Poštnina plačana T gotovini. Leto XI., št. I97 DRZAVNP TOŽILSTVOLil'. 1 V ■ kret, ——_ prilog, Ljubljana, torek 26. avgusta Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova olica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842; Praha čislo 73.180: Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Evropska konferenca VLADA MARŠALA PILSUDSKEGA Na predlog Brianda se bo vršilo zasedanje evropske p0 dvodnevni vladni krizi Je sestavil novo vlado maršal Pilsudski konference sporedno s sejami Sveta DN — Načrt osno- I - J * vanja evropske unije bo predložen plenumu DN sam - Sprememba vlade je odgovor na nemško revizijonistično Pariz, 25. avgusta. Po proučevanju odgovorov vseh držav na Briandovo ■spomenico o potrebi in načinu ustanovitve evropske unije, je Briand izdelal ekspoze o vseh teh odgovorih, ki ga bo predložil posebni konfernci vseh zainteresiranih držav v Ženevi. V ta namen je sklical na podlagi polnomačja, ki ga je dobil pri historičnem kosilu lanskega leta, ko je prvič načel s podporo pokojnega dr. Stresemanna vprašanje Panevrope, za S. september evropsko konferenco. Po mnenju Brianda bi se vršile seje evropske konference sporedno s sejami Sveta Društva narodov in sicer bi se vršile te dopoldan, evropske konference pa popoldan. Z vabilom na to konferenco so bile odposlane vsem prizadetim državam »bele knjige« francoskega zunanjega ministra, ki vsebujejo vsebino Briandove spomenice in vse odgovore 26 držav. Na otvoritveni seji evropske konfe- rence bo prečital Briand svoj že izdelani ekspoze, ki bo razčlenil posamezne odgovore in predloge. Vendar pa se bo vzdržal vsake načelne izjave glede stališča francoske vlade k tem odgovorom ter predlagal, da se prične o vseh vprašanjih generalna debata, v katerih bodo zastopniki posameznih držav ob-jasnili stališča njihovih vlad. Po zaključku te debate bo imel Briand daljši govor, v katerem bo pojasiyl, kako si predstavlja nadaljevanje akcije za ustanovitev evropske unije in kaki naj bi bili prvi koraki za njeno izvršitev. Splošno domnevajo v pariških diplomatskih krogih, da bo trajala načelna debata dva ali tri dni, nakar bo mogoče predložiti načrt osnovanja evropske unije že plenumu Društva narodov. Na ta način bi bilo tudi najbolj ustreženo želji onih držav, ki zahtevajo, da ne sme novo osnovana evropska unija kršiti delokroga Društva narodov. ofenzivo V Peru oklicana vojaška diktatura Po nekrvavem državnem udaru je sestavil polkovnik Castello vlado vojaške diktature — Miren potek revolucije Buenos Aires, 25. avgusta. AA. Po ve* fteh, ki prihajajo z meje se širi vstaja v republiki Peru vzhodno in severno od Are* quipe. Zadnje vesti poročajo, da so poleg nekaterih polkov prestopili k revolucijo* i JMrnemu pokretu' tudi slušatelji vseh voj« » nih šol. Izgleda, da plove vladna mornari« ca proti pristanišču Molendo. London, 25. avgusta, s. Iz Lime javljajo, ■ia je peruanska vlada odstopila. Novo vo-iaSko vlado je sestavil polkovnik Castello. Nova vlada je danes predsedniku Leguii, iigar beg je bil pogrešno javljen, prisegla vestobo. Nato se je Leguia takoj vkrcal na ;rov križarke »Gran Gallao«, ki je odplula neznano kam. Člani kabineta vojaške diktature so: ad-fmiral. Bieiiech, mornariški minister, pol-|.kovnik Elona, finančni minister, poveljnik Capata, pravosodni minister in kapetan Coicochoa, zunanji minister. Prevrat se je izvršil popolnoma nekrvavo preko noči. Prebivalstvo, ki je zjutraj zvedelo o izpremem-bi o položaju, ni nikjer nudilo odpora, ter smatra diktaturo za samoobsebi umevno. Voditelji upornikov bodo iz Arequipe odpotovali v letalih v Lirno, da takoj prevzamejo svoje funkcije. Večji del vladnih čet je prešel v tabor upornikov, še preden je bila sestavljena nova vlada. Newyork, 25. avgusta AA. Po nepotrjenih vesteh iz Santiaga v Chile o nemirih v republiki Peru, izgleda, da je bil predsednik republike pregnan ter se je skril v poslaništvu republike Venezuele. Po drugih vesteh pa je zunanje ministrstvo republike Chile obveščeno, da je peruanska vlada zadušila upor in da je gospodar položaja. Madžarski generalštabnl major - vohun Aretacija vohunstva osumljenega majorja Horvatya — Poskus sa momora v zaporu — Usodni stiki z lepo Rumunko Budimpešta, 25. avgusta, d. V Szege-dinu na Madžarskem se je včeraj do f poldne zastrupil major Anton Horvaty i pl. Esepreg, član segedinskega generalnega štaba. Umirajočega majorja so prepeljali v Budimpešto v honvedsko bolnico. Zastrupljeni major je bil eden najbolj cenjenih madžarskih častnikov ter ga je po meščanski vojni povitezil državni upravitelj Horty ter uvrstil v zbor »častnikov junakov«, kar je najvišje odlikovanje. Pred nekaj meseci je bil major Horvaty prestavljen iz Budimpešte v Szegedin, kar je vzbudilo že takrat veliko pozornost. Tu pa se je še povečala, ko je bilo nekaj časa potem objavljeno, da je črtan iz seznama »zbora junakov«. Pretekli petek pa je sledila največja senzacija, ko je bil major Horvaty nenadoma aretiran v njegovem stanovanju in prepeljan v vojaške zapore. Osumljen je bil, da se je zapletel v razmerje z neko znano rumunsko špijonko ter ji izročal prepise važnih vojaških listin. V zaporu se je nato zastrupil s pastilami sublimata, ki jih je nosil pri sebi. Pri zasliševanju je izjavil major Hor-vaty, da se je seznanil z navedeno špijonko, ki je žena nekga rumunskega trgovca že v Budimpešti ter se zaljubil v njo. Na očitke, da se druži z vohunko, se je še bolj oklenil te žene ter ji res pričel izročati razne važne listine. Ko je bil zaradi razmerja z njo prestavljen v Szegedin, se ji je popolnoma vdal ter hodil k njej z vojaškimi listinami celo preko meje v Veliki Varaždin, kjer je potem v barih zapravljal denar, ki ga je dobil za izročene dokumente. Budimpešta, 25. avgusta, s. O spijo-nažni aferi majorja Horvathya sporoča madžarski dopisni urad naslednje: »Smatrati se more kot dejstvo, da je nameraval major Horvaty zlorabiti važne vojaške dokumente. Pristojne oblasti pa so to namero še pravočasno preprečili ter obenem ugotovile, da je bilo težko dejanje majorja samo njegov prvi poizkus, ne da bi bil pri tem interesira-na kaka tuja država, ali kak njen organ. Dalje se je ugotovilo, da se je major Horvaty posluževal posredovanja tretje osebe, ki pa ni ničesar'vedela o kaznivi nameri majorja. Major Horvaty je po svoji aretaciji in po svojem priznanju poizkusil samomor, zaradi česar so ga morali prepeljati v honvedsko bolnico. Iz nekega pisma in iz prejšnjega obnašanja majorja izhaja, da je imel namero izvršiti samomor že od svoje aretacije sem. Krvava volilna borba v Nemčiji V nedeljo je prišlo o priliki raznih volilnih shodov v Berlinu do krvavih spopadov — Posebno bojeviti so bili komunisti Berlin, 25. avgusta, d. Včerajšnja nedelja je bila zelo živahna. Vršilo se je na stotine večjih in manjših volilnih shodov, po katerih je"prišlo do večjih in manjših spopadov med pristaši posameznih strank. Posebno energični so bili komunisti, ki so z bikovkami in gumijevkami ter noži razganjali shode meščanskih strank in socialistov, tako da je morala ponovno nastopiti policija ter prevročekrvne komuniste odvesti v zapore. Komunisti so bili tako bojeviti, da so napadali kar na cesti pasante Vpad bolgarskih četnikov Bukarešta« 25. avgusta AA. Štirje bolgarski razbojniki so prestopili mejo v bližini Turtukaja in napadli nekega rumunskega podoficirja ter ga ranili. Dasi ranjen, se ie podoficir uprl razbojnikom ter enega ubil in drugega ranil. Napadalci so pobegnili preko meje ter pustili mrtveca na mestu spopada. Začela se ie takoj preiskava, v kateri sodelujejo predstavniki bolgarskih obmejnih oblasti. Tisk piše povodom tega primera o čestih napadih bolgarskih komd- tM ter jih pretepajvali. Slabo so odrezali tudi posamezni policijski stražniki, ki so padli v roke razjarjenih rdečih bratcev. Več policijskih stražnikov so tako premikastilii, da so jih morali prepeljati v bolnico. Dva' izmed njih se borita s smrtjo. Aretiranih je bilo okoli 80 komunistov. Posebno hudi srpo-padi so se vršili na vogalu Islandske ceste, kjer so komunisti ustavili vsakega pasant.a in voznika ter ga nemilo pretepali, če ni odrinil svoj prispevek za komunistični volilni fond. Lon Chaney nevarno obolel London, 25. avgusta, g. Po brzojavki iz Los Angeiesa se je moral znameniti filmski igralec Lon Chaney podvreči smrtno=ne« varni operaciji na vratu. Njegovo stanje je zelo resno. Vlak skočil iz tira Lisabona, 25. avgusta. A A. V bližini Li-sabone se je iztiril vlak. štiri vagoni so padli po pobočju. Trideset oseb je bilo ranjenih. Varšava. 25. aveusta. AA?. Demisiia vlade polkovnika Slaveka je bila kljub vestem, da je pričakovati političnih sprememb, za poljsko javnost velika senzacija. Splošno se je smatrala kot povod za demisijo vlade želja maršala Pilsudskega, da v resnih časih, ko je postal položaj Poljske zaradi naraščajoče nemške revizijonistične akcije zelo težak, sam prevzame vlado. Maršal Pilsudski, je danes gotovo še vedna najbolj spoštovana in cenjena osebnost. Poljski narod vidi v njem najboljše jamstvo za očuvanje nedotakljivosti meja ter je z zadoščenjem pozdravil vest, da bo sestavil novo vlado sam maršal in tako znova prevzel državno krmilo v opasnem trenutku, kakor je to storil že pred leti. Zanimivo je, da je zadovoljna s tem, da je dobil mandat za sestavo vlade maršal, celo opozicija, ki pa zahteva v svojih listih, naj v -tem trenutku, ko po- skušajo spraviti Nemci vprašanje revizije poljskih mej in priključitve poljskega koridorja k Nemčiji še pred Društvo narodov, pozove v vlado tudi zastopnike opozicije. Na ta način bi bila ustvarjena enotna fronta poljskega naroda od nacijonalistov pa do socialistov, ki so vsi trdno odločeni braniti za vsako ceno vsako ped poljske zemlje in prekrižati račune Nemcev, ki mislijo, da je nastopil zaradi poljskih notranje-poli-tičnih sporov primeren trenutek za pričetek debate o reviziji mirovnih pogodb. Na te pozive opozicije pa maršal Pilsudski za enkrat ni reagiral, ker je danes popoldan setavil svoj novi kabinet z istimi osebami, ki so bile v vladi polkovnika Slaveka. Edina izprememba je imenovanje osebnega maršalovega prijatelja polkovnika Beka za ministra brez portfelja. Listo novega kabineta je predložil maršal Pilsudski popoldne predsedniku republike Ignaciju Mošcickemu v podpis in je sestavljena takole: Predsedstvo in ministrstvo vojne: maršal Pilsudski, notranji minister Henrik Jozewsky, minister za zunanje zadeve Avgust Zaleski, minister pravde Stanislav Car, minister za prosveto dr. Slavomir Czerwinski, minister za poljedelstvo dr. Leon Janta-Polczvnski, za agrarno reformo profesor dr. Vitold Staniewicz, za promet inž. Alfonz Kiihn, za javna dela profesor dr. Maksi-miijan Matakiewicz, za socijalno politiko Aleksander Prystor, za pošte inž. Ignacij Matnszewski, za vodje trgovinskega ministrstva inž. Evgenij Kwiat-kowski ter minister brez portfelja polkovnik Bek. Nova vlada je imela danes ob 19. nri svojo prvo sejo, na kateri je pozdravil zbrane ministre maršal Pilsudski in razvil vladni program, ki bo v kratkem objavljen. Zakon o javnih skladiščih Velik pomen zakona za razvoj kreditnih poslov - Posebne določbe za zadružna skladišča Beograd, 25. avgusta. AA. Z zakonom o javnih skladiščih, ki ga je pravkar podpisal Nj. Vel. kralj, bo v državi omogočala ustanavljanje, vodstvo in razvoj javnih skladišč. Javna skladišča so velikega pomena za poenostavljenje in olajšanje blagovneua prometa, za razvoj blagovnega lombarda in za podpiranje in pospeševanje blagovnega kredita na podlagi varantov ali skladiščnih listov. Prodaja skladiščne priznanice bo imela isti pravni učinek, kakor sama prodaja blaga. Z lombardom, eskontom in re-eskontom varanta pa se bo dobil potrebni kredit na blago, na katero se glasi. Eskont in reeskont varanta more po svojem statutu odobriti samo Narodna banka. Ž izkoriščanjem blagovnega kredita bo omogočeno izkoriščanje konjunkture na tržiščih, kar je važno za stabilizacijo cen, zlasti poljskih pridelkov. Ustanavljanje javnih skladišč bo odobraval minister za trgovino in industrijo, pri čemer priznava zakon prvenstveno pravico državnim in samoupravnim telesom ter gospodarskim zbornicam. Kot javna ustanova bodo javna skladišča deležna tudi posebnih pravic. Semkaj spadajo: pravica reekspedicije, pravica dajanja lombardnih posojil na blago, spravljeno v skladiščih, ter pravica držanja carinskega skladišča ali carinskega in trošarinskega shranišča. Carinska in trošarinska shrani-šča bodo omogočila plačevanje trošarine ali carinešele potem, ko se to blago vzame iz skladišča Javna skladišča pod kaznijo ukinitve poslovanja, ne bodo smela trgovati z blagom, ki se shranjuje v skladiščih, ker bi sicer javna skladišča nelojalno tekmovala s svojo klijentelo, kar bi tudi omogočilo zlorabe. Poslovanje se bo moralo vršiti po pravilniku, ki bo odobren, kadar bo izdano dovoljenje za ustanovitev skladišča. Javna skladišča morajo sprejemati po razpoložljivosti prostorov blago od vsakega, kdor to zahteva. V pogodbah z deponenti ne smejo kršiti določb pravilnika, zlasti če bi se s takimi pogodbami povečale dolžnosti deponentov. Od javnih skladišč je treba razlikovati zasebna skladišča, ki ne spadajo pod zakon o javnih skladiščih. Razmerje med zasebnimi skladišči in deponenti urejajo zasebnopravne pogodbe, vendar taka skladišča ne smejo izdajati skladišč-nic ali varantov. Predložitev tarif javnih skladišč pristojnemu oblastvu ima samo ta namen, da dobi oblastvo vpogled v delo, ne da bi se prt tem hotelo vmešavati v tarifna vprašanja. Za pobiranje tarif zadošča objava. Tarifo je moči znižati s takojšnjo veljavnostjo pri povišanju tarife pa je treba držati gotovi rok, ki je potreben zaradi zaščite interesentov. Pravice in dolžnosti javnih skladišč do deponentov in obratno so urejene po načelih trgovskega prava, odgovornost javnih skladišč pa je enaka odgovornosti navadnih trgovcev. Če pri predaji blaga nI bilo ugotovljeno, da bi blaga manjkalo ali da bi bilo pokvarjeno, je možna zahteva po odškodnini nasproti podjetju samo tedaj, če ie škodo takoj ugotovil strokovnjak in je bila javnemu skladišču prijavljena najdalj v roku enega meseca po ugotovitvi. Javna skladišča so dolžna shranjeno blago zavarovati. Zavarovanje je dopustno le pri zavarovalnicah. Shrambeni rok traja najmanj 3 mesece. Drugi roki so dovoljeni po pravilniku podjetja. Deponent sam ni vezan na rok. On lahko vzame blago vsak čas iz skladišča. Javna skladišča lahko zavarujejo svoje terjatve z zastavo shranjenega blaga. Ob dospelosti terjatve, smejo blago tudi prodati. Isto pravico imajo javna skladišča takrat, če deponent ničesar ne odredi za primer, če se blago pokvari ali če blagu- grozi kvarjenje. • Pravno razmerje, ki se nanaša na izdaja« nje in promet s skladiščnicami ali varanti, je urejeno po načelih trgovskega prava o vrednostih papirjih ter po meničnih pred« pisih. Skladiščnice se prenašajo z indosma« jem. Z indosiranjem varanta nastane ob« veza, ki