Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir~ 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava; Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE hfi n Pomagaj po svojih močeh U JCj laj GLASILO KOMITNISTIČNL PARTIJE S. T. O. poplavljencem v Italiji! OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 154 TRST SOBOTA, 24. K O V K M B « A 4051. CENA 20 LIR ZSSR PROTI BARANTANJU Barantači z našim Ozemljem v Beogradu in Rimu se topet penijo v onemogli jezi. Prav v zadnjih dneh so bile Vse pogostejše vesti, da je barantanje že v zadnji fazi, da Nameravata — kot piše do-Nishik ameriške agencije Asso--tiated Presse iz Beograda — Oe Gasparijeva in Titova vla-da v kratkem začeti zaključila pogajanja, na katerih bi ioločili še poslednje podrob-Nnšti glede razdelitve STO, ki Naj bi se izvršila že v nekaj lednih. Po informacijah te Agencije je Tito pripravljen ie! [Prepustiti Italiji Trst in večji na pel cone A, dočim hi sam do-■e- bil cono B z nekolikimi po-jjJ. pravki v korist Italije ter del )Si irone A. Trst bi postal luka za ;higoslavijo, Italijo in Avstrijo, UJ, počim bi Američani in Angleži Na podlagi posebne pogodbe še vedno obdržali v coni A sVoje baže. h- Zato je razumljivo [besnenje .3|) >8eh sovražnikov miru in trža-[p’Ptega ljudstva spričo objave ’ovjetske note, ki jo je v ne-lo- ieljo izročil namestnik zuna-j3,.. [Njega ministra Gromiko velerò-jt>oslanikom Združenih držav, Velike Britanije in Francije v Moskvi. Ta nota ponovno z io- pò odločnostjo obsoja posku-a*' te zahodnih velesil, Titove jflFlike in De Gasperijeve vlade, ja- ia razdele Tržaško ozemlje m; Nied Jugoslavijo in Italijo ter s tem grobo kršijo od njih pod-Nisano mirovno pogodbo. Svobodno ozemlje bi moralo biti ugotavlja nota ZSSR — na Nodlagi te pogodbe proglašeno bot nevtralno in demilitari-!irano ozemlje, upravljano po Načelih demokracije in svobode. Moral bi biti imenovan at-ir« ’l'[Suverner, postavljena začasna ,a 'Vlada ter razpisane volitve v ^,1 Nstavodajno skupščino, ki bi Vdelala ustavo. Toda ZDA, Anglija in Francija se že -od 'sta 1947. upirajo imenovanju u. id ZSSR predlaganih kandi- al. batoy in so končno celo odbile e(j. 'Nteriovanje lastnega toandidata ,gt *a tržaškega guvernerja. in«' Te kršitve podpisanih ob-igo jpznosti preprečujejo Trža-pti janom, da bi uživali pravice, mi' ti jih predvideva statut STO. irflzkoTiščajoč nezakonito oku-sc- pačijo svojega področja ul- Nravi nota — sta pretvorili »i> Nadi ZDA in Anglije cono A ie 'V vojaško in pomorsko bazo, ,il' bi zavzema v njunih napadal-n»'Nih, načrtih zelo važno vlogo. ^'lYstu se grade letališča, vo-oie 'Nšnice, strateške ceste v Ita-a«1 pjo, Avstrijo in Jugoslavijo, e«' 'Zvajajo se veliki manevri, >s[ -.Razdelitev STO1 med Italijo N® 'N Jugoslavijo ima namen, da N0' Nporaibi človeške in gmotne P« lile Ozemlja v vojne namene fe', Hlantske zveze, da ga spre-et bieni v stalno. vojaško in <ši' Noniorskb oporišče ZDA in Anglije. To potrjuje med mno-;i>' Umi uradnimi izjavami tudi m11 Gasperijeva od 5. okto-P1' bra, da mora biti tržaško 'hrašanje rešeno v okviru pP1 ^hrambe Zahoda». Razdeli-;o! '»v STO pa je dalje trdno po-,l[ 'Szana z utrditvijo južnega lr dseka združenih bojnih sil ^ jlantskega bloka pod Eisen-N®' 'v-erjevim poveljstvom. Pret- f11 'sza miru je le krinka za na-^ i^dalne načrte zahodnih ve-er' psu. Zato je vsaka razdelitev rr ^6 nezdružljiva z ohranit-:ir vij0 miru in varnostjo Evro-, K nasprotuje interesom pre-f0' “ivalstvu Ozemlja, katero ne in[ biore uživati v statutu pred-Ke[ Menih demokratičnih pravic. | Nkšna razdelitev bi izzvala N nove zaplettjaje v tem delu , »'rope, ker načrti, po katerih 'P, 'N predvidena ta delitev, ni-'a / M j o prav nič skupnega z utr-P0' bit vi j o miru v Evropi. '■ «Na podlagi gori obrazloženih razlogov Sovjetska vlada i Mtevaj ja vlade Združenih ^ Nav, Velike Britanije in Nancije spoštujejo svoje ob-'^nosti, ki se tičejo Svobod-, ?Nga tržaškega ozemlja. Vlada 1 pSsr smatra za potrebno, da 'Nrnostni svet ukrene brez "ilašanja vse potrebno za J^eljavitev stalnega statuta TO in, s tem v zvezi, za od-'‘fainitev zavezniških čet z Vja tega Ozemlja ter za lik-Macijp pomorske in vojaške |NZe, ki je bila nezakonito ’Uvarjena v Trstu po Angle-M in Američanih». r «Sovjetska vlada predlaga, fNj Varnostni svet nemudoma Trene potrebno za imeno-Jie guvernerja Svobodnega trpkega ozemlja, kar bo ■Odstavljalo prvi korak k ,vedbi določil mirovne po-Mbe z Italijo v pogledu Tr-|lN». I * * * .Ta najnovejša sovjetska |flta o vprašanju Trsta je ime-^ Po vsem svetu zelo velik Miev. Dočim so jo vsi demoliti in ljubitelji miru spre-‘ navdušeno kot predlog, s Jerini je mogoče utrditi mir l im. delu Evrope, pa so ne-c* vojne reagirali nanjo z-svojim besom. Tai nota M Je namreč zopet prekrižala Ah ove temne načrte, po ka-u naj bi Trst postal dobavit, 'uka atlantskih sil za na-ravano fronto na Snežniku. Kot rečeno, bi se morala končna pogajanja za razdelitev Tržaškega ozemlja začeti v kratkem in so nekateri časopisi napovedovali, da bo Trst prišel pod Italijo, kot je načelno že dogovorjeno med Titom in De Gasperijem, še pred koncem letošnjega leta. Razumljivo je torej, da je prav med barantači naletela nota na najhujši odpor. Tako rimski kot beograjski vladni krogi napadajo ta sovjetski korak kot «manever za preprečenje neposrednega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo». Osrednje glasilo titofašistov «Borba» licemerno piše, da je stališče ZSSR do tržaškega vprašanja poskus «da v tem delu Evrope ostane nerešeno vprašanje, ki skupaj z ostalimi (vprašanje Avstrije itd.) povzroča napetost, katera koristi zunanji politiki sovjetske vlade». Pri tem namenoma opuste dejstvo, da je nameravano razkosanje STO namenjeno vojnimi pripravam, zlasti ureditvi atlantske bojne črte, kar prav sovjetska nota hoče preprečiti, s tem utrditi mir ter enkrat za vselej rešiti tržaško vprašanje v interesu miru in prizadetega prebivalstva. Nad vse zanimiva je izjava načelnika tiskovnega urada zunanjega ministrstva ZDA, ki jasno potrjuje pravilnost obtožb proti ameriškim imperialistom glede njihovih vojnih načrtov s Trstom. Izjavil je namreč, da so ameriški vladni in vojaški krogi «pred časom» v resnici preučevali možnost pretvoriti Trst v zavezniško vojaško: bazo, da bi zagotovili Jugoslaviji hitro pomoč; toda da so pa zadnja pogajanja med Washingtonom in Beogradom «spremenila» dotedanje načrte in da so zaradi tega sovjetske obtožbe «brez vsake podlage». Kajpak je ta izjava odgovornega ameriškega funkcionarja le manever, s katerim skuša utajiti resnične načrte ZDA, ki jih je Sovjetska zveza razkrinkala. Kajti prav «pakt o vojaški pomoči», ki je bil pred kratkim podpisan med Ameriko in Titovo kliko, ki vsebuje tudi tajne vojaške klavzule, je po vsej verjetnosti določil vse podrobnosti o tesnem vojaškem sodelovanju med fašistično beograjsko vlado in ameriškimi imperialisti, katero bi bilo mogoče le preko Trsta. To potrjuje tudi že omenjena •vest ameriške agencije AR, po kateri bi bil Trst, ki naj bi pripadel Italiji in kjer bi ostale še nadalje anglo-ameriške čete, pristanišče ne samo za Italijo, temveč tudi za Avstrijo in Jugoslavijo. LE OD ZDA JE ODVISEN USPEH ZASEDANJA GLAVNE SKUPŠČINE OZN Novi stvarni predlogi ZSSR za utrditev miru v svetu Višinski je predlagal: 1. prepoved atomskega orožja, 2. znižanje oborožitve 5 velesil za eno tretjino, 3. objava podatkov o oborožitvi vseh držav, 4. stroga mednarodna kontrola nad temi sklepi ■ Acheson odklonil sprejem novih članic v OZN Na glavni skupščini OZN je imel v petek popoldne sovjetski zunanji minister težko pričakovani govor, za katerega je vladalo med vsemi delegacijami največje zanimanje. Predlog ZSSR sestoji iz štirih točk, v katerih zajame vse važne predloge, s katerimi je mogoče obvarovati svet pred novo vojno; v njem so upoštevani tudi vsi stvarni predlogi, ki so jih doslej predložile druge države. Glavne točke sovjetskega predloga resolucije, ki naj bi jo sprejela glavna skupščina OZN, so sledeče: 1. - Glavna skupščina opominja, da se uporaba atomskega orožja kot sredstva napada in množičnega iztrebljenja ne sklada s članstvom v OZN; proglaša brezpogojno prepoved atomskih orožij in uvaja strogo mednarodno nadzorstvo nad izvedbo teh ukrepov. Komisijama za atomsko in za klasično orožje se nalaga, da do 1. fe- PRVI UČINKI VOJAŠKEGA SPORAZUMA MED ZDA IN TITOM Val množičnih aretacij zopet zajel Jugoslavijo Za delavci in kmeti so prišli na vrsto tudi uradniki, sodniki in celo policisti - Tovariš Quarantotto podlegel mukam v titovskem taborišču V zvezi s podpisom «sporazuma o vojaški pomoči» med Združenimi državami in Titovo fašistično vlado se v zadnjem času opaža še bolj mrzlično pripravljanje na vojno po vsej državi. Na podlagi tega sporazuma bo dobila k lika izdajal cev iz Amerike velikanske količine orožja v skupni vrednosti okrog 500 milijonov dolarjev. Poleg tega pa bo prišlo v Jugoslavijo postopoma vedno večje število ameriških «izvedencev», ki bodo nadzorovali ves vojaški in tudi policijski ustroj. Kljub številnim čistkam' Američani namreč ne zaupajo, da je oficirski in udbovski kader dovolj zanesljiv. Zato pa hočejo dobiti neposredno nadzorstvo nad vsemi vojaškimi edinicami od polka navzgor, prav tako pa nad vsemi policijskimi in udbovskimi uradi. Toda tudi že sam Rankovičev gestapo je poskrbel, da se je v zadnjih tednih strahovito zaostril teror po svej državi. Nov val množičnih aretacij je zajel sleherno mesto in industrijsko naselje, pa tudi podeželje. Sedaj aretirajo v velikem številu poleg delavcev in kmetov tudi delovno inteligenco, uradnike in celo visok« funkcionarje v titovskem državnem, sodnem in tudi v policijskem aparatu. Tisoče in tisoče patriotov so fašistični rablji v zadnjem času strpali v zapore in koncentracijska taborišča, kjer so brez vsake preiskave in sodbe zapisani postopnemu umiranju od lakote in mučenja. V poslednji hajki su udbovci zaprli številne sodnike, ki niso hoteli izrekati smrtnih obsodb proti jugoslovanskim patriotom, med njimi predsednika v Peči Petra Soškiča, predsednika vojnega sodišča v Valje-vem Milutina Culafiča, V Črni gori pa so bili aretirani številni policijski in ud-i bovški oficirji, med njimi polkovnika Veljko Krstajič in Večko Stojanovič ter major Boško Bulbanja i. dr.; aretiran je bil celo član Titove telesne straže udbovski oficir Milorad Vujičič. O velikih aretacijah nam poročajo tudi iz Pulja, kjer so bili zaprti številni funkcionarji titovskih organizacij in javnih podjetij. 2« pred meseci sta bila aretirana pod sumom «kominformizma» funkcionar titovških sindikatov Smokvič ter Marij Matosič; oba sta bila brez vsakega sodnega postopka poslana v taborišče. Približno v istem času so bili aretirani tudi Kanzler Peter in iStinjana, podravnatelj pleskarskega podjetja, tehnični ravnatelj mestnega mehaničnega podjetja Zainer, dalje Opašič Ermando, Uccio' Nefat, Rudolf Grubiša in Artur Fonovič. Vsi ti so bili prav tako brez vsake sodne cijska taborišča. Iz Rovinja pa je prišla vest, da je v titovskem taborišču umrl znani antifašistični borec tovariš Quarantotto, ki se je boril proti fašizmu že nad dvajset let. Kmalu po resoluciji I. U. je bil aretiran zaradi svojega odločnega komunističnega stališča. Lani je bil začasno izpuščen, toda že čez nekaj mesecev ponovno aretiran ter poslan v taborišče v notranjost Jugoslavije, od koder se ni več javil, razprave poslani v koncentra- žiti. ATENE — Vojaško sodišče je obsodilo na smrt 12 demokratov, med njim Nikolasa Bu-loyannisa, člana CK KP Grčije, in pet žensk. Obsodba je vzbudila po vsem svetu ogorčene proteste, zaradi česar so morali izvršitev sodbe odlo- bruarja 1952. preučita in predložita Varnostnemu svetu osnutek do govora, s katerim se prepoveduje uporaba atomskega orožja in njegovo izdelovanje; vse izdelane bombe naj se uporabijo v miroljubne namene. Predvidevati mora tudi uvedbo stroge mednarodne kontrole nad izvajanjem tega dogovora. 