ljuba Jovanovid. Drofenik, Angjelinovid in Gjuričic, ki le bil mnenja, da zakonodajni odbor nima pravice, uničiti koncesije. Referent posl. Svetislav Popovid Je na izvajanja pos'anca Vujlčida o kompetenc! zakonodajnega odbora izjavil, da Je sicer koncesija dana zakonitim administrativnim potem, da pa ima vsled njenega učinkovanja za narod zakonodajni odbor moralno dolžnost, uničiti jo. O kaki odškodnini tu ne more biti govora. Zato bo glasoval za poročilo pododbora, ker Je v odbore, naj se čimnrej konstituirajo. Na-1 formi zakona brez dvoma izvedljivo uni-mesto dr. Žerjava je stocD v pododbor za. čenje te koncesije. Nato citira poslancc centralno upravo Svetislav Popovid. | Šečcrov čl. 139, 133 In 130 ustave, ki Beograd, 1- februarja. (Izv.) Danes j upraviduje uničenje te narodu škodljive popoldne se je nadaljevala plenarna seja | koncesija. Nato govori še poslanec Na-zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu ; stas Petrovič, ki ji oči vidno Interesiran je bilo poročilo pododseka o vprašanju | pri tem podjetju, In skuša zato s svojimi ribolova na ohridskem jezeru. Pododsek 1 Izvajanji dokazati, da zakonodajni odbor predlaga, da se razveljavi neki privatni i v tem vprašanju ni kompetenten. družbi izdana koncesija V dolgotrajni di-; Razprava o vprašanja se bo še nada-skusfii je poslanec Milan Vujičič sprožil i Ijevala. vprašanje, da-li ie zakonodajni odbor i '.■ Beograd, 1. februarja, (Izv.) Zeinljo-radniški klub je danes razpravljal o izpopolnitvi izpraznjenih mest kemuni-runnvrN^KA Pnnnnm 7 stičnih poslancev v zakonodajnem o menjena- Pariz, 1. februarja. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je sprejel včeraj celo vrsto odličnih politikov in strokovnjakov v orijentskem vprašanju, med njimi generale Weyganda, Gouranda In Pellcta, ravnatelja Otomanske banke ln finančnega delegata pri turški upravi v Carigradu. Sestanek Je bi napovedan že pred desetimi dnevi. Kakor poročajo Usti. obstojajo v ori-Jcntskih vprašanjih velika nasprotstva med Londonom in Parizom. Anglija vztraja glede Smirne na stališču, da naj sc ustvari Internacijonalna kombinacija, ki bo jamčila nadvladje morskih ve'evl3sti nad morskimi ožinami. Kar se tiče Tra-cije, Je pripravljena privoliti Anglija samo v neznatno izpremembo meje ob ča-taldski črti. Nasprotno pa je Francija mnenja, da sc mora Turčiji vrniti tudi zgodov'nsko važno mesto Drinopolje in z nJim vred tudi velik del vzhod"? Tracije. Orijcntska konferenca v Parizu bi si morala po prvotnem načrtu sestati ie danes. Zaradi omenjenih difcrenc med francoskim in angleškim stališčem pa i-angleška vlada predlagala, naj se konferenca za kratek čas od godi. da se oh vladi sporazumeta poprej med seboj. Ta poganja se že vrše med lorgom Curzc-nom in Poincarejem. Italijanski zunanii minister della To retta, ki bt ime! zastopati na konferenc, italijansko vlado, se je pridružil predlogi. angleške vlade po odgoditvl in Je svoie za sinoči napovedano potovanje v Pariz že v zadnjem hipu odložil. Stališče, ki zavzame Italija v matoazijskem vprašanju, še ni znano. Francoski listi pa izrrr žalo domnevo, da bo Italija, kakor * Cannesu, tudi to pot šla z Anglijo. sprejet danes v avdijenci od predsednika 1 republika, dr. Masaryka, kateremu je izročil lastnoročno pismo kralja Aleksandra. ZEMLJORADNISKI KLUB. Pritetek konklava Rim, 1. februarja (Izv.) Dandes dopol dne se je vršila v aikstinski kapeli zad nja pogrebna svečanost za pokojnim papežem. Jutri »e snidejo kardinali h kon-klavu, vendar pa se prvo glasovanje ne bo vršilo pred petkom dopoldne, ker se mora vršiti naprej maša sv. Duha. V Rim je prispelo dosedaj že 52 kardinalov, ostale pričakujejo jutri in ▼ petek dopoldne. Rasarsva proti vidov* danskim afentatorfem Beograd, L februarja. (Izv.) Danes se jc nadaljevala razprava proti vidovdau-skitn zarotnikom. Zaslišani so bili privatniki, ki so bili ranjeni o priliki atentata. Zahtevajo odškodnino po 10.000 Din. Atentator Ste.iid je ponovno Izjavil, da ni ime! namena, usmrtiti kralja. V dokaz je navajal, da ie vrgel bombo šele v zadnjem trenutku. Med drugimi Je bila prečl-tana tudi izpoved vseučillškega profesorja v Lausannu, dr. Boissierja, ki Je o priliki atentata zgubi! eno oko. Sledilo le zasliševanje Radamlra Pirida. komunističnega poslanca in člana IzvrSevalnega odbora stranke, k! je obširno pojasnjeval komunistično delovanje, komunistično re-vohtciio in z\ tc.čk proklamaclie III. in- ternationale. Izjavil je tudi, da njegov? izpoved v preiskavi nI točno zabeležena in da se zapisnik ni sestavljal pred pričami. Bivši komunistični posl- nec Drage i Marjanovid je razlagal teorije komuniz-j ma, bivši poslanec Lazar Siefanovid p? ! je protestiral proti načinu, kakor se ie i sestavlial z njim zapisnik. RADIKALCI IN ADMINISTRATIV-NA RAZDELITEV DRŽAVE. Beograd, t. februarja. (Izv.) Radikalni klub ie imel danes seio, na kateri Je razpravljal o administrativni razdelitvi države. Pojavila so se zelo razHčna nazi-ranja in je bila debata jako burna. Nastaz Petrovid Je vztrajal pri svojem predlogu, da naj se sedanji okrugi, odnosno župa-nije pretvorijo v oblasti. Dr. Srskid Je zahteval, naj se rešitev vprašanja razdelitve države sploh odloži. Vujičld pa je predlaga! oblasti, ki naj bi bile nekaka srednja pot med sedanjim! srezl in oblastmi. IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 1. februarja. (Izv.) Zvečei po končaii seji skupščine je imel demokratski klub posvetovanje, na katerem se je razpravljalo vnašanje odbr«. ra za zunanje posle, vendar b5 prišle do deffnllfTO?«* -^ 'i-čka- ker ni bile ri-ctidb dovoli članov. Bonomfieva vlada pred padcem? r. Rini, 31. januarja. Pojutrišnjem, 2. februarja, ožive zopet prostori parlamenta na Montceito-riju, ravno isti dan, ko se na oni strani Tibere snidejo v konklave kardinali, da pod vplivom italijanske, francoske in ne vciu še kakšne vlade izvolijo božjega namestnika na zemlji. Kakor se vse zdi. po tonu v tukajšnjem časopisju, ki ima. dasiravno je odkrito framazonsko. najboljše zveze s cerkvenimi očeti v škrlatastih talarjih. sme npati vlada, da bo v Vatikanu zmagala s svojim vplivom in bo izvoljen mož, ki bo stopal po poti, ki jo je rdeče - belo - zeleno zaznamcnoval njegov neposredni prednik, če pa ne že to, pa vsaj mož. ki se bo držal srednje poti. kai l>i tudi še pomenilo zmago vlade, dasiravno ne popolne. V Vatikanu sme torej biti Bonomije-va vlada precej gotova svojega usp> lia: vse drugačna pa se ji kaže njena bodočnost na Montecitoriju. Med |hj-slanci. ki jih je že precej prispelo v Rim. vlada mnenje, da je stališče Bo-nomijeve vlade postalo nevzdržno. Po-uilarja se sicer, da ima Bonomi dva razloga za svoj nadaljnji obstanek, namreč predvsem slabost svoje vlade, ki je tolika, da se nobeni [Kirlamcntar-nis tr.mki ni bati. da bi ji mogla resno škodovati, in drugi, ki ie v dejstvu, 'la ga ni v i«irlamentu moža. ki bi v sedanjem negotovem položaju hotel tvegati sam sebe za sestavo nove vlado. Kljub vsemu temu je Bonomijev obstanek zelo, zelo problematičen. Na svoji strani inta Bonomi pravzaprav samo ljudsko stranko (PPI), Ki si je ob splošni slabosti vlade znala pridobiti v njej odločilni vpliv, tako da danes v Rimu ne govore več o vladi gospoda Bonotnija. temveč le o vla- n «--...