velja kakor menična. Imetnik va« ranta, ki ni poravnan, ima pravico do re« gresa nasproti vsakemu predniku, vendar mora protestirati zaradi neplačila in za« htevati v roku enega meseca po protestu prodajo. zastavljenega blaga. Če ti pogoji niso izpolnjeni, izgubi imetnik varanta pra« vico do regresa. Zaradi velike odgovorno« sti so predvideni tudi strogi formalni pred« pisi pri prvem indosiranju varanta. Zakon dovoljuje Zvezam kmetijskih za« drug in kmetijskim zadrugam ustanavlja* nje zadružnih skladišč za shranjevanje ži« ta in drugih poljskih pridelkov. Ta skladišča smejo izdajati skladiščnice tako ka« kor javna skladišča z istim pravnim učin« kom. Zaradi razlikovanja med skladiščni« cami javnih skladišč se bodo skladiščnice zadružnih skladišč imenovale zadružne skladiščnice. Zadružna skladišča imajo iste pravice in dolžnosti kakor javna skladišča, imajo pa še to pravico, da smejo trgovati z blagom svojih članov. Organizacija takih skladišč bo lahko pokazala lepe uspehe pri določevanju kakovosti in pri tipiziranju. Tako bodo ta skladišča pripomogla k te« mu, da se v važnejših središčih ustanove veliki elevatorji ali silosi, ki so za racijo« nalno organizacijo naše žitne trgovine nuj« no potrebni. Pravilnik o izvozu grozdja Beograd, 25. avgusta. AA. Danes dopoldne je bila v ministrstvu za trgovino in industrijo v oddleku za zunanjo trgovino konferenca o sprej'emu pravilnika o kontroli izvoza grozdja, sliv, pekmeza, kodelje in paprike. Konference so se udeležili v imenu ministrstva za poljedelstvo inšpektor Ni-kola Belobrk, v imenu ministra za trgovino in industrijo tajnik Sava Obradovič, Glavni zadružni savez inž. Varda, za Udruženje izvoznikov Djuro Popovič in Ljuba Milenkovič, za Zavod za pospeševanje zunanje trgovine dr. Milaš. Pri debati je bilo sprejeto besedilo pravilnika okodelji, ki ga je izdelalo ministrstvo za trgovino in industrijo, z neko rezervo pa je bilo sprejeto besedilo pravilnika o papriki, ki ga je sestavila trgovska in obrtniška zbornica v Novem Sadu. Razprava o pravilnikih za sveže grozdje, pekmez in slive je odgodena do srede, 3. septembra. Glavne določbe vseh teh pravilnikov se nanašajo na izboljšanje kvalitete izvoznega blaga in imajo namen preprečiti izvoz slabega blaga, ki samo kvari sloves naših proizvodov. Grozdje se bo smelo n. pr. izvažati samo izgotovih krajev in pokrajin, ki bodo sporazumno z vinskimi nadzorniki in ban-skimi upravami določeni vsako leto posebej. Izvoz grozdja zavzema pri nas vsako leto večji razmah in je v tesni zvezi z omi-ljeniem vinske krize. Zato je važno, da se od vsega početka pazi strogo na to, da se izvaža res samo zdravo in lepo grozdje, da ne bi malomarnost pri odbiri izvoznega blaga spravila našega grozdja v slab glas in s tem onemogočila vsak nadaljni razmah te važne izvozne panoge. Enakim ciljem služijo tudi ostah omenjeni pravilniki. V smislu zakona o kontroli izvoznih produktov bi imeli ti pravilniki stopiti v veljavo še le tri mesece po uveljavljenju. Ker pa je izvozna sezona že napočila, je bilo na konferenci sklenjeno, da se uveljavijo ti pravilniki s posebnim zakonom takoj. Naši letalci v Varšavi Varšava, 25. avgusta. AA. Včeraj so ju« goslovenski piloti položili venec na grob poljskega neznanega junaka. Zastonnik vojnega ministra je sprejel jugoslovenske in rumunske pilote, ki so nato obiskali poljski generalni štab. Popol« dne so si ogledali kraljevski dvorec, zve« čer pa so se udeležili svečanega sprejema, ki jim je bil prirejen v palači predsedni« štva vlade. Povratek ministrov v Beograd Beograd, 25. avgusta. AA. Davi sta s brzovlakom prispela v BeogTad minister za kmetijstvo dr. Stanko šibenik i(n minister za trgovino in industrijo Demetrovič. V Beograd se je vrnil tudi finančni minister dr. švirljuga. Angleška demonstracija proti sovjetom Berlin, 25. avgusta. M. Nemški tisk pripisuje posetu angleške vojne mornarice v Črnem morju veliko važnost in vidi v njem demonstracijo Anglije proti sovjetom. Anglija hoče s tem poudariti, da se nikakor ni odrekla svojim težnjam na bližnjem vzhodu. Listi naglašajo dalje, da je v zvezi s tem tudi osnovanje rumunske pomorske baze v Črnem mor-Ju» 0 čemer obstoja tajen sporazum med Poljsko in Rumunijo in na kar je pristala tudi Anglija. Bukarešta, 25. avgusta, p. Rumunski tisk posveča posetu angleške voine mornarice veliko pozornost. Vsi listi objavljajo pozdravne članke, v katerih poudarjajo s posebnim zadovoljstvom, da je to dokaz, da ima Rumunija velikega in močnega prijatelja, ki jo bo vselej zaščitil pred eventualnim navalom od vzhoda. Rumunija za balkansko unijo lAt.ene: 25- avgusta, g. Kakor-javljajo li« sti, je dobilo grško zunanje ministrstvo od« govor rumuiiskega zunanjega ministra Mi« ronesca na vprašalno polo grške vlade gle« ete možnosti ustanovitve unije balkanskih držav. Rumunski zunanji minister izjavlja, da sprejme Rumunija to pobudo s simnati« jo. Sedanji položaj se mora smatrati za ugoden za otvoritev pogajanj. Uresničenje federacije evropskih držav z enim udar« cem pa je težko izvedljivo. Zaradi tega je treba skleniti regijonalne pogodbe med dvema do tremi državami. Eden teh po« trebnih in zaželjenih regijonalnih do«?r»->» rov bi bil dogovor o uniji balkanskih držav. Nadvojvoda Albreht se je oženil Budimpešta, 25. avgusta, g. Uradno se objavlja: Nadvojvoda Albreht Habsburški in ločena žena madžarskega poslanika v Sofiji Ludvika pl. Rudnay, rojena Irena Lellbach, sta v inozemstvu sklenila civilno poroko. Vprašanje imena, ki izvira iz tesu pravnega dejstva, še ni rešeno. Začela se "je tudi razprava glede cerkvenega razveljav-ljenja prvega zakona. Nadaljevanje stavke francoskih tekstilnih delavcev Pariz, 25. avgusta, s. Sindikati tekstilnih delavcev v okrajih Roubaix-Tourcoing so odklonili predloge industrijalcev ter soglasno sklenili nadaljevanje stavke. Proglas strokovnih sindikatov veli, da so predlogi industrijalcev nesprejemljivi, ker vsebujejo le navidezne koncesije. Industrijalcem očita delavska . spomenica pomanjkanje dobre volje. Stavka, katere se udeležuje' še vedno okoli 70.000 delavcev, se bo torej v okrajih Roubaix-Tourcoing nadaljevala. V Lilleu kier je kakor znano dosežen sporazum so' izvzemši 2000 delavcev, vsi delavci tudi ^ kovinski industriji šli na delo. Motociklistična nesreča pri Beogradu sp^T^' A5' avgJusta- Danes popoldne Prf6tl,1t- na cesti Beograd-Rakovica huda motociklistična nesreča. Poročnik Božidar Tanaskovič je v spremstvu uradnice ministrstva za šume in rude Jelke Nikolid napravil z motorjem izlet proti Rakovioa. Hotec se izogniti nekemu nasproti prihajajočemu vozu je zavozil na rob ceste, kjer se je zaletel v delavca Krištofa Niniča, ga podrl na tla, dočim se je motor prekotalil preko nasipa. Jelka Nikoličeva je obležala nezavestna s težjimi notranjimi poškodbami, delavec Ninič je bil smrtnonevarno ranjen, dočim je poročnik dobil manj nevarne poškodbe. Vse tri ranjence so prepeljali v beograjsko bolnico. Lift v zagrebški stolni cerkvi Zagreb, 25. avgusta. V desnem zvoniku zagrebške stolne cerkve bodo zgradili lift-dela so poverjena nemški tvrdki Siedler Stroški bodo znašali 400.000 Din. Bratje in sestre Iz tujine LJubljana, 25. a\ gusta. Ni uspešnejšega sredstva, da našo številno emigracijo privežemo k domovini, kakor so redni izleti v njeno okrilje. Ne more biti lepše in idealnejše šole za naš živelj v tujini, kakor vsakoletno daljše svidenje z rojaki na domačih tleh, spoznavanja razmer okrog lastne domačije in v vsej državi. Predstav-~ liajte si samo življenje naših izseljencev na tujem: dasi je slovenski rudar in delavec vobče od nekdaj cenjen kot strokovno posebno sposoben, trezen in pošten in tvori povsod priznano elito, je njegova borba za vsakdanji kruh vendar silovito trda in težavno delo brezobzirno izčrpava telesne sile. V povsem tujem, od megla, dima, prahu in trušča zamračenem okolju se mu venomer vzbujajo sladki, a za marsikaterega ne-utešni spomini na domovino. Želja, da zopet vidijo svoje drage v bornih, preozkih domovih, hrepenenje po belih cestah, nageljnih in rožmarinih, tuga za svetimi, z znojem blagoslovljenimi, a vendar prekratkJmi njivami, ki niso mogle kruha dati vsem, vsern^ našim fantom in možem — vsa ta tožna nostalgija se leto za letom drami v srcih naših rojakov na tujem. Hvala Bogu, izleti bratov in sester iz tujine so postali redni, obnavljajo se vsako leto. Nedavno 'so se povrnile daleč preko morja tri številčno izredno močne skupine ameriških izletnikov. Poslovili so se od domovine ganjeni, a odnesli so s seboj nepozabno lepe spomine. Na potovanju po Jadranu in nato na pohodu skozi prestolnico in beli Zagreb so odnesli tako močne vtise, da jih bo še dolgo, dolgo mamila prelestna lepota starih krajev, strnjenih v veliko, enotno, nezadržno in krepko napredujočo Jugoslavijo ... Jutri pa nam pridejo v posete bratje in sestre iz zapad-no-evropskih rudniških revirjev. Do- poldne prispe na Jesenice s posebnim vlakom blizu 500 naših rudarjev iz Francije in Alzacije—Lorene, popoldne pa nad 270 oseb broječa skupina rudarjev iz Porenja, Westfalije, Nizozemske in Belgije. Njihov prihod nam je letos še posebno drag iz dveh razlogov: Ker jih bomo lahko v svoji sredi pozdravili tako odlično število in ker prihajajo v domovino kot kompaktna enota. Presekali so s starimi razprtijami, duh edinstva v domovini je zavel tudi v vrste njihovih organizacij, strnili so se in prihajajo v Jugoslavijo manifestirat slogo, edinstvo, bratstvo. Udeleženci francoske skupine poromajo na Brezje, člani druge skupine pa se bodo po sprejemu na Jesenicah podali na Bled in se poklonili na dvoru, po sprejemu v Ljubljani pa se bo večja skupina predstavnikov društev odpeljala v Beograd, položila bo venec na grob Neznanega junaka na Avali in se na Oplencu poklonila manom obeh slavnih borcev za našo svobodo: voždu Karagjorgju in kralju Petru Osvoboditelju. Naša emigracija v ogromnih revirjih severno-zapadne Evrope je že močno povezana v organizacijo in potrebuje le jako zaslombo v domovini. Tudi na tujih tleh mora ostati v sklopu državne zajednice z vsemi pravicami in dolžnostmi, kaor jih imamo mi v domovini. Bolj kakor kdaj predstavlja naša emigracija dandanes neprecenljiv živ organizem, ki ga je treba ohraniti domovini. Zasluži vso skrb od strani matice-dr-žave, a mi ožji rojaki poklonimo bratom in sestram iz tujine kristalno čisto ljubezen, dajmo jim toplo domačo besedo, preskrbimo jim knjige, glasbila in kar jim le moremo dati, da jih navežemo nase in da jim olajšamo grenko zavest: tujina je mačeha! Z odprtim srcem vas sprejemamo, bratje in sestre, ostanite naši v ljubezni! četrtlnska vožnja k velikim vojaškim svečanostim v Beogradu Da omogoči čim večjemu številu prebivalstva udeležbo pri svečanostih povodom izročitve novih praporov našim polkom, je prometni 'minister dovolil izredne vozne olajšave i - Pire je še vedno na prvem mestu Premagal je dr. Zobela in remiziral s Stonerjem — Dosegel je že 6 in pol točke — Čudoviti uspehi indijskega šahista Sultana Khana v Liegu Stubnanske Teplice, 25. avgusta h. Na mednarodnem šahovskem turnirju so se danes nadaljevale prekinjene partije VIII. in IX. kola. Jugoslovan Pire je premagal dr. Zobela, remiziral pa je s Stonerjem. Gilg remiziral s Stonerjem, May pa z dr. Zobelom. Engel je porazil Regedsin-skega, Szekely je remiziral z Opočen-skim. Partija Flohr : Szekely se tudi še danes ni končala. Flohr bo najbrž zmagal v tej partiji. Stanje po IX. kolu je naslednje: Pire 6 in pol, Gilg, Lilienthal, Opočenski, Stoner 5 in pol, Flohr 4 in pol (1), Regedsinski 4, Engel, May, Eliskases, dr. Zobel 3 in pol, Szekely 1 in pol (1), Erdoli pol. Pire igra jutri z Lilienthalom. Llege, 25. avgusta h. Na mednarodnem šahovskem turnirju, ki se vrši v okvirju belgijske razstave, je fenomen Indijec Sultan Khan, ki je zmagal v vseh dosedanjih igrah v naravnost sijajni formi. Stanje po VI. kolu je naslednje: Sultan Khan 6, Tartakower 4 in pol, Niemcovič, Thomas 3 in pol, Rubinstein 3 (1), Colle, Prze-piorka 3, Ahues 2 in pol (1), Plezi, Wee-nink 2, Marshall, Sultan Bejev 1. Poljsko-jugoslovensko zbližanje Misel sporazuma med narodi, zlasti pa s slovanskimi narodi, s katerimi ga družijo krvne in kulturne zveze, vera, običaji in jezikovna sorodnost, je bila poljskemu narodu od nekdaj draga. S češkoslovaškim narodom se je poljski narod zaradi neposredne bližine in podobne zgodovinske prošlosti že dokaj seznanil. Jugoslovenske narode pa so delile od poljskega naroda v preteklosti razne tuje države. Po svetovni vojni in po ustanovitvi slovanskih držav pa je na Poljskem naraslo zanimanje za Jugoslavijo, ki je kot prvovrstna turistična država Poljakom najbližja. Zanimanje za Jugoslavijo se je porodilo na Poljskem spontano, brez umetnih naporov, plačane reklame in inicijative in brez ozirov na osebno korist. Prihajalo je iz srca, iz globokega umevanja, da sta jugoslovenski in poljski narod bratska naroda, da je Jugoslavija velika država, s katero je Poljska dolžna sodelovati v korist vsega slovanstva. Delo za zbližanje poljskega in jugoslovenskega naroda se je osredotočilo na poljsko-jugoslovenska društva, ki so v vseh večjih poljskih mestih, kakor na primer v Varšavi, Poznanju, Lvovu, Katovicah in Krakovu. Društvo v Varšavi razvija svoje udejstvovanje v raznih pravcih. Zaradi organizacije družabnega življenja je bila ustanovljena ženska sekcija; da se ustanovi fond jugoslovenskih študentov na Poljskem, so bili izbrani v posebno sekcijo gospodje, ki jih je Jugoslavija odlikovala z viteškimi redi. Društvo v Varšavi se zlasti zanima za Jadransko obalo, ki je slovansko primorje ir. ki se more kosati z najlepšimi rivijerami sveta. S tem v zvezi je nastal načrt, da se zgradi poljski dom na Jadranu. V to svrho ustanovljena stavbna zadruga je nakupila obsežno zemljišče na otoku šolti pri Splitu in že gradi prve hiše. Jugoslovenska vlada je to inicijativo krepko podprla. Varšavsko društvo prireja vsako leto na državne praznike jugoslovanske akademije, ki jih poseča vsa varšavska elita z zastopniki vlade na čelu. Društvo prireja nadalje umetniške večere, kjer prikazuje jugoslovensko umetnost, kakor tudi predavanja in sprejeme odličnih gostov in izletnikov iz Jugoslavije. Najvažnejši način propagande za Jugoslavijo so bile ekskurzije, ki jih prirejajo društva prijateljev jugoslovenskega naroda. V zadnjih dveh letih je bilo 15 takih izletov, število izletnikov, zlasti na Bled in v Dalmacijo, narašča letno za 100 odstotkov. Lani jih je bilo 2500, letos jih je bilo do konca julija 4000, v vsej sezoni pa jih bo po vsej priliki 6000. Podobno propagandistično akcijo izvajajo društva v pokrajini, zlasti društvi ▼ Poznanju in Katovicah. Ko je dozorela misel, da se povežejo vsa društva v skupno osrednjo organizacijo, je bil sklican kongres v Varšavi. Na tem kongresu so sklenili ustanoviti Ligo poljsko-jugoslo-venskih društev na Poljskem. Načrt je bil v celoti ustvarjen. Predsednik odbora Lige je g. V. Kneblevski, podpredsednika