2. - Glavna skupščina OZN priporoča stalnim članom Varnostnega sveta (Sovjetski zvezi, Združenim državam, Kitajski, Veliki Britaniji in Franciji), da znižajo svojo oborožitev in svoje vojaške sile za eno tretjino in to v teku enega leta od časa, ko bo stopil ta dogovor v veljavo. 3. - Glavna skupščina priporoča, da vse vlade najkasneje v enem mesecu po izvedbi sklepov o prepovedi atomskega orožja in po znižanju oborožitve petih velesil za eno tretjino objavijo uradne podatke svoje oborožitve in vojaških sil, vštevši podatke o atomskem orožju in o vojaških bazah, ki se nahajajo na tujem ozemlju. 4. - Glavna skupščina priporoča, da se v okviru Varnostnega sveta ustainoyii organ mednarodne kontrole, katerega dolžnost bo, da nadzira izvajanje sklepov o prepovedi atomskih orožij, o znižanju oborožitve in o overavljanju podatkov, ki jih bodo predložile vlade o stanju svoje oborožitve. V teku svojega govora je Višinski podrobno razčlenil tudi Trumanov predlog «miru», ki ga je predložil prejšnji teden zunanji minister ZDA Acheson Prikazal je nevzdržljivost ameriškega predloga glede prepovedi atomskega orožja, imenovanega tudi «Baruchov načrt», ker ne predvideva uničenja tega orožja in prepovedi njegove nadaljnje izdelave, temveč daje dejansko ameriškim monopolistom v last vse vire atomske industrije na svetu. Tudi, kar se tiče razorožitve, ameriški predlog ne more doseči svojega pravega namena, ker bi se popisovanje oborožitve moglo zar vleči zelo dolgo, med tem pia bi se države mogle neovirano oboroževati. A, ko bi bil «popis» končan, ni prav nobene garancije, da bodo najbolj obo- ga pa načrt zahodnih velesil predvideva, da do razorožitve ne more priti vse dotlej, dokler obstoje mednarodne napetosti. Toda prav one so tiste, ki te napetosti ustvarjajo, kot so primeri Koreje, Egipta, Irana, atlantski pakt, oborožitev Nemčije itd. Drug važen dogodek je bila pobuda nekaterih držav, da bi bile v OZN istočasno sprejete vse države, ki so vložile za to prošnjo, in sicer Italija, Madžarska, Bolgarija. Romunija, Finska, Irska in Portugalska. Ta predlog so prijazno sprejele številne zahodne države, med njimi tudi Anglija in Francija, in kajpak tudi vzhodne delegacije. Vse pa je namah podrla nepopustljivost vodje ameriške delegacije Achesoma, ki je izjavil, da ne bo nikdar pristal na sprejem ljudskih demokracij v OZN. S tem je kajpak obenem odbil tudi sprejen štirih zahodnih držav. ZA VELIKO PARTIJO DELAVSKEGA RAZREDA Z zasedanja Centralnega komiteja KP STO V soboto, 17. novembra se je pred vsem drugim želi, da se ne-pod predsedstvom tovariša Vitto- varnost nove vojne oddalji, rija Vidalija sestal Centralni ko-1 Centralni komite poziva vse tornite Komunistične partije Svo-t varile, naj posvetijo kar največjo V ponedeljek se je začelo namesto splošnih diskusij podrobno obravnavanje posameznih vprašanj v okviru odborov. Tako ima politični odbor na svojem dnevnem redu: 1. načrt treh o vprašanju atomskega orožja,. 2. načrt treh o spremembi ustroja OZN, 3. korejsko vprašnje, 4. sovjetski predlogi za utrditev miru, 5. sprejem novih članic v OZN. K prvi točki je govoril najprej Acheson, ki pa ni odgovarjal na .. . , .... ^ , . t cijah, v okrajih m tovarnah pred' stvarne kritike Višinskega, tem- lagaJo razne iniciative ki bj mo_ več je ponavljal že znane in ' ie ojačiti in pospešm pomoč irt. hodnega tržaškega ozemlja in razpravljal o poročilih, ki so jih podali tovariši: Bonomo Tominez o borbi za povišanje mezd in plač. Lino Crevatin o organizaciji in borbah, komunistične mladine ter Alessandro Destradi o rekru-taciji novih članov in izdajanju izkaznic za leto 1952. Centralni komite je izrazil vse svoje sočustvovanje in bratsko solidarnost z italijanskim prebivalstvom poplavljenih področij ter sklenil, da izda poziv vsem komunistom, naj stopijo v prve vrste v akciji za pomoč in podprejo vse koristne pobude ter tudi sami v množičnih organiza- pobite argumente. PARIZ — V vsej južni in zahodni Franciji so velike poplave. Reka Rodan je na več mestih prestopila bregove ter poplavila obširne predele. Mesto Avignone, ki šteje 35.000 prebivalcev, je pod vodo. Prebivalci so bili pravočasno eva-' kuirani. vam katastrofe. V diskusiji je bila priznana potreba aktivnejše udeležbe komunistov v gibanju partizanov miru, posebno pa pri nabiranju podpisov za pakt miru med petimi velesilami tako, da bo njihovo število naglo preseglo podpise za prepoved atomske bombe in bo predstavljalo veliko manifestacijo našega prebivalstva, ki Trst ne sme biti vključen v atlantske vojne načrte "Teden miru,, od 24. novembra do I. decembra Zasedanje Svetovnega sveta miru na Dunaju je s svojimi važnimi sklepi krepko vzpodbudilo tudi tržaške partizane miru. V zadnjih tednih se je tako v Trstu kakor tudi v mi-Ijski občini na široko razmahnila nabiralna akcija podpisov za mirovni pakt med petimi velesilami. Poleg drugih odborov miru sta sedaj tudi oni pristaniških delavcev in odbor v središču mesta presegla lansko število podpisov. Kljub temu nadaljuje z nabiranjem, da bi čim prej dosegel 16.000 podpisov, kakor si je zastavil. V občini in mestu Milje, kjer ljudstvo množično sodeluje pri nabiranju podpisov, so že presegli zadano si nalogo. T Kot je skleni! Izvršni odbor miru je bilo sklicano za pone- deljek v PD Kraljiču zasedanje rožene države sploh še hotele i vjgft odborov miru iz tovarn, razorožitev in bodo svojo obo- vasi ;n mestnih predelov, da roženo premoč skušale izrabiti razpravljajo o svojih nadalj-za izsiljevanje ostalih. Poleg te-1 njih nalogah v zvezi s sklepi, ŠIROKA AKCIJA LJUDSKE SOLIDARNOSTI pomaga žrtvam straho»itih poplav v Italij Adria in Cavarzere popolnoma pod vodo - Rovigo izven nevarnosti - Škodo cenijo na 300 milijard lir - Komunisti se odlikujejo pri reševanju in pri zbiranju podpor Zc drugi teden doživlja Severna Italija grozovito katastrofo. Keka Pad in njeni pritoki, v zadnjem času pa tudi reka Adiža, so poplavili velikanske predele prostrane ravnine, pri mestih Vercelli, Piacenza, Milano, Mantova, Ferrara, Padova, ter skoraj vso pokrajino Rovigo. Velikanska nevarnost, ki je ob koncu preteklega tedna pretila mestu Rovigo, je sicer deloma izginila, toda za ostalo pokrajino se je te dni ista še povečala. Mesto Adria je že drugi teden popolnoma pod vodo, prav tako tudi Cavarzere in na stotine drugih manjših krajev. Povsod je voda povzročila veli- Veliko upanje na uspeh pogajanj za premirje Propadla je podla provokacija, ki naj bi upravičila atomsko bombardiranje Koreje Prejšnji teden so Američani uprizorili zločinski manever, da bi našli povod za vsesplošno klanj« v Koreji in s tem: preprečili sklenitev miru. Tako-zvani legalni urad 8. ameriške armade je razglasil, da so korejska ljudska vojska in kitajski prostovoljci poklali na tisoče ujetnikov raznih narodnosti im najmanj 250.000 civilnih oseb. V Washington'.! so takoj na to zagnali vik in krik in zahtevali takojšnjo uporabo atomske bombe kot «zakonito represalijo». Toda manever je bil preveč očiten, da bi obveljal. Nihče ni verjel in končno je bil gen. Ridgway prisiljen izjaviti, da je vest «pretirana». Pod pritiskom javnega mnenja 'držav, ki imajo svoja čete v Koreji in ki se začenja vznemirjati zaradi preveč očitnega ameriškega sabotiranja, so Američani končna v soboto predložili nov predlog za premirje, ki vsebuje tri točke in se v glavnem strinja s korej-slkimi predlogi glede demarkacijske črte. Korejci so s svoje strani predložili svoj protipredlog in v sredo je bil dosežen sporazum o prvih dveh točkah korejskega predloga, dočim se še niso sporazumeli, kaj se bo zgodilo, če premirje ne bo podpisano v teku 30 dni o čemur govori tretja točka. Po zadnjih vesteh je podkomisija za premirje določila sestanek oficirjev obeh glavnih stanov, ki bodo imeli nalogo začrtati na mestu demarkacijsko črto. To daje upanje, da bodo pogajanja prihodnje dni vendarle zabeležila kakšen stvarnejši napredek. kansko škodo. Na sto tisoče ljudi je ostalo brez strehe, mnogo jih je utonilo, mnogo hiš se je zrušilo pod pritiskom valov, uničilo sé je pohištvo; prav tako so se pokvarili ali docela uničili vsi poljski pridelki, krma in vino. Na deset in deset tisoče glav živine in perutnine, na kateri je bila izredno bogata pokrajina Polesine, je poginilo v vodi. Prav tako je voda opustošila polja, travnike in sadovnjake. Do včeraj rodovitna dežela je postala prava pustinja. Po dosedanjih podatkih je sklepati, da znaša povzročena škoda nad 300 milijard Cim je postal položaj resen in je pričela voda zalivati vasi in mesta, se je na pobudo komunistov, socialistov, CGIL in dru-kih demokratičnih organizacij, u-stanovil poseben odbor, ki je vodil reševanje ljudi in blaga, za koordinacijo razdeljevanja podpore, hrane kakor tudi za koordinacijo del za utrditev nasipov ob strugah ter za zajezitev naraščajoče vode. Več kot en teden je ta odbor nadvse uspešno delal ob podpori najširših množic prebivalstva vseh slojev, brez razlike na stan ali strankarsko pripadnost. V tem času pa so vladne oblasti — to je demokristjani in njihovi priveski — pokazale prav malo, da bolje rečemo, skoraj nič zanimanja za to, da bi priskočile na pomoč težko prizadeti pokrajini in njenemu prebivalstvu, kar bi bilo v interesu vsega italijanskega gospodarstva. Seveda so Olle te oblasti zaradi tega osamljene. To pa jim seveda ni bilo po volji. Zato je prefekt v Rovigu po navodilih, ki jih je prejel od vlade, razpustil omenjeni odbor in prepovedal vsako delovanje izven kontrole organov javne varnosti. Italijanski ribiči, bodisi iz krajev ob morju, kakor tudi z jezer so ves čas reševanja, od takrat, ko so se odzvali klicu Odbora za pomoč poplavljencem, pa do da- nes, nudili nesrečnemu prebivalstvu nedvomno največ pomoči. Med tem pa je v teku kampanja za nabiranje prispevkov podpore za poplavljence. Od vsepovsod prihajajo poročila o veliki solidarnosti, ki jo izkazuje ljudstvo do prizadetih. Izkazuje jo s tem, da daruje zanje to, kar more in kolikor more. Komunistična Partija Italije je Divorila nabiralno akcijo, ki jo organizira CGIL, s tem, da je dala za poplavljence 5 milijonov lir; prav toliko jih je dala tudi CGIL, 5 milijonov jih je dalo tudi glasilo KPi «Unità)), revija «Vie Nuove» 250.000 itd. Zelo velik je tudi odziv iz inozemstva. Številne inozemske or- la po zadnji vojni. ganizacije, ustanove in zasebniki so začeli velike nabiralne akcije denarja, oblek, zdravil in drugih potrebščin. Slavni slikar Fabio Picasso, član Svetovnega sveta miru, in drugi slikarji so se odzvali vabilu za pomoč s tem, da bodo organizirali v Nizzi javno prodajo svojih slik, katerih celoten izkupiček bo šel v korist poplavljencem. BONN — Ministrski predsednik Adenauer je v uradni izjavi zahteval, da mora Nemčija dobiti nazaj vsa ozemlja, ki si jih je naropala v zadnjih desetletjih, a ki jih je izgubi- la jih je sprejel SSM na Dunaju. V imenu Izvršnega odbora je podala poročilo Dr. Laura Weissova, ki je prikazala pomen dunajskih sklepov Sveta miru in spomenice, ki je bila že predložena zasedanju Združenih narodov v Parizu. Posebno je poudarila važnost predlogov ki jih je na zasedanju OZN iznese! sovjetski delegat Višinski in ki dajejo stvarno podlago sporazuma med vsemi državami za odstranitev vojne nevarnosti. Točke, ki jih je predložil Višinski, se popolnoma strinjajo z miroljubnimi prizadevanji partizanov miru, saj vsebujejo vse glavne cilje, ki so si jih zadali borci za mir v svetu: razorožitev, prenehanje vojne na Koreji, preprečenje ponovne oborožitve Nemčije in Japonske ter sklenitev pakta miru med petimi velesilami. Končno je prikazala tudi povečano nevarnost vojne, ki preti našemu Ozemlju, posebno po sklenitvi sporazuma o vojaški pomoči med Jugoslavijo in Združenimi