-»1*-» di don Sturza, glavnega tajnika parti- rrcKmUrSK3 ZcicZlilCd to popolore. In don Sturzo je mož. ki Murska Sobota, 30. januarja 1922. zna vladati v korist svoji stranki! Ker! . . . bi morebitna Giolittnova vlada, ki bi! Pnpravljaln. odbor za graJ.yo teles-mocrh slediti Bonomijevi, na noben rekuiurje. je .klic d ,e A. jai.ii- način ne dajala ljudski stranki toliko arja pr, g. A. Huberju v Belt.neih javen doslej podpirala Bonotnijcvo vlado, dasiravno sama ni zastopana v njej. Tupatam je sicer nekoliko zaropotalo, a rosne opozicije ni bilo. Sedaj je stvar drugačna, ker se je Bonotnijeva vlada, pač pod vplivom ljudske stranke, izjavila za razveljavljenje mandatov »ncilolctnih* poslancev. Naš |urlatneit namreč štejo 12 poslancev, ki nimajo zakonite starosti 30 let in kot taki ie morejo imeti pasivne volilne pravice. Od teh 12 poslancev je G faši-tov, 1 tiacijonalec, ki ima dva mandata. 2 pi-pijevca. in po en socijalist, republikanec in komunist. Ljudska stranka, so-cijalisti. republikanci in komunisti ne nasprotujejo razveljavljenju teh mandatov. ker nridejo na mesta izločenih njihovih pristašev drugi njihovi pristaši, ker so ta stranke imele povsod samostojne liste. Drugače pa je pri fašistih in naeijonaleih, ki so bili izvoljeni na podlagi blokovnih list in bi prišli na mesta njihovih pristašev pristaši drugih v bloku združenih strank. Vse te fašistovske mandate razen en "ga bi dobili demokratje in nacijotialci bi izgubili enega svojih najboljših poslancev. Razumljivo je torej, da Bonomi s takimi nameni naleti na skrajni dosui-ci na najhujšo opozicijo. Splošno se očita Bonomijev! vladi, da ni kos finančni krizi, ki je izbruhnila v državi, očitajo se ji velike po-greške v zunanji politiki in še to in ono. So nekateri, ki menijo, da izbruhne kriza še pred setankom parlamenta, drugi pa zopet presojajo položaj bolj optimistično, meneč, da se Bonomiju ponovno posreči, 8 spretnimi, če ne že po sv. Duhu, pa vsaj po nič manj pre-vejanem don Sturzu navdahnjenemu govoru, ki daje vsem prav, prižigajoč sveče istočasno sv. Antonu in hudiču, pomiriti duhove iu rešiti svojo razrahljano barko. Politične beležke -f Čudna pota mariborskega občinskega sveta. Kakor se nain |>oroča, je mariborski občinski svet priznal domovinsko pravico 28 osebam, večinoma Nemcem, ako si pridobe jugoslovansko državljanstvo. Dovolil je dalje pokojnino bivšima občinskima uradnikoma dr. Valentinu liaku in dr. Emilu Ulirlu, od katerih je slednji v Avstriji in vrh tega še nameščen pri magistratu v Urad u. + Novo Izvoljeni tržaški občinski svet ima svojo prvo sejo dne 4. februarja v svrho overovljenja volitev. + O Karlovi apanaži. Iz Beograda se poroča: Vlada jc pooblastila našega d legata v reparacijski komisiji drja. Matka Boškoviča, da za-topa našo državo na zavezniški konferenci, ki bo d te Madžari so prirejali KoroScu velike ovacije in iz samega navdušenja in ljubezni do Korošca izjavili, da bodo odslej slepo sledili Korošcu! — Kaj bo sedaj rekel «Slovencc»? -f- Samo da je proti Srbom. V sporu med lieograjsko občino in belgijsko družbo glede beograjskega tramvaja je vse naše časopisje pisalo objektivno in mirno ter izražalo le željo, da bi se to vprašanje rešilo kar najhitreje v modsebojnem sporazumu. Samo zajod-ničarski »Hrvat« je dvignil svoj lopar in z velikanskim zadovoljstvom lopnil po Beogradu in Srbih, češ, oni so krivi, da jo prišlo do konflikta. »Hrvat* dokazuje, da je belgijska kapitalistična družba po|K>lnoma nedolžna, dasi o celi stvari kot se vidi iz pisanja, ni prav nič informiran in sploh ne vč, tikaj je; toda prilika je tu, da se udari pj ši nasprotnik vsake izpremembe v vla- 0,,č,n, /t; nfuoitnn (,ič„„ 1-; h: nnetfivilri železnice. se je udeležilo zborovanja. di, posebno pa takšne, ki bi postavila na krmilo zopet starega lisjaka Giolit-tija. kateremu tudi sam Sturzo ni ko-. Shod je otvoril predsednik pripavlaJ-nega odbora g. Ivan LiguS iz Beltinc, Kolikor se da spoznati iz njegovega nakar je g. Kralj iz Beltinc v daljšem glasila »II Paose*. a tudi iz izjav nje- govoru opisal težkoče in neprilike prek-govih ožjih pristašev, tudi Nitti še ne murskega ljudstva radi pomanjkanja že- smatra, da bi bil prišel njegov čas. Zato je priti izpremembi vlade, v kateri bi krmarila močnejša roka. nego lezniških zvez. Zavzemal se je v prvi vrsti za železnico Murska Sobota — Dolenja Lendava, ki naj l/i tekla ob glavni je Bonomijeva in bi delovala proti raz- cesti in vzela v svoje področje kolikor mogoče mnogo občin. S to progo bi bilo 1'rekmurje vsaj za prvo silo zvezan« z ostalim jugoslovanskim svetom. Ker ima sulu. iz katerega hoče ob svojem času vstati novi ptič Fenik.«, novi rešiteli domo/ine — Francesco Saverio Nitti. Don Sturzo in Nitti sta potemtakem glavni opori eventualnega nadaljnjega življenja Bonomijeve vlade. Najmočnejša stranka v parlamentu, socralisti so in ostanejo v strocri opo-zieiji proti Bonomijevi vladi, in to tembolj, ker jim vpliv, kl so si ga prisvo Oklepala o Karlovi apanaži. Vlada je Srbih, "'.f01' bi bi! za blukaša, da ui poslala delegatu Boškoviču brzojavno priliko zamudil, tozadevna navodila. ker se konferenca snido v Parizu že te dni. -t- Nejasnost v pojmih. Nedavno so poročali listi, da je v imenu Stipe Ra-diča, kot predsednika in |K>li'ičtiega šefa Hrvatskega bloka dr. Mate Drin-kovii izjavil, da .ie Radič za federativno ureditev našo države. Malo dni nato je Badič indirektno preko »Slobol-nog Doma* desauvira! to izjavo, ko jc rekel, da Hrvatski blok v Umi vprašanju še ni zavzel končnega stališča. Zagrebški »Obzor*, ki velja za nekako neslužbeno glasilo Hrvatskega bloki, pa piše, da je blok proti centralizmu in za decentralizacijo, a potom sporazuma, da so ima ugotoviti, kaka naj bo ta decentralizacija, da li v formi konfederacije. avtonomije ali federacijo. To jc druga teza. Najodkritosrčnejšo je j« v tem oziru frankovsko glasilo »Hrvatska Misao*, ki pravi- Fed-jracij.i jc bila v programu zajedničarjev, ko so šo romali v Beograd iu tam moloii>-vali za sporazum. Ko so stopili v Hrvatski