sta profesor Hilarivicz in državni tožilec dr. Vozniak, tajnik Lige je S. Mihalski. V ravnateljstvo je bil izvoljen tudi delegat ministrstva prosvete kraljevine Jugoslavije v Varšavi prof. J. Benečič iz Zagreba, zaslužni pisec in prevajalec znamenitih del poljske književnosti v srbskohrvatski jezik. Prof. Benečič je po prihodu v Varšavo prevzel posebne tečaje za srbskohrvatski jezik, ki jih prireja poljsko-jugo-slovensko društvo v Varšavi. Misija prof. Benečiča je bila sprejeta od vsega javnega mnenja na Poljskem kaj prisrčno in kot znak, da si tudi Jugoslavija želi zbliža-nja s Poljsko na kulturnem polju. Liga poljsko-jugoslovenskih društev je takoj šla na delo. Prihodnje leto bo izdala poljsko-jugoslovenski almanah z ilustriranim opisom sedanje Jugoslavije na kulturnem in gospodarskem polju in s posebnim ozirom na turistične lepote. Zaradi zbiranja materijala je te dni posetil predsednik Lige g. Kneblevski večja mesta v Jugoslaviji. Almanah bo nedvomno poglobil zanimanje za Jugoslavijo, njeno kulturo in za njena prirodna bogastva. Druga knjiga Lige bo priročnik in slovar srbsko-hrvatskega in slovenskega jezika. V začetku novembra bo na Poljskem kongres vseh poljsko-jugoslovenskih društev iz Poljske in Jugoslavije. Kongres bo zasedal v Poznanju, Varšavi in Krakovu V teh mestih bodo pri tej priliki razna predavanja, konference in častni večeri za brate iz Jugoslavije. Jugoslovenska propaganda je našla širok odmev v periodičnem in dnevnem časopisju na Poljskem. Nedavno tega je varšavski ilustrirani list »Svijat« izdal posebno, krasno opremljeno številko o Jugoslaviji. Podobno so storili tudi drugi ilustrirani listi. Te akcije poljskih društev podpira jugoslovensko poslaništvo v Varšavi. Velike zasluge gredo zlasti bivšemu poslaniku Milankoviču in sedanjemu poslaniku La-zareviču. Oba sta bila za svoje zasluge odlikovana s častnim članstvom poljsko-jugoslovenskega društva v Varšavi. G. Kneblevski je kot predsednik poljske Lige tekom enomesečnega potovanja po Jugoslaviji stopil v osebne stike s oo-dobnimi organizacijami in z ustanovami, ki so idejno povezane s Poljsko, zlasti- pa s poljsko-jugoslovenskimi društvi, s Centralnim presbirojem pri predsedništvu ministrskega sveta, z Jadransko stražo in s Putnikom, ki so vsi obljubili svoje sodelovanje na kongresu, kakor pri izdaji »Almanaha«. (AA) Dve rodbinski tragediji Zagreb, 25. avgusta, č. Na Trešnjevki se je pripetila v hiši Bolgara Panaiota Rad« kova krvava tragedija. Radkov je star 75 let, priselil se je v Zagreb že pred 40 leti ter se oženil s 40 let mlaišo žensko, ki je sedaj po dveletnem zakonu naenkrat po« vila dvojčke. To je podkrepilo v Radkovu dalj časa tlečo ljubosumnost. Včeraj je nenadoma prišel domov in našel vrata za« prta, ko je vdrl v hišo, je zalotil pri ženi nekega Rusa. Potegnil je nož ter sunil ženo dvakrat v trebuh, tako da je na mestu iz« dihnila. Blizu Zaprešiča je v gostilni »Zemaljski raj« snoči prišlo do prepira med gostilni* carjem Josipom Hlaščo in njegovim sinom Rudolfom, ki je došel domov napit. Sin Rudolf je poiskal v jezi svojo skrito lov« sko puško; njegov brat, mlajši gostilničar« jev sin Stjepan mu je hotel puško izviti iz rok, puška pa se je sprožila in strel je zadel Stjepana v trebuh. Težko ranjenega so pripeljali v zagrebško zakladno bolnico, Rudolf pa je pobegnil v iumo in ga orož« niki doslej še niso našli. Beograd, 25. avgusta. AA. Minister za promet je odobril tele olajšave za vožnje v Beograd na slavnost posvetitve novih za« stav jugoslovenskih pehotnih in konjeni« ških polkov na rojstni dan Nj. Vis. pre« stolonaslednika Petra 6. septembra: 1. brezplačno vožnjo: a) vsem banskim svetnikom v prvem aili drugem razredu, b) vsem rezervnim oficirjem in oficirjem in s validom, ki so povabljeni na to svečanost, v razredu, ki odgovarja njihovemu polo« žaju, c) vojnim invalidom, ki so povablje« ni, d) zastopnikom Sokola in sokolskih žup v prvem ali drugem razredu. 2. četrtinsko vožnjo vsem državljanom Jugoslavije, ki se hočejo proslave udeležiti. Razred po njihovi volji. Odhod naše delegacije v Varšavo Beograd, 25. avgusta, p. Jutri ob 8. odpotuje naša delegacija na konferenco v Varšavo. Delegaciji načeljuje minister trgovine g. Juraj Demetrovič, v ostalem pa je delegacija z malimi izjemami sestavljena tako, kakor je bila za sinajsko konferenco. Poleg ministra za poljedelstvo dr. šibenlka so v delegaciji še načelnik ministrstva za trgovino dr. Stojkovič, inšpektor ministrstva za poljedelstvo dr. Pilja, načelnik veterinarskega oddelka ministrstva trgovine dr. čira Petrovič in kabinetni šef ministra trgovine Boško Mašiič. Beograd, 25. avgusta. AA. Poljski poslanik na našem dvoru g. Babinski je davi odpotoval v Varšavo, da se udeleži konference agrarnih držav. Za njegove odsotnosti ga bo nadomeščal poljski odpravnik poslov. pred Špijonažni proces Državnim sodiscem Beograd, 25. avgusta, p. Danes sta se morala zagovarjati pred Državnim sodiščem za zaščito države dva ruska emigranta, profesor kemije Dimitrij Svjet in profesor matematike Erazem Zumučil. Oba sta obtožena, da sta po naročilu agenta neke sosedne države za denar zbirala podatke o stvareh, ki jih čuvajo oblasti zaradi interesom države v tajnosti. Zumučila je najel Svjet, ki je bil plačan od agenta tuje države. Svjet priznava, da je zbiral razne podatke, pravi pa, da ni vedel, da gre za špijonažo, marveč je mislil, da so podatki potrebni za večji spis o Jugoslaviji, ki bi služil .interesom države. Zumučil pravi, da siploh ni zbiral nikakih podatkov. Denar, ki ga je sprejel od Svjeta, je smatral za posojilo za nabavo obleke. Razprava se bo jutri nadaljevala. Avto podrl kolesarja Ljubljana, 25. avgusta. Danes popoldne okrog 16.45 se je pripetila na Kavškovi cesti v šiški huda prometna nesreča. Ob imenovani uri se je peljal 30-letni čevljarski mojster France Miklav-čič iz št. Vida skozi šiško in zavil s kolesom na Kavškovo cesto. Baš ko je pripeljal izza ogla, pa mu je .pridrvel nasproti neki avtomobilist. V trenutku največje nevarnosti sta se hotela Miklavčič s kolesom in šofer z vozilom drug drugemu umakniti, kar pa se jima nI posrečilo. Šofer je zavozil z avtomobilom z vso sito v Miklavčiča, ga s kolesom vred tako rekoč dvignil v zrak im ga treščil v ograjo ob neki hiši. Miklavčič je padel nato na glavo in si na temenu prebil lobanjo. šofer je ustavil, naložil nezavestnega, močno krvavečega Miklavčiča na voz ter ga zapeljal na stražnico, odkoder so telefonirali po reševalni avto, ki je prepeljal žrtev nesreče v bolnico. Ponesrečenčevo stanje je zelo opasno. V zadevi nesreče je uvedla policija strogo preiskavo. Drzni vlomi Toplice, 25. avgusta. Po Dolenjskem južno od Novega mesta že dolgo ni bilo čuti o tatvinah in vlomih. V zadnjih dneh so se tudi po sicer mirnih kočevskih vaseh pojavili neznani tatovi ter vznemirili mirne in nič hudega sluteče pre» bivalce vasi. Tako se je v noči od četrtka na petek pojavil drzen tat v Komami vasi blizu Črmošnjic ter se priklatil v neko so« bo. Svetil si je z žepno električno svetilko ter izpod zglavja spečega gospodarja poteg« nih shranjenih 300 Din in odnesel poleg le« žeče hlače, ne da bi gospodar zaradi trde« ga spanca kaj čutil.V nasprotni sobi so nekaj slišali in videli svetlobo žarnice, a se za to niso zmenili. V isti noči so poskušali svojo tatinsko sre« čo tudi drzni zločinci pri gostilničarju in mesarju Janezu Pečanerju v Crmosnjicah. Ropot je vzdramil iz spanja mladega go« spodarja, ki se mu je stvar zdela sumljiva Vzel je v roko puško, odprl okno in vstrebl v zrak, da bi s strelom prestrašil zlikovce. Res so tatovi, ki jih po številu v temi ni mogel razločiti, zbežali za hišo ter s samo« kresom dvakrat ustrelili proti oknu. Ker je gospodarja prebudil šum, niso utegnili ni« česar odnesti. Verjetno je. da so se tatovi pojali še kje, ali radi oddaljenosti m redko našel ienih vasi naš poročevalec ni mogel pozvedeti nič pozitivnega. V noči od petka na soboto pa so se po« iavili predrzni vlomilci v vasi Podturn pri Toplicah. Vdrli so v hišo posestnika J. Mar« kovica, kjer so odnesli nekaj obleke, ter v hišo F. Vrtarja. Tu so imeli boljši plen, kajti odnesli so iz sobe. v kateri spi dru« žina z gosoodariem, 4000 Dm, nekaj oble« ke, perila in čevlje. Ko se je "osnodar jel buditi, je predrzni tat bežal iz hiše. kjer so mu pri vrtni ograji odoadli novi čevlje, ki jih je tudi dobil v sobi. Tat ie izginil v te« mi. Naši ljudje na deželi imajo navado zlasti poleti, da oken snloh ne zastro z zavesami; tako. da si lahko zlikovci že -pri luči, ki je v sobi, vse ogledajo skozi okna in jim je nečedno delo pozneje, ko družina utrujena od celodnevnega dela trdno zasni. tem laž« je. Naj bi bile našim kmetom pogoste tat« vine svarilen vzgled, da bodo tudi poleti, j ko so kratke noči, zastirali okna. Banikrm svefnikom bodo izdali legitima cije za potovanje bani, rezervnim oficirjem in oficirjem invalidom ter vojnim invali« dom, ki so povabljeni, bo kot legimacija služilo vabilo. Zastopnikom Sokola in sokolskih žup bo kot legitimacija njihova sokolska legiti macija. Vsi drugi državljani kupijo vozne list« ke pri odhodu za polovično ceno in imajo s tem listkom pravico do povratne vožnje, ako dobe od odbora v Beogradu potrdilo, da so se proslave udeležili. Te olajšave veijajo za prihod v Beograd v dneh 3., 4., 5. in 6. septembra, za odhod pa od 6. septembra zvečer do vštetega 10 septembra. Pričetek šolskega leta LJubljana, 25. avgusta AA. Kr. banska uprava razglaša: ,Na srednjih šolah se vpisujejo učenci v poedine razrede od 11. do 13. septembra po razporedu, ki ga določi direktor. V izjemnih primerih sme učiteljski zbor dovoliti vpis do konca septembra, kr. banska uprava pa do 10. oktobra. V prvi razred se morejo vpisati učenci z dovršenim četrtim razredom osnovne šole, ki so rojeni v letih 1917., 1918., 1919. in 1920. (letos izjemno). Vsi izpiti se vrše na srednjih šolah v času od 1. do 10. septembra po razporedu direktorja. Privatni izpiti v septembru so dopustni le po posebni odobritvi ministrstva na prošnjo iz meseca junija. Iz meščanskih šol je letos še izjemno dovoljen prestop na srednje šole po dopolnilnih izpitih, ako je starost učenčeva v skladu z zakonom. Na državne realnogimnazij-ske razrede v Ljubljani se vpisujejo deklice le na II. realni gimnaziji, dečki pa v vse razrede na II. in HI. realni gimnaziji ter na realki (na tem zavodu do vštetega VM. razreda). Vpisovanje na učiteljskih šolah se vrši v času; kakor na srednjih šolah, toda za vpis v prvi razreM se je treba prijaviti vsaj do 12. septembra. Sprejemanje za prvi razred se vrši po zdravniškem pregledu in sprejemnem izpitu. Učenci (ke) z nižjo srednjo šolo opravijo pismeni izpit iz slovenščine in ustni iz glasbe, učenci (ke) z dovršeno meščansko šolo pa pismeni in ustni izpit iz slovenščine, ustni izpit iz zgodovine in geografije naše kraljevine (ustni izpit iz matematike) in glasbe. V prvi razred se smejo sprejeti učenci (ke), ki v koledarskem letu 1930. še ne dovrše 18 let starosti. Za vpisovanje na meščanskih šolah n! novih predpisov, zato se vrši od 1. do 3. septembra vpisovanje, izpiti pa se vrše od 2-5. do konca avgusta. Razpored določa ravnateljstvo. Na osnovnih šolah se vrši 1. in 2. sept. naknadno vpisovanje, 3. septembra ie šolska maša, 4. septembra pa se prične redni pouk. Avtomobilska nesreča Kamnik, 25. avgusta. Včeraj proti večeru so se po mestu razširile vesti, da je povozil avtotaksi g. Fr. Pajdiga pri Komendi nekega mladeniča, ki je takoj nato umrl. Vesti so bile naravnost nasprotujoče in se ni dalo točno ugotoviti krivde. V tej stvari smo zvedeli naslednje podrobnosti : G. Fajdiga je vozil popoldne neko kamniško družbo v Komendo, nakar se je vrnil v Kamnik. Po družbo, ki je ostala v Komendi, bi moral priti po odhodu zadnjega vlaka. G. Fajdiga je vozil nekako med četrt na deveto in pol deveto uro zvečer iz Kamnika proti Komendi. Privozil je na cesto, ki vodi mimo štreina do Vodeta, ko je v svitu luči zapazil, da se mu bližata dva kolesarja, od katerih je eden vozil pravilno na desni strani, drugi pa po levi. Na znamenje s hupo se mu je nepravilno vozeči mladenič umaknil na desno stran. Ko je pripeljal Fajdiga na razdaljo 1 metra pred kolesarja, je ta iz neznanega vzroka zapeljal čez cesto, torej tik pred avto. Zavoj se je vršil tako izredno hitro in nepričakovano, da je bila katastrofa neizogibna. G. Fajdiga, ki je znana kot previden vozač, je v kritičnem trenotku zavil vozilo z vso silo v nasprotno stran in zapeljal na polje. Nesrečni mladenič je obležal v mlaki krvi na cesti. Priletel je z levo stranjo obraza ob desni blatnik, ki ga je strahovito razmesaril, mu odtrgal levo uho, skratka vsa leva stran obraza mu je bila dobesedno izrezana. Drugemu kolesarju se ni nič pripetilo, ker je vozil pravilno po disri strani. Na kraju nesreče se je takoj zb-a^n mnogo ljudi, med temi tudi oče in brat ponesrečenca, ki je bil 23-letni Lojze Kern, sin cestarja Iz Most, uslužben pri tvrdki Remec & Co., na Duplici. Fajdiga je naložil mladeniča, ki je bil v brezupnem stanju in ga takoj odpeljal v ljubljansko bolnico. Navzoči ljudje so seveda vrgli vso kriv do na avtomobilista in se zelo surovo obnašali. Insultirali so potem še nekega drugega arvtomobilista, ki je privozil mimo. Danes so orožniki iz Vodic uvedli preiskavo in ugotovili popolno pravilno ravnanje šoferja, katerega ne zadene n'kal.& krivda. Ugotovili so nadalje tudi, da je bil kolesar vinjen In da je že popr-Me trikrat padel. Tako je nesrečo zakrivil denju alkohol, kateremu podležejo mnogi kmetski fantje. V splošnem je grajati skrajno razpaseno nedovoljeno dirjanje s kolesi v nedeljskih večerih v okolici. Kmetski fantje se vračajo domov s kolesi, več ali manj vinjeni, vsi brez luči, ne oziraje se na cestnopolic?j-ske predpise, levo in desno Jim je vseeno cela cesta jih je polna. Mar je potem čudno, ako »e ponesreči kdo? V tej stvari bi bUo treba energičnih ukrepov Bolgarski gostje na Bledu Bled, 25. avgusta. Snoči ob pol 10. so prispeli z ljubljanskim brzovlakom na Bled člani bolgarsko-jugoslovenske mešane komisije, ki razpravlja o likvidaciji dvolastniških posestev ob bolgarsko-jugoslovenski meji in ki je po zaključku konference v Vrnjački banji priredila ekskurzijo po Jugoslaviji. Izletnike, ki jim načeljujeta gg. Josip Raz-sukanov, pomočnik bolgarskega notranjega ministra in dr. Jankovič, načelnik jugoslovenskega zunanjega ministrstva, so spremljali banski načelnik dr. Vončina, banski tajnik dr. Suša in radovljiški sre-ski poglavar dr. Vidmar. Po prihodu na Bled so se nastanili v hotelu »Toplice«. Danes dopoldne so napravili najprvo izlet na Vintgar, nato pa so se z avtomobili odpeljali v Bohinj k izviru Savice. Kosilo, ki se ga je udeležil tudi bivši naš poslanik v Sofiji g. Ljuba Nešič, ki se pravkar mudi na Bledu, jim je bilo prirejeno pri Sv. Janezu. Zvečer ob 6.45 so se z brzovlakom odpeljali v Zagreb, od koder nadaljujejo jutri pot v Beograd. Načelnik bolgarske delegacije g. Raz-eukanov je izjavil, da so vsi bolgarski gostje očarani nad lepotami naših krajev. Posebno jim ugaja jadranska rivijera in Gorenjska z Bledom, kojega lepote in div-ne okolice ne morejo dovolj prehvaliti. Presenečeni so bili nad sprejemom, ki jim ja bil prirejen v vseh večjih krajih, kamor so prišli na svojem potovanju, zlasti pa v Ljubljani. Iz Beograda se bodo bolgarski gostje vrnili v domovino, v drugi polovici septembra pa se bo mešana komisija ponovno sestala v Sofiji, da reši sporna vprašanja, ki jih> bodo predložile terenske komisije, ki med tem nadaljujejo svoje delo vzdolž meje. Ljubljanski velesejem 81. avgusta do 15. sept. 1930. Velika gospodarska in kulturna razstava. Šumarstvo, lovstvo, lesna industrija in obrt. Stroji in orodje za obdelovanje lesa. Prva državna razstava lovskih psov 31. avgusta 1930. Misijonska etnološka razstava. Pohištvo. Higijenska razstava. Industrijski in obrtni izdelki itd. Ogromna razstava obsega 40.000 m* prostora. 