državami. S tem paktom in z nameravanim barantanjem se vedno bolj jasno očrtujejo vojni načrti atlantskega bloka, ki bi rad spremenil Trst v vojno luko za bližnjo vzhodnoalpsko fronto. Po temeljiti diskusiji je zasedanje soglasno sprejelo dunajske sklepe, katere je treba čim bolj popularizirati. Obenem je tudi odločilo, da je treba vse temeljiteje poučiti ljudstvo o potrebi borbe za mir. Sprejet je bil sklep, da gre v Rim posebna delegacija partizanov miru, ki bo predložila plenumu atlantskega pakta, ki prične svoje zasedanje 24. t. m., protest proti uporabljanju našega Ozemlja v vojne načrte atlantskih sil; obenem bo zahtevala, naj se čim prej reši tržaško vprašanje ter naj se dajo STO jamstva «odprtega mesta». Delegacija se bo tudi udeležila zborovanja za razorožitev, ki ga organizirajo italijanski partizani miru. Nadaljnja odločitev je bila, da je treba ojačiti odbore miru v mestu in po vaseh ter izboljšati njihovo de- IZGNAN IZ Z.D.A., KER SE JE BORIL ZA PRAVICE DELAVCEV Antonio Gattonar se vrača v svoje rodno mesto Trst Prve dni tega meseca je bil izgnan iz Združenih držav A-merike Antonio Gattonar, pošten antifašist in vztrajni borec za pravice delovnega ljudstva, ki se 'sedaj vrača v svoj rojstni kraj, v Trst. Tov. Gattonar se je pred mnogimi leti preselil v Ameriko in je vsa ta leta deloval v revolucionarnem' gibanju kot član KoKmunističme partije in sindikalni voditelj, ki je bil med ameriškimi delavci splošno znan in čislan zaradi svojih vodilnih sposobnosti in “poštenja: Znano je, da je takoj po drugi svetovni vojni ameriška reakcionarna vlada začela neusmiljeno gonjo proti vsemu, kar je demokratičnega in na- prednega da bi lažje in nemote no vršila svoje priprave za napad na Sovjetsko zvezo, da bi začela novo strahovito krvo-prelitje in napolnila lakomne blagajne svojih monopolistov «Odbor za protiameriško delovanje» je pripravil dolge sezname vseh nezaželenih oseb, za katere so domnevali, da se ne strinjajo z njihovo politiko, da mislijo drugače, kot bi to želela krvava vlada. Tako so bili aretirani in onemogočeni razni politični in sindikalni voditelji. Med njimi je bil tudi Antonio Gattonar, ki so ga trikrat aretirali in ga neposled depor-tirali na otok Ellis Island, znano zbirališče vseh «protiame-riških» elementov, ki jih je treba izgnati iz države, od koder je končno krenil v .svojo staro domovino. Kmalu bo tov. Gattonar prišel med nas in mi ga bomo z veseljem pozdravili in sprejeli. Ameriški delavci bodo težko občutili izgubo svojega vrlega voditelja in zvestega sobor-ca7mi bomo pa pridobili novega tovariša, ki nam bo priné sel svoje dragocene izkušnje in vstopil v naše vrste, da nadaljuje svojo borbo. Tov. Gattonar je dokazal svojo vdanost, in zvestobo delavskemu gibanju, ki ga ni vse svoje življenje zapustil, zato smo prepričani, da bo tudi tu pri nas dal svojo dragoceno pomoč naši borbi za mir in demokracijo ter boljše življenje. Zato mu ob njegovem prihodu iz vsega srca kličemo: Dobrodošel v naši družini! lovanje. Končno je bilo sklenjeno, da bo oid 24. novembra do 1. decembra «Teden miru», ki bo namenjen ojačenju pod-pisne akcije, da bi v kratkem času presegli števih) podpisov ki so bili lani nabrani pr. ti atomski bombi Tudi žene s svoje strani doprinašajo svoj veliki delež v boibi za mir. V ta namen pripravlja Zveza demokratičnih žena celo vrsto prireditev in predavanj. V prihodnjem tednu bodo takšne prireditve odn. predavanja v sledečih krajih; Rocol - sobota. 24. XI. ob 20 uri; Sv. Križ - nedelja, 25. XI. ob 14. uri; Magdalena - sreda, 28. X: ob 15 uri; Greta - sobota, 1. XII. ob 20 uri; Boljunec - nedelja, 2. XII. ob 14 uri; Opčine - nedelja, 2. XII. ob 17 uri. pozornost sindikalnemu delovanju in postanejo vsi aktivni sindikalisti. naj se postavijo na čelo sedanje velike borbe za mezdno povišanje in vršijo obširno in globoko prepričevalno delo med vsemi delovnimi ljudmi o koristnosti te borbe, ki mora temeljiti na enotnosti delavskega razreda. Kar se tiče komunistične mladine, je CK podčrtal uspehe mladinske organizacije tako pri procesu notranjega utrjevanja kot pri udeležbi v borbah delovne mladine. Partija bo morala posvetiti večjo pozornost tej organizaciji tako na centru kot c celicah in sektorjih. CK je sklenil, da bo ob danem trenutku in v sporazumu z vodstvom Zveze komunistične mladine napovedal poseben teden, v teku katerega se bo v vsej Partiji vršilo pojasnjevanje o poslanstvu komunistične mladine, o njenih ciljih in p odnosih, ki morajo vladati med Partijo in Komunistično mladino. Za izdajo novih izkaznic in re-krutacijo je CK pooblastil Izvršni komite, da izda posebno objavo in poziv vsem članom Partije. Kljub doseženim uspehom na organizacijskem polju, naraščajočemu vplivu med ljudstvom, neutrudnemu delovanju in požrtvovalnosti tovarišev, naša Partija še ni postala množična, obširna partija. ki bi zajela vse najboljše sinove delavskega razreda, napredne intelektualce in revolucionarne kmete. IK je tudi prejel nalogo, da čim bodo celice, sekcije in komunisti, ki delujejo v množičnih organizacijah preučili organizacijske probleme, ki so bili postavljeni na zadnji organizacijski konferenci, skliče CK, ki bo preučil uspehe te diskusije in odločil potrebne ukrepe v cilju, da naša Partija odstrani pomanjkljivosti in ovire, ki ji še vedno branijo, da tudi številčno postane velika partija delavskega razreda. U poteku sestanka in sklepih CK je tov. Destradi na partijskem aktivu v torek 20. t. m. podal izčrpno poročilo. V torek, 27. nov. ob 20. uri v ISIiiu ul» morju bo govoril tovariš ViRorio Vidali o temi Kam gre Jugoslavija? MRZLA PRHA Ko so titovci zvedeli, da je Sovjetska zveza zopet izročita zahodnim velesilam noto glede tržaškega vprašanja, a jim še ni bila znana vsebina, so naravnost koprneli od nestrpnosti. 2e je «Primorski» zmagoslavno napovedoval, da «bi bila Rusija marsikaj pripravljena ponuditi Italiji za njen izstop iz atlantskega pakta... tudi Trst in vse STO z njim!» Toda njihovo pobožno pričakovanje se jim ni izpolnilo, temveč so zopet morali poslušati «staro pesem» o imenovanju guvernerja, združitvi obeh con ter o odhodu vseh okupacijskih čet. Njihov bes je zaradi ponavljanja «stare pesmi» privrel do vrhunca. Pa tudi upravičeno; saj so tito-fašistični mešetarji že tako lepo izpeljali svoje barantanje z De Gasperijem, da je manjkal morda samo še podpis, pa ti pridejo ti presneti Rusi in ti v «najlepšem trenutku» zmedejo vse štrene... Ni čudno, torej, da so titovski pisuni izlili ves svoj onemogli bes proti ZSSR zaradi njenega trmoglavega nerazumevanja za tako lepo uspevajoče barantanje med najzvestejšima podrepnikoma Wall Streeta. Tako rohni beograjska «Borba», da gre Sovjetski zvezi za tem, da z «nerešenim vprašanjem Trsta povzroča mednarodno napetost». Seveda po mnenju titovskih vojnih hujskačev bi bila mednarodna «napetost» odpravljena s tem, da bi prišlo s kršitvijo mirovne pogodbe do razkosanja STO ali pa da bi se podaljšal v nedogled status quo in bi si Američani še bolj utrdili svojo Strateško bazo na našem Ozemlju. Politični komentator beograjskega radia pa je iznašel novo kleveto proti ZSSR, dolžeč jo — pet let po zadevnih pogajanjih! — češ da je «tudi Trst prodala za dolarje». Obenem pa seveda, ponavlja že stokrat na laž postavljeno kleveto glede «prodaje Koroške», kajpak tudi za dolarje. Bedni provokatorji! Nikar ne pričakujte, da bodo imele takšne podle provokacije le najmanjši uspeh kjer koli; kajti danes je vsem le predobro znano, da je Titova zločinska tolpa že davno pred vojno v službi tujih imperialistov. Prav tako pa tudi vsakdo ve, da je klika v tajnih dogovorih pristala na odstop Koroške, ko je sovjetski delegat še vedno vztrajal, da mora Koroška pripasti Jugoslaviji. Dejstvo pa, da si beograjski radio po petih letih izmisli novo podlo kleveto proti ZSSR glede Trsta, nam je vzbudilo upravičen sum, da je isto kot s Koroško napravila klika tudi s Trstom,. Ker je bila že tedaj v službi ameriških netilcev vojne, je več kot razumljivo, da je že tedaj pomagala pripravljati utrditev ameriške strateške baze v Trstu. V tem prepričanju nas podkrepljuje vsa njena politika glede tržaškega é vprašanja: dosledno odklanjanje vsakega guvernerja, poskusi razbijanja tržaškega demokratičnega gibanja, stalne provokacije, njihovo podpiranje gospodarske in narodnostne politike anglo-ameriških oblasti v Trstu kakor tudi ve-liko prizadevanje, da ne pride do izpolnitve italijanske mirovne pogodbe, temveč da pride do razkosanja STO ali pa da se utrdi status quo in postane Trst trajna ameriška vojaška baza. Prav zato pa je tako srdit vaš bes protj sz, ki vam je prekrižala vaše zločinske načrte. In tudi za bodoče si ne pričakujte, da bo Sovjetska zveza kot glavna zaščitnica miru in pravic malih narodov dopustila imperialistom in njihovim hla.pči-čem, da na račun tržaškega ljudstva kršijo mirovno pogodbo za pripravo nove vojne. TITO OBRAČA, LJUDSTVO OBRNE «...Jugoslavija ne želi, da bi nekdo nadziral in celo spoznal njene obrambne načrte», piše velika zagovornica Titovega režima — «Demokracija». Tudi, če bi klika želela, ji to ne bi bilo mogoče iz dveh razlogov. Prvič nima obrambnih, marveč napadalne načrte; in drugič so ti načrti v mapah Eisenhowerja in njegovega štaba ter bodo dani titojašisiom ob danem trenutku le v izvršitev. In, končno, se bodo vsi ti načrti izjalovili še pred izvedbo, ker bodo jugoslovanski narodi obrnili orožje proti svojim sovražnikom, to je ameriškim im,perialistom in izdajalski fašistični kliki. PRIZNAVAJO SE ZA FASISTE Spričo splošnega zgražanja nad nizkotnim napadom na mons. Brunija so titofašisti smatrali za potrebno, da pred javnostjo, če se že ne morejo oprati, vsaj čim bolj omilijo porazen vtis te škvadristične akcije. Ker opravičila za to krivdo ni bilo mogoče dobiti, so si poskrbeli «olajševalne o-kolnosti». V ta namen je sobotni «Primorski» prinesel celoten seznam vseh razbojniških napadov, ki so jih v dobi italijanske okupacije zagrešili italijanski fašisti nad slovenskimi in hrvatskimi duhovniki. No, in prav so storili! Tako so končno vsaj sami dokazali, da so takšnih nizkotnih lopovščin zmožni le fašisti, pa bili to italijanski ali pa jugoslovanski. DELO 24. NOVEMBRA 1951 24. ČLANEK MOSKOVSKE REVIJE «SEAVJANI» Jugoslovanski oblastniki v imperialistični špijonski službi 1. Sedaj je že vsem jasno, da je titovska banda plačanih šp.jonov in provokatorjev, ki se je s prevaro polastila oblasti, spremenila Jugoslavijo v sredstvo napadalnih imperialističnih držav, Beograd pa v balkansko središče ameriške obveščevalne služe. Titovska banda je že zdavnaj udinjana imperialističnim obveščevalnim službam in služi s svojim Zločinskim udejstvovanjem proti demokratičnemu ter socialističnemu taboru osvajalnim naklepom svojih ameriških gospodarjev. dišče, v katerem so organizirale svoja najvažnejša oporišča. Opirajoč se nanje, so nato iztezale svoje tipalke po ozemljih drugih balkanskih držav. Pred drugo svetovno vojno so se v Jugoslavijo — kot gredo muhe na med — zbirali špijo-ni vseh činov in narodnosti. Beograd je bil pred vojno pravo špijonsko leglo, kjer se je vršila ostra in dolgotrajna borba med angleškimi, francoskimi, nemškimi in italijanskimi imperialisti. Agenti iz vseh teh dežel so si prizadevali čim globlje prodreti v jugoslovanske vladajoče kroge, jih pritegniti v svoje vplivno ob- močje, z njihovo pomočjo popolnoma podjarmiti deželo in jo nato kolonizirati zase. Red, ki je tedaj vladal v deželi, ter njeno notranjepolitično stanje sta vsem tem naklepom imperialistov in njihovemu rovarjenju proti jugoslovanskim narodom zelo koristila. Vodiini zastopniki skoz in sko-z gnilega reakcionarnega režima Karadižordževičeve dinastije, ki so vladali v deželi s pomočjo terorja in vojaške diktature, so rade volje pristali na izdajo. Med vladajočimi razredi so vladali