blok. so vrgli federacijo mol staro šaro. Federacija nikakor ni primerna spravna oblina za Jugoslavijo, ker bi tako nastala nova avstro - ogrska »Monurchic auf Kiindigung*. — Kakop so torej vidi iz teh treh kotnp> tentnih izjav, v Hrvatskem bloku že danes niso edini v temeljnem vprašanju svojega programa; vsak vleče na svojo stran, vsaka politična skupina zastopa sv«,io stališče. Najžalostnejšo vlogo vsekakor igrajo zajedničarji. ki so morali preklicati in zavreči več kot polovico svojega dosedanjega programa in so sc morali odreči ustavnemu načrti svojega Narodnega kluba, da so našli milost v očeh svetih novih gospodarjev, Sti|>e Radiča in Košut iea. 4- Zcmljoradniki za administrativno razdelitev. Opozicijonalni listi z nekim strahom poročajo, »'a jc poslanec Po svefu — Pogrebne svečanosti za papežem Benediktom. V pondeljek pred;>oldne se je vršila v sikHitiski kapeli v Rimu pogrebna svečanost v proslavitev spomina BcnoJikta XV. Sredi kapele je bil postavljen mrtvaški oder, na kato-rem je bila tiara. Na vseli štirih plasteh so bili napisi, ki so spomin'ali na delovanje rajnkega pa|rcža. Okoli odra so gorele sveče. Častno službo so vršile pleinenitaške straže. Svečanosti so |wisostvovali vsi kardinali, ki se nahajajo v Ri:t:u. Dalje so prisostvovali vsi diplomatski zastopniki pri Vatikanu, mnogi rimski plemenitaši in patriciji ter sorodniki rajnkega napeža. Prisotna so bil i tudi od|»o«lanstva razni!, italijanskih mc-st. Mašo jc bral kardinal Do Lai. — Beg posl. dr. Baerana na Madžarsko. »Češko Slovo* poroča, da je nemški nacijonalni |>oslanec dr. Baeran, ki je vrgel v soboto v češkem |>arlainon-tu smrdljivo bombo, pobegnil na Dunaj. Na Dunaju pa ni ostal dolgo, ampak jc takoj pobegnil, kakor sc domneva. na Madžarsko. Za njim je izdana tiralica. — Iz Madžarske. Iz Budimpešte prihajajo poročila, da je v zadnjem času opažati živahno delovanje »stranke neodvisnosti*, ki se izza padca Karo-lyjeve vlade ni aktivno udeleževala političnega življenia. V zadnjem času so priredili na5odličnejši člani to stranke. katero vodi sedaj grof Teodjr Ba-thyani. več setankov, na katerih so sklenili, da mora stranka zoi>et pričeti z aktivnim političnim del«>m. Na enem teli sestankov je Izjavil Desidcr Abraham, generalni tajnik bivšo Kardyjuv: vlade in predsednik segedinske rcv v vlada ves železniški material že na raz- 1 polago in je ob enem tudi teren ugoden, bi bilo možno, da pride do obratovanja že tekom letošire jeseni. Ne smemo pa izgubiti iz načrta in to pod nobenim pogojem že trasi rane onnožke železnice. Za njegov trud in veliko požrtvovalnost izrekamo ministru n. r. g. dr. Ve- jili »pipiievei* (ljudska stranka — , , „ , .. , ., . . PPI - Partito popolare italiano), ni-,koshvu K-.kovc, naj.skrenejSo zahvalo, kakor ni in ne more biti po godil. Prav mogoče je, da ravno od socijalistov izide prvi udarec proti Bonomiju. Demokratska desnica se kaže vodno bolj nasprotna Bonomiju. 2e v začetku predbožičnega zasedanja so demokratje vseh struj bili pripravljeni, da vržejo Bonomija. ali tedaj jc z ozirom na izredno težavni notranji položaj posredoval Giolitti in tako rešil življenje Bonomijevi vladi. Giolitti sam je sicer že prispel v Rim. ali doslej se še ni posrečilo niko- kajti on se je bil v največji meri zanimal za razmere 1'rekmurja in za njega proovit. Govoru je sledilo spložno odobravanje vseh zborovalcev. Po nastopu Se par drugih govornikov sta gg. Brumen in Ceh. trgovca iz Murske Sobote, naglašala. zlasti velikanski pomen gradnje ormoške železnice. Po končani debati so bili izvoljeni sledeči zastopniki občin v priprav, odbor in sicer: Cigut Ivan z Beltinc, predsednik; Mančcč Martin iz Oančan. pjiiprcdsed-nik: LipoS JanoS iz Beltinc, blagajnik; Forian Martin iz Bralne. nnmes*"ik; zemljorailniške stranke Jovan Jovan.j- iucijonarne v.ade, da sta preporod in vid v zakonodajnem odboru zahteval, konsolidacija Madžarske mogoča sada naj ta v ustavno predpisanem roku m0 na oktobrskega (t. j. Ka-dveh mesecev izdela zakonsko predla- roiyjCVega) programa. — Z oživitvij-i go o administrativni razdelitvi 'lržavc mur, 'zvedeti njegovega mnenja. Le, ... . . „ , . . ., „ njegovi ožu pristaši izjavliajo odkrito.: Kralj Vekoslav iz Beltinc, tajnik: Neu-da je izorememba v vladi nujno po- bauer, namestnik; OJbormki: Balašič, trebna. Tudi demokratom namreč nijTemlin. Zviže Ivan iz dančan. Barabanč no godu premoč ljudske stranke, in (Štefan. Lipovci; Mlinaric Matija, Lipovci; prav posebno se šteje v zlo obema «pi-' l egan Štefan. Bratonci; Koren Martin, idjevskima* ministroma Mauriju in! Bankovci; Režonja, župan iz Rankovc; Rodinoju. da sta kot ministra i tal i jan- j Ti vodar Jože. trgovec iz Tuniišča; Praske državo, s katero Vatikan nočeivec Štefan, Turnišče: Paal Ivan. Lipa; imeti nikakih stikov, šla izražat v Va- '"S PcVr. L!nn: Zonec Jože. O Iranci; tikan svoto sožnlje ob papeževi smrti. Zadravee Jože, Odranei; Franc Čeh. M. Skrajna nacijonalistiška desnica, to so liberabi, nacijonalci in fašisti, jc Soliota; Brumen, M. Sobota; Balažič St. iz Beltinc, za delegata. na oblasti. Ta zahteva je baje — tako poroča »Obzor* — vzbudila v centralističnih demokratskih in radikalskil, krogih veliko zadovoljstvo, ker jo smatrajo kot dokaz, da bodo zemljo-radniki glasovali za administrativno razdelitev po vladnem predlogu in na ta način zagotovili vladi potrebno večino. »Obzor* in «Jutarn;i List* naii;i-data zato zomljorndniko in jim prerokujeta. da bo iio brezobzirnem izvajanju demokratsko - radikalskoga centralizma najbolj trjiela ravno zemljo-ra-lniška stranka v Srbiji. -f Kaj pa sedaj? V globoki nacijonalni užaljenosti je zadnjič vzdihnil »Slovenec*, ko je zvedel, da je določil demokratski klub med drugimi poslanci tudi r.oslanca dr. Kukovca. da stopi v zvezo z vojvodinskimi Nemci, da se informira o tijiii z; tevah in težnja... — To je bilo t .eščiue enomesečni dopust, da li oriomore od svoje bolezni. • Windiscbgr3tzi v avdijencl pri tralju. Iz Beograda jioročajo, da sta ie mudila pretekli teden v Beogradu .iba knez\ VVindischgriltz, ki sta naša državljana, torej blejski in konjiški. Zaprosila sta ob tej priliki za avdijcn-JO pri kralju, ki jima je bila tudi dovoljena. 