8. septembra 1930 nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Na železnicah polovična voznina. — Legitimacije po Din 30.— se dobe pri bankah, biljetamah tujskopromet. nsta-nov, trgovskih in strokovnih organizacijah ter vseh večjih postajnih blagajnah Dravske banovine. 11539 Iz državne službe Beograd, 25. avgusta. AA Postavljen je v ministrstvu trgovine in industrije za svetnika v 4a/I dr. Ciril žižek, inšpektor istega ministrstva v 4/1, v državni trgovski akademiji na Sušaku za ravnatelja v 4/1 Nikala Očigrija, ravnatelj iste grupe in kategorije državne trgovske akademije v Zagrebu. Samomor zaradi neozdravljive bolezni Subotica, 25. avgusta. V Horgošu je izvršil samomor 60-letni Stanko Pečin, zelo premožen človek in znan po vsej okolici. Našli so ga obešenega na dvorišču na drevesu, ki je bilo tako nizko, da so se njegove noge skoro dotikale tal. Obesil se je, ker je bil neozdravljivo bolan. Hmelj + Savinjsko poročilo. Žalec, 25. avgusta, soboto popoldne in včeraj so bile prodane 3 večje partije po 8 do 9 Din. Te nizke cene služijo sedaj nakupovalcem za bega-nje hmeljarjev. Povsod drugje se hmeljarji trdno drže in ne oddajajo blaga za tako sramotne cene. Dočim plačajo po poročilu Udruženja hmeljarjev v Petrovcu celo slabo vojvodinsko blago po 15 Din, se pri nas zadovoljujejo s polovično ceno za naše v barvi in kakovosti letos redko blago. -f Žateško poročilo. Tudi pretekli teden se kupčija z novim hmeljem še ni raztvila, kar pa je razumljivo, če pomislimo, da je splošno obiranje pričelo šele v sredini preteklega tedna. Vreme za obiranje ni bilo baš ugodno. Pridelek je kvantitativno in kvalitativno dober. Na trgu se opaža rezer-viranost in doslej še ni prišlo do pravih in efektivnih kupčij. -j- Nurnberško poročilo. Pretekli teden so dospeli prvi dovozi novega hmelja, in sicer 120 bal tettaanškega in 25 bal haller-tanškega. Kupčija se še ni razvila in je bilo le v petek prodanih 25 bal tettnanškega hmelja srednje kakovosti po 88—95 mark za 50 kg, Iz Mannheima v Badenu poročajo, da se je zaradi slabega vremena zakasnilo obiranje. Tamošnji pridelek bo letos vseboval precej porjavelega hmelja. -ii Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za torek: Večinoma jasno vreme, po dnevi bolj toplo. Prihodnje dni se bo temperatura vedno bolj zvišala, vreme bo večinoma jasno. Zagrebška vremenska napoved za torek: Vedro ali le prehodno deloma oblačno, od časa do časa slabo vetrovno, toplo. — Si« tuacija včerajšnjega dne: Anticiklon, ki je pokrival doslej samo južno Evropo, se je razširil tudi na centralno Evropo. Barome« terska depresija leži samo n^d • sevsrnim delom kontinenta, zato prevladuje v juž« nih delih kontinenta stalno vedro vreme s precej visoko temperaturo. Pritisk je v zadnjih 24 urah povsod narastel za 1 do 3 mm ter se je gibal od 764 do 770 mm Jutranja temperatura je ostala v severnih krajih skoro neizpremenjena, v zapadnj Hrvatski je ponekod padla za 1 do 2 sti« pinji, dočim je v Primorju in v južnih krajih večinoma narastla za 1 do 6 stopinj. Nebo je bilo zjutraj samo v severno«za« padni Hrvatski in v delu Slovenije oblači no, v ostalih krajih pa večinoma vedro i eznatnimi visokimi oblaki in ljudje Predsednik vlade na zgradbi nove leske šole Lesce, 25. avgusta. Moderna stavba nove osnovne šole kraljeviča Andreja v Lescah ie bila v soboto zvečer v sirovem stanju dograjena. Delavci stavbenika Plemlja in tesarskega mojstra Kokalja, ki sta oba z Bleda, so pospravili svoje orodje in Poleg predsednika vlade leški župan Až-man, zadaj minister dr. Shvegel in projektant inž. Srečko Rainer, dalje župnik Avsec (poleg njega zakrit upravitelj Knez) in inž. Pardubsky. pribili na stavbo dve okrašeni smrečici, kakor je to lepa navada za prvi s>li-kof«. Po vseh končanih opravkih se je delavstvo fotografiralo in ko se je okrog 18.15 ravno že nameravalo raz-iti, se pripelje pred novo šolo z avtom g. predsednik vlade general Peter Živkovič v spremstvu g. ministra dr. Shvegla. Župan Ažman je po kratkem pozdravu g. predsedniku predstavil domačega župnika Avsec-a, ki ves svoj prosti čas posveča gradnji nove šole, nadalje šolskega upravitelja Kneza, projektanta inž. Srečka Kainerja in delo-\ odjo inž. Pardubskega, nakar se je vsa družba podala na stavbo. G. predsednik vlade ' je izkazal gradnji nove moderne šole vso pozornost. Stopajoč v spremstvu župana Ažmana po odru do prvega nadstropja se je zanimal za vsa gradbena dela, za višino in pro-stranost razredov, pohvalil celotno smotrenost načrta in se zlasti pohvalno izrazil o veliki dvorani v suterenu, namenjeni za sokolsko vežbo in prosvetne prireditve. V izredno ljubeznivem razgovoru s posameznimi člani stavbnega odbora je doznal vse podrobnosti in se informiral tudi o višini m kritju stroškov, o posojilu in pripravljenem kapitalu občine ter o številčnem stanju leškega šolstva. — Ste Sokol? je predsednik sredi pomenkov vprašal upravitelja Kneza. — Sem! — Dobro je! Z vidnim zadovoljstvom je g. predsednik vlade vzel na znanje županovo pripombo, da se bo otvoritev nove šole vršila drugo leto na naš veliki nacionalni praznik _ Vidovdan. Po ogledu gradnje je g. predsednik vlade privolil, da je radovljiški fotograf Lengar posnel zbrano družbo na stavbnem odru. Delavci so predsednika vlade navdušeni pozdravljali in mu gromko vzklikali, ko se je z g. ministrom dr. Shveglom zopet poslovil in se z avtom odpeljal na kolodvor. Tu so bili zbrani k slovesu: podpredsednik vlade g. Uzunovič, finančni minister dr. Sverljuga in minister n. r. dr. Kramer, od katerih se je g. predsednik vlade prijazno poslovil. Župan Ažman je še prihitel izrazit g. predsedniku vlade globoko zahvalo za poset in pozornost, takoj nato je vlak krenil s postaje. Prebivalstvo Lesc se je še dolgo v večer v nedeljo razgovarja-lo o visokem obisku in se čuti počaščeno po veliki skrbi, ki jo posveča g. predsednik vlade vsakemu kulturnemu in gospodarskemu pokretu v prid jugoslovenskemu narodu. Veliko jubilejno slavje pri Češki hči Navdušena manifestacija bratstva Čehosiovakov in Juro? love no v - V obujanju svetlih spominov pobuda za novo delo rianinarska družina zbrana pri sv. maši. Vseh trideset let svojega čvrstega obstoja ni videla Češko koča v enem dnevu zbranih v okrilju svojega romantičnega okolja tako živahne in v tako lepi harmoniji zbrane pla* ninske družbe, kakor v nedeljo, na dan svo* jega čestitega jubileja. To je bil solnčni praznik našega alpinizma, dan slavnih spo* minov na pričetek vzajemnega odpora proti nemškemu naskoku na naš skalnati gorski svet, manifestacija bratstva Čehosiovakov in Juooslovenov za nadaljnje solidarno delo pri obrambi in propagandi naših planinskih lenot. Češka koča je tako lepo slavje za* služila. Stoji in bo še dolgo stala neomaj* na. Kakor je pred tridesetimi leti veliko* dušna gesta univ. prof. dr. Chodounskega in njegovih tovarišev pokazala, kako je tre* ba nujno in z odprto roko žrtvovati za ogroženi slovenski svet. tako Češka koča v izvrstno ohranjenem stanju najzgovorneje pričuje, kako je treba planinske postojan* ke zgraditi na solidnem fundamentu, da kljubujejo tujčevemu naskoku in vsem vi* harjem. Za -znameniti praznik je bila koča zno* traj in zunaj okrašena s planinskim zele* njem. S pročelja, zročega doli na Jezersko, sta že v soboto proti večeru zaplapolali če* škoslovaška in jugoslovenska trobojnica, ki sta oddaleč pozdravljali prve goste. Ves navdušen je pohitel tja gori predsednik Asociacije slovanskih turističnih društev g. konservator Jeniček v spremstvu ljubljan* skega vicekonzula g. Cihalka, predsednik SPD dr. Tominška, odbornika Hrovatina in nekaterih drugih funkcionarjev osrednjega odbora,, s štajerske strani pa je prišla tri* članska deputacija mariborske podružnice pod vodstvom dr. Senjorja, nabralo se je mnogo drugih turistov in tako je Češka ko* ča imela pod svojo streho pač nenavadno število prenočevalcev. V zgodnjih urah je bilo v nedeljo že vse pokonci. Dasi megle, plazeče se preko Grm* tavca. Dolgega grebena in Skute, niso obe* tale lepega dne, so se vendar manjše sku* pine odločile k naskokom posameznih vr* hov, ostala družba pa se je pred prihodom novih gostov prav prijateljsko seznanila in se hitro strnila v eno samo familijo, ki je naraščala od ure do ure. S prijetnim, nad vse iskrenim in ljubeznivim nastopom sta znala g. konservator Jeniček in g. vicekon* zul Cihalek ustvariti harmonijo, ki je zdru* ževala in ogrevala. Z gorskih steza in od skal je odmevalo veselo ukanje. Prišli so jezerski prenočeval* ci nato nove skupine iz Ljubljane, Kra* nja in Ka mnika, naposled posebno močna skupina, ki se je iz Ljubljane pripeljala do Jezerskega z avtobusom Jčdige. Lični oltar* ček pred kočo je gospa Hrovatinova še roč* no okrasila s pestrim planinskim cvetjem, takoj nato se je pričela slavnost s sv. mašo. Cerkveno opravilo je vršil odposlnec kne* zoškofa dr. Rožmana, g. prof. Ante Kor* din, prefekt Marijanišča v Ljubljani. Ko je prečital evangelij, je vso številno zbrano družbo pozdravil v knezoškofovem imenu, nato -a v snovno in etično zelo lepo za* jetem govoru poveličeval plemenitost pla* ninarstva, razbiranje večnosti v neminljivi knjigi prirode... Solnce izza Grintavca je z nenadno močjo pripeke razgnalo debele sope megla, nekje visoko v zraku je zakro* žil širokokrili orel. Zlati dan se je razlil nad vso jezersko pokrajino in še daleč tja za mejo, kamor se je bila cesta pognala v klan* ce. Sredi največje tišine, malo pred povzdi* govanjem, ko je le enakomerni šumot male* ga slana nad kočo spremljal duhovnikove molitve, so se izza ovinka približali hrvat* ski planinarji. Tiho so se pridružili opravi* lu — le g. konservator Jeniček in sivi sta* rosta HPD ravnatelj Pasarič sta si bratsko segla v objem in ta pozdrav je odtehtal vsako drugo pozdravno ceremonijo ... Po maši je stopil na široko skalo pred kočo dr. Tominšek. Takole prijazno in po domače je nagovoril zbrano družbo: »Pla* ninski prijatelji in domačini! Kot predsed* nik SPD sem se postavil na trdo skalo, da vas čvrsto pozdravim, lepo vreme sem pa vnaprej naročil. Vaša številna prisotnost najlepše svedoči vaše zanimanje, za današ* njo slavnost. Iskreno: dobrodošli! Še pose* hej pa pozdravljam zastopnika banske uprave dr. Marna, zastopnika političnih ob* lastev vladna svetnika dr. Zobca iz Kranja in dr. Ogrina iz Kamnika, čsl. podkonzula Cihalka (živeli Čehi!), zastopnika ljubijan* ske Češkoslovaške obce Jovanovskega, predsednika JČ*lige ravnatelja Rasta Pusto* slemška, zastopnike tiska, zastopnika ljub* ljan. občine obč. svet. dr. Klepca in ravna* telja Ciuho ter kranjskega župana Pirca, ki smo ju videli že pred" 30*leti pri otvoritvi koče. Pozdravljam jezerskega župana Muri* ja, ki je pripeljal k slavju lepo gardo svojih krepkih domačinov, in ožje zastopnike pla* ninarskih organizacij, tako v prvi vrsti dra» gega tovariša, predsednika Asociacije, kon* servatorja Jenička,'ki je obenem podpred* sednik češkoslovaških turistov Ln urednik velikega glasila »Čsl. turist« (z naklado nad 50.000 izvodov!), dičnega hrvatskega starino Pasariča, nadzornika podružnic SPD dr. Senjorja ter dr. Šnuderla in Pučnika iz Ma* ribora, zastopnika kranjske in kamniške po* družnice, v prav posebni meri pa g. profe* sorja Kordina, ki se mu najtopljeje zahva* ljujem za mašo in krasni nagovor. Bodite pozdravljeni, nlaninci in planinke, — ne morem pa med vsemi prezreti stare koreni* ne inšpektorja Knafeljca, čeprav hoče s svo* jimi originalnimi cokeljci se skriti za skalo. Kakor drugi izmed »stare garde« tudi on ni opustil udeležbe pri današnji stavnosti, da ne bi z nami obudil spomino«! na otvori* tev koče, ki ji je prisostvoval z redkimi iz* med nas. Sezimo nazaj k otvoritvi in iz* kažimo čast imenom, ki jih ne smemo po* zabiti! In predsednik dr. Tominšek je prečital poročilo »Planinskega vestnika« 1900. Zani* miva paralela med takratno in današnjo slavnostjo! Z vzklikom »Slava!« so navzo* či izkazali čast pokojnemu Aljažu, Kocbe* ku, županu Muriju st. in češkim snovateljem točka pravil, ki je nasproti nemški cks* kluzivnosti velela vseobjemajoče: V Češki koči je dobrodošel vsak turist! Danes mi sledimo temu geslu. V turistiki hočemo vzgojevati novega človeka. Ne poznamo razlike med narodnostmi, pri tem pa se zavedamo, da je blizu doba, ko bo vzaje.n* nost slovanskih turistov dosežena v pol* nem obsegu. Klanjamo se spominu pokoj* nih snovateljev Češke koče in vsem, ki so padli za našo svobodo!« V polminutnem molku so navzoči pije-tetno izkazali čast pokojnim. S pozivom k zahajanju v objem prirode in k nadaljnjemu delu za planinarsko bratstvo je g. Jeniček zaključil svoj krasni govor: »Gore, zdar!