splošni razkroj, korupcija in spletke. Razumljivo je, da so inozem- Srbija, kasneje pa Jugoslavija sta bili vedno objekt, ob katerega so si pohlepni imperialisti brusili zobe. Diplomatski in konzularni zastopniki zahodnih držav, ki so bili poslani v Beograd :n druga mesta te dežele, so bili navadno preizkušeni vohuni in mojstri za najrazličnejše politične intrige. Pod njihovim vodstvom je delovala številna lajna agentura, ki sp jo tvorili hiozsmci. Ta agentura je svoje osnovno delovanje kamuflirala s pravo ali pa tiktivno trgovino ter z mnogimi drugimi «posli». Vsa ta importirana publika se je bavila v glavnem s tem, da je vsepovsod predla špijonsko pajčevino, v katero se je zapletalo na stotine in celo na tisoče ljudi. Jugoslovansko glavno mesto Beograd je bilo za imperialistične obveščevalne službe sre- iilSilll! Sovjetska mirnodobska industrija se vedno bolj razvija m jači. Na sliki vidimo traktorje, ki so bili izdelani v veliki tovarni v Harkovu. Imperialistične države pa skrbe samo za razvoj vojne industrije. Mesto traktorjev gradijo tanke in topove, ki naj bi — tako namreč sanjajo — nekoč pregazili prostrane dežele velike Domovine socializma Vltovci niso sposobni rešiti gospodarske krl*e v coni B Nov sistem gospodarskega finansiranja - Istrska banka ne razpolaga s tekočim denarjem - Kmetje morajo plačati na račun davkov od 20.000 do 40.000 din - Za vino prodano v prosti prodaji pa 10.000 do 36.000 din globe IZ ŽIVLJENJA V DEŽELAH LJUDSKE DEMOKRACIJE Pri Košicah raste novo industrijsko mesto, ki bo ponos Slovaške Pred dnevi so titofašistični hie-rarhi cone B uvedli nov sistem, gospodarskega finansiranja. Na vsakem sestanku, konferenci itd., kakor tudi potoni tiska so titovcl predložili prebivalcem cone B nov gospodarski sistem. Se predno so litovci obvestili prebivalstvo o novem gospodarskem sistemu, je o tem že krožil glas med jud-stvom, kar se je kasneje izkazalo za resnično, da namreč Istrska banka ne razpolaga s tekočim denarjem, ker ni mogla plačati Številnim podjetjem razne račune kakor tudi ne račune številnih privatnikov. Posebno pa nekaj dni pred izdanim odlokom o novem gospodarskem sistemu je Istrska banka bila v tako veliki finančni krizi, da ni mogla dati niti plače številnim uradnikom in delavcem raznih kategorij. Kljub temu, da so titovci v coni B skušali demagoško prikazati nov sistem gospodarskega finansiranja, je bilo videti, posebno pa iz referata, ki so ga titovci podali pred kratkim na sefi okrajnega odbora v Kopru, da so tudi sami titovski oblastniki zaskrbljeni zaradi nastalega položaja. Slednji skušajo prikazati, da so za nastalo gospodarsko krizo v coni krivi krajevni odbori in drugi fonkcionarji ter jih obtožujejo nezmožnosti in velike nemarnosti. Obenem pa jih titovski hierarhi strahujejo tudi s kazenskim postopkom. Govorili smo že o tem, da so številna podjetja odpustila številne delavce, ali pa omejila potrebno osebje. Tudi ta podjetja ne plačujejo svojih delavcev redno že več kot mesec dni. Nekatera gradbena podjetja pa celo ne dajejo delavcem več niti na račun plače. Delavcem, ki so zaradi težkega življenjskega stanja bili prisiljeni protestirati zaradi nerednega prejemanja plače, so gradbeni podjetniki zagrozili z odpustom. Številnim kmetom, ki so oddali zadrugam grozdje, je bilo dano le nekaj denarja na račun, medtem ko nekateri kmetje niso prejeli niti tega, marveč so dobili bone. V koprskem okraju kmetje, ki oddajo svoje pridelke v tako-imenovane zadruge, dobijo šele 30 od sto denarja, ki jim pripada. Ostalo vsoto pa jim ittofaši-sti obljubljajo enkrat pozneje. So številni kmetje, ki čakajo na ta «enkrat pozneje» že mesece in mesece, toda o denarju ni ne duha ne sluha. ~~Kmetje ne dobijo svojega de narja za pridelke, ki so jih prodali zadrugam, davke pa titovci vedno bolj višajo. Titofašisti se niti ne zmenijo za to, da bi kmetu izplačali denar za odkupljene pridelke odn. za razdeljene bone. Titofašiste to prav malo briga — oni zahtevajo od kmeta, da plača davke in to v najkrajšem času. Lahko si predstavljamo, kako velike skrbi nalagajo titovski hierarhi na ta način kmetom cone B, ko njih pridelek ni po- nem primeru mu bodo vino odpeljali. Z uvedbo novega gospodarskega sistema je bilo dovoljeno kmetom prodajati vino v prosti prodaji, ki pa ne sme biti dražje od 80 din za l. Tistim kmetom, ki so pa prodajali vino po prosti ceni so titovci naložili globe, ki gredo od 10.000 do 36.000 din. Ce to globo kmetje ne plačajo takoj, jim titovski a-genti odvzamejo vse, kar dobe u hiši. Tudi ribičem je. titovska oblast v coni B naložila davek, ki presega 40.000 din. Seveda titofašisti niso upoštevali pri ribičih Številne težkoče. (Do leta 1945 so ribiči plačevali le 6 lir letne takse.) Ribiči cone B niso mogli plačati tako visokega davka in je bilo zaradi tega več primerov, da so titovci zaplenili številnim ribičem barke. Da bi rešili svoje barke pred zaplembo, so morali položiti 5.000 din račun davkov. ske obveščevalne službe v teh pogojih v državnih ustanovah, armadi in v političnih strankah brez posebnih težav najemale ljudi, ki so jim bili potrebni. Tajna policija, ki je štela med glavne opore Karad-žordževičev, tega zločinskega udejstvovanja ni prav nič ovirala, pač pa mu je še na vse načine pomagala. Njeni voditelji so bili namreč sami ino-zeanski vohuni. Načelnik beo-grajske policije in šef osebne straže regenta princa Pavla — Dragomir Jovanovič — je bil od leta 1938 dalje agent nemške obveščevalne službe. Z njegovo neposredno soudeležbo je bilo organizirano špijonsko središče v Jugoslaviji. Toda ta okolnost ni Dragomira Jovanoviča prav nič ovirala, da je mirno toleriral istovetno delovanje Intelligence Servicea. Najvažnejša baza tujih obveščevalnih služb v Jugoslaviji pa so bile buržoazne politične stranke. Vodja demokratske stranke, ki je združevala srbsko liberalno buržoazijo, Milan Grol, vodja hrvaške kmečke stranke, ki je izražala interese kulaških in malomeščanskih elementov, Vlado Maček, vodja jugoslovanske radikalne stranke, Cvetkovič ter mnogo višjih funkcionarjev teh ali onih političnih strank (slovenske ljudske stranke, neodvisne demokratske stranke, jugoslovanske muslimanske stranke) niso bili le najvdanejši hlapci domače reakcije, ampak tudi aktivni agenti obveščevalnih služb iz raznih držav. Grol je na primer služil angleški Intelligence Service; Maček je bil najprej povezan z italijanskimi fašisti, nato pa s hitlerjev-ci; Cvetkovič pa je bil agent nemško - fašistične obveščevalne službe. Poleg nemške obveščevalne službe se je v Jugoslaviji posebno aktivno udejstvovala angleška obveščevalna služba. Višji zastopnik te službe polkovnik Bally se je v gnezdil v Jugoslaviji že zdavnaj pred začetkom druge svetovne vojne. Na celi vrsti sodnih procesov proti agentom imperialističnih obveščevalnih služb, ki so se vršili v ljudsko - demokratičnih deželah, je bilo razkrito precej dejstev, ki se tičejo raznih obdobij Ballyjevega udejstvovanja pred vojno, tekom nje in po njej. Blizu mesta Košiče v vzhodni Slovaški se je pričelo z gradnjo novega kovinarskega kombinata, ki predstavlja eno izmed največjih gradenj v Češkoslovaški republiki. Pri izgradnji tega objekta so vsa dela mehanizirana in bo že v letu 1953 ta kombinat pričel s proizvodnjo jekla. Z gradnjo tega velikega objekta se obenem gradi tudi ve- liko mesto. 2e se je pričelo z deli za izgradnjo ene izmed najvažnejših ulic, ki bo široka nad 50 metrov. Delavci, ki so zaposleni pri delih te ceste, so jo imenovali «Cesta udarnikov.» Do konca letošnjega leta bo zgrajenih nad 200 stanovanj za delavce kovinarskega kombinata. Načrt novega mesta je izdelan tako, da bodo prabi- io. na V. MINAJEV (Se nadaljuje) Tito in De Gasperi in z njima vred tudi njuni imperialistični gospodarji so doživeli nov težak udarec z zahtevo zastopnika ZSSR Gromika, ki je na konferenci štirih namestnikov v Parizu marca letos ponovno postavil ustanovitev Evobodnega tržaikega ozemlja kot pogoj za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. :S tem je ZSSR uporabila eno najmočnejših orožij proti anglo-amerišlkim imperialistom, da prepreči barantanje in nadaljevanje statusa quo. Ta odločna obramba STO s strani ZSSR. je v }.,vo zadela tako zahodne velesile kakor tudi De Gasperija, •a najbolj od vseh pa.Tita, ki je reagiral na to s posebno izjavo, češ da «bi bilo škodljivo dovoliti tudi Sovjetski zvezi, da spremeni Trst v remo vprašanje». Dodal je še, da «tržaško vprašanje ne bi bilo težko, če se ne bi vanj mešali tudi drugi» (to je ZSSR). Končno so tudi vlade zahodnih velesil v bistvu menjale svojo politiko glede STO, ki je dotlej slonela na prosluli trostranski noti iz leta 1948. Tako je britanski prvi minister Attlee na De Gasperijevo vprašanje glede trojne note odgovoril, da angleška vlada sicer te note ni še preklicala, pač pa je prepričana, da bodočnosti Trsta ni mogoče dokončno urediti drugače kot z neposrednim sporazumom med Rimom in Beogradom. Kot vidna posledica tega preokreta anglo-ameriške politike je 'bila zamenjava dotedanjih poveljnikov okupacijskih čet v obeh conah. Dotedanji general Airey je bil z vso svojo proitalijansko politiko in z neštetimi izjavami, temelječih na tristranski noti, onemogočen, da bd vodil «novo» anglo-ameriško linijo glede STO. Zato ga je nadomestil general Winterton, polkovnika Lenca v coni B pa polk. 'Stamatovič. Izmenjan je bil celo šef titovske Delegacije v Trstu. Nova «linija» zasedbenih oblasti v coni A se je pokazala prav tako nasprotna ustanovitvi STO. Razlika je bila edino v tem, da ni več tako odkrito podpirala «hladne priključitve» cone A k Italiji, kot je to izvajal general Airey. Njegov naslednik je deloma ustavil postopno podrejanje Trsta Italiji in njeni upravi. Toda obenem pa je začel vse bolj utrjevati položaj anglo-ameriške oblasti v coni A z jasnim ciljem ohraniti na Tržaškem ozemlju status quo v nedogled ali pa vsaj do morebitnega uspeha barantanja med Rimom in Beogradom. Tako je izdal okrožnico tržaškim sodiščem, da smejo poslovati z italijanskimi sodnimi oblastmi le preko VU, začel je uvajati napise «BUSZ FTT» na državnih ustanovah in napravah itd. Odkrito na^onjenost je začel kazati lažnim «indipen-dentistom», kot so Sporerjeva Fronta, slovenskim liparjem in podobnim, ki imajo sicer STO v svojem programu, dejansko pa delajo za status quo odn. za barantanje. To dokazujejo zlasti njihovi vedno tesnejši stiki s titovci ter podrejenost njihove politike vojnim načrtom ameriških netilcev vojne. vaici imeli na razpolago moderno urejpene stavbe, kakor tudi kulturne ustanove v vsa-kem rajonu mesta. V središču mesta bo zgrajen velik trg, ki bo lahko -sprejel od 10 do 12 tisoč ljudi. Na trgu -bo zgrajen Kulturni dom, Dom Ko-i munistične partije, pošta, hotel, krožki in restavracija. ' * * * V začetku septembra so pričeli v Madžarski žeti letošnji bogati pridelek riža. Do sedaj so v Madžarski riž želi na star. primitiven način, s srpom. 'Letos so v zadružnem mestu Karcagu začeli prvikrat žeti riž s samovezalnicami. Delavci strojno-traktorske postaje v Karcagu so montirali na samovezalnico rezervoar iz pločevine in na ta preprost način dosegli ne samo to, da sa-movezalnica lahko žanje riž, temveč tudi to, da sam-ovezal-nica razsipa povprečno 8 kilogramov manj zrnja na enem oralu, kot se ga razsiplje z zelo težkim in opreznim delom ob priliki žetve s -srpom. Z u-porabo samovezalnic pri žetvi riža, so prištedili samo v Karcagu 9324 delovnih dni. Toda madžarski delavci se niso zadovoljili niti s tem svojim uspehom. Po vzgJedu strojno-traktorske postaje v Kairca-gu so delavci strojno-traktor-ske postaje v Mezoturu, ki je prav tako zadružno mesto, preuredili za žetev in mlačev riža celo kombajn. In tako se je na zadružnih poljih Mezo-tura pojavil 8. septembra kombajn, da bi prištedili zadružnikom še večje število delovnih dni. Žetev riža s samovezalnicami in kombajni pomeni še en velik korak naprej na poti mehanizacije madžarskega poljedelstva. * * * Ob priliki druge obletnice u-stanovitve Ljudske republike Kitajske se je vršil v Madžarski od 29. septembra do 5. oktobra svečan «Teden kitajskih filmov». V tem tednu so v Madžarski predvajali sijajne kitajske filme; «Hčerke Kitajske», v katerem je prikazan -lik herojskih kitajskih žena, borcev proti imperialistični napadalnosti in za svobodo domovine; film «Iskra» o borbi kitajskih- delavcev za obnovo svoje domovine; «Novi Peking» o novem življenju v glavnem mestu ogromne LR Kitajske; «Velika družina» -o borbi kitajskega ljudstva in film «Kitajski cirkus». Vsi ti filmi so sinhronizirani v madžarščino. SEJE POKRAJINSKEGA POKRAJINSKA UPRAVA BO DALA 1.000.000 UR ZA POPLAVLJENCE plačan, a davke morajo kljub temu plačati. Na ta način so kmetje prisiljeni prodati kakšno glavo živine, da plačajo davke. Brav te dni se vrši razdeljevanje davčnih plačilnih nalogov, po katerih morajo plačati kmetje na račun davkov vsote, ki gredo od 20.000 do 40.000 din. Nekemu kmetu, ki ni mogel dati navedene vsote, so titovske oblasti zaplenile vino, ki ga je imel v kleti- Dali so mu Ig nekaj dni odloga, da v tem času preskrbi, potrebno vsoto denarja za plačanje davkov, v nasprot- Tov. Poletto je protestiral zaradi brzojava, ki odbor poslal ob priliki 4. novembra v Trst, na nevarnost, ki jo predstavlja za vso ga je pokrajinski ter opozoril svet deželo os Rim-Beograd V soboto 17. t. m. se je ponovno sestal po-ki'ajinski svet. Razpravljal je o vrsti vprašanj, ki so obtičala na dnevnem redu prejšnjih sej. Po običajnih formalnostih in po preči-tanju zapisnika je odv. Culot govoril o pomoči nesrečnim po-plavljencem v Padski nižini. Sporočil je, da bo pokrajina prispevala v sklad za podporo prizadetim 500.000 lir. Za tem je naznanil tudi, da se je že ustanovil -pokrajinski odbor za pomoč poplavljencem. V debati, ki je sledila govoru odv. Cariota je prišlo do predloga, naj bi pokrajinska uprava nakazala za poplavljen-ce vsaj en milijon lir podpore. Naša svetovalca tov. Poletto in Bergamas pa sta priporočala, naj bi pokrajina na čim konkretnejši način manifestirala svojo solidarnost z nesrečnimi sodržavljani. Predlagala sta, naj bi v znak solidarnosti prekinili vse zabave, kinopredsta-ve in plese, pozneje pa naj bi uvedli pri vstopnicah poseben prispevek za poplavljence. Prav tako sta nadalje predlagala naj bi se pokrajinski odbor za podporo prizadetim nemudoma setstal in izdelal ves tozadevni program, brzojav, -s katerim je menjeni odbor izrazil svojo solidarnost nesrečnemu ljudstvu, še zdaleka ni zadosti Prav tako 'bi moral ta bdbor mobilizirati vsa podjetja, da bi dala na razpolago svoja vozila, s katerimi bi dovažali darove za poplavljence. Omenjeni odbor bi moral tudi takoj preučiti vprašanje nastanitve nesrečnih beguncev. Za te naj bi uporabili zgradbe v kopališču Lužnica, Vazne hotele V Gra-dežu itd. T Na žalost so vsi ti predlogi zadeli lahko rečemo — na gluha ušesa svetovalcev večine. Ti so smatrali za neprimerno, da bi prekinili kino predstave, plese itd. Njih obnašanje nap-ram nesrečnežem je vse prej kot pa -krščansko! Za tem je prešel svet na re- ševanje točk, ki so bile na dnevnem redu in sicer na izvolitev novega odbora pokrajinske u-prave, izvolitev predsednika mestne hranilnice, izvolitev člana pokrajinskega sveta v šolski svet, imenovanje revizorja računov v Pokrajinski ustanovi za turizem itd. Nato je razpravljal o razmerah v umobolnici ter o socialnem zavarovanju bolničarjev, ki so v njej zaposleni. ' Pred zaključkom seje je tov. Poletto kritiziral vsebino neke resolucije, ki je jo pokrajinski odbor izglasoval ob priliki neke manifestacije za Trst. Prav tako je kritiziral manifestacije, ki so se vršile 4. novembra in ki so bile vse prej kot pa resnično patriotskega značaja. Poudaril je, da predstavlja spo-naizum med ZiDA in Titom, ki je bil podpisan 14. novembra v Beogradu izredno nevarnost za goriško pokrajino. Da ta nevarnost -obstaja nami potrjujejo tudi številni obiski tujih vojaških osebnosti, ki tako pogosto-ma zahajajo v našo deželo in v naše mesto. Ta kritika ni bila po volji predsedniku sveta, ki je svetov. Poletta dvakrat prekinil. Zato bo tov. Poletto zahteval nujno interpelacijo na prihodnji seji. Pokrajinski svet ne sme ostati popolnoma brezbrižen spričo velike nevarnosti, ki preti — in to že v tretjič — go riški pokrajini. O temi vprašanju se -mora vsakdo javno izjasniti.. avto obleke, čevljev in drugih predmetov; v Pevmi in Osla-vju preko 40.000 lir. Nadvse uspešna akcija je bila tudi na Plešivem pri Krminu, kjer so se pozivu odzvale prav vse družine. Tudi ob tej priliki so pokazali Slovenci svojo veliko radodarnost in sočustvovanje s težko prizadetimi siromaki. Vsem najlepša hvala, tisti pa, ki še niste dali svojega prispevka, posnemajte prebivalce omenjenih vasi! Vrtec v Standrežu pod upravo ON AIR 19. t. m. je imel sejo goriški občinski svet. Daši je seja trajala celih pet ur, so na njej dokončno rešili le malo točk dne vneg-a reda. Precej -dragocenega časa je bilo porabljenega za poročanje o sklepih ožjega občinskega odbora, klokot je znano, dela vedno po svoji volji. -Svetovalec Batti je kritiziral sklep, po katerem je občinska uprava nakupila potrebno kurivo za zimsko sezono ter ga seveda plačala po izredno visoki ceni. Ako bi bili upravitelji vsaj nekoliko pravilneje ravnali, 'bi se bilo dalo prihraniti, lahko rečemo, od 3 do 4 milijone lir! To bi se bilo dalo prihraniti, 'ako bi bili drva kupili v poletni sezoni, ko je Titovci zagovarjajo sovražnike Slovencev Nabiralna akcija za poplavljence V zadnjem trenutku nam je dospela iz Gorice vest, da po slovenskih vaseh goriške pokrajine uspešno napreduje nabiranje daril za poplavljence v Padski nižini. Nabiralno akcijo je organiziral poseben odbor pod okriljem CGIL. V Podgo-ri so v enem samem dnevu nabrali 80.000 lir in en tovorni V svojem protidelavskem besu prihajajo goriški titovci tako daleč, da že odkrito poveličujejo in hvalijo takozvane. «Svobodne sindikate» in blatijo Delavsko zbornico, resnično razredno organizacijo, ki vztrajno brani interese vsega delovnega ljudstva. V svoji zadnji številki skuša namreč «Soča» dokazati, da svobodni sindikati napredujejo in da baje delavci «zapuščajo» Delavsko zbornico, ki da ne brani interesov delovnega ljudstva. Mislimo, da nam ni treba naštevati vseh uspehov, ki jih je DZ dosegla v svoj dosledni borbi in tudi ne kakšno funkcijo imajo svobodni sindikati; saj je bilo že neštetokrat dokazano, da je ta organizacija v službi delodajalcev in izkoriščevalcev delovnega človeka, ki je bila ustvarjena le, da vnaša zmedo in razkol med delavski razred. Liberinski sindikalni voditelji so tudi neštetokrat dokazali svoje sovraštvo do vsega, kar je slovenskega, in svoje protivljenje vsem pravicam slovenskega prebivalstva. Toda titovci smatrajo za potrebno, da te iste sindika- liste branijo v čast prijateljstvu med Titom in De Gasperijem, ki složno korakata na protisovjetski poti. V slovenskih vaseh je vse polno brezposelnih, mladinci iz Doberdoba zaman iščejo dela, ravno tako brezposelni v Standrežu in Pevmi ter v vseh drugih vaseh. Toda svobodni sindikati se strinjajo s politiko De Gasperijeve vlade, ki vse žrtvuje za vojne priprave in so ji potrebe ljudstva deveta briga. To pomeni, da se tudi titovci strinjajo s to politiko in so za to, da brezposelni ostanejo vedno brezposelni. Tudi zadnjim zahtevam vsega delovnega ljudstva za povišanje plač in mezd se svobodni sindikati protivijo in jih titovci po lem takem tudi v tem podpirajo. Te dni se je začelo vpisovanje za leto 1952 n Delavsko zbornico, v veliko in borbeno CGIL, ki je že pred časom sklenila pakt medsebojne pomoči z Enotnimi sindikati v Trstu. Ob tej priliki se bodo slovenski in italijanski delavci še čvrsteje strnili okrog svojih razrednih organizacij v obrambi kruha in dela, da rešijo mir. Tisti pa, ki vnašajo razdor v delavske vrste in tisti, ki jih zagovarjajo — torej titovci — pa bod.o vedno bolj osamljeni tavali v blatu in seveda še bolj klečeplazili pred svojimi gospodarji. cena navadno mnogo nižja. Za tem so govorili o raznih popravilih, ki so potrebna v mestu in o reorganizaciji nekaterih cest zla-sti v predmestju Sv. Roka. Svetov. Batti je tudi pri razpravljanju o tem vprašanju prosil za besedo in poudaril, da je nujno potrebno, da zaradi dokončne ureditve ceste v ulici Parcar odstranijo neko staro hišo. Nato so govorili in sklepali o višini stroškov, ki jih bo občinska -uprava imela pri popravilu raznih objektov. Pozneje je prišlo na vrsto razpravljanje o prehodu slovenskega otroškega vrtca, v Standrežu, ki bo prešel pod upravo že znane ustanove Opera Nazionale Asili Italia Redenta. Med diskusijo o tem vprašanju je prišlo celo do ne-malega razburjenja. Slovenski nacionalistični svetovalci so bili namreč proti temu, da bi slovenski otroški vrtec spadal pod upravo italijanske ustanove za otroške vrtce. ' Ker pa je italijanski šovinistični volilni ustroj v občinskem svetu veliko močnejši od s-lo-venskega je obveljal predlog ofoč. odbora. Tako spada -odslej tudi slovenski otroški vrtec v Standrežu -pod ON.AIR Pridržujemo si pravico, da bomo o tej zadevi še spregovorili, ako bo potrebno. (Op. ured. ) Titovski agenti pod ključem TRZIC — Pred nekaj dnevi so lokalni časopisi poročali, da je policija aretirala nekega Zio Ettore iz Romk, Rerro Fausta iz Tržiča in Luigia Candolo iz Mortegliana. Aretirani so bili v trenutku, ko so poskusili izvesti neko nasilno dejanje in ko so bili tudi oboroženi. Vest je vsekakor tembolj zanimiva, ker je znano, -da so omenjeni pripadali skupini, ki rovari proti komunistom in ki je s tito-vci. Seveda tukajšnja policija tega ne bo poročala. To je popolnoma razumljivo . . . Imenovani Zio se je pred nedavnim vrnil iz Jugoslavije, kjer je bil baje v neki šoli Udbe v Ze-mu-nu. 11. novembra se je vršilo v Bolzanu italijansko-avstrijsko zborovanje za mir, katerega so se udeležile razne italijanske in avstrijske osebnosti, znani borci za mir ter delegacije iz vseh obmejnih provinc. Zborovanja sta se udeležili tudi delegaciji partizanov miru iz Gorice in Trsta. Vedno večja nevarnost vojne sili narode k vse aktivnejši borbi za mir in jih združuje v misli, kako odvrniti to nevarnost, ki ne izbira žrtev, Napadalni Atlantski pakt, zloglasni Bethouartov načrt in vedno očitnejše zavezništvo med Titom, De Gasperijem ter angloameriški-mi okupatorji, kažejo narodom Italije, Avstrije, Trsta in naše pokrajine, kakšno usodo jim kujejo vojni hujskači, ki hočejo prav i> teh krajih pripraviti fron-. Med številnimi intervencijami je na zborovanju govoril tudi tajnik Pokrajinskega odbora miru iz Gorice, Battello Nereo, ki je prinesel pozdrave slovenskih in italijanskih partizanov miru goriške pokrajine ter poudaril važnost tega zborovanja za okrepitev prijateljskih in bratskih odnosov med vsemi narodi. Govornik je tudi opisal težko borbo, ki jo vodijo partizani miru v goriški pokrajini proti vojaško-političnemu zavezništvu italijanske in titovske vlade, ki resno ograža obstoj obeh narodov. Svoj govor je zaključil naslednjimi besedami: «Slovenski in italijanski partizani miru goriške pokrajine, v bratski povezavi z borci za mir, ki se borijo v Jugoslaviji, moramo z združenim' močmi preprečiti vse posledice, ki bi nastale iz zavezništva med Rimom in Beogradom, katerega središče je Trst kot vojaško oporišče. Z našo borbo moramo prisiliti obe sedanji vojnohujskaški vladi, da prepustita svoje mesto vladama miru, ki bosta znali rešiti vsa vprašanja v duhu miru in prijateljstva med narodi». tfp'iehod po podeželju MALI REPEN L-OCNIK — Med tukajšnjimi kmeti vlada v zadnjih dneh veliko nezadovoljstvo zaradi funkcionarjev mestne carinarnice, ki (hodijo od hiše do hiše ter ugotavljajo, koliko vina je vsak posamezen kmet pridelal in koliko ga je naznanil. Seveda tam, kjer najdejo več vina, kot pa ga je prijavljenega, pritisnejo primerno globo. Pretekli teden se je zgodila v naši vasi huda nesreča, katere žrtev je dvanajsletni deček Milič Pepko, ki se je med igranjem na paši ponesrečil s strelivom. Nekaj dni pred nesrečo so bile namreč v okolici vasi vojaške vaje. Ponesrečeni fant se bo moral zdraviti v bolnici vsaj mesec dni. Morda mu bodo ostale posledice za celo življenje. PO zidovih in v javnih uradih, kakor tudi v šolah so izobešeni lepaki, s katerimi so poziva vse prebivalce naj javijo policiji vsako najdbo orožja in drugega streliva. Nepravilno je da so ti lepaki pisani samo v italijanščini. Kljub temu pa je kampanja za odstranitev streliva dobro potekala. Velika količina nevarnega materiala je bilo odstranjena. Vendar ni dovolj pažnja ljudstva. Vojaške oblasti so doli ne, da vse pašnike in travnike, kjer se vršijo vojaške vaje, očistijo takoj po odhodu vojaštva. Občinski svet v Zgoniku je sklenil, da bo interveniral o tej zadevi pri VU. Nesreča, ki je doletela malega Pepkota in njegovo družino zadostuje kot dokaz, da morajo oblasti napraviti potrebne korake. Bodo mor da potrebne še druge žrtve in nesreče predno se bodo odgovorne oblasti spomnile, da imajo dolžnost poskrbeti za odstranitev vseh nevarnih stvari ki jih vojaki pustijo ali pozabijo na gmajnah? Za takšne nesreče ne pada odgovornost na otroke, kajti otrok se rad igra s vsemi stvarmi in se ne zaveda nevarnosti. Naši vaščani so vedno v strahu, da se pastirjem še kaj takšnega pripeti. Radi tega pozivajo merodajne oblasti, naj zadevo takoj rešijo, ker samo one so za to pristojne! Matere iz Malega Repna Hki stroški, Vsako odlašanje pa bo podvojilo škodo in s tem tudi stroške. Sedaj je čas za sekati in voziti domov drva za kurjavo-Poleg tega je Medjavas edina vas v nabrežiriski občini, ki nima še električne razsvetljave. Dela so sicer v teku in vaščani \(Pc .. mm . Motiv iz Medje vasi vsak dan bolj nestrpno pričakujejo, kdaj bodo lahko spravili stare petrolejke. Vemo, da ni kriva občina če električna napeljava ni dokončana, temveč tvrdka SELVEG. Posredovanje občine pa bi brez dvoma kaj zaleglo, zaradi tega pričakujemo, da bo občina napravila potrebne korake toliko za popravilo vaških poti, kot za čimprejšnjo napeljavo elektrike. BOE.IIINEC DOLINA V torek so bili izročeni ključi družinam, ki so dobile stanovanje v novih ljudskih hišah v Dolini in Domju. Pisači «Primorskega dnevnika» so napisali ob tej priliki celo kolono zato, da bi skušali prikazati pristranost župana tov. Lovrihe pri dodeljevanju stanovanj. Znano je celo vrabcem na strehi, da vlada na «Primorskem» velika «inteligenca», toda nismo mislili da so ti «inteligenti» tako velika budala. Da bodo občani obveščani o korakih, ki jih je demokratična uprava napravila prav zaradi omenjenih stanovanj, pošiljamo «Delu» naslednji člančič s prošnjo, da ga objavi ter tako seznani poleg naših občanov vse bralce z resnico o vprašanju dodelitve stanovanj. Zgrajenih je bilo skupno 15 stanovanj, prošenj zanje pa je bilo 60. Občina je od; 60 prošenj izbrala 13 od tistih družin, kj živijo v enem- prostoru, kjer torej kuhajo in spijo. Poleg tega je izbrala še dve prošnji od družin, ki so bile stanovanja najbolj potrebne. Sicer pa so bile vse prošnje opravičene vendar prednost morajo imeti najpotrebnejše družine. Teh petnajst prošenj, med katerimi je bila tudi prošnja Forausa Vincenca je občina priporočila Zavodu za ljudske hiše (IACP) v Trstu. Znano je, da občina pri dodeljevanju stanovanj v teh hi šah ne odloča, marveč lahko samo priporoča. Omenjeni zavod je pač napravil po svoje, ne ozirajoč se na priporočila in predloge občine ter je občini poslal pismo v katerem pravi, da je edino on kompetenten za dodeljevanje stanovanj in da nima občina pri tem nič opraviti. To pa zato, ker spadajo hiše pod njegovo upravo. Ce bi imeli pisuni «Primorskega» v sebi vsaj nekaj poštenosti, bi se morali zgražati nad ravnanjem Zavoda za ljudske hiše in ne iskati dlako v jajcu kjer je ni. Njihova naloga je pač, da blatijo in napadajo vse kar je demokratičnega misleč, da bodo s tem pridobili čitatelje. Le tako naprej, pa bodo še tisti redki, ki vam sledijo rabili «Primorski» za druge potrebe. Laž je pač laž in pregovor pravi, da ima kratke noge! Skupina dolinskih občanov .12. t. m. so imele boljunške žene sestanek, na katerem so razpravljale zlasti o miklavže-vanju, ki ga bodo organiziral« na Miklavžev večer v vaški dvorani in o sodelovanju pri ctroški božičnici, ki jo bo o-skrbela občinska podporna u-stanova v Dolini. Na sestanku so se podrobneje dogovorile , 0 načrtu, za Miklavžev večer, na katerem bodo obdarjeni vsi šolski otroci, vštevši tudi on« iz otroškega vrtca. Izvoljen j« bil tudi ožji odbor žena, ki t>0 'sodeloval pri otroški božičnici- Pobuda boljunš-kih žena j« vsekakor hvalevredna, zato toplo priporočamo vsem vaščanom, da jo podprejo po svojih močeh! Medtem pa se je še neka! zgodilo, na kar nismo misli'1' oni dan, ko so žene imele sestanek v Boljuncu. Na tisoče trok iz Padske nižine je zarad' velikih poplav ostalo brez strehe. Tudi nanje moramo pomisli1' in poskrbeti, da bi tudi njin1’ vsaj za božič, posijal .žar«K radosti! Ze večkrat so pisali naši 1‘' sti o potrebi ponovne uvedb1 poljskih čuvajev v naši coni Tudi predstavniki ramili kme' čkih organizacij in naši občil' ski sveti so storili nekaj K°' rakov v tem pogledu, vendur pa se VU niti ne zrheni zat°' aa Oi ugoaila pravičnim zS' htevam. Službo poljskih čut4' jev še vedno «opravljajo» d«' rini. Toda, kako jo opravljaj0’ nam potrjujejo številni prime' ri, med katerimi je tudi ta- 1(1 se je dogodil pri nas na Pl0' seku. * Naše ženice že od nekdaj n0' hirajo borove storže, ki jih up0' rahljajo za kurivo. To pa je 0 gozdne policije prepovedan0. Toda mislimo, da je prepon0' dano le v večjih gozdovih, r,e pa v malih gozdičih, ki so 10 n° sebna last. Tuji policaji pa ločijo gozdov, ki so občin5^ last od privatnih gozdiše0‘ Globa je za vse enaka — ‘n ne majhna! V zadnjem času ie »tl I M I F F: % >#- TJ Naša vas je najbolj oddaljena od Nabrežine, kjer ima sedež občina. Radi tega nas tudi upravitelji občine premalo obiskujejo, da bi na mestu spoznali naše potrebe. Pred časom so popravili pot, ki vodi iz Stivana v našo vas. Danes je ponovno razorana od dežja Se bolj v obupnem stanju pa so poti po vasi. 2e mesece in mesece ni nihče vrgel niti lopato gramoza ali materiala nanje. Voda je v zadnjih nalivih dokončala razdiralno delo. Kjer so bili kolovozi so sedaj globoki jarki. Po domače rečeno je, pot «pokazala rebra». Vemo, da je tudi po drugih vaseh potrebno popraviti poti, vendar bi občina morala poskrbeti za popravilo najpotrebnejših. Naša vas spada med te, ker mislimo, da ni vasi v naši okolici, ki bi imela poti v tako obupnem stanju, kot jih ima prav naša vas. Ce bi te poti takoj popravili, bi ne bili ve- Motiv s Proseka bilo klicanih šest tena na P0T cijo; vse so morale plačati globo, ki je znašala od 1300 11 dalje, kar je nemala stvar revne ženice! Isto kot za borove storže l’e Ija tudi za drva ki in ob poljskih poteh. Tudi ~ tem primeru jim policija S' zi z globo. , Vse to bi se prav gotovo ^ dogajalo, ako bi bili ta poli5^ s' čuvaje domačini, ki dobro P. in Za drači0'. ga žene nabirajo po gmal nfi' znajo i ljudi i občinske oz. P((l vatne parcele. In končno bi ,,j ne bila nobena novost, ^ poljski čiivaji so bili že od koč domačini, plačani pa so 0 od občihe. nfj' Ker vemo, da je zadeva k . flJ' vična, ne bomo odnehali oa ^ še zahteve, da občina ponO° ČUU« K» uvede domače poljske ter da se od «službe» poli5 čuvajev odstrani civilne P ,0“' siroid- X ciste, ki kot tujci ne poznal0 kolice; v kateri službujejo-1 se zaradi tega dogodijo ne krivice, predvsem nim ljudem. ^ Pa Še nekaj bi želeli na 1 mestu pribiti. Vprašati bi ^ teli, zakaj gozdna policija j pil1 °Ume ■1 je Vsa i ur 0dne ;so s traz kti X- v l'o r ! pot Hus, ila n frtčci »tezt ‘Dlan 'rani, 'tetk 'Wk h,, r »j i 'Ista pe ''ran Osne i- re ‘aliz kUjii ^ta t i‘i n Rus 'žic i n 'de, 'at i "bris ‘iego- Ci 'kg oi k i j za 'leti Porr Si . Ske bui "hi i "e rac •Um e "Psk «tat , ,ro «i tt '"en *fulj S£ 'h - So Sr, 'Udst vi 'V h 'e r St K Ulil Vte W Sc >ei S %k lep ‘ ««ds 'kn "hja V obvarje naših gozdičev Pr‘ drugimi ljudmi, ki goz^.^n ^ naših _ ljudmi, ki gozda0 nedvomno veliko bolj škodUl ^ kot pa siromašne ženiva- j. nabirajo storže in dračje, S pred anglo-amertškimi vO,^„j0 ki ne le, da lomijo in drevesa, temveč s svojimi ki in avtbmobili pokončal celo nove nasade? Na t(>ep° gozdna policija pomisli, PT poterla globo od siromašni mačinovl’ * išc hak Sb Siti «Ul S- "kso "sr 'Ste S’ So Sv, te “'b0 '"ua | (Po predavanju tov. Doplicherja v PD Tomažič) Ruska umetnost, tudi glasbena, luzenia u obsežni in pestri ev ipski umetnostni dejavnosti lit. oletja, važno, hkrati pa povsem tojevrstno mesto. In kako tudi ? Politične in gospodarske raz-re zaostale carske Rusije, za-njevalni fevdalni režim, ki je dal v njej, pomanjkanje vsa-vrstne svobode mišljenja in nanja, vse to je nujno moralo Uvali na umetniški izraz ru-tega naroda. Ruska realnost je |la prav to: trpljenje, borba, rezmejno hrepenenje ruskega idstva. Kako dobro jo je poznal liki Musorgski, ko pravi: «Mno-ice odgrinjajo pred nami vse 'oje značilnosti, ki pa jih ne lamo najti, zato jih umetnost še e pozna. Vendar pa jih je imeti (prestano pred očmi, jih nene-lo študirati in tolmačiti človeku. To je umetnikova najvišja doga». V Rusiji vstopi zato v 19. stanju ljudstvo v umetnost, ki dobi 1 njem skozi in skozi revolucio-trnt značaj. Ker je tu govora o 'risbi, moramo poudariti, da so leti ruski komponisti v iskanju ludske «duše», nekoliko lažjo pot, ot drugi umetniki. To pa zato, (r jo je bilo več ali manj mož-zaznati že v ljudski pesmi četudi je oblikovno prepro-ji zdto ne manjka izrazne fepričevalnosti. Ruskemu glasbe-iku jo je bilo treba le zajeti, jo M. MUSORGSKI °umeti in obdelati. Narodna glas-9 je bila tako tu. Vsa sodobna slovanska glasbe-i umetnost izvira torej iz na-°4ne pesmi; v njej najde tudi ;so svojo izpopolnitev. Zato je ^az ruske glasbe tako splošen, Wi bi, domač, človeški, tako V njej nam znova zveni na 11 o ruska pesem, v nas pronica ruskega ljudstva, dokler je * Polna vsa naša notranjost. Ruska ljudska pesem se je rolla med revnimi tlačani in nost fričo tega na sebi vse značilne oteze tega stoletja in stoletja ‘tkanega družbenega razreda. Zamani, neusmiljeno izkoriščani, Petkrat na dan tepeni ruski ‘ižik, je v pesmi tožil svoje go-i(, v njej , mu je kljuboval, v ilj iskal svoje utehe. Z novimi Ostavki in popravki je prehajala pesem od roda na rod in se llranila do najnovejših časov. Osnova tej pesmi je najotiplivej-rekli bi naravnost brezupni Zližem, neka silno bolestna ob-'tRjivost, globoko v srce segala tiha otožnost. Drugačna tudi 'li ne more. Rusko ljudstvo je ječalo pod ’tkim jarmom svoje brezkrajne (de, katerega mu je vrgel na rat despotni vlastelin. Ro golih 'bliščih robotnikov je žvižgal iegov bič in še ko so se pod iirn zgrudila v mlaki krvi, niso 'Ijale padati nanje težke pesti 'kgovih valptov. Pesem broda-l'u na Volgi ni najmanj značil-' za razmere, ki so vladale v Sen «carja vseh Rusij» . . . Romen ruske narodne pesmi je ■ Si spoznal Glinka, oče sodobne I Ve glasbe. Dočim so se nje-J V vrstniki slepo lovili za tu-vzori ter prav po opičje po-^rriali mrzle, plehke in skrajno ^metničene motive zapadnoev-^hskega opernega ustvarjanja, je Ral Glinka zvest samemu sebi j tradicijam svoje rodne grude. ri tem pa tudi skozi in skozi iz-'iren. Ulavno njegovo delo je življenje za carja». Tega našlo-3 se je poslužil ‘ zato, da bi z I fm spretno prikril cenzuri svojo 1 Vo zamisel: na .pozornico je hireč postavil razcapano rusko Sdstvo in njegovo pesem. Delo ' visoka petrograjska gospoda S hitro pregnala z repertoarja. preveč očitno je bila v njem 'džena ljubezen do ljudstva in V po človeških svoboščinah. ,^linkova opera je in ostane za )elej ne le umetniški dogodek ^■ivečje. veljave, marveč tudi izvina točka za vse nadaljnje bekovo glasbeno snovanje. Ser, ki jo je bil dal glasbi niso uspeli drugi, to je, izrinili iz src najmlajšega ruskega po-kolenja sleherno nacionalno glas beno občutje. Račun pa so delali brez krčmarja. Mlada nacionalna šola se je uveljavila, za seboj je imela vse rusko ljudstvo, katerega voljo je oznanjevala. Najmočnejša osebnost te dobe je nedvomno Musorgski. Njegova narava je enostavna, preprosta, a obenem globoka in človeška. V njem se nam odkriva njen najrahlejši utrip, vse kar ona snuje. Vtise, ki mu jih daje okolica, nenehno pretvarja v muziko, s katero sta eno. Kdo ne pozna njegove «Slovanščine», v kateri stavlja iz oči v oči staro, zaostalo Rusijo, in novo, moderno, ki raste iz nje? Jn «Borisa Gudonova», ki gre leto za letom čez najznamenitejše operne odre vseh kontinentov? Tudi Borodin, Rimski-Korsakov, Čajkovski in drugi slavni ruski skladatelji se nikadr niso izneverili ljudski glasbi. V njej so iskali opore svojemu snovanju, ona jim je dajala vedno novih motivov, ki so jih vpletali v svoje nesmrtne stvaritve. Ruska glasba je prav gotovo dosegla smoter, ki so ga zasledovali njeni največji geniji. V njej se družita stični in estetični element. v njej sili na plan želja po spoznavanju svobodne problematike, razglabljajoč najnaprednejše znanstvene in socialne ideje, vendar pa v čvrsti povezavi z uso narodnovo preteklostjo. Sovjetski glasbeni ustvarjalci so zavrgli ves nepotrebni formalizem, da bi se znova lahko predali melodiji. Kajti, v njej sta glasbena lepota in navdih, to, kar nam v muziki ravno najbolj u-gaja. Melodija je življenje samo, z njo izražamo najplemenitejša človeška čustva. Dočim je vsa zapadnjaška glasbena umetnost prepojena z največjim misticizmom in mračnjaštvom, z neko težko opredeljivo vrtoglavostjo, stoji sovjetska glasba na zdravih temeljih ogromnih bogastev, ki so jih bili nakopičili ruski klasični skladatelji. Je dedič najlepših tradicij ruske nacionalne umetnosti in se torej smatra kot taka naslednik umetnosti vseh narodov Sovjetske zveze. Iz nje diha vsa socialistična sovjetska stvarnost. Sovjetka glasba ne izraža več tradicionalne žalosti, tako značilne za ruskega človeka iz časov carizma. Ni ji več treba tožiti, ker je zdaj sovjetski državljan prepoln vedrega optimizma in ponosen na velike pridobitve, ki jih uživa. Govori o miru in prijateljstvu vseh narodov sveta, proslavlja človeka-premagalca in krotilca narave, ki jo oblikuje po lastni volji, gradi jezove in kanale, prestavlja veletoke v nove struge, spreminja puščave v rodovitna polja in pustinje v plodne sadovnjake. Sovjetska država nam je tako povedala tudi v glasbi nekaj novega. Sovjetska glasba, tolmač vseh narodov na poti v lepšo bodočnost, kaže evropski umetnosti, kako naj hodi, če se hoče rešiti jalovega formalizma, če hoče zadihati s polnimi pljuči, skratka, če hoče živeti. Svobodo Rajmondu Lopezu in njegovim tovarišem! Rred nedavnim je Francova policija zagrešila nov zločin. Aretirala je 34 španskih demokratov, med katerimi Je večina mladincev, kateri so osumljeni, da so organizirali veliko stavko, ki je bila preteklega marca v Barceloni in po drugih mestih d Španiji. Med aretiranci je tudi Rajmond Lopez, voditelj Združene socialistične mladine Španije. Vse aretirance je policija grozovito mučila. Približno en mesec so bili zaprti v tajnih zaporih na sedežu Jalan-gistične policije, v zadnjem času pa so bili izročeni posebnemu vojaškemu sodišču v Ocani pri Toledu, ki jih bo v kratkem sodilo. Use kaže da ne bodo imeli obtoženci nobene možnosti, da bi se branili. Zaradi tega obstaja velika nevarnost za njihova življenja. Francov režim namreč gleda v njih nevarne elemente, zato bo storil vse, da se jih čimprej reši. Tako upa, da se bo maščeval nad vsestranskim polomom, ki ga doživlja v deželi. Veseli se, da ima priliko, da se maščuje zaradi dogodkov preteklega marca, ki so zapisani z zlatimi črkami v zgodovini delovnega ljudstva mučeniške Španije. Zaradi velike nevarnosti, ki preti vsem aretirancem, zlasti pa velikemu voditelju Rajmon- du Lopezu, je Združena socialistična mladina Španije naslovita na demokratično mladino ziv Združene socialistične mladine Španije je našel odmev po vsem svetu; kajti odzvale so se vsega sveta, vseh veroizpovedi mu neštete organizacije in šte-in političnih prepričanj ali vilne vplivne osebnosti. Na ti-strankarskih pripadnosti pose-' soče pisem je bilo že v prvih bno pismo, v katerem poziva na dneh naslovljenih Rajmondu Lo- mobilizacijo za rešitev 34 ju- naških borcev za svobodo mučeniške Španije. V tem pozivu vabi mladino vsega sveta, naj pošilje svoje izraze solidarnosti jetnikom, ki so zaprti v «Re-tormatorio Celular. Ocana, Toledo» ter proteste na Glavno skupščino OZN, ki zaseda v Parizu kakor tudi na španska konzularna zastopstva v tujini. Pa- pežu, prav tako je romalo na stotine in celo tisoče protestov na zasedanje Glavne skupščine OZN v Pariz in na španska konzularna zastopstva. Tudi v mučeniški Španiji je našel poziv za rešitev 34 jetnikov z Rajmondom Lopezom na čelu svoj odmev. Po tovarnah in delavnicah je v teku odločna akcija za njih rešitev. Na zidovih po mestih in vaseh so se pojavili napisi: «Dajte svobodo 34 Barceloncem!» Tudi KP STO. ZKM in ostale demokratične politične in kulturne organizacije iz Trsta so poslale energičen protest zaradi aretacije junaških voditeljev španskega ljudstva, voditeljem samim, zlasti Rajmondu Lopezu pa izraze iskrene solidarnosti vsega tržaškega demokratičnega slovenskega in italijahslče-ga ljudstva. V četrtek, 29. nov. ob 20. uri pa bo v Tomažiču protestno zborovanje, na katerem bodo govorili tov, Vittorio Vidali, Dušan Bujon in Lino Crevatin. Iz poročila tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Marka na gospodarski konferenci Pri 165 tisoč izrednih delovnih urah so imeli kapitalisti 15 milijonov lir dobička Pomanjkljivosti tovarniškega tehničnega vodstva - Z modernizacijo opreme in strojev bi se proizvodnja zvišala za 5.000 ton letno - Vodstvo ladjedelnice ni nič ukrenilo za to, da bi se izučili vajenci v svoji stroki-Tovarniška menza ne odgovarja zahtevam Tržaško obrtništvo je vedno živelo in mora živeti od svoje velike industrije. Ladjedelnica Sv Marka je še v večji meri kot druge ladjedelnice z gradnjami ladjevja razširila zunanja naročila dela, ko je bila ladje-delniška delovna sila preobremenjena z delom. V ladjedelnici ima v zakupu dela večje število dobro poznanih tržaških podjetij, ki so v desetletjih svojega obstoja in dela izkazale neizpodbitne zmožnosti in nihče nima nič proti temu, da imajo slednje tudi danes v zakupu dela, ki jih je nuročilo ravnateljstvo. Drugo vprašanje pa je problem nekih drugih podjetij, ki so se vri nila v ladjedelnico pod raznimi imeni z velikim številom delavcev. Ta podjetja, ki nimajo določenih nalog in niti svojih tehničnih naprav, so v resnici le neke vrste posrednikov zaposle- vanja delovne sile, ki izborno služijo ravnateljstvu ladjedel-J n j r» "7 0 \ r i H o •»* r c Lr o Sv. Marka ne smemo prezreti značilne oblike izkoriščanja, ki jo predstavljajo prav izredne delovne ure, ki se jih poslužuje vodstvo v široki meri in pri katerih ima seveda tudi svoje ogromne dobičke. Tako je bilo n. pr. v mesecu juniju opravljenih 165.000 izrednih ur kar odgovarja 20.625 delovnim dnevom. Pri teh izrednih urah je podjetje zaslužilo za račun delavskimi organizacijami in z Podpornih članov 1.900, Stulle Ma- Te dni je prejela ZES odgovor VU na pismo, ki ga je poslala še 12. t. m. in v katerem je opozorila vojaško- oblast na težke posledice, ki bi jih imela za najširše s-loje prebivalstva eventualna razširitev italijanskega zakona o povišanju najemnin. Odgovor VU je zelo kratek, da ni sicer še prejela prepisa italijanskega zakona, toda čim bo v posesti, bo pod-vzela primerno akcijo, ki bo po njenem mnenju (to je po mnenju VU, op. ur.) v najboljšem interesu prebivalstva STO. Razumljivo je, da se ES niso mogli zadovoljiti s -tem- odgovorom, ki ne pove nič točne-ga. Zaradi tega so poslali VU novo pismo, v katerem se še posebno sklicujejo na dejstvo, da ni VU -ničesar odgovorila na stavljene konkretne zahteve delovnega ljudstva in -sicer, naj se ne razširi na naše Ozemlje nikak ukrep Italijanske republike za povišek najemnin. Nadalje naj se VU, predno bi izvedla katero koli akcijo v tem združenjem najemnikov. Delovno ljudstvo -in vse prebivalstvo na splošno pričakuje, da bo dala VU točen in jasen odgovor, ki ne bo dopuščal mi-kakih dvom-o-v Vsak -nadaljnji povišek najemnin bi predstavljal za izčrpane delovne sloje novo in še hujše finančno breme, posebno če upoštevamo, da so bile najemnine povišane v kratkem razdobju kar dvakrat zaporedoma. ZA «DEMOKRATIČNO SOLIDARNOST» Miklavec Josip 100, Angel 150, Panzacchi 100, Ukošič Andrej 50, Ivan 200, celica občinskih nameščencev 2.000, Rebec, zbirka z ria, iz istega naslova 500, Eresie Giovanna, za politične pripornike 500, Sauli Maria, za sekcijo Sv. Ivan 2.000, Riccardo 150, Renato 100, Dante 500, Doniš 100, Benini 200, pristaniščniki pri Sv. Andreju 2.188, Cok Valerija m Grgič Karla, zbirka v Podlonjerju in na Novi cesti 1.135, isti z zbirko v Lonjerju 2.385, pristaniščniki 480, Žerjal Ivan 1.000. ZA DEMOKRATIČNI TISK SO DAROVALI: Gerdol Antonija 1.000, celica «Romeo Bersa» 3.085, sekcija «Curiel VII» 20.300, celica Facchini 500, Magdalena 1.000, sekcija Nabrežina 1.300, sekc. Sv. Ivan 2.950, Barkovlje 2.300, Opčine 7.650, nameščenci Kina ob morju 5.650, celica Spazzai 500, celica Rinaldi 5.000. ZA VOLILNI SKLAD SO DAROVALI: Cel. De Rosa: 1. pošiljka 12.400, 2, pošiljka 6.000, A. G. potom Giorgia Vardabasso 33.000, N. N. 4.000, skupno 55.400. Načrt je dosežen za 50 odst. bi dal večji poudarek svojemu izpadu proti komunistom je predlagal Lauri enominutni molk za žrtve v Porčiniju. Seveda ni bila ta Laurijeva komedija nič drugega kot nova podla protikomunistična špekulacija, ki so se ji seveda pridružili vsi svetovalci večine. Z -njimi so vstali tudi titopen-dentisti in tudi dr. Agneletto. Le -komunisti so ostali mirno na svojih mestih. V ostalem delu seje so svetovalci odobrili vršo sklepov, odborniki pa s-o odgovarjali na razne interpelacije. Vodja naše Skupine tov. Rogassi, ki je nameraval staviti županu nujno vprašanje in mu slednji ni pustil do besede, je zaradi tega Barto-lijevega diktatorstva ostro protestiral. Na intervencijo svetovalca Deli sej a glede problema -stanovanjskih gradenj, je župan sporočil, d-a bo VU nakazala za prvo šestmesečje prihodnjega leta vsoto ene milijarde lir za gradnjo stanovanj. Vendar pa ni še znano, kako se bo ta vsota, v kolikor bo seveda tudi nakazana, uporabila. Zupan je sicer zagotovil, da bo občina vztrajala, da s-e -gradijo predvsem ljudska stanovanja Nadalje je župan javil, da bo občinska- men-za, ki se nahaja na Viale XX Settembre premeščena v novo stavbo na trgu Libertà. V -starih prostorih pa bodo nastanili menzo za bolnike, ki bolehajo na sladkorni bolezni. S tem se bo torej končno le uresničila zahteva, ki jo je .svoj čas postavila komunistična slkupina. Protestni stavki v konopljarni tovarniškega odbora oproščeni proizvodnega dela, da so se lahko posvetili zaščiti koristi delavcev. Sedaj pa zahteva ravna teljstvo, d-a se morajo člani novega odbora vključiti v proizvodno delo, kar je vzbudilo pri delavcih docela utemeljeno o-gorčenje, iz katerega je prišlo do dveh protestnih stavk. Ko se je zglasila -p-ri ravnatelju delegacija delavk, da mu tolmači zahteve, in zahtevala obenem prisotnost članov tovarniškega odbora, ni hotel ravnatelj o slednjih ničesar slišati. Končno pa j-e -pripustil k razgovoru le pripadnika DZ. Povedal je tudi s-voje stališče, da mo-raj-o o zadevi odločati edino le sindikalne organizacije skupno z Udruženjem indu-strijcev. V svrho rešitve nastalega spora so se sestali včeraj zvečer na sedežu imdustrijcev zastopniki sindikatov in delodajalcev. višini, se pa cene življenjskih potrebščin naglo- višajo. Podčrtal je obenem dolge in težke borbe komunistov v italijanskem parlamentu za primerne poviške pokojnin ter poua iril, da se bodo te borbe nadaljevale z vso ostrino, da -pride konč no do revizije in izpopolnitve načrta za pokojnine. Splošna italijanska zveza del-a- je že zahtevala, da se -izplača upokojencem predujem 3000 lir na račun bodoč? iega poviška ter da se uvede premična lestvica tudi za pokojnine. Z-ahtevala je nadalje božično nagrado in druge skrbstvene ukrepe. Sledil je nato tajnik ZES tov. Radich, ki je podrobno razčlenil vprašanje povišanja plač ter že v uvodnih -besedah apeliral na čut socialne solidarnosti vsega delovnega ljud stva za -konkretno in izdatno pomoč nesrečnim žrtvam Pri obravnavanju -perečega vprašanja m-ezdnih poviškov je tov. Radich v jasnih primerjavah prikazal, da je -položaj italijanskega delavstva povsem enak • našemu. Eni in drugi živijo v istih pogojih, podreje ni so istim zakonom in izkoriščanju istih kapitalistov. Zaradi tega je tudi borba skupna in vse nacionalistične špekulacije titofašistov so le podel provokatorski poskus rušenja delavske enotnosti. Govornik je med drugim obrazloži-], d-a so imeli veleindustrijci v letu 1949 447 milijard dobička, v letu 1950'pa ©15 milijard. Dovolj je torej, da se odvzame od 168 milijard nadpro-fitov le majhen del in s tem bo zadoščeno najnujnej potrebam delovnega ljudstva. To bo privedlo obenem do splošnega izboljšanja celotnega 1« gòspod-a-rstva. Zlagane so vse trditve Confindustrie, vlade in razbijaskih sindikatov, ki hočejo dokazovati, da poviški plač vplivali na cene. Denar za poviške je treba vzeti -od nadprofitov magnatov industrije. Delavci se bodo odločno borili proti vsakemu -zvišanju cen in najemnin, ker bi pač vsak tak povišek uničil vsako mezdno izboljšanje. V Zaključku svojega govora, ki so ga vsi prisotni odobravali z burnim ploskanjem, je to-v. Radich pozval vse delavce, naj se še tesneje strnejo okrog svoje razredne organizacije in to spričo bodočih borb za povišanje plač. Za teden dni ' Sobota 24. Janez Nedelja 25. Katarina Ponedeljek 26. Delfin Torek 27. Maksim Sreda 28. Gregorij Četrtek 29. Saturnio Petek 30. Andrej * * * ZGODOVINSKI DNEVI „■ 24. 1906 je umrl pesnik Si®*” Gregorčič. 28. 1820 se je rodil Fried Engels. 28. 1943 konferenca Stalin - 1 -sevelt - Churchill v Teher 29. 1944 se je začela ofe-nzi’ slavne Rdeče Armade v j"’ Madžarski. 29. 1948 je umrl primorski pesi Igo Gruden. OB TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Šramel kvintet J duet - 18.45 Dvorak: Slovan plesi - 19. Kraji in ljudje - žO-Joii i Zat Slovenski motivi - 22.30 Več Ples- NEDELJA: 9. Kmetijska oddeli ja - 11.30 Oddaja za najmlajše aria o 12.15 Od melodije do melodij*!. n 16. Koncert ruskih balalajk L 20. Odlonki iz slovanskih opeIjaP|r- 21. Književnost in umetnost. T- ko PONEDELJEK: 18.15 GershvVk.,;,, Koncert za klavir in orkester] J‘< 19. Iz filmskega sveta - 20-3Urc» Športna kronika' - 21.15 Sloven?jimi zbori - 22. Beethoven: Simfoni%avij Potrebne so spremembe ukaza 169 o davčni uredbi V -ponedeljek in torek sta bili v tržaški konopljarni dve krajši protestni stavki vsega delavstva proti nameram vodstva, ki se noče -držati sindikalnih določb glede sindikalnih zaupnikov. Ko-t v vseh tovarnah, tako so bili tudi v konopljarni člani KOMISARJI DELAVSKIH ZADRUG PREVIDNO MOLČIJO Titofašisti skušajo vriniti rim ver svojik podrepnikov Kot vidimo, titovci niso držali križem rok in objavi zadnjega poziva Delavskih zadrug o zadnj-em roku za ureditev članstva v njihovem Uradnem- listu v Kopru je sledila titovska histerična propaganda. Kot -smo že objasnili v našem časopisju, je bil ves postopek nadzornega odbora, po nasvetu -sodišča, raznih odsekov VU in drugih izveden nalašč, da nudi možnost fitovcem, da se vtihotapijo v to delavsko organizacijo, Z objavo v Kopru so titovci dobili nalogo, da oni dol-očij-o zaključek roka za ureditev članskih odnosov ih to potem, ko bi vpisali zadostno število svojih podrepnikov. Titovci so Pogled nn del dvorane gledališča’ Ff r.ire rb priliki firdikplnega zborovanja Fnelnih siudikalov. ta čas dobro izkoristili. Predvsem so odložili objavo na primeren trenutek z izgovorom, da mora njihovo sodišče preučiti zadevo, pozneje pa so v svojem časopisju -pohvalili komisarje za storjeno jim uslugo in svečano razglasili, da «bodo delavci iz cone B priskočili n-a pomoč onim iz cone A», da bi tako baje preprečili, da Delavske zadruge padejo v roke «kominform-istom». O- vsem tem logično komisarji molčijo in m-o-goče o božiču si bodo, ko-t navadno, upali pisati v svojem vestniku, da je bilo v zadnjih mesecih v krajevnem časopisju nekaj polemike med raznimi političnimi -strujami. Danes, ko se pripravlja barantanje s STO, nimajo komisarji niti -toliko poguma, da bi dali intervju dopisnikom pri «Ultime Notizie», kot se je pripetilo v marcu leta 1950., ko je demokristjan Franzil jasno izjavil, da -od leta 1947. nimajo več nobene zveze s cono B. Ce bi danes to ponovili, bi v resnici objasnili marsikatero stvar .. . Končno se pojavlja nov problem, in to je, da sedaj, ko so se izvršile vse predpisane objave, zaradi brezbrižnosti komisarjev niti ne vemo, kdaj v resnici zapade rok za ureditev članstva. Zato zadružniki ne smejo izgubljati časa in se morajo nemudoma potruditi, da uredijo svoj položaj članov in s tem obranijo to svojo ustanovo. Sicer bodo, zahvaljujoč se komisarjem, zagospodarili v njej titovci. NOGOMET Prvenstvo STO - I. kategorija Kolo-nja - Primorje PK, na igrišču v Trebčah ob 8.30; Costalunga - Pristaniščniki, igrišče v Bo-ijunou ob 8.30; Sv. Marko - Sv. Jakob, igrišče v Boljuncu ob 10.30; Roianese - Frausin, igrišče v Trebčah ob 10.30; Vesna - Arzenal, igrišče v Nabrežini ob 14.30; Skedenj - Rozandra (igrišče ni še določeno). Počiva četa Tovarne stro-jev. II. kategorija Union - Trebče, igrišče v Trebčah ob 12.30; Nabrežina - Cebuleč, igrišče v Nabrežini ob 12.30; Vir-tus - Opčine, igrišče v Trebčah ob 14.30] Partizani - Corale, igrišče v Boljuncu ob 14.30. Počiva Proleter. KOŠARKA I. kategorija Moški: Frausin - Arzenal, igrišče v Miljah ob 15.30; Magdalena - Sko-ljet, igrišče Sko-ljeta ob 12; Vrdela - Skedenj, igrišče Skoljeta ob 10.45; Sv. Alojz - Inter, igrišče Sko-ljeta ob 8.30. Zenški turnir: Skoljet - xkedenj, igrišče Sko-ljeta ob 9.45; Frausin - Sv. Alojz, igrišče v Miljah ob 14.30. V zvezi z ukazom 196 VU, s katerim s-e razširi na naše O--zemlje z-nani Van-onijev italijanski zakon o novi davčni uredbi, je dal Odbor za zaščito m-alih trgovcev in obrtnikov v javno-st posebno obvestilo. V tem obvestilu poziva navedeni odbor med drugim stanovske organizacije malih trgovcev in obrtnikov, naj začneje konkretno akcijo v zaščito navedenih kategorij, ki bodo z novo davčno uredbo še' pqsebn-o- prizadete. Navedeni odbor postavlja tem organizacijam tudi konkretne predloge, ki naj jih slednje predložijo tukajšnjim oblastem i-n VU. Predvsem, naj se podaljša rok za prijavo dohodkov -do 30. junija 195’2. Ukine naj se člen 46 ukaza 1-69 in sicer v smislu, da -se morajo smatrati vse ugotovitve obdavčljivih dohodkov za leta pred 1950 kot dokončne. Znižati davčne predpise neposrednih davkov in posebno še -pridobnimskega davka -na dohodkih. Zvišati življenjski minimum, ki služi kot podlaga za obdavčenje na najmanj 480.000 lir letno. Uvrstiti male trgovce in obrtnike v kategorijo C 2 pridobninskega davka za oni del njihovega I dohodka, ki odgovarja plači enega nameščenca, kateri vrši iste posle. Odbor poziva male trgovce in obrtnike, naj se zavzamejo za uresničitev teh zahtev ter naj dajo svoj pristanek kateri koli pobudi, ki ima za cilj da doseže priznanje navedenih zahtev. Kakor smo -že poudarili predstavlja fcakozvana Vanonijeva davčna reforma posebno za male trgovce in obrtnike le novo in še večje davčno breme, ki jih mora pač privesti do 'popolnega upropaš-čenja, posebno še, a-ko upoštevamo pri tem naraščanje krize zaradi na-gle-ga nižanja življenjske ravni delovnega ljudstva in nagel porast trgovskih konku-r-zov in meničnih protestov. Kakor običajno se je ves vladni demokristj-anski tisk bodisi v Italijanski republiki kot v Trstu -takoj postavil na stališče popolnega zagovarjanja nove davčne uredbe, kar je seveda neizbežno, ker je ta nova davčna obremenitev le sad po-gubanosne demokristjan-ske atlantske politike, ki je z ukazom 169 razširila to breme tudi na davkoplačevalce našega Ozemlja. Prizadeti davkoplačevalci pa vidijo v tej takozvani reforv-rmi le sredstvo za še večjo davčno obremenitev, nikakor pa ne sredstvo večje davčne pravičnosti in moralizacije vsega davčnega sistema, kot skušajo dokazovati vladni krogi 'in njihov tisk. št. 2. TOREK: 13. Glasba po - 19. Mamica pripoveduje Aktualnosti - 21.30 Munthe: Michele - 22.15- Priljubljene -lodi je. Nel: SREDA: 19. Zdravniški vedefltlanl 20.30 Sola in vzgoja - 21. Voka1 kvartet - 21.30 Koncert violini Stefana Nedelčeva - 22. Beeti ven: Simfonija št. 5. ČETRTEK: 13. Pevski duet harmonika - 19. Slovenščina Slovence - 20.02 Koncert nistke Mirce Sancinove - 21. d-ijski oder - Kurt Goetz: «Po'J samostanskega obzidja», vese1 igra v 3 dej. PETEK: 13. Glasba po želja1 19. Pogovor z ženo - 20. Slov* ski motivi - 20.30 Tržaški kulH. , ni razgledi - 21.30 Munthe: S>,[aIe •h»?» . 22.45 Večerni ples. ire p --------------------- 'tešit Michele . ta po izraz 'tater Za bodo v zadregi'^' V «Primorskem dnevniku» 16. t. m. je neki pisun v rubh «Skozi sito in rešeto», pod nJsl vom «Riko Malalan v Moskvi«' napisal med drugim:... «so p0slJ*J . li tega in takšnega Rika ^lijn ' lana naravnost v Moskvo, M ga bodo izpostavili takšn*^. ^ postopku, kateremu se po i,# 0 z‘ janski pravi «corso di rigurf1' av} cazione», po nemško pa itd. m d0'f.od schuthHung»... uu. m ...«Izraza za takšen postopek 'HM varju slovenskih besed pa še ® mamo iz enostavnega razloga, ri, se nad Slovenci podobne štb še niso dogajale»... ter ...«zato - - A' dolžnost kominformovskega ln pojavlja tudi pri titofašizrtiu, ,j0ri]t se bori proti vsemu napredb1 |i| v človeštvu. Saj ne izide niti U®52. številka «Primorskega dnevn1 > brez člankov in slik o «oblju gittoni deželi» Ameriki. Postali plačani propagandisti, hlapci pitala, ki za ceno denarja Prihod jo, ne le na Za tiskovni sklad «Dela» Za tiskovni sklad našega lista je daroval tov. Alojz Rau-bar, čevljar, znesek 500 Hr. ideje napredi11^ mj človeštva, temveč tudi na vscs o vanske narode. . (i0 ti Izraz za zločine, katere ^hahu tovci radi naprtili pošteni”1 .‘Vi lač dem, pa bodo najlažje jrt^ed svojih slovarjih iz najnovti^.^,tj0 polpretekle dobe. Odgovore ^ kako oni imenujejo umor ^Oo-.Vje ša Arse Jovanoviča, dr. j- beta in tolikih drugih, (ri tovariša Hebranga, «Umscb^'^Arisi lung» pisatelja Ludvika Ji j in vseh poštenih demokratof’thpc so jih danes polne titofašist1 Jt%v\ ječe m koncentracijska W6 Alali šča. Mislimo, da imajo, žal, L|Hča merov dovolj in zaradi tega Jore. ne bodo v zadregi glede izra 'i r _________________________si ------------------------— lak Odgovorni urednik Vse RUDOLF BLAŽIČ (Biag0 k Tiska Založništvo «DELA» A|.j-tip. Adriatica, Rismonflu j' Dovolienie AIS ., UH ____Tike Geometer SERGEJ SANCl^Ji ^ uradom v Skednju, ulic3 Servola št. 91 je otvorihJh ^ ."lii-i L (*iaèi ' jeRli možno pisarno v ulici merciale š-t. 3, H. nadstr-» lef. 59-39. Stranke se ' ' majo « ^ popoldanskih 111 FODERAMI A. Pertot Si TRST ULICA GINNASTICA, TELEFON 95-9 Vfre i)c>h abSèim m kiojace, Moilje, hmaije po najugodnejših