27. januarja ju je sprejel kralj «r privatni avdijenci in se razgovarjal f njima dalje časa. • Iz carinke službe. Just Piščanec, glavni carinski revizor v pokoju je po »tavijen za carinskega posrednika pri carinarnici v Ljubljani, Vladimir Lokar pri carinarnici v Rakeku in Nikifor P i-i j a k o v i 6, bivši carinski revizor za carinskega posrednika pri carinarnici v Mariboru. • Razpis docentskega mesta. Na pod egi sklepa filozofske fakultete v Beogradu z dne 18. januarja je razpisano jiesto docenta za zoolugijo. Prijave sprejema dekanat fUozofske fakultete t Beo-tradu do všfevši 20. februarja. • Prenos kosti narodnega mučenika. tz Mostarja poročajo: Pripravljalni odbor za |>renos kosti narodnega mučenika, mostarskega novinarja in urednika Riste RaJuloviča, je priredil vse potrebno, da se izvrši [ircnos iz Arada v Mostar že tekom prihodnjega meseca. Rista Raduloviča so kot odločnega in neustrašenega narodnega delavca v eapuščeni Hercegovini Avstrijci zaprli fakoj v začetku svetovne vojne in ga Internirali v Aradu. V strašnih arad-skih kaze.natah je podlegel Radulovič Juševnim in telesnim mukam. Prenos ostankov v Mostar se izvrši z velikinr svečanostmi; ostanki se polože v časten grob pred mostarsko pravoslavno cerkvijo, da vsaj s tem narod jiokaže svojo hvaležnost idealnemu narodnemu nrvoboritelju. • Narodna trdnjava Postojna r.I padla. Pod tem naslovom nam po <>*i;o iz Postojne 31. jan.: Včeraj ja imel novo izvoljeni občinski odbor svojo prvo sejo, na kateri se je konstituiral. 7a župana je bil izvoljen g. Fran Ku'.!n, za podžupana pa g. Josip Dovgan. Prvo svojo sejo je porabil novi občinski odbor, da te sni-festira svojo narodno zavedu 'S*. •;?")^ias-no je sprejel izjavo, ki protestira pioti zlobni pisavi laških listov, kater' »o »jc-rabili volilne spore niid 1'ostojnčani in breka zaupnico slovenskim poslancem v Rimu zlasti pa posl. Josipu I avreiifiču. Resolucija obč. cvjia j« pjj-sodi uapta-vila najlepši utis t^r itnid.i upanj-t, da ostane Postojna kar je biU — narodna trdnjava. • Iz Postojne nam poročajo: Poslanec Josip Lavreneič, bivši dolgoletni postojnski župan, ki je bil pri zadnjih loiitvah zopet izvoljen v občinski o Ibor, *e je temu svojemu mestu odpovedil ker je preobložen s posli svojega parlamentarnega aw 'nta. • Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Josip Nabernik. magistralni podurml-nik v pok. Pogreb ho danes ob pol 16. uri iz deželne bolnice. V Kranju je umrl trgovec in posestnik g. Hajko Marenčič, na Jesenicah ga. Frnnia Sterger, soproga višjega šolskega svetnika in v Ljubljani trgovec g. Emil Krajee. brat dr. Knrca, zdravstvenega šefa za Slovenijo. Blag jim spomin! • Novi davki v Ljubljani. Kakor ču-iemo se bo občinski svet v eni prihodnjih sej bavil s predlogom o uvedbi dveh novih oMinskih davkov: davka na po-trošek v gostilnah in kavarnah ter davka na ne^a-Hnne nareele. GostilničarsKi in kavarniški davek je nameravan tako, da plačujejo gostje v gostilnah, kadar potrošijo več nego 30 K 10% od računa, v kavarnah bi znašal davek za vsakega gos*a za p~trošek od 22. ure naprej po 1 krono, v zimskem času pa ob nedeljah in praznikih že od 13. ure .lnprei. Davek na nezazidane parcele bi wašal letno pol odstotka n'ih">vf» t>o m vratnih izvedencih ugotovljene cenilne vrednosti. Pri prolaji parcel se ta davek zviša ia 1%, ako novi lastnik ne prične s stavbo tekom prihodnjega koledarskega leta odnosno na po preteku dveh let. Novi davčni predlogi se nahajajo sedaj v Sttil'"! v okteku obJins'-n-M sve'a. • Zdravstveno stanje Ljub'.ian«. V teku od 22. — 28. januarja je bilo v L;ub-1'ani rojen'h 30 otrok in sieer 18 moških in 12 ženskih, umrlo pa je 33 oseb in sicer 15 moških in 18 žensk. Vzrok smrti: 1 slučaj življenske slabosti. 3 jetike, 2 pljučnice, 1 možganske kapi, 2 srčne h:-be, 2 slučaja raka in 20 slučaiev drue-ih naravnih smrtnih vzrokov. 01 nalezljivih bolezni je naznanjen 1 slučaj škTinti ce. 1 griže in 5 slučajev ošpice. • Zdravstveno stanje v Zagrebu. V tednu od 21. do 28. m. m. je umrlo v Zagrebu 51 ljudi, od tega za ppučnico (večinoma ko posledica »španske«) 15, za Jetiko 10. za oslabelostjo, vnetjem možganskih open in vnetje trebušne mrene po 8. ostali na raznih drncih bole7nih. med njimi eden vsled samomora Poleg tega je bilo 8 mrtvorojenih. Na nalezljivih holcmh .je biln bolnih- na pegastem legarjn 13, na trebušnem legarju 14. na griži 20, na ošpicah 10 in na škrlatinki 68. • Španska bolezen, katere val je zajel tudi že naše kraje, se zlasti na Dunaju Siri z veliko naglico. Prijavljenih je namreč nad 2500 slučajev. Mestna občina je zaprla 15 šol. v katerih ie obolela četrtina gojencev. K sreči ni zaznamovar ti težkih slučajev- • .Taboriščna uprava v Strntšihi je 81. januarja prenehala poslovati.* * Iz tležele »varnosti*. V pondeljek zvečer je vdrla v hišo družine Maračič v Novakih pri Pazinu v Istri tolpa oboroženih razbojnikov, ki so domačega gospodarja ubili na mestu, njegovega nečaka pa tako težko poškodovali, da je utrni za ranami. Roparji so nato ukradli iz omare 7000 lir in vso obleko in izginili v temno noč. • Nezgode. Helena Starič, žena pekov-skega mojstra v Florjanaki ulici v Ljubljani, je doma tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. — Andreju Omoti, mrliškemu čuvaju v Ljubljani, je obtičala mala koščica v grlu in zlezla končno v čreva, vsled česar se je Omota moral podati v bolnico. * Stekel pes? Včeraj popoldne je na Resljevi cesti v Ljubljani popadcl sred-nje velik črn pe«. ki je Imel znake stok-line, tehnika Josipa Jermola in ga vgnz-nU v levo nogo pod kolenom. Po nasvetu ipspckcijsUega zdravnika v bolnic m ljubljanskega mestnega fizika bo Jermol iiajbrže v sv,ho i e odposlan v Pasteurjev zavod v Zagreb. _ ' V ZNAMENJU ALKOHOLA IN LJUBOSUMNOSTI. V torek zvečer le v St. Vidu pri Stični ruski begunec Karel Sapirov v prepiru šestkrat s samokresom ustrehl uaPoscst-nika ln usnjarskega m01stra Tomaža Gantarja in ga smrtuo-nevarno poškodoval. Gantar se bori sedaj v Iluhliansb deželni bolnici s smrtjo. Tragični dogodek se je razvil sledeče: Sapirov, ki se bavi s krošnjarstvom, je v torek zvečer povabil na svoj dom večjo družbo in lo dobro pogostil. Manjkalo ni ne pijače, ne jedače. Svlralaje tudi godba in zraven so plesali, da le bilo veselje. Zabave se je udeležil med drugimi tudi posestnik Tomaž Gantar iz 5>t. Vida pri Stični. Ko le bila družba ze omamljena od preveč zavžitega alkohola, se je seveda razvil običajni prepir, povod pa so bie ženske, ki so prestrašene takoj pobegnile. Končno sta ostala v sob. samo najhujša si nasprotnika: Sapirov In Gantar. Preiskava bo šele dognala, kak nastop sta imela pri tej priliki in zakaj je pravzaprav sledil tragični dogodek. Sapirov ie namreč med prepirom šestkrat zaporedoma ustrelil na Gantarja, ki ie bil trikrat zadet v glavo, enkrat v prsa in dvakrat v roke. Težko ranjen se Je Gantar zgrudi! na tla, Sapirov pa je pobegnil v noč. Sosedje so slišali strele in pridrveli takoi na kraj nesreče, kjer so našli Gantarja v mlaki krvi sredi sobe. Bil je v nezavesti. Domači zdravnik !e ranjenca za silo obvezal In ga dal nato takoj prepeljati v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je opasno, venoar pa nI Izmučeno, da mu bo mogoče ohraniti življenje, posebno, ker rane na glavi niso smrtno-nevarne. Včeraj zvečer ie b Gantar še pri življenju In se Je počutil celo še dosti dobro. tz latinščine lahko prestopil v pet! rarred realne ali celo — po Izpitu iz grščine — tudi v peti razred humanistične gimnazije; za tako preustrojitev govore važni gospodarski In socialni razlogi: tam pa, kjer takih meščanskih šol nimajo, naj iih ustanove (v Srbiji!). Za predlog viš. Sol. nadz. Westra le glasovalo 30 zborovalcev, ta predlog s. referenta Jerana 29. Točka 2. se ie sprejela soglasno s sledečim besedilom: med ravnateljstvi in prosvetnim ministrstvom bodi vmesna šolska oblast z določenim delokrogom. Pri 3. točki le stavil g. referent sledeči predlog: V Glavni Prosvetni Savet naj pošlje vsaka pokrajinska učna oblast po enega zastopnika, vsaka sekcija profesorskega društva pa kot olicialnega zastopnika svojega predsednika in poleg njega še enega zastopnika. Gospodarstvo • NOVA VELEBANKA. Koorosctjii ^vje Avatro-ogrske mo-vensko Unlonbanke v enotni zavod, kl se ^^ ki 80 uujtuina naših državljanov, ima zvati «Slavenska Unionbanka». pa M „ahajajo na ozemlju držav, ki niso M. • ».__J A in f i/*nr mlftH 79. i i •______A ..»t »> ..»m o nftrvL Slavenska banka d. d. le sicer mlad zavod, ali pokazal Je posebno v zadnjih dveh letih veliko ekspanzijo. Ustanovil Je podružnice skoro v vseh pokrajinah naše države tcr si pridobil alilirane zavode ne le v Budimpešti in na Dunaju, ampak tudi v Severni ln Južni Ameriki. Solidne direktne denarne zveze z Ameriko so za naše narodno gospodarstvo posebnega enega zastopnika. pomena, ker omogočajo sistematičen do Sekcija Ljubljana pošlje v Savet dva .US0Si0vansk!h prihrankov domačemu zastopnika kot tolmača zgoraj navedenih, ospo(jarstvu. Sjavenska banka Je sodc-vseh predlogov, ln sicer ravnatelja dr. J. . , , ustanovitvi raznih industrijskih Pipcnbacherja za VVestrov in prof. Jera- j . UJ pa Hrvatskem ,er vodi dela pri na za njegov lastni predlog. Občni zbor, . netroleisklh vrelcev v naši do- • - , c„ cnr.i.i l 'Skani» PCtrolejskih vrelcev v naši do- je predlog soglasno sprejel. movini Nato so se obravnavale še razne točke j f____ načrta: redi za ocenjevanje napredka; ' Jugoslovenska Unionbanka. prej Marl- naerta: reui za ocenjevan e napreza;,, --■»----, . k,.,i,, i™-, tirer dolžnost razrednika, da hospitira v ,vo- ^mp a bank Ima , er^čez jem razredu (v medsebojnem sporaz umu); ponavljalni Izpiti naj se vrše od 5. do 10. septembra; šolsko leto naj se prične dne II. septembra in sklene na Vidov dan (28. junija); učenci z dvema ali več nezadostnimi redi naj ne napre- 50 let preteklosti za seboj ter si Je stekla glas odličnega zavoda, vendar je imela do razpada Avstrije povsem provincijakn značaj. Se-le v zadnjem času se ie začela krepko razvijati. Povišala Je svoi kapital na 30 milijonov ter razpolago z zelo ail vcc nezauoMimiii icui naj ne napre- — - ., .. . dujejo, z enim nezadostnim pa dobe po-, *rePko zal°8° hrani.nih vlog. navljalni izpiti (tudi iz veščin). Končno so se sprejeli važni sklepi glede III. kongresa profesorskega društva, ki bo letos meseca avgusta v Ljubljani. Stara resnica Je, da ustvarjajoče delo potrebuje sotrudništva kapitala. Industrija, obrt, trgovina se morejo razvijati v današnjem ustroju človeške družbe le tedaj, ako jim dobro organizirano in solid-ino bankovništvo stalno privaja denarna Borza | sredstva ter urejuje in izravnava kom- Zagreb, devize: Berlin 152 - 15S50, P^irane rncdscbolne finančne odnošaje Budimpešta 46.50 - 47.50, Dunaj 3.60 - j kaP''a om in ^ifn I eosnoda ' 3.65, Bukarešta 225. Rim 1400 - 1420. SfedStV° " £ IZ™ n ? j .on- ,oor vt ii.i skega razvoja so v našem narodnem tn ^ndon. '3ft'.r ^.Ni^orlc kabel ' ' . važe_ pa tuJI kori_ SLOVENSKI PROFESORJI IN NAČRT SREDNJEŠOLSKEGA ZAKONA. Včeraj se Je vršil izredni občni zbor profesorskega društva — sekcije Ljubljana. Posvetovanje se je sukalo v prvi vrsti okoli novega načrta za srednje šole. Dasi so posamezni pododbori že podali svoje mnenje o načrtu, se je vendar — zlasti na zahtevo ccijskega pododbora — sklical Izredni občni zbor, da tudi sekcij.i kot taka zavzame stališče. Glavni referent odbora Je bil prof. Fr. Jeran, ki je na podlagi doposlanih mnenj posameznih učit. zborov predložil pred vsem te-le tri točke kot najvažnejše v pretres: 1.) stališče sekcije napram enotni nižji srednji šoii, 2.) potreba vmesne šolske oblasti med ravnateljstvi in prosvetnim ministrstvom, 3.) uzakonitev sestave in delokroga Glavnega Prosvetnega Saveta. Glede prve točke so bila tri mnenja: nekaj zborovalcev (gg. viš. šol. nadz. dr. L. P o 1J a n e c, prof. dr. Fr. S t u r m) je bilo za sprejetje bolj ali manj nespremenjenega načrta z utemeljevanjem, da to zahteva narodno edinstvo in pa ozir na mladino, češ da je sedaj duševno preobložena. Drug! (pred vsem g. referent) so predlagali: vse sedanje nehuma-nistične srednje šole (realke in realne gimnazije) naj se preustroje, kakor zahteva načrt (nai imajo torej skupen nižji tečaj, že itak malo število humanističnih gimnazij pa naj se ohrani v sedanji obliki. Tretja skupina zborovalcev pa je sledila predlogu višjega šol. nadz. Jos. \V e s t r a: sedanji srednješolski tipi naj ostanejo; naše sedanje meščanske šole pa naj dobe značaj nepopolne srednje šole (t. j. značaj v načrtu predlagane enotne nižje srednje šole). Utemeljeval Je svoj predlog z raznih vidikov: treba ie ohraniti, kar je dobrega; naš narod je s sedanjimi tipi zadovoljen, ker so se obnesli; novi tip pa ni še nikjer preizkušen, in preizkus naj bi se najprej napravil samo na enem zavodu: tudi Cehi so ohranili humanitarne gimnazije (60), re-a'ne gimnazije (105), reformne realne gimnazije (33), realke (80), liceje (22). v odstotkih približno isto razmerje kot pri nas; naši bratje Srbi sami so bili 1. 1908. sprejeli zakon, ki Je poznal humanitarno gimnazijo, realno gimnazijo in realko, in samo nesrečne pri'ike strašne desetletne vojne so preprečile naravni razvoj njih srednjega šolstva; seveda bi morala preustrojitev naših meščanskih šol biti taka, da bi nadarien učenec no dodatnem izpitu 309, ček 302.50 — 303.50, Pariz 2530 — 2540, Praga 591 — 5!I3.50, S. f, n 108. Švica 5950 — 6000, valute: dolar 301.50 — 302.50, avstrijske krone 4.50, rublji 20 — 26, napolcoui 1050, marke 155 — 156.50, lcji 218 — 220. Banka za Primorje 780l Trg. obrtna banka 285 — 287. Ilrv eskpmptna banka 777 — 780. Brodska banka 382 — 390. Jadranska banka 1100 — 1150. Jugoslovenska banka 490 — 495. Ljub. kreditna banka 910 — 925. Slavenska banka 500 — 503. PraStediona 5300 — 5380. Rečka pučka banka 450 — 460. Slov. eskomptna banka — 615 — 640. Srpska banka 720 — 730. Eksploatacija drva — Goranin 625 — 640. -v (Jutm.m 1580 — 1625. -v Narodna šumska industrija 580 Našička industrija drva 490. Slavonija 690 — 695. ^ Lmbrov. paroplovna družba — Ljub. strojne tovarne in livarne — Trbov. premogokopna družba — Beograd, valute: dolar 75. marke S8. avstrijske krone 1.20, leji 55.50. n.ipoleo-iii 270, devize: London 327.50. Pariz 532, Ženeva 1475, Praga 148. Dunaj 0.92. Berlin 38, Milan 352, Budimpešta 11.70. P- —. 'o vi?"- HivPn — 2sane 0.08. Dunaj, devize: Zagreb 27.73 - 27.77. Beograd 110.40 — 110.60, Berlin 42.97 — ""3, Br"irn-^tn 1«.0«S _ in.n, T?'ikn-rešt —, London 873.40 — 373.60, Milan 399.90 - 400.10. Newyork 87.48 - 87.52. Pariz 725.80 — 72C.50. Praga 166.47 — 166. 53, Sofija 58.95 — 59.05, Varšava 2.64 — 2.66, Curih 1699.75 — 1700.2* val ti te: rlolar 8^.23 — 86.27. levi _. maike 43.07 — 43.13. funti 369.90 -370.10, fran. franki 720.80 — 721.20. lire 397.90 — 398.10, dinar 109.90 — 11010. poljske marke 2.60 — 2.62. leii 64.85 -54.45. rnM'i —. švicarski franki 1679.75 — 168025. češke krone 166.22 — 166.38, -e- 'ž. ' rane 13.10 — 13.13. Berlin, devize: Rim 9^1.65 — 935.65 London 872.60 — 871.40, Newvork 203.79 — 201.21, Pariz 1693.30 — 1696.70. Švica 3976 — 3984. Dunaj 6.73 — 6.77. Pra ga 390.60 — 391.40. Bndimpešta 30.06 — 30.14. «= Cene živini v Italiji V Piacenzi so bile dne 24. januarja sledeče cene: voli pitani za klanje I. kakovosti 470 — 510. n. kakovosti 390 — 450, ITI. kakovoeti 310 — 350. krave 275 — 400, biki 450 — '.00 lir za 100 kg live teže. — V Milanu so bile istega dne sledeče cene za mlado živino: I. vrste 9.30. n. vrste 8.20. in. vrste 7J55 lire za 1 kg žive vage (Služ !>ene cene trgovinske komore in poljedelskega sveta). državnem življenju važen, pa tudi kori sten faktor dokler se zavedajo, da smejo biti le sredstvo gospodarske politike, nikdar pa gospodarice politike. Fuzija Slavenske banke in Jugosloven-ske Unionbanke v nov velik zavod z 200 milijoni kapitala je z več vidikov pomembna. Predvsem nam predstavlja zavesten in velikopotezen početek sistematičnega gospodarskega sodelovania Slovencev in Hrvatov, katerim se v kratkem pridružijo tudi predstaviteljl srbskega gospodarstva. Kakor je delo za kulturno vzajemnost neobhodno za ojačanje našega narodnega jedinstva, ravnotako bodo šele realne gospodarske zveze ustvarile ono amalgamacijo naših treh plemen, biez katere je dovršenje naše nacijonalne in državne konsolidacije nemogoče. V novem zavodu nai bi se srečno združila slovenska organizacijska sposobnost In ekspanzivnost slovenskega prihranka s širokimi možnostmi gospodarskega razvoja na Hrvatskem in v ostalih jugoslovanskih pokrajinah. Slavenska Union banka Je strogo nacljonalen zavod in radi se vdajamo nadl, da se bo pri svojem delu zavedala velikih naiog, kl so Ji v tem oziru postavljene. Izvršena fuzija Je Interesanten pojav tudi z vidika konccntracije gospodarskih sil. Prva leta naše mlade države pomc-njajo tudi na polju denarništva dobo nadlega ustanavljanja. Število denarnih zavodov in zlasti bank je naraščalo tako, da je postajala opasnost gospodarske razcepljenosti vedno očitnejša. Zdi se, da pričenja še o pravem času potreben pre-okret. Podoben pojav vidimo na Češkem. Nauki starih gospodarskih enot, kakršna je n. pr. Anglija, se zopet vedno bolj uve-javljajo. Gospodarska koncentracija, kateri morajo seveda biti postavljene gotove granlce, je neobhodno potrebna, ako hočemo zmanjšati stroške naše produkcije ter povečati nje gospodarski clekt. Novi bančni zavod prične takoj poslovati ter bo imel tri centre. Beograd, Za-g.eb in Ljubljano, tako tudi na zunaj po-vdarjajoč svojo nalogo, združiti Hrvate, Srbe in Slovencc kot enakopravne faktorje k pledonosnemu gospodarskemu delu. uaslodnice bivSe Avstro-ogrske, popišejo in žigosajo do 30. aprila 1922. pri kr. konzulatih. Raditega naj oaši državljani, ki posedujejo take obveznice, le-t« prezentirajo do tega roka na žigosanje, ker se na prošnje, vložene po preteklem roku ne bo oziralo. Interesenti morajo ob priliki predložitve obveznic kr. konzulatu dokazati i verodostojnimi dokazili stn ivi obveznic in naše državljanstvo. - 401etnlea Kmetske posojilnice na Vrhniki. Na Vrhuiki praznuje Kmetska posojilnica svojo 401etnico. Leta 1881., ko je še vel nemški duh po Kranjskem in ko je zadružništvo še spalo, so 6fc zbrali na Vrhniki navdušeni narodnjaki in ustanovili zadrugo pod firmo: »Kmet-ska posojlnica vrhniške okolice na Vrhuiki*. Suiuter je bil, da napelje ljudstvo k varčevanju in da pomaga revnejšim slojem do jKitrebnega kredita. Zaradi pomanjkanja denarja in nezaupanja ljudstva je bilo prva leta posojiluiško delo vanje zelo otežkočeno. Leta 1882 so znašale vloge samo 38.741.54 kron potem pa je šlo z vlogami stopnjevaje vedno višje, tako da izkazuje letošnja bilanca vlog 11,000.000 kron. Posojilnica — vsled stroge previdnosti svojih funkcionarjev — ne izkazuje v celi dolgi dobi nikakib izgub in si je s pridnim in varčnim gospodarstvom pridobila rezerve, katere nudijo vlagateljem popolno varnost za njib vloge. Posojilnica je izdala vsako leto precejšnje vsote za dobrodelne namene, tako lansko leto 14.000 kron. Vojnegs posojila je imel zavod 46.000 kron, katerega je pa pravočasno prodal. Prvi predsednik je bil do svoje smrti leta 1891. g. Fran Kotnik, naprej pa predseduje zadrugi g. Josip Lenarčič. Nevenljive zasluge za zavod si je pridobil pokojni član ravnateljstva g. Ivan Gruden. = Prevoz (tranzit) tobaka skozi našo državo. Po odloku upravnega odbora Sa* inostojne monopolske upravo je prepove-lan tranzit tobaka skozi našo državo tudi za vse tekoče leto 1922. Vendar pa bo finančni minister v poedinih izjemnih slučajih dovoljeval tranzit tobaka poč Iiogojem, da je naša Monopolna uprava lovolino oskrbljena s tobakom. Prošnja /a tak tranzit je pravočasno predložiti upravi drž. monopolov v Beogradu in v •stih navesti vsoto in količino tobaka, zemljo porekla in zemljo destinacije, vstopno in izstopno obmejno carinarnico. Uprava drž. monopolov bo o eventualni _ 1.1. nl.fA^tllo rinnArnlnn direkciio «= Fuzija Siavenske banke d. d., Zagreb s Jugoslovansko Uniou-banko, Prejeli smo sledeči komunike: Ljubljana l. februarja. Danos so bila pogajanja e.ed zastopniki Slavenske banke d. d. v Zagrebu in Jugoslovansko Union-banko v Beogradu radi fuzije obeh zavodov zaključena. Sklenjena je fuzija obeh zavo-lov v cSlavensko Union-banko« s sedečem v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Delniški kapital bo znašal 200 milijonov kron, medtem ko je imela dosedaj Slavenska banka 100 in Jugoslovanska Uni-m-banka 30 milijonov kron kapitala. Predsedstvo upravnega sveta prevzame g. Janko Zimmermann. predsedr.ik Slavenske banke d. d. v Zagrebu, generalno ravnateljstvo pa g. Avgust Praprotnik ravnatelj Jugoslovanske Union-banke. odobritvi obvestila" Generalno direkcija carin, ki bo za vsak posamezni slučaj izdala dotičnim carinarnicam potrebna navodila in predpisala pogoje glode carinskega nadzorstva. ■= Dobava Jermenov. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje za dan 2. marca ofertalno licitacijo glede dobave jermenov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubi ;ani na vpogled. = Za mednarodno razstavo knjig, ki se bo vršila v Firenci, daje udeležencem to-radovtie informacije vodja kr. italijanske delegacije v Ljubljani. = Madžarske železniške Investicije, tz Budimpešte poročajo, da bodo madžarske državne železnice investirale letos 4 milijarde kron. Največji del te vsot« se bo uporabil za nabavo novih vagonov. = Podružnica velike berlinske banko v Pragi. »Prager Tagblatt* javlja, da ua merava znana bcilinska Mene UsMir-: va velebanka otvoriti v kratkem ▼ Pragi svojo podružnico. = Naraščanje češkoslovaške krone in Madžarska. Iz Budimpešte poročajo, da je naraščan:e češkoslovaške krone doverl!" bulimpeštanske trgovce, zlasti trgovce s tekstilnim blagom, v zelo kritičen položaj. ker dolgujejo ti češkoslovaškim tvrd-kam še iz lanskega leta ogromne vsot-Trgovstvo namerava organizirati nakupovati« blaga v Nemčiji, ako naraščanje češkoslovaške krone ne preneha = Promet bankovcev v Belgiji. Po zadnjem izkazu Belgijske narodne banke zna-■a množina bankovcev v prometu 6 milijard 313 milijonov in 721 tisoč belgijskih frankov: kovinska podlaga je znašala 327,549.000 belgijskih frankov. = Filijalke ruske državne banke. Po vesteh iz Moskve bo osnovala ruska državna banka tekom tega leta 8 filijalk. in sicer 5 v evropski Rusiji, dve ▼ Sibiriji in eno ▼ Ukrajini. Odgovorni urednik Vit. F. Jelene Lastnik in Izdajatflj Konzorcij »Jutra» Ljublsns, 1. februarji 1922 Vremensko poročilo Ljubljana 306 m n d morjem Knj , opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine , -mm Ljubljana . ' Liub'jaoa . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . l>raga . . Inomost. . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 722 7 726-0 730 5 749-1 749 5 7508 7541 0-8 87 0-o 1-0 40 o-o 0-3 brezvetra ser. tih. „ brezvetra ing. »ib. Wf. zapad breivetrm tntt oblačno megla »neg te4 obl oblačno dež 84-6 ; 800 40 6« 2-0 Vsi sis cSelo, da rešimo brate Sv Ljubljani barometer vaji, ••«».- Solnce vzhaja oh 7*29, zahaja ob 17-03, «*•»•(• 4» 90 bradi 01». 8*—, naklk uditi«|ik S bntiS I Okb — Trgovk! g9inl, dapl*eni>|«. u-fmmlčmtm* *• tO b«<4 S Olik. mtlk naa«l]n|lti S Un« 9 01». — Pltf n rapra). ILaMe tud » ■ ' MaAak.) Na «pr«»«ni» m ads«««rla la, alia la nerataniu prtlotana tmmkt n ed^cror. «=» ttSeni 14» do ie letne deklico, ki jfi došli ii Amerike in rovari angleški, k dvema dečkoma, 7 in fi let. Dobra plača Id vsa oskrba v brBi. Potne stroške povrnem. Ponudbe na: Ivan Krainer, posestnik in trgovec z vinom. Št. Peter ob 8t. Gori. 236 Korospondont, zvežbina, zanesljiva ter sa-aostojua moč, spreten strojepisec in stenograf, se pod agodnimi pogoji takoj spre ime pri večjem tovarniškem podjetja v Ljubljani. Absolventi slo--, trgovske šole s daljšo prakso imajo prednost. Po-acdlie je poslati na upravo »Jutra« pod šifro: »Kore-spondent 350». 197 nost imajo absolventinje slovenske trgovske čole. Po-uudbe je poslati na upravo »Jutra« pod šifro: »Samostojna pisarniška moč 20u«. Stanovanje zastonj. Kutera boljša stranka v Ere-dini mesta bi hotela raaie-ujati stanovanje z dvema so-l>a:nain pritiklma ni zeu:ikim r Mostah. Stanovanje je lepo in suho, ua razpolago lep vrt Ugodno za 1 ubiteije narave. Več v trgovini Fon, Stari trg 6. 250 KoatorUtiaJa, 198 samostojna slovenska in nemška koreapondentiuja, izurjena strojepiska in stenogr.i-Snja, se takoj pod ugo nimi pogoji sprejme sa tovarniško podjetje v Lju! Ijaui. l'red- Sobo išče mlajši gospod pri boljši rod-liini, z električno razsvetljavo, po možnosti z uporabo kopalnice , ima dovol.eiije stanovanjskega urada. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Boljša rodbina«. 2o2 Trgovina, 213 V najem se odda že čez 30 let tiara trgovina mešane ■troke » prometnem kraju na Dolenjske ti ob železnici, ki ie popolnoma na aovo opremljena 1'oDudlte pod «št. 415« poštcoležeče Breiiee ol) Sari ttdem majhen lokal v sredini mesta proti dohri nagradi. Naslov pod »Nagrada« na upravo »Jutra«. NeicaJ vagonov sladkega, gorskega, stisnje nega sena ima naprodaj Ludvik Modic, Bloška polica pri Rakeka. Istotam se ptodasia tudi dva zelo dobra, cisto krvna istrilanska braka in en pes čuvaj. 2 8nha okova drva čreslovraa in kostanjev les se kupijo. Ponudbe: I. Jugoslovanska posredovalnica za les, Maribor. i63 Lovski pa«, 263 prepeličar, V/, leta star, bele pšeuične barve, isboren nos še ne popolnoma izučen, se proda. PoizvtS se: »Strela«, anončna pisarna Novo mesto. Zveza industrij cev aa slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje mesto konceptnega uradnika (pravnika) ? svojem tajništvu za takojšen vstop. — Pismene ponudbe s eurriculum vitae, zlasti z navedbo absolviranih pravnih študij, naj se vpošljejo Zvezi industrijcev v Ljubljani. Zabave SOKOL I. V LJUBLJANI opozarja članstvo in njemu naklonjeno občinstvo na svoj ples, ki se vrši dne 4. t. m. v dvorani Filliarmonlčne družbe, Kongresni trg. Ne zamudite prijetnega večera! — Zdravo! VALČKOV VEČER priredi šentjakobsko napredno društvo v Ljubljani v soboto dne 4. februarja ob 8. zvečer v prid svoji knjižnici, gledališkemu odru in pevskemu odseku v kazinski dvorani. Vstopnina 7 Pfn v trgovini Sterk na Starem trgu In v šentjakobski napredni knilžnlcl. KOLO JUGOSLOVANSKIH SESTER priredi za lzpremembo predpustnih veselic v nedeljo dne 5. februarja ob 3. uri popoldne Javno tombolo s predavanjem v društveni sobi šentjakobskega naprednega društva. Tablice po 1 Din se dobe v predprodaji v Kolov! pisarni, šolski drevored 2/II. PREDPUSTNA VESELICA S. K. »JADRAN«. Kdor se hoče neprisiljeno zabavati, naj poseti »Veliko predpnstno vese-lico«, katero priredi S. K. »Jadran« v Ljubljani v vseh prostorih Mestnega doma danes dne 2. februarja ob osmih zvečer. CVETLIČNA REDUTA. Udruženle ju-goslovenske akademske omladine iz Prl-morja in S. K. »Primorje« priredita s sodelovanjem »Kluba Primork« v soboto dne 4. februarja v gornjih prostorih Na-rodnega doma »Cvetlično reduto«, pri kateri igra godba dravske divizije. Program raznovrsten: bitka s koriandoli In serpentinami; glavna točka »Prorokovanje pustne noči«. V veliki dvorani ples. Dostojne maske dobrodošle! Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Začetek ob 20. uri. »SOKOLSKO DRUŠTVO* V ŠKOFJI, LOKI priredi v nedeljo dne 5. februarja' ob 20. uri v svojem Sokolskem domu plesni venček. Sodeluje godba Dravske divizije. Vstopnina za člane 5 Din, za nečlane 8 Din. Vabimo vse prijatelje Sokol-stva. Zdravol — Odbor. Za dnense uporab* ni S. ir> 1*. rm fu od II. de 18. we iščem sobo. Edini pogoj popolen mir, ne drago postranska stvar. — Pogodbe pod ,J«plt" oa An- av. Drago Beseljak in drag, Ljab-lians. Sodna ulica b. 256 Dr. Pavel Avramovič M fe vrnil In ordinira zopet redno od 9.—li. dopoldne in otf 2.-4. popoldne, Ljubljana, Stari trg St 30. 240 Samostojen korespondent za slovenščino z večletno prakso, se išče za takojšnji ali poznejši nastop. Prednost imajo oni, ki so vešči v knjigovodstvu in obvladajo srbo-hrvaščino Ponudbe s prepisom spričeval ter navedbo referenc na -tet Parno veležganjarno Robert Diebl, Celje (Slovenija). iniiiniiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiinimmiiimi aobeotai ftkriljevec, najboljše sredstvo Mdaajoatt aa pokrivanj« •treh ta obloftoajo aidov. Tovarna -v Kaplovou (Hrvatska). Glavno »aatopstvo sa Slovenije: « Fran Hočevar, Moste, p. Žirovnica (Borenisfco). Stavbeniki, podjetniki, pokrivati U val ki bo6ete imeti dobro po- H krito »treh©, aigarao proti datjn, teit, oaoga, pokara la viharja, r* sahtavajto oforto. 44 £ diuujLrijjuu »»»nT7iiTixnxT7imxxxiTiT: nxxrcrrnx^ L. Mikuš Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatell dežnikov! Ha drobno! Ha debelo I j Zalog«, sprehajalnih, palic.; 2107 Popravila točno in solidno I Puškama v Kranju, r. z. r o. z., naznanja tužno vest, da je preminul danes za njo ▼elezaslužni upravni svetnik, gospod Rajko Marenčič trgovec, posestnik Itd. Pogreb blagega pokojnika se vrši dne 2. februarja ob 15. uri iz hiše žalosti v Kranju. Blagemu in neumornemu možu časten in trajen spomin! Kranj, SL januarj* tu Dubrovački sanatorij d. d. u Lapadu. Poziv na upis dionica. Dubrovnik sa okolioom je na daleko poznat radi ljepote svog prirodneg položaja i naročito blage klime. Srednja godišnja temperatura -f- 16 -86 C. Na svakih je deset dana samo jedan kišovit Hiljade stranaca dolazi odasvoda u Dubrovnik na liječenje i oporavak. Po mišljenju mnogih domačih i stranih liječničkib auktoriteta blaga duhrovačka klima je naročito podesna za sve slučajev« cpče slabosti i malokrvnosti poslije teških oboljenja, za rekonvalescente poslije operacije, za nevrasteničare, za bolesti organa za disanje — izuzev tuberkulozu — za bolesti krvi i ufale bubrega. Nadalje za kataralna oboljenja i atonična stanja prebavnih organa, za bolesti žena, mat rice i njezinih adneksa, za bolesti izmjene sokova, za bolesti kičmene moždine u prvom štadiju, za akutna i kronična oboljenja mokračnib puteva. Osobito sn sjajni nspjesi postignnti sunčanjem i morskim knpanjem kod bolesti zgiobova i kože, te kod renmafzma i ishias. Zato se odavna osječala potreba jednog moderno nredjtnog sanatorija, koji bi prnžio bolesnjcima i slabima sva potrebita sredstva za liječenje i oporavak. Od svih položaja Dubrovnika najzgodnija je za to uvala Sv. Martina na polnotokn Lapadn kod Dubrovnika. Sa južne strane uvala je zaštičena velikom i malom Petkom, dvjema prekrasnim brdašcima obraslim visokom i gnstora šumom crnoga bora, koja prnža najzdravije šetnje. Sa sjeverne strane zaštienje nvalu niz podaljih humaka sa bogatom jnžnom vegetacijom. Pri samotne je mora sa prostranom pjeskoritom obalom, koja se postepeno spnšta u dnbinu, te omognčuje i n ep Li vašima ugodno kupanje. Čitavi predjel uvale je daleko od svake boke i prašine, pruža divne šetnje u svim pravcima nz čisti morski vazdnh i grijanje sunca. Potpisanim osnivačima je uspjelo, da osjegnrajn zemljište na najboljem položaju ove nvale za izgradnja najmodernijeg sanatorija, te se u tn s vrhu a na temelju ovlaštenja Pokrajinske Uprave za Dalmaciju, Split 23. decembra 1921. Br. 6361 21. otvara ovim npis na 25.000 dionica po nominalnih Dinara 100"—-. nz slijedeče uvjete: Dubrovačkog Sanatorija d. d. u Lapadu 1.) Trajanje npisa od 20. januara do 28. februara 1922. 2.) Uplata n četiri obroka po 26-— dinara po dioniri: I. obrok pri npisu. II. obrok od 1. do 15. jnna 1922., ITL obrok od 1. do 15. septembra 1922., IV. obrok od 1. do 15. decembra 1922. — Preko nominale uplačeni iznosi, po odbitku troškova emisije, idn u rezervni fond društva- Na nenplačene obroke u odredjeno vrijeme zaračunava se 8»/» zatezne kamate. Ne bude li dotični obrok plačen kroz 3 mjeseca od dana dospjetka. gnbi dotični npisnik do tada uplacene obroke na korist dra«tvenoga rezervuoga fonda Upisna i uplatna najesta: Banka Vojvodina d. d Novi Sad, filijale Srbobran, Palanka, Ada. Zabije i Srem. Mitrovica. Beorradaka zadruga — Beograd. Bokeška Banka d. d Kotor. Centralni Kreditni Zavod kao filijala Srpsbe Banke d. d. u Zagrebu — Novi Sad. Dubrovačka Trgovačka Banka d. d. Dubrovnik. Hercegnovska Banka d. d. Uercegnovi. Hrvatska Centralna Banka za Bosnu i Hercegovinu d. d. Sarajevo; filijale: Bos. Samae, Bngojno, Herventa. Mestar, Zeaira, Tnzla Hrvatska Eskomptna Banka d. d. Zagreb; tilijale: Osijek, Petriaja, Križevei, Viokevr.i. Snšak, DnbroTn k. Izvozna Banka d. d. Beograd. Jadranska Banka d. d. Beograd; filijale: Celje, Dubrovnik, Korčnla, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, Zagreb iugoslavenska Trrovačka Banka d. d. Beograd; filijale: Zagreb, Skoplje, Bitolj, Grnž, Wien. Ljubljanska Kreditna Banka d. d. Ljubljana; filijale: Split, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Bor o vije, Ptnj, Brežice Podunavsko Trgovačko Akc. Društvo, Beograd. Pomorska Banka d. d. G ni z, Privredna Štedionica d. d. Sombor. Prometna Banka d d. Beograd. Slovenska Eskomptna Banka d. d. Ljubljana; filijale: Novo Mesto, Rakek. Srpska Banka d. d. Zagreb; filijala: Sobotica. Srpska Centralna Banka za Bosnu i Hercegovinu d. d. Sarajevo; filijale: Banja Luka, Bos. Brod. Viifgrad, Zvonik, Mostar-Srnska Centralna Banka za Primorje d d. Dubrovnik; filijale: (irož. Knin, Split, Šibeaik. Srpsko-Svajcarska Banka d. d Beograd. DUBROVNIK. 4. januara 1922. OsnivaČl: Op^iB« Dnarovacka- Dr. Luko Oražie, opčinski liječnik; Dr. Lajo Fonqce, šef državne ambnlance; Dr. Baldo Marinovič, Bječnik; Dr Filip Sroolčič, primarij bolnice; Srpska Centralna banka » Primorje d d Dubrovnik i Pomorska Banka d. d. tiruž. kjiM j-Z^JI m- m "/t- I m 235 Promicateljni odbop; Sanatorij n Zagreba i preko 130 liječnik* iz cijele države