« Vicekonzul Cihalek se je s kratkimi 'oe- Starosta hrvatskih planinarjev, 72-letni predsednik HPD g. Pasarič čita med govorom poročilo »Hrvatskega planinarja« o otvoritvi Češke koče. Na levi zadaj: vicekonzul Cihalek in g. konzervator Jeniček, v ospredju na levi: dr. Tominšek in Hrovatin. kočp od katerih živi edinole še svetnik Mareš. Ali je Češka koča izpolnila svoj na* men? Je. Postala je zbirališče slovanskih turistov, pod njo v dolini so si Čehi ustva« rili kmalu po njeni otvoritvi celo kolonijo in zavrli tok nemštva. — Jezersko je ostalo slovensko. Češki zgled je bil tudi nam v spodbudo. Poglejte danes po našem sloven* skem svetu: vse današnje gorsKe postojanke so -riče, da smo dobro in smotreno sledili Čehom. Tako naj bo v še večji meri v bo* dočem. Naj se poglobijo zveze in naše bratstvo! Z glasnim pritrjevanjem je bil sprejet predsednikov predlog, da se brzojavno od* pošljejo pozdravi prezidentu Masarvku, vla* darju Aleksandru, ki se tako živo zanima za naše kraje, nadalje klubu češkoslovaških turistov, poljskemu tovarištvu »Tatrzanske* mu«, sofijskemu turističnemu družestvu, nekdanjemu praškemu primatorju ministr* skemu svetniku dr. Jerabku in pisateljici Gabrijeli Preisovi. K slavju pa so poslali čestitke gg. dr. Dvorsky in Schoty iz Pra* ge, načelnik dr. Žižek iz Beograda ter Klub češkoslovaških turistov na Dunaju. V kratkem pozdravnem nagovoru ie dvorni svetnik dr. Mam izrazil čestitke in poudaril: poleg Sokolstva je planin-~vo tisti faktor, ki je že v dobi nam sovražne avstrijske vlade strinjal zveze med Čeho* slovaki in Jugosloveni. Danes, ko smo svo* bodni, gojimo z vsem hrepenenjem slogo. Zanosno in preudarno je g. konservator Jeniček nagovoril zbrane: »Uvaženi orija* telji planinarji — pravilno: britje in se* stre! Zbrani v okrilju vispkih gora časti* mo vzajemno dobro končano delo in smo tolmači tisočerih slovanskih turistov: tu se ogrevamo za dobre ideje, za plemeni* tost duš in propagando domovine. Mo* derna turistika nas sili k skupnemu dck. Tale češka koča, osnovana v času velikih nacionalnih borb, je bila postavljena za vas in za nas — simbol naše solidarnosti. Odslej naj bo simbol slovanske vzajenv nosti! Kdor se spominja borb v devetde* setih letih, se zaveda, kaj je pomenila ona sedami zahvalil predsedniku dr. Tominška in vsem prirediteljem slavja ter sporočil pozdrave obolelega konzula Resla. — £ mladostnim navdušenjem je g. Pasarič sporočil pozdrave hrvatskih planinarjev, ki jim je češka koča toplo pri srcu in je ne more pozabiti nihče, kdor je le enkrat stopil pod njeno streho. Še bomo prišli k njej! Naj bo naša zvestoba tako solidna kakor ona, ki odoleva vsem burjam! Stara garda se ne da ugnati, ne! Kadar je treba manifestirati slogo in voljo, smo na mestu, kakor vojaki, — dokler nas Bog ne pozove s tega sveta... Besede 72-let-nega hrvatskega staroste so učinkovale tako močno, da je dolgo, dolgo odmevalo odobravanje od bližnjih gorskih sten. Vladni svetnik dr. Ogrin je kratko čestital v imenu kamniškega tujskopromet-nfga društva, nato pa so bile z vso pozornostjo sprejeta izvajanja ravnatelja Pu-stoslemška. Do podrobnosti je orisal nekdanjo borbo za naše planine, češko pomoč in nadaljnji razvoj skupnega dela. Počastil je spomin pokojnega našega velikega prijatelja, graškega univ. prof. dr. Joha-r.esa Frischanfa in izrazil željo, da bi znova začela delovati češka podružnica SPD. Naprosil je g. Jenička, naj bo tolmač naših želja, da nadaljujemo s skupnim delom, da bo vsa naša gorska domovina ob meji obdana z vencem planinskih trdnjav. V sklepni besedi je dr. Senjor sporočil čestitke podružnic, posebej še Mariborčanov, in pozdrave predsednika mariborske Jč-lige dr. Pivka. — Gospoda! Razhod! je kratko zaključil oficijelni del predsednik dr. Tominšek. In tedaj je završalo okrog koče. Po klopeh in tratah so se razmestile pestre skupine in tovarišije. Sklenila so se mnoga nova poznanstva in sta osobito g. Jeniček in g. Pasarič bila deležna vsestranskih simpatij in pomenkov. Solnce je razlivalo topli blagoslov in odmevi veselega ukar.ja so se rezali v mehko ozračje prelepega planinskega kraljestva pod Grintavcem. Mrtvice na Krškem polju v požarni nevarnosti Leskovcc, 25. avgusta. V soboto ob 8. zvečer se je iz dimnika posestnika Franca Retlja, katerega hiša sto* ji sredi vasi, pričel valiti gost dim in se je pričelo v notranjosti hiše svetlikati. V istem hipu so se začuli tudi že klici »Na pomoč!«, ki so "oklicali sosede. V nekaj trenotkih so plameni zajeli hišo in hlev tako, da so bili zaman vsi poizkusi, da bi se kaj rešilo. Go* reči ogorki, ki jih je veter raznašal po vasi, so opozorili vse Krško polje na nesrečo. Kot prvi so prihiteli na pomoč gasilci iz Leskovca, za njimi še gasilci iz Krške vasi in Cerkelj. Takoj se je nastopilo k gašenju, ki pa ni moglo biti dovolj uspešno, ker je primanjkovalo vode. Med tem, ko so Le* skovčani napeljali cevi v gnojnične jame, so ostali s kavlji podrli hišo. Z vsemi silami so pomagale ženske, ki so v škafih prinaša* Ie vodo, s katero so v naglici oblivali poleg stoječo hišo popestnika Berčuna, ki se je pričela užigati in je grozila opasnost, da se bo požar razširil tudi nanjo in zahodni del Mrtvic. Skupni nastop je pripomogel k udu* .šenju ognja, ki bi sicer znal postati usode* poln za vso vas. Da ni ogenj zajel tudi dru* gih poslopij, se je zahvaliti naključju, ker je prehod zapiralo precej gosto sadno drev* je. O postanku ognja se je zvedlo, da je go* spodinja pekla kruh in je v neprevidnosti odšla potem možu nasproti proti Cerkljam. Hiša je bila malenkostno zavarovana, za* varovalnina pa se zadnje čase baje sploh ni plačevala in bo škoda tembolj občutna. Požar v Lušečki vasi Poljčane, 25. avgusta. V petek proti večeru so imeli naši gasilci malo vajo. Na travniku ob Brežnici so nreiz* kušali motorno brizgalno, čistili svoj avto* mobil itd. Ko so vse preizkusili in se uve* rili, da je za morebitno nesrečo, ki nikdar ne počiva, pripravljeno, so spravili orodje v bližnji gasilni dom in odšli domov. Goto* vo ni nihče od njih slutil, da bo naključje naneslo tako, da bodo morali hiteti še isto noč bližnjemu v pomoč. Ko je šlo na 12. je prispela z vlakojavnice iz Sp. Laž na tukaj* šnjo postajo vest, da v Lušečki vasi gori... In že je tudi zatrobil svojo žalostno pesem gasilski rog. Gasilci so z največjo hitrostjo odhiteli na kraj nesreče. Rdeči petelin je zaplesal svoj ognjeni ples to pot nad hišico Žnidarja, po domače Gajnšeka ter jo popolnoma upepelil. Le reke kose pohištva so rešili. Hiša je bila Ie* sena in s slamo krita. Zgoreli pa so tudi svinjaki, lepa preša in ostalo gospodarsko poslopje. Kar je bilo živine, so jo še v zad* njem hipu rešili. Ker je ležala hiša na hribčku in v bli* žini ni bilo vode, je bilo gašenje sila napor* na. Treba je bilo napeljati cevi v skoro kilometer oddaljeno Ličnico in je uporabila motorka svojo skrajno silo 16 atmosfer, da je potegnila vodo iz oddaljene Ličnice v breg. Ker je bil močan veter, ki je nesel na vas, ki ima po večini s slamo krite hiše, je pretila vsem velika nevarnost in se je za* hvaliti le požrtvovalnim gasilcem, da so po* žar omejili. L^rediti je treba, da se bo voda lahko čr* pala iz potoka, ki teče prav skozi vas. Tre* ba ga je le na pripravnem mestu malo zaje* žiti in napraviti mali rezervoar, pa bo tako v primeru nesreče voda pred nosom. To se je ob priliki tega požara od vseh vaščanov, kot od strani gasilcev poudarjalo. Pogorelec Žnidar trdi, da mu je ogenj nekdo iz maščevalnosti podtaknil K sreči je bil zavarovan pri »Slaviji« za 41.000 di*(~V narjev. Tragedija mladega turista Ljubljana. 25. avgusta. Kakor so listi poročali, se je pripetila do* sedaj zadnja zabeležena nesreča v Triglav* skem pogorju na praznik dne 15. t m , ka* tere žrtev je postal 20*letni tehnih Vojislav Avakumovič iz Zemuna. Avakumovič je bil navdušen turist in se je pripeljal v Slove* nijo v namenu, da prehodi Karavanke. Že takoj pri prvi turi se je odloči!, da v družbi znancev Josipa Batisa in Karla Biška iz Ljubljane naskoči nevarno triglavsko ste* no. Družbica je odšla dobro opremljena iz Mojstrane nekako ob 5. zjutraj in pričela plezati v »slovenski« smeri proti takozva* nim »belim platem«. Priplezali so že precej globoko, ko so naleteli še na 3 druge turi* ste, nakar so skupno plezali dalje. Na veliki polici so se slednjič odpočili in okrepčali, a se je Avakumovič prvi odločil, da nada* ljuje s plezanjem. Zašel pa je preveč na levo. Bil je prvi in viseč v skalah je sve* toval tovarišem, da poskusijo z nadaljeva« njem plezanja bolj v desno smer. Nenado* ma pa Avakumovič ni našel več pravega oprijema in naslednji trenutek je že zdrsnil mimo dveh tovarišev ter obležal v neki ste* ni ves krvav po obrazu in s poškodbami na nogah. O nesreči je Torkarjev sin obvestil moj* stranske turiste, medtem, ko so tovariši ostali pri poškodovancu vso noč in čakali pomoči. Poškodovanec je silno trpel, kajti večkrat se je vlila bučeča ploha. Naslednji dan je poškodovanca spravila rešilna ekspe* dicija, obstoječa iz raznih turistov Gregorja Laha iz Mojstrane in Ivana Freliha. Mihe in Josipa Čopa z Jesenic v dolino, kjer je po* škodovancu nudil prvo pomoč jeseniški zdravnik dr. Kogoj. Pozneje so AvaJcumo* viča spravili na vlak ter ga odpeljali v Ljub* ljano, kjer je bil sprejet v splošno bolnico. Odločil pa se je, da se bo zdravil raje v Lecnišču, nakar so ga spravili tja Njego* vo stanje je bilo zelo resno, kajti kmalu so se pojavile komplikacije. Okrog njega so se trudili šef*zdravnik dr. Krajec ter dr. Kramarič in se je končno pokazala potre* ba, da bo treba navzlic vsemu trudu.-masa* žam ter drugim meram odrezati desno no* go. Noga se je namreč pričela sušiti in sploh močno hirati, čeprav so zdravniki ugo* tovili, da ni nalomljena nobena kost. Za amputacijo noge se je odločil tudi dvorni zdravnik profesor dr. Kostič iz Beo* grada, ki se mudi na Bledu in ki so ga na* ši zdravniki'* pritegnili v konzilij. Nesrečnemu mlademu turistu sa v sobo* to nogo res odrezali in sicer pod kolenom. Pri tem s6 ugotovili, da je imel pretrgano žilo dovodnico. Stanje Avakumoviea je še vedno resno, ker se je bati še nadaljnih komplikacij. mmmmmmm §§ Sassso se clanes ©b 4*, Razkošno opremljena nemška opereta: V glavni vlogi: Dina Gralla, Har-ry Hahn, Paul ?rašati, mu je ta potegnil iz žepa srebrno uro in verižico in se potem spustil v beg. Lutz je prišel na policijo in prijavil prijaznega neznanca, za katerim je policija izdala tiralico * V Skoplju aretiran višji iinančni svetnik Jurič. V Skoplju je vzbudilo veliko senzacijo, da je bil aretiran višji svetnik tamkajšnje finančne direkcije Nikola Jurič. Aretacija je bila izvršena v soboto popoldne. Vest o senzacionalnem dogodku se je naglo razširila po mestu. Jurič, ki je bil predstojnik oddelka za takse in trošarine, je meseca junija izvršil revizijo v podjetju neke velike tvrdke. Po reviziji je Jurič direktorju tvrdke izjavil, da ie pri reviziji naletel iia velike nepravilnosti in da ie država bila oškodovana za znesek, ki presega tri milijone. Direktor je bil iznenaden ter je Juriča povabil, naj se zglasi pozneje, ker bo dal pregledati knjige in bo eventualno skušal zadevo primerno urediti. Po daljših pogajanjih je Jurič izjavil, da bo »zadevo« potlačil, ako mu tvrdka izplača vsaj 30.000 Din. Direktor tvrdke je ponudbo navidezno sprejel in finančnega svetnika povabil, naj naslednjega dne pride po denar. Istodobno pa je obvestil o zadevi tudi policijsko direkcijo. Naslednjega dne ie Jurič dogovorjeno vsoto prejel, pri izhodu iz pisarne podjetja pa ga je policija aretirala in izročila sodišču. STO — zobna pasta najboljša ! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Pacijent: »Kam naj grem, gospod doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo? Zdravuik: »V Rogaško Slatino! Zahtevajte prospekte!« Iz Ljubljane u—Nocojšnje gostovanje dunajskega operetnega ansambla v našem gledališču se začne točno ob 20. Dunajski gostje bodo vprizorili muzikalno komedijo »4krat poro ka«. Prvo dejanje irfta 3 slike, in sicer Scenski prolog, eSpare, in 3. sliko brez naslova. Prva in druga slika se vršita leta 1924., tretja 1930. Drugo dejanje ima 2 sliki. Prva se odigra v garderobi Ninone v Marseillu leta 1932, druga pa v Harryjevem stanovanju leta 1935. Tretje in četrto dejanje se odigrata pravtam leta 1941 in 1950. Ansambel nastopi v originalnih kostumih iz dunajskih modnih krojačnic. Konec predstave bo malo pred 11. uro. Predprodaia pri dnevni blagajni v operi. u— Gledališka uprava opozarja občinstvo, da se preloži gostovanje dunajske operete na danes in sredo 26. in 27. t. m. v istem repertoarnem redu. Vstopnice, kupljene za torek, pa veljajo za sredo zvečer. Dunajski gostje priredijo v četrtek 28. t. m. svoie zadnje, zaključno gostovanje. Vstopnice so že v predprodaji pri dnevni blagaj ni v opernem gledališču. u— Stanovanjski urad Ljubljanskega ve-lesejma uliudno naproša vse, ki bi mogli za čas letošnjega jesenskega velesejma, to je v dneh 31. t. m. do 15. septembra, četudi samo nekaj večerov dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu ekspeditu, Mestni trg 27-1II, soba 50, ali pa ravnateljstvu velesejma. Ker se zbere v teh velesejmskih dneh na tisoče tujcev, katere moramo sprejeti z največjo gostoljubnostjo pod svojo streho, nai bodo prijave kolikor mogoče številne. u— Popis živine in vprege. Mestno načelstvo v Ljubljani poziva vse lastnike živine in vprege (voz vseh vrst) v svrho splošnega popisa živine in vprege, da se javijo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7 v sobi 3 po naslednjem abecednem redu (po začetni črki rodbinskega imena): A—J 29. t. m. K—R 30. t. m. S—Ž 1. septembra. Zamudniki 2. septembra. Prinesti morajo s seboj živinske listine (vojaške živinske liste, potne liste itd.) Kdor se v določenih dneh ne zglasi, bo najstrožje kaznovan ko vojaškem zakonu. u— Smrtna kosa. Na Dunaju ie umrl g. Ivo Zivič, podpolkovnik v pokoju. Pokojnikov pogreb se je izvršil na Dunaju. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Utonil v Gruberjevem kanalu. Kakor je poročal že »Ponedeljek«, se ie pripetila v nedeljo pri kopanju v Gruberjevem kanalu smrtna nesreča. Zaradi lepe nedelje so bila polna vsa kopališča in na kopanje se je odpravilo tudi več gojencev državnega vzgojevališča na Poljanski cesti. Med njimi je bil tudi 13 letni Florjan Zaje, sin znanega slovenskega hotelirja na otoku Korčuli. Voda v prekopu na koncu Hradeckega vasi ni baš globoka, a je deroča. Zaje, ki ni znal plavati, je zašel preveč na sredino, kjer so ga valovi spodnesli. Deroča voda ga je tirala s seboi kakih 100 m po vrhu, nakar so ga valovi pokopali pod seboi. Njegovi tovariši Ladislav Krmec, Marij Naglič ir. Albert škrbina so vpili rta pomoč, v vodo pa se ni upal nihče, kaiti nihče izmed njih ni vešč plavanja. Prosili so tudi nekatere druge kopalce, da skočijo za Zajcem. Slušal pa jih ni nihče, kajti tudi ti niso znali plavati. Zaje je kopalcem kmalu izginil izpred oči. Njegovo truplo so iskali v nedeljo do pozne noči in nadaljevali z iskanjem tudi včeraj. Trud pa je bil zaenkrat brezuspešen. u— Žrtvi motornih koles. V nedeljo popoldne se je precej hudo ponesrečil akademski slikar Stane Cuderiran iz Ljubljane. Cuderman je bil v družbi nekega svojega •prijatelja z motornim kolesom na izletu po Gorenjskem. Nazaj vozečemu pa je Cuder-manu počila na zadnjem kolesu pnevmatika, zaradi česar ga je vrglo v stran in je priletel precej trdo na tla. Pri padcu se je poškodoval na desni rami, dobil pa je tudi hujši udarec v kolku ter nekaj prask po rokah in na obrazu. Cuderman se nahaja na zdravljenju v bolnici. Tja so pripeljali v nedeljo tudi kovača Franca Zam- FLY-TOX I (Flaj-Tox) UNIČEVALEC MRČESA iMeslffro/fitifomcis/eMou) MW/£JfOMAKJ£. S TE H/CE in ^tet^jbŽf/rj/A^Jjfpo m DOB/SE PO?SO0 I v or/gma/rr/ modr/1 fmneosto'oprem' | varujte se predpon^?. Zastopstvo za Slovenijo: Dr. A* Kanskj kemična tovarna, Ljubljana, Krekov trg 7 pla, zaposlenega pri Stavbni družbi. Vozil se je z motornim kolesom po šmartinski cesti, kjer mu je izpodnesel kolo akmen, zaradi česa je padel po tleh na obraz. Pri padcu si je izbil spredaj 4 zobe in dobil še več drugih lažjih poškodb. u— Ponesrečen otrok. Na Vodovodni cesti se je pripetila v nedeljo popoldne hujša nesreča, katere žrtev je postal Stanko Ku-mer. Imenovanega je namreč na cesti dohitel avto nekega ljubljanskega trgovca in ga podrl po tleh. Otrok je dobil hujše poškodbe na glavi in rokah. Ponesrečenega dečka so prepeljali v bolnico, kjer so mu nudili zdravniki takojšnjo pomoč. Njegove poškodbe so prav resne, vendar ne življenjsko nevarne. Policija ie glede nesreče uvedla strogo preiskavo. u— Poškodovan pri delu. Uslužbenec v tobačni tovarni Emil Zupane je prišel pri stroju med polesje, ki mu je zlomilo levo roko. Ponesrečenega Zupanca so takoj prepeljali vsplošno bolnico. u— Poštni nabiralnik je odprl. Varnostni stražnik Matevž Breznik ie včeraj zjutraj opazil, da je bil ponoči izvršen v poštni nabiralnik na zidu hiše št. 3., na Zaloški cesti vlom. Neznani zlikovec je nasiloma privzdignil pokrov ter odnesel, kakor meni poštni zvaničnik Miloš Šerc, kakih 20 pisem Ker je bilo nedavno vlomljeno tudi v sosednji poštni nabiralnik v Pokopališki ulici, je prav verjetno, da krade pisma kdo, ki ima interes na korespondenci kake osebe iz dotičnega okraja. Policija je uvedla strogo preiskavo. u— Vlom v stanovanje. V stanovanje žene železniškega uradnika Drage Košmer-love v Livarski ulici je vlomil predvčerajšnjim ponoči neznan zlikovec ter odnesel za okrog 3000 Din raznega perila. Košmer-lova, ki zida v omenjeni ulici lastno vilo, je spravila perilo v še ne dokončani stavbi v eno že urejenih sob in vrata zaklenila. Storilec pa iih je ponoči odprl s ponarejenim ključem in tatvino izvršil nemoteno. Ukradeno perilo, brisače, prevlečki blazin in spodnje žensko perilo, ie bilo zaznamovano z monogramom L. K. u— Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira. u— Zobozdravnik dr. Sfiligoj sprejema popoldne od 14.—18. ure. Iz Celja e— Plebiscitna koroška manifestacija v Celju. Prireditveni odbor se je na svoji prvi seji pretekli četrtek konstituiral take« le: predsednik ravnatelj Smertrik, podpred= sednik dr. Rebernik, tajnik dr. Mejak, b'a= gajnik strok, učitelj Gerlanc. Za koroško razstavo se je izvolil poseben razstavni od* sek, v katerem so gg.: upravitelj Prekoršek kot predsednik, strok, učitelj Grašer, prof. Kovačič, dr. Mejak in odv. uradnik Soline. Odseku je manjšinski institut v Ljubljani obljubil podporo. Kraj in trajanje razsta; ve še nista definitivno določena. Koncert koroških pesmi in predavanje v soboto 11. oktobra se vršita, ker je pričakovati veliko udeležbo, v veliki dvorani Celjskega do* ma. Koncert bo zaključila živa slika (Go* spa Sveta s knežjim kamnom). Po koncertu družabni sestanek v mali dvorani Celjske; ga doma. Maša zadušnica za padle koroške bojevnike bo v petek 10. oktobra na dan 10 letnice plebiscita ob pol 8. v župni cer« kvi. Maše se udeležijo narodnoskulturna društva korporativno. Zbor se bo vršil predvidoma ob pol 10. na Dečkovem trgu. V začetku in .ob koncu zbora nastopijo skupno vsi celjski pevski zbori, sodeluje, tudi celjska železničarska godba. V ostalem ostane že objavljeni program za nedeljo 12. oktobra nespremenjen. Pozvana bo akas demska omladina v Ljubljani, da priredi veliko manifestacijo na univerzi v Ljublja* ni in da da inicijativo za tako prireditev tovarišem na univerzi v Beogradu in Za* grebu. Seje se je udeležil tudi delegat mas riborskega odbora za plebiscitno koroško manifestacijo g. Dobrave, ki bo poročal o pripravah v Mariboru in izrazil željo, da se v nekaterih točkah manifestacije pošto* pa enotno v vsej dravski banovini. Pri« hodnja seja bo sklicana pismeno. s— Sestanek slovenskih dijakov celjske gimnazije. Rok za prijavo udeležbi na tem sestanku poteče s 1. septembrom t. 1. Na* prošajo- se vsi tovariši, ki se nameravajo sestanka udeležiti in preživeti nekaj prijet* nih uric v družbi sošolcev in gg. profesor* iev, da se sigurno takoj prijavijo na nas ). Porabljeni plin stane pri minimalni gospodinjski porabi (cena 4 Din za m:J) 3.60 Din, pri večjem mesečnem odjemu (cena 3.50 Din za m-) pa le 3.20 Din za omenjeni obed. Na vsak način je plin eno najcenejših in najčistejših kuriv za prak-tične gospodinje 20. stoletja. e— Nezgoda. Predvčerajšnjim je padel s kolesa 18 letni posestnikov sin Franc Kre-velj iz Loke pri Zidanem mostu in se občutno potolkel na desni rami. Zdravniško pomoč je moral poiskati v celjski javni bolnici. c_ Najdeni vzglavniki. V nekem kozolcu v Zavoir' i-o bili pred dnevi najdeni 4 večjj črni vzglavniki z vezenimi figurami in modrim vezen-m robom. Ker so bili vzglavniki oeVdno nekje ukradeni, naj se ia^t-nk zglasi na celjski mestni policiji. e— Aretiran pijanec in bogokletni'*. Celjska polici,a je predvčerajšnjim v mestu aretirala 44 letnega nepoboljšljivega alkoholika Ivana S. iz Radeč pri Zidanem mostu. ker je vn.en na skrajno surov in J;v> jaški način preklinjal boga itd. Izročen je bil sodišču, ker ga že par policijskih pred-kazni ni moglo izpametovati. e— Tatvina svetiljke. Kolesar Alojzij Kastelic iz Gaberja je prislonil svoje kolo ob steno ekspoziture OUZD v Vodnikovi ulici in odšel v hišo. Ko se je čez nekaj minut vrnil, je ugotovil, da mu je neznan tat ukradel s kolesa svetiljko znamke »Ha-ckel«. O tatu ni sledu. Iz a— Minister dr. Švegel v Mariboru. V nedeljo zvečer se je pripeljal z avtom v Maribor minister brez portfelja dr. Švegel in se nastanil v hoteiu »Meran«. Včeraj je imel štiriurno konferenco s predstavnik; Zveze gostilničarskih zadrug iz Maribora Ob navzočnosti g. ministra so se obravnavala vsa vprašanja, ki so važna za obstanek m razvoj g.-.stilničarske obrt:. Zveza gostilničarskih zadrug je priredila v hotelu »Pri orlu« ministru na čast banket. Ob S 15 se je minister s avtom vrnil na BleJ. a— Častni večer dr. Toplaku priredi 6. septembra ob 20. v hotelu »Orel« v Mariboru starešinska zveza »Triglava« kot svojemu častnemu članu. Večera naj se udeleže starešine in aktivni člani »Trigla« va« v čim večjem številu. Naj bo ta večer odlična manifestacija triglavanske ideje. Izrecno so vabljene tudi dame. a— Poroke. V zadnjem času so se poročili: Ludvik Moeschl z gdč. Marico Čret-nikovo, sprevodnik Boštjan Povaiec z gdč. Ano Kosijevo. Jernej Prijatelj, posestnikov sin, z gdč. Antonijo Germutovo. Bilo srečno! a— Smrt uglednega Slovenca na Dunaju. V soboto je na Dunaju umrl 73 letni Slovenec Vinko Krušič, glavni knjigovodja dunajske mestne občine v p. Pokojni je bil rodom iz kmečke hiše v Medlogu pri Celju ter je bil izprašan srednješolski profe« sor. Pozneje je stopil v mestno službo na Dunaju. Več desetletij je bi>l agilen sode* lavec v raznih slovanskih, zlasti pa pevskih društvih. Univ. profesor dr. Fran Kidrič iz Ljubljane je njegov zet, njegov sin Vinko je tajnik celjske mestne občine, mu nister v p. dr. Kukovec pa je poročen s hčerko pokojnikove sestre Jezemikove, po-sestnice na Polulah pri Celju. Bodi odlič« nemu narodnjaku lahka žemljica v tujini, njegovim preostalim pa naše sožalje! a— Izkopavanje v okolici Št. Lenarta v Slov. goricah. Muzejsko društvo v Mariboru je letošnje poletje organiziralo arhe« ološko izkopavanje v okolici Št. Lenarta v Slov. goricah. Izkopali so na Hrastju pri Žitarjevi manjše spominske grobe, pri Ra-dehovi pa večje grobe. Oboje najbrže iz-vira iz rimske dobe. Podrobnosti o tem bodo objavljene v »Časopisu za zgodovino m narodopisje«. Pohvalno je treba omeniti veliko zanimanje prebivalstva in lokalnih i*ktorjev, ki so šli društvu pri izkopavanju pri Št. Lenartu zelo na roke. Da pa bo društvo lahko izvedlo svoje naloge, je po« trebno, da pristopi čim večje število čla« nov v Mariboru. a— Prvi letošnji tečaj Slov. trgovskega društva v Mariboru se otvori 9. septembra na drž. trgovski akademiji v Mariboru. Prvi letnik trgovskega tečaja bo vodilo Slov. trgovsko društvo v Mariboru. Pouk bo ce« lodnevni. poučevali pa bodo profesorji trgovske akademije. Vpisovanje bo vsak dan v prostorih trgovskega gremiia v Jurčičevi ulici od 9. do 12. a— Smrtna kosa. V Mariboru je umrl v soboto železniški prometni nadzornik gospod Alojzij Polančič v 54. letu svoje dobe. Včeraj so ga položili k večnemu počitku. a— Usodni streli. V Kunovi, blizu Nego-ve pri Ivanjkovcih, se je sinoči odigrala krvava igra. 21-letni posestnikov sin Anton Klobasa iz Kunove in 25-letni Ludovik Matela, posestnikov sin iz Grčove pri Sv. Lenartu, sta se vračala domov iz vinotoča, kjer sta proslavila Ludovikov god. Nenadoma jima je zastavil neki neznanec pot in oddal na obra tri strele iz samokresa ter zadel Klobaso v trebuh, Matelo pa v prsa. Prvo pomoč je ranjencema nudil dr. Bruno Weixl, ki je pozval takoj mariborski rešilni oddelek, ki je oba odpeljal v bolnico v Maribor. Stanje obeh je zelo resno. Napadalca zasledujejo orožniki. a— Nezgoda otroka. Med živahno igro •e je spotaknila ob kamen in tako nesrečno padla 11 letna Francka Škerbotova v Jez Jarski ulici 8, da si je zlomila desno nogo. veš.In id ii\iom so jo cdpremili v bolnico a— Zopet žrtev nedeljskega noža. V nedeljo-so pijani fantje iz Čabranka pri Polj-čanah navalili na 40 letnega čevljarskega .nojstra Alojzija Jagra ter ga 4 krat sunili nožem v hrbet. Mož se je bil spri i vaškimi fanti. Za storilci poizvedujejo orož niki, težko ranjenega mojstra pa so prepeljali v bolnico v Maribor. Iz Kranja r— Premiranje konj. V soboto se je vrnilo na živinskem trgu premiranje konj kranjskega okraja. Na lepi živinski trg, ki je bil po zaslugi g. mestiu^a župana okrašen z državnimi zastavami, je bilo privedenih 45 konj, med njimi nekaj prav lepih živali. Zlasti lepi so bili konji iz občin Voglje in Cerklje. V splošnem je bilo opaziti, da se je zanimanje za živinorejo močno dvignilo. Na nagradah je bilo razdeljeno 5200 Din, h kateremu znesku je znatno prispevala mestna občina Kranj. Ta njen čin je napravil na okoliške živiš uorejce zelo ugoden vtis, katerega je še povečala navzočnost župana g. Cirila Pirca. Komisiji je predsedoval g. Lovro Petovar, predsednik Konjerejskega društva v Ljutomeru, kot člani pa so sodelovali bano-vinski svetnik g. Jan Jakob, posestnik iz f-Jorij pri Bledu, oblastni referent za živinorejo g. Vekoslav Rigler iz Ljubljane, kot' zastopnik banske uprave uradni kmetijski referent g. Josip Sustič in uradni živino-zdravnik g. Vinko Bedenk, oba iz Kranja. r— Podružnica Bat'e. V poslednjem času poročajo časopisi, da namerava češki tovarnar Bat'a zgraditi svojo tovarno čev« ljev v naši državi. Naše mestu sicer ne pride za ta namen v poštev, pač pa se vrše, kakor čujemo, pogajanja za prevzem trgovinskega lokala, v katerem bi Bat'a otvoril svojo trgovino na drobno r— Prostovoljna dražba. Krajni šolski svet v Kranju bo 2. septembra ob 11. dopoldne v občinski pisarni v Kranju prodal na prostovoljni javni dražbi Šifrerjevo pristavo, ki je last ljudske šole v Kranju. Stavbišče obstoji iz parcele št. 284. v izmeri 6 arov 20 kvadratnih metrov. Prodajalka ne jamči niti za mere niti za mejo Opozarja se, da nova razdelitev parcel v zemljiški knjigi še. ni izvedena in da s. parcela št. 283. ne bo prodala, ker jo i krajni šolski svet oddal mestni občini v svrho regulacije. Na zemljišču, katerega situacijski načrt je na vpogled v občinski pisarni, se nahaja zidana in z opeko krita pristava ter še ena zidana stavba. Izklicna cena znaša 80.000 Din. Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti kavcijo v znesku 800 Din v gotovini ali v obliki hranilne knjižice kake domače hranilnice, ven» dar ne sme biti knjižica vinkulirana. Zem* ljišče se proda bremen prosto. Izdražitelj pa nosi vse stroške, ki so združeni s pre« nosom, stroške za skupno pogodbo, prenosne pristojbine itd. Prodaja postane pravomočna šele tedaj, ko jo odobri krajni šolski svet in nadzorstveno oblastvo Vsi podrobni pogoji so na vpogled v občinski pisarni mestne občine Kranj. Iz škoSje Loke šl— Izprememba pri sreski izpostavi. Te dnevi zapušča Škofjo Loko uradnik sreske izpostave g Valenčič, ki je pride'!jen službovanju pri banski upravi v Ljubljani. G Valenčiča, Ki le vneto so lelovd! pri ure* ditvi izpostave od njenih prv^h peče.kov, ohrani Škofja Loka v trajnem, hvaležnem spominu. šl— Reteška nedelja je končala v znamenju rajanja, pevanja in veselega razpo> loženja, ki ga je napovedal agilni gostilničar g. Jurče Gosar. Vroča, soparna nedelja je privabila k bregovom dokaj tople Sore nekaj kopalcev od blizu in daleč. Bilo je navzočih tudi precej Škofjeločanov. Godba je zaigrala več Veselih komadov; plesalo pa se je tudi ob zvokih harmonike in gramofona. Dan je potekel v najlepšem, živahnem vrvenju, ki je končalo šele z odhodom vlakov pod noč. Lep obisk je imelo tudi škofjeloško kopališče. Iz Trbovelj t— Srečke državne razredne loterije za III. razred so dospele in se dobe v podruž« niči »Jutra«. Zadnji rok za obnovitev je do 5. septembra. t— Sokolska tombola. V Sokolskem do-' mu se je v nedeljo občinstvo kar trlo. V mali dvorani so razstavljeni namreč dobitki, namenjeni za sokolsko tombolo. So pa dobitki tudi res taki, da jih ie vredno pogledati. Vseh je menda okrog 700, med njimi 2 kompletni samski spalnici, šivalni stroji, dirkalna kolesa, otomana in še mnogo drugih res vabljivih stvari. Splošna sodba je, da tako bogate in lepe tombole v Trbovljah še ni bilo. t— Nesreča. Nekoliko nižje od rudniškega Tconzuma, kjer vodi rudniški tir čez ce« sto proti šoli, bi se bila zgodila lahko več ja nesreča. Ko je vozil včeraj hlapec pi-vovarniškega založnika g. Dolinska s pi« vom naložen voz, je prišel konj s kopitom med tračnice, tako da je padel, noga pa mu ie obtičala med tračnicama. Konj je trpei silne muke. Šele po daljšem času se je posrečilo hlapcu, da je s pomočjo železnega droga oprostil konju nogo. na kar se ie šele moglo izmučeno živinče dvigniti. Ker se je pripetilo na tem mestu že več podobnih nesreč, je rudniška uprava popravila tir. Iz Ljutomera lj— Prikrojevalni tečaj za krojače in ši vilje v Ljutomeru se je pričel 20. t. m Te- čaie vodi strokovni učitelj g. Knofeli Alojzij iz Ljubljane. Udeležencev je skupno 42. milijonov Din posojiL ki so na posamezne pokrajine razdeljena takole: (v milijonih Din): posojila 39.385 8462 2213 10.277 5743 5419 3415 28 Srbija Južna Srbija Črna Gora Bosna in Herc. Vojvodina Hrvatska, Slav. Dalmacija Slovenija Slovenija se znesek 144.6 milij. Din 31.4 Sosonderstvo Manjši izvoz v juliju Generalna direkcija carin je objavila podatke o našem izvozu v juliju! iz katerih je razvidno, da smo v tem mesecu izvozili 391.990 ton (lani v juliju 469.200 ton) v vrednosti 513.9 milijona Din nasproti 621.3 milijona Din v juliju pret. leta. Nasproti lanskemu juliju se je torej naš izvoz zmanjšal po količini za 77.200 ton a": 16.5 %, po vrednosti pa za 107.4 milijona Din ali 17.3 %. Zmanjšanje izvoza pa opa žamo tudi nasproti prejšnjim mesecem tekočega leta, razen nasproti juniju. Glavni predmeti našega izvoza v juliju so bili: pšenica (19.5 milj. Din), koruz;. (45.8), sveže sadje (2.1), konoplja (6.2) konji (3.8), goveda (26.8), svinje (18.8) drobnica (12.7), perutnina (8.3), sveže mc Io (13.5), maslo (1.9), kaškavaljski si' (3.9), jajca, (38.8), sirove kože (14.3) gradbeni les (101.5), drva (7.5), hrastov pragovi (11.2), bukovi pragovi (3.6), izdelki iz lesa (7.4), ekstrakti za strojenj' (5.1), soda (3 0), cement (13.0), svino (4.5), baker (49.3), izkopi (20.6). Koruze smo v juliju izvozili 4162 vago nov, to je le nekaj manj kakor v juniju toda znatno več kakor v juliju pret. leta Izvoz pšenice pa je znašal le 997 vagone, nasproti 2940 vagonom v juliju pret. lets Nasproti lanskemu juliju se je povečal iz voz goveje živine , in svinj, dočim je bil Iz voz konj manjši. Izvoz gradbenega lesa s. je nasproti lanskemu juliju zmanjšal od 133.8 na 101.5 milijona Din (odnosno cd 148.000 na 101.500 ton), izvoz drv pa o. 14.4 na 7.5 milijona Din. Povečal pa se j. izvoz bakra od 32.5 na 49.3 milijona Din V posameznih mesecih tekočega leta m je naš izvoz v primeru s prejšnjim letor gibal naslednje (v milijonih Din): Iz Krškega kr— Konji so se splašili. V soboto je okrog 19. ure vozil Bonov hlapec prazne sode s postaje Videm—Krško proti domu. Ko so konji privozili z vozom baš na most. je s sprednjega dela voza zdrsel prazen sod in konja zadaj udaril. Nepričakovani udarec je konja splašil tako, da sta se v divjem diru pognalla z ropotajočim vozom in sodi preko mosta in spotoma poškodovala še v bližini stoječ voz. S posebno prisebnostjo se je izkazal g. Tone Kriger, ki je z drznim skokom in prijemom zaustavil dirjajoča konja v bližini gostilne Kriger in tako preprečil večjo nesrečo. ji Novega mesta n— Pričetek šolskega leta na gimnaziji. Dne 2. septembra bodo pismeni in deloma ustmeni ponavljalni izpiti, 3. nižji tečajni pismeni in ustmeni ponavljalni izpiti, 4. ustmeni ponavljalni izpiti, 5. ustmeni in nižji tečajni izpiti, 6. istotako, 9. pismeni višji tečajni in ustmeni nižji tečajni izpiti, 10. isto tako. Dne 11. septembra bo vpiso« vanje v I. razred in vpisovanje učencev drugih zavodov, 12. vpisovanje od II. do VIII. razreda, 15. otvoritvena služba božja in začetno delo. Redni šolski poduk bo 16. septembra. n— Nesreča otroka. Mladoletna hči posestnika Janeza Brulca, 4 letna Frančiška, je ostala brez nadzorstva sama doma. Otrok se je v samoti pričel dolgočasiti in je splezal na okno stanovanja, kjer je zaspal. V spanju se je otrok premetaval in zdrknil . dva metra globoko raz okno tako nesrečno, da si je zlomil nogo v kolku. Otrok je bil pripeljan v žensko bolnico na zdrav« I j eni e. 1929 1930 januar 425.7 616.2 + 190 5 februar 385.1 4S0.8 1 95.7 marc 499.4 599 0 + 99.6 april 615.0 615.8 1 -f- O.S maj 533.7 542.6 + 8.9 junij 530.2 508.0 22.2 julij 621.3 513.9 — 107 1 jan. jul. 3376.S 285.9 3610.4 ______ r Kakor je iz gornjega pregleda razvidno se je naš izvoz zadnja dva meseca nasproti lanskemu letu poslabšal, dočim jc bil v prvih petih mcsecih znatno večji k" kor lani. V" prvih petih mesecih je presegal lanski izvoz za 395.5 milijonov Din dočim znaša ta presežek zaradi slabšaj izvoza v juniju in juliju za prvih 7 mesecev le še 285.9 milijona Din. Vojvodina, Srem Hrvatska, Slav. Dalmacija Slovenija 51.9 milij. Din t? : 25.8 17.1 0.3 £210 leto Priv. agrarne banke Ob priliki obletnice zasnovanja Privilegirane agrane banke je objavil njen ravnatelj dr. Šuster v sobotni »Politiku zanimive podatke o dosedanjem poslovanju tega zavoda V prvih desetih mesecih rednega poslo-%'anja je Priv. agrarna banka prejela 11.400 prošenj za dolgoročna posojila za skupno vsoto 666 milijonov Din. Od vloženih prošenj ie bilo do konca julija rešenih 7939 in odobreno za 296 milijonov Din posojil. Po posameznih pokrajinah so ta posojila razdeljena takole: število posojil vsota Srbija 1519 Južna Srbija 54 Črna .Gora 584 Bosna in Herc. 1735 2380 923 734 10 Če izvzamemo Južno Srbijo in Slovenijo, katerih deleža sta v skupni vsoti posojil zaradi posebnih razlogov zelo majhna, je v ostalih pokrajinah vsota in višina posojil v direktnem razmerju z bogastvom dotične pokrajine. Preko polovice skupnega zneska vseh posojil odpade na Vojvodino, kjer od-n?. posamezno posojilo povprečno o7.400 Din, nasproti 34.000 Din v Srbiji 28.C00 v Hrvatski in Slavoniji, 23.300 Din v Dalmaciji in 20.3QO Din v Bosni in Hercegovini. Razen omenjenih dolgoročnih hi-potekarnih posojil je banka v tem času :z-dala tudi preko 46.000 kratkoročnih posojil zadruznikom preko zadrug za 165 milijonov D m in večje število posojil zadrugam ter meničnih posojil. Skupno s prevzetimi terjatvami od bivše Direkcije za kmetijski kre- se .,c.elotni znesek Posojil približuje vsoti 600 milijonov Din. Od posojil zadružnikom odpade največji del na Srbijo in Južno Srbijo, ker je tam zaradi pomanjkanja zemljiške knjige in zaradi nepopolno urejenih razmer v zemljiški posesti dajanje hipotekam ih posojih otežko-čeno. Skupno z zadružnimi posojili, ki jih je izdala še Direkcija za kmetijski kredit, je sedaj izdanih 75.000 zadružnikom za 277 . 7.9 34.8 25.7. 19.1 13.7 0.1 je spričo visoko razvitega kreditnega zadružništva tudi zadružniških posojil poslužila le v neznatni meri. Tudi v ostalih pokiajinah, razen Srbije in Črne gj-re, so zneski zadružniških posojil manjši, ker je na podlagi obstoječih zemljiških knjig dobivanje individualnega hipotekarne ga kredita enostavnejše. = Indirektni protekcijonizem. Ministrstvo- za trgovino in industrijo je pozvalo vse gospodarske organizacije, da mu predložijo materijal o indirektnem protekcijo-nizmu, zlasti kolikor ovira naš izvoz. O tem važnem vprašnju se bo podrobno razpravljalo ob priliki prihodnjega sestanka Društva narodov. Indirektni protekcijonizem se je po vojni močno razvil in občutno ovira mednarodni trgovinski promet Tudi naši izvozniki se pogosto pritožujejo zaradi raznih ukreipov tujih držav, ki indi-rektno ovirajo naš izvoz. Trgovinsko ministrstvo bo na .podlagi zbranega gradiva sestavilo elaborat, ki ga bo poslalo sekretarijata Društva narodov( = Hišni davek v dravski banovini. Po statistiki, ki jo je sestavil Svet. Stojanovič za vso državo, je bilo na podlagi odmere za leto 1929. v dravski banovini odnosno na območju ljubljanske finančne direkcije 57 tisoč 7888 davčnih obvezancev za hišni davek pri skupni neto-najemnini (po dovoljenih odbitkih) v višini 164.4 milijona Din (beograjska direkcija 759.8, zagrebška 359.3 milijona Din). Hišnega davka brez avtonomnih doklad je bilo v dravski banovini odmerjeno 16.4 milijona Din (od tega osnovni davek 12.2 in dopolnilni davek 4.3 milijona Din) nasproti 95.6 milijona Din v beograjski finančni direkciji, 44.5 milijona dinarjev v zagrebški in 42.7 milijona Din v novosadski finančni direkciji. Iz višine davka bi se dalo sklepati, da v Ljubljani na-iemnine niso tako ogromne kakor v Beogradu in Zagrebu, kajti v Ljubljani je bilo Umerjeno 5.2 milijona Din nasproti 28 mi-'ijonom v Zagrebu in 55.5 milijonom v Beogradu = Licitacija za nabavo postelj v Albaniji. Konzulat v Tirani obvešča, da je za 1. september t. 1. razpisana licitacija za nabavo 150 postelj za orožniško komando v Tirani. Licitacija bo v poslopju orožniške komande. Podrobne pogoje dobe interesenti pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, informativno-komercijalni odsek, pod *-t. 4693. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 3. septembra ponud-je za dobavo katrana, barv, vazelina, ključev, žebljev ter strokovnih knjig, direkcija državne željezare v Varešu pa za dobavo mila in zrnate kave. Direkcija državnega udnika v Velenju sprejema do 9. septembra ponudbe za dobavo šip, do 15.' septembra pa za dobavo plohov in žičnikov. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 4. septembra pri upravi policije v Zagrebu glede dobave motociklja s prikolico; 15. septembra pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave ovojnega papirja in žarnic, pri direkciji državnih železnic v Su-'jotici glede dobave pisarniških potrebščin in pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave razne pločevine ter glede oddaje pleskanja železnih mostov. — Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI. — Prodaje. Dne 15. septembra se bo vršila pri upravi policije v Zagrebu javna licitacija za prodajo stare obleke in opreme; pri direkciji državnih železnic v Subotioi pa za. prodajo starih gumijastih cevi. Predmetna oglasa sta v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. den., Slavonija 200—202, Drava 230—2a0, Šečerana 309.50—311, Brod vagon 110 do 112.50, Union 115—120, Vevče 124—130, Isis Dubrovačka 377.50-395, Trbovlje Beograd. Vojna škoda 451—451.75 zaklj., za sept. 454.50 zaklj., za december 461 do 462, investicijsko 92—92.50, agrarne 56 do ^•7a' 7% Blair 89.25 zaklj., 6% begluške 77—79, Narodna 8000 zaklj. Blagovna tržišča JAJCA -f S tržišča jajc. Po zadnjem zastoju v kupčiji je bilo pretekli teden opažati zopet nekaj več povpraševanja, kar pa še ni moglo upLivati na cene. Zaradi ponovnega nastopa vročine, pa je kupčija zopet zastala. Če bo vročina trajala dalj časa, ni izključeno, da bodo cene še nazadovale. Pri nas znaša nakupi... cena sedaj 90—95 par. Na berlinskem trgu so v soboto notirala jugoslovenska jajca (fco meja, neocarinjena) 8 do 8 in pol pf. nasproti 3—8 in en četrt pf. zadnjo soboto. LES + Ljubljanska borza (25. t. m.). Tendenca za les nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov hrastovih žaganih drv. Povpraševanje je za več vagonov testonov (brez testatov), za več vagonov lepe lipo-vine in za smrekove in jelove trame (žagane, najmanjša partija 5003, 25/25 do 70/70 cm debeline in 8—16 mdolžine ter 12/12 do 24/24 cm debeline in 4.50—12 m dolžine). Nudi se jelovina (konična, I., H., m., 13, 18, 24 in 50 mm); nadalje se nudijo morali (remeljni, 68/68 mm, 34/68 mm, 78/78 mm in 39/78 mm) in bukovi plohi (40—100 mm 2_ 6 m, medija 28 cm). ŽITO + Ljubljanska borza (25. t. m.). Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Ponujali so (slov. postaja, plačljivo 30 dni): pše- ®°/81 mlevska '.arifa po 242.0-240. 79/80 kg po 237.5-240. 78/79 kg po 232.5-235: rž: baško, 72 kg po 170 ™ 172.5; ječmen: baški, ozimni, 66/67 kg po 18o—187.5; oves: baranjski, dobava v prvi polovici avgusta po 210-215; koruzo: basko po lSo-187.50: moko: baško iz nove Dsenice po 395—400 r Novosadska blagovna borza (25 t m ) tendenca nespremenjena. Promet: 30 va'<*" pšenice, 1 vag. ovsa, 2 vag. ječmena, 26 va?" 7q°r™Vni-l TSr moke- Pšenica: baška 7»l«P kg 173—1/6; gornjebaška 79/8!) k* !,2~^7.o0; banaška, Tisa, slep, 79/80 k" 3 T™ ■•o0; S°rnjebanaška 79/80 kg 170 do ifin'" nemSkt' iIavonska- 78 kg 157.50 , - 16°- f>y*s: baski in sremski 140-145 l90mK„;,baSkK1?, Sremski- 63/64- kg 115 do 120. Koruza: baska m sremska 127.50-130- ladja Dunav 130-132.50: banaška 120 do 1 a. Moka: baska »Og« in »Ogg< 307.50 177 5°:i«2< >5« 235-245; O r„.? ^;, • 115~125; 105-110. "trobi: baski._sremski in banaški 95-100 + Budimpestanska terminska borza (25 m.) Tendenca mlačna; promet srednji' Pšenica: za oktober 17.01-17.03 (obračun- £ ** 17'20>> marc 18.71 do 18.73 (18.90), za maj 19.24_19.26 (19.40)- rž- za oktober 10.92_10.93 (11—), za marc i2Ts ° ;15 (12-20); k0ruz?: za september _ (16.20), za maj 15.93—15.95 (16.10), tran-zitna za avgust _ (14._), za maj 14-14.10 (14.10). < BOBZE 25. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet nekoliko večji, predvsem v devizan Berlin, Praga in Dunaj. Tečaji deviz so se v splošnem okrepili,, vendar razlike niso •,nvojake« pri skupnem obedu pod nadzorstvom častnika, ki mu verjeno poveljstvo nad Amaconkami. Slika je po- 1 s Po 33 letih najdena trupla Andreeja i?i njegovih spremljevalcev Žalostna smrt raziskovalcev v večnem mrazu Kakor smo že poročali, je norveška geološka odprava dr. Horna našla truplo pred 33 leti ponesrečenega po larnega raziskovalca Andreeja. Kas- nejša poročila so javila tudi najdbo trupel njegovih dveh spremljevalcev Frankla in Strindberga. Po (teh deset letjih ugibanja o usodi smelih raziskovalcev je sedaj dognano, da so požrtvovalni junaki končali svoje življenje v Nansenovi deželi (prej Franca Jožefa deželi) daleč od omikanega sveta in brez nade na pomoč. Severni mraz in lakota sta premagala trojico hrabrih Švedov, ki so hoteli razkriti tajnost severnega tečaja. Profesor kemije in inženjer Andree ter njegova asistenta Frankel in Strindberg so hoteli uresničiti misel polarnega raziskovalca Nordenskičilcla, da bi se dal severni tečaj preleteli v balonu. Po tedanjih nazorih hi se bilo treba vzdigniti v zrak na Spic-bergih, nakar bi zračne strnje zanesle balon najprej na severni tečai, odtod pa v jnžnnvzhodni smeri proti Sibiriji. Dve leti se je Andree pripravljal na svoj podvig, čakal vsako poletje ugodnih vetrov in se je 11. julija l. 1897 res dvignil v zrak s svojim balonom »Ornem«. Balon je imel priprave, s katerimi se je dal voditi za kakih 20 ali 30 stopinj nrl smeri zračinh tokov. Andreejeva odprava je bila za teda-rie razmere kaj izvrstno opremljena. .S hrano so bili raziskovalci založeni za kake I mesece, nakar bi se morali prehranjevati z lovom. Balon je bil izredno močne konstrukcije in ga, je izdelala pariška tvrdka Lachambre. Po vsej verjetnosti hi bil gondolo s potniki nosil vsaj 30 dni. Obori halona je bil izdelan iz nagostejše svile in obdan z izredno krepko mrežo iz trdnih vrvi. Gondola sama je tehtala 200 kg in je bila pritrjena s šestimi debelimi vrvmi na balon. O pol treh popoldne je balon odplul proti severu. Začetna hitrost, s katero so zračni tokovi gnali balon, je znašala kakih 30 km na uro. S to hitrostjo bi bil balon dosegel severni tečaj v dveh dneh, nakar bi ga jugovzhodni tokovi odnesli v zaželje-no smer na sibirsko celino. Čez dva dni pa je Andree spustil z balona go-1 oba -p j ?mon o.ša, ki je svetu naznanil, da je balon v tem času preplnl le 270 km. Začetna hitrost se je tedaj znatno zmanjšala in bi Andree pri takem staniu stvari ne dosegel severnega tečaja Pomemben medicinski izum Berlinski zdravnik dr. Westmann je izumel svetiljko, s katero se lahko obseva notranjost človeškega telesa z ultravioletnimi žarki. Slika nam prikazuje obsevanje bolnega mesta v goltancu. Svetiljka ima obenem priprave, ki zdravniku omogočajo opazovanje bolnega mesta v notranjosti. zanj ne velja sodišče kakor za navadne turške smrtnike, marveč je treba sestaviti posebno sodišče. Sodniki pa so bili mnenja, da je tudi tako odličui funkcionar, kakršen je prefekt in guverner Carigrada, odgovoren sodišču ter ga pozvali, da se mora prihodnji teden zanesljivo javiti, sicer bo obsojen v odsotnosti. Pravovernim Turkom je nepojmljivo, da lahko nogometaš pozove pred sodišče celo ekscelenco! Turški športnik toži prefekta Da se Turčija z naglimi koraki približuje v kulturnem oziru zapadnim državam, je dokaz dogodek, ki se je te dni odigral pred carigrajskim sodiščem. Carigrajski športnik Muhedin beg je nedavno pri nogometu padel in se ranil na kolenu. Rana ni bila nevarna, ali čez nekaj dni sO se okoli rane pokazale prave pravcate garje. Športnik je dal preiskati igrišče in izkazalo se je, da je vse igrišče okuženo z garjami. Nedavno so se namreč na travniku pasle garjeve krave in Muhedin beg je naperil odškodninsko tožbo zoper carigrajskega prefekta, češ da je ta dolžan skrbeti za to, da se po športnem igrišču ne bodo pasle krave, zlasti ne, ako so okužene z garjami. K razpravi prefekta ni bilo, češ da Francoski pater proti »Erotikonu« Češkoslovaški film »Erotikon«, v katerem nastopa v glavni vlogi naša rojakinja Ita Rina, predvajajo te dni nekateri pariški kinematografi. Lepaki, ki vabijo Parižane, da si ogledajo to delo češkoslovaške filmske industrije, so tako razjarili patra Bethlee-ma, da jih je začel v sveti jezi trgati. Stražniki so gorečega patra pozvaii na stražnico, kjer so ugotovili njegovo ime, nakar so ga izpustili. Omenjeni pater je znan borec proti javnemu pohujšanju in kakor izgleda, mu posla v Parizu ne bo zlepa zmanjkalo. Pater Betlileem se je moral že često zagovarjati zavoljo podobnih dejanj, ali njegovi nastopi so vselej vzbudili le zanimanje za predmet, ki je vzbudil njegovo ogorčenje. Mož je tudi s svojim najnovejšim izpadom napravil veliko rekla mo za »Erotikon« in podjet niki si manejo roke, veseli te nenadne, učinkovite ter brezplačne reklame. niti v 14 dneh, kolikor je bil preračunal, da potrebuje za celo pot. Obvestilo z golobom je bilo tudi poslednji življenski znak Andreejeve odprave. Ves svet je v napetosti zaman pričakoval nadaljnjih vesti in po par tednih je bilo skoro gotovo, da je junaška trojica postala žrtev mrzlih severnih elementov. Nekoliko tolažbe je bilo v možnosti, da se je Andreejeva odprava otela v kak oddaljen in odljuden kraj v Sibiriji, ko pa najskrbnejša poizvedovanja niso imela uspeha, je bilo jasno, da so raziskovalci žalostno končali nekje v Severnem ledenem morju. Poizvedbe tudi poslej niso prenehale in od časa do časa so prihajali glasovi o najdenih sledovih ponesrečene odprave. Tako so govorili kmalu po izginotju raziskovalcev, da so ribiči v Belem morju našli plavajoče ostanka Andreejevega balona, kar pa se je izkazalo kot bajka. Pred nekoliko leti je Kunt Fasmussen sklepal iz pripovedk Eskimov na Grenlandiji, da je Andreeja zaneslo proti jugozapadu. Eskimi, pri katerih je videl Rasmus-sen, dn imajo svoje sani pokrite s platnom balona, so pripovedovali, da pred leti prileteli »iz nebes zli bogovi«, ki so jih Eskimi pobili, kajti po njihovi veri bivajo v nebesih zli bogovi. Ker so divji severnjaki govorili tndi o puškah, ki so ž njimi »zli bogovi - delali grom in blisk, je bila pripovedka zpIo verjetna, dasi se ni vje-mafa s časovnimi podatki. Po najdišču trupel je sklepati, da so Andreeja zanesli tokovi preveč na vzhod še predno je mogel doseči verni tečaj. Raziskovalci so se ponesrečili, ali pa so morali pristati na Gillisovem otoku, ki je del Nansenove dežele. Kdor se spominja, kako je pred > leti ves svet s skrbjo spremljal drzne raziskovalce na njih težkem potu in z napetostjo pričakoval obvestil o njih usodi, bo sprejel vest o najdbi njih trupel z globokim ganotjem, tembolj ker je zdaj skoro izven dvoma, da so le po junaški borbi z ledom, mrazom in gladom podlegli neizprosnim elementom. Jasnost v zadevo bodo prinesli An-dreejevi zapiski, ki jih je dr. Horn že pregledal. Po teh zapiskih so se raziskovalci ponesrečili najbrž pol kilometra severno od Gillisovega otoka, ki so ga dosegli peš ter se tu vtabo-rili. Čoln so ponesrečenci vozili s seboj na saneh. Ko so potrošili oteta živila, so se preživljali z lovom in je dr. Hnrn blizu trupel našel kosti belega medveda, ki ga je bila trojica ustrelila. Razne okoliščine v taborišču dado slutiti, da so ponesrečenci živeli celo par mesecev v tem taborišču, dokler jim ni pošla hrana in dokler jih ni umoril strupeni polarni mraz, ki pa je njih trupla očuval pred razpadom in so do danes skoro nedotaknjena. justica v Ameriki V južnih državah ameriške unije vlada silno sovraštvo med belim in črnim plemenom. Vsako leto se dogodi več primerov, ko razburjena sodrga pograbi črnca, obdolže-nega kakega zločina, ter ga brez preiskave in sodbe obesi. Slika nam kaže prizor take podivjanosti, ki jo je zagrešila množica v državi Indiani nad dvema zamorcema. Naval Američanov V Ne\vyorku je tako vroče, da polivajo mestni škropilni avtomobili ob 40 stopinjah Celzija tudi pešce na ulici in milijoni ljudi prenočujejo na morski obali. Zato pa vlada mraz v Londonu in Parizu, kjer imajo po izdatnem mrzlem dežju komaj 12 stopinj nad ničlo. Američani so se vsuli v Evropo, da bi se hladili. Splošno število turistov sicer ni višje od lanskega leta, kar tolmačijo s tem, da so v zvezi z majskim polomom na ne\vyorški borzi izletniki letos odpotovali mesec dni pozneje. Zaradi-tega je prekosil naval tujcev v francoskih pristaniščih vsa pričakovanja. Samo tekom enega dneva je prišlo na pr. v Cherbourg nad 15.000 Američanov. Pripeljali so se skoro istočasno z velikanskimi ladjami: Majestic, Berenga-ria. Bremen, Cleveland in Columbus, prihodnjo noč pa sta dospela še dva orjaka: Hamburg in President Roosewelt. Pristanišče še nikoli ni bilo tako oživljeno. in so morale železnice podvojiti število dnevnih vlakov na pariški progi. tek« Zadnji športni dogodki V Ljubljani smo končali juniorsko movanje za pokal SK Ilirije. Juniorsko mo* štvo darovalca je premagalo svojega ena« kovrednega nasprotnika mariborske ?elez« ničarie s 3 : 2 (1 : 2) ter s tem definitivno dobilo pokal v last. Tolažilno darilo, no« gometno žogo, je dobil SK Mars, ki je po« razil SK Mladiko s 4 : 3 (1 : 1). Mladika je bila taktično in tehnično boljše moštvo ter je le enajstmetrovka prisodila zmago Marsu. — Dopoldne sta merili svoje mo« či Grafika in Olimp iz Celja. Zmagala je Grafika s 3 : 1, čeprav so Celjani pokaza« li lepšo igro in tudi njihova eventuelna zmaga ne bi bila nezaslužena. V predtek« mi je tehnično mnogo boljša rezerva Svo« bode porazila rezervo Grafike s 6 : 2. — Maribor je imel v nedeljo tri tekme. Re« zultati so bili: Rapid : Snortklub (Gradec) 5 : 4 (2 : 2), Rapid old bovs : Svoboda I 3 : 1 (1 : 1), Rapid rez. : Zelezničarii rez. 3 : 1 (3 : 1). V Linzu je prvo moštvo Ilirije ponovilo svojo sobotno zmago. Premagalo je SV Urfahr s 3 : 2 (2 : 1). Od ostalih tekem bi bilo omeniti na« slednje: Brod: Hašk : Marsonija 3 : 1, Za« greb: Wacker (Dunaj) : Gradjanski 4 : 1, Beograd: Ferenczvaros : Jugoslavija 5 : 2, Sarajevo: «Sašk : Gradjanski (Osijek) 3 :2. Praga: Slavija : Sparta 2 : 2. Dunaj: Fall Rivers : Austria 3 : 1, Hakoah : Simme« ring 2 : 2, FAC : Sportklub 2 : 1. Prven« stvo avstrijskih amaterjev: GAK : Rasen« sportfreunde 3 : 3, Innsbrucker AC : Salz« burger AC 6 : 1, Avstria (Celovec) : Lu« stenau 2:1, Kremser SC : Ober\varth 7 : 0 Sobotišče: Slovan (Dunaj) : Szabaria 0 : 0. Curih: Vienna : FC Zurich 2:1. Hazenska družina zagrebške Concordije je porazila SK Sevnica. JNS je odredil nogometne počitnice od 25. avgusta do 6. septembra. V tem času se ne smejo vršiti nobene nogometne tek« me. V Pittsburgu je Američan .Tussup posta« vil v metu diska z 51.73 nov svetovni re« kord. — V Hamiltonu je gdč. Cook iz Ka« nade izboljšala svoj lastni svetovni re« kord na 100 m od 12 na 11.7. Cookova se bo udeležila tudi svetovnih ženskih iger v Pragi. O kolesarstvu pri nas Da, res lep je kolesarski šport. Ce pa natančnejše zasledujemo razvoj kolesarstva v drugih državah, moramo na žalost ugotoviti, da kolesarstvo pri nas pada, ne pa napreduje. Vse druge panoge športa, kakor nogomet, plavanje, waterpolo in še več drugih, se vidno dvigajo in lepo napredujejo v svojem razvoju; na njihovih prireditvah je vedno opažati precej občinstva, ki z velikim zanimanjem sledi poteku borb. Le kolesarstvo, ki je, skoraj bi se reklo, ena izmed najzanimivejših panog, se nahaja v počasnem umiranju, liki bolnik, ki ne more ne živeti in ne umreti. Če listamo n. pr. pred nekaj leti tedanii športni list »Šport«, vidimo, da je takrat kolesarstvo veliko bolj napredovalo. Tu pa tam vidimo članke, v katerih na dolgo in široko opisujejo razni pisci svoja mnenja in razmotrivanja na tem športnem polju. Sedaj pa, ko so ti stari borci kolesarskega športa odložili iz enega ali drugega razloga pero, se ne vidi več o kolesarstvu nikake vesti, razen par vrstic objav te ali druge kolesarske prireditve, ki jih človek, če prav pazljivo ne čita lista, niti ne opazi. Sedaj izhajajoči »Športni list« nosi namreč podnaslov, da je glasilo »Zimsko-sportnega saveza« in pa »Kolesarskega pododbora«. Ko pa vzamemo to športno glasilo v roke, mora kolesarstvo ljubeči či-tatelj na žalost ugotoviti, da je na prvi drugi in tretji strani ter včasih še na četrti zastopano le plavanje, skakanje, vaterpolo, nogomet in še kaj drugega. Kolesarstvo pa izgleda, kakor da je le po usmiljenju zastopano v listu po petih ali desetih v majhnem tisku objavljenih vrsticah, da ne bo kolesarjev tako bodlo v oči. Kakšno nasprotje s podnaslovom! Le poglejmo razvoj kolesarskega športa v inozemstvu na cestnih dirkah in na mestnih dirkališčih, kjer prisostvuje dirkam na tisoče in tisoče ljudi, in prepričati se moramo o veliki razliki razvoja te panoge športa tam in pri nas. Pa ne da bi kdo rekel, da pri nas nimamo kolesarjev in za to pripravnih cest. Vse je; kolesarjev je toliko, da so marsikateremu pešcu, ki speši po svojem opravilu, še celo v nadlego; pa tudi cest je dovolj, čeprav ne prvovrstnih; le volje in zanimanja manjka za ta šport. Če n. pr. pokukamo ob priliki kake kolesarske cestne dirke na start ali na cilj, kaj vidimo: izmed dveh, po številu članstva dovolj močnih kolesarskih društev. katera imata v svojem območju še več malih podeželskih odsekov, se javi na start pet, osem, deset, v najboljšem primeru dvajset dirkačev; in to naj bo cestna dirka! Pa tudi zanimanja med ljudstvom za take vrste kolesarskih dirk ni opažati, in sicer iz povsem razumljivih razlogov, ne samo pri nas, ampak tudi drugod. To pa zato, ker se take dirke prirejajo navadno nekaj kilometrov izven mesta in so zategadelj občinstvu od roke. Na progi pa imajo priliko spoznati te vrste kolesarskih dirk le podeželski ljudje, ki se slučajno nahajajo ob cesti. Pa še ti ne preveč, kajti kolesarji le trenutno švigajo posamezno ali v skupinah mimo njih ter povzročajo pri marsikateri stari ženici, posebno pri prehodu skozi vas, strah in prezir, ker jih je ta ali oni dirkač prestrašil ali pa povozil kakega psa, kokoš ter še kaj drugega. Seveda so bili primeri, ko so dirkača, ki je bil povzročitelj takih pregreh, ljudje na povratku čakali ter mu zato dali primerno »nagrado«. — Zanimanje mestnega občinstva za to vrsto kolesarskih dirk torej se ne more dvigniti. Da se pa temu odpomore, je potrebno, da se kolesarske dirke pri nas — posebno v Ljubljani — razdelijo na dva dela, in sicer na cestn' in dirkališčne dirke. Dirka-liščne dirke zato, da se mestnemu občinstvu nudi prilika, da čim globlje opazuje to panoga športa. Ko bo to zanimanje občinstvo popolnoma prevzela, tedaj Oo ono tudi za cestne dirke bolj dovzetno in ne bo stalo tako pasivno ob strani, kakor dosedaj. Da je to resnica, nam jasno priča zadnja kolesarska prireditev športnega društva »Sava«, ki se je vršila dne 15. avgusta t. 1. na športnem igrišču ^Ilirije«. Neglede na prav majhno reklamo, ki jo je to društvo delalo, je ljudstvo v precej velikem številu prihitelo na to prireditev ter s precejšnjim entuziazmom sledilo tej vrsti kolesarskih dirk. Dirkališče je namreč za take dirke zelo nepripravno, posebno na ovinkih, kjer bi moralo biti zaradi ravnotežja dirkačev precej dvignjeno na zunanji strani. Bati se je bilo zato, da te bo marsikateri kolesar pri padcu poškodoval, kar se pa, razen par malih prask, k sreči ni pripetilo. Pa tudi pri serijah dirk v večjih skupinah, katere so se v začetku zdele skoraj neizvedljive, so se zelo dobro obnesle. Dirkači so se odzvali k tej prireditvi v prav razveseljivem številu in ne v takem kot pri cestnih dirkah. Tudi doseženi časi so pokazali, da niso naši dirkači samo za domače prireditve, ampak da se lahko kosajo z drugorodnimi borci na tem športnem polju. Marsikateri gledalec, ki je vneto prisostvoval tem diritam ter občudoval naše kolesarje, nestrpno pričakuje, kdaj se mu nudi zopet prilika, ko bo še gledal proizvajanje te vrste kolesarskega športa. Želeti je torej, da bi se odločilne osebnosti, ki stoje danes na vodstvu kolesarstva, malo bolj poglobile v to vprašanje ter prenesle svoja tovrstna razmotrivanja izpod ure pri »Zvezdi«, ki bi — če bi znala govoriti — več znala povedati o kolesarstvu kot občinstvo, v aktivnost! Star kolesar. Službene objave Ljubljanskega plavalnega podsaveza. Danes, v torek 26. t. m., ob 17. obvezen trening za waterpoliste Trampuš, Sketelj, Tuma, Kolar, Turnšek, Otruba, Šramel, Jančigaj, Jamnik, Erbož-nik, Bleiweis Marko, žirovnik, Jesih, Grilc in Gabršek. Javiti se morajo g. dr. inž. Vinku Kramaršiču. Ob 16.30 najpozneje se morajo javiti tehn. referentu SSP Savu Sancinu plavači: Tuma Zoran. Ogrin, Dou-gan Ljuba, Otruba. Prekuh in Aplenc. — Vsak neopravičen izostanek bo po pravilih kaznovan. — Teh. referent. SK Reka: Danes ob 17. redni trening vseh igračev. Treninga naj se udeležita si« gurno" I. moštvo in rezerva na prostoru SK Ilirije. Ker se bližajo jesenske prven* stvene tekme so treningi za I. moštvo ob« vezni. IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Torek, 26. avgusta. Ljubljana 12.30: Plošče. — 13: Napovp.i rasa. borza, plošče. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: G. Rakuša igra na harmoniko. Ga. Saks-Pristovškova poje samospeve. — 10.30: Zabavno čtivo (g. Lipah. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda. Sreda, 27. avgusta. Ljubljana 12.30: Plošče. — 13: Na no ved časa, borza, plošče. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18 30: Koncert tamburaškega zbora »Krimašev>. — 19.30: Ura dobre knjige: Cankarjevi spisi. — 20: Opera na ploščah. — 22: Napoved časa in poročila. Bengrad 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 19.30: Koncert radio-orkestra. — 20.30: Židovski skladatelji. — 21.45: Radio-kvartet. — 22.45: Narodne melodije. — 23.15: Beethovnova Ul. simfonija na ploščah. — Zagreb. 12.30: Koncert radio-orkestra. — 20.35: Verdijeva opera »Aida': na ploščah. — Praga 17: Koncert. — 19.35: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Komorna glasba. — 21.10: Mešan program. — Brno 17: Koncert. — 19.35: Prenos vsega programa iz Prage. — Varšava 18: Orkestralen koncert. — 20.15: Koncert solistov. — 23: Godba za ples. — Pui.aj 11: Dopoldanski koncert. — 15.15: Koncert orkestra. — 20.05: Mešan program. — 21.20: Mozartove violinske sonate. — 22: Lahka »odb.i orkestra. — Berlin 20: Od kinoteke do zvočnega filma. — Godba za ples. — Frankbirt 21.30: Spominski koncert Wagnerjeve glasbe. — Laiigenberg 17.30: Večerni koncert. — 20: Razglednice s potovanja po Evropi. — Lahka glasba. — Stuttgart 19.30: Plošče. — 20.15: Koncert filharmoručnega orkestra. — 21: Prenos iz Frankfurta. — Budimpešta 9.15: Orkester. — 18: Popoldanski koncert. — 19.50: Koncert solistov. — 21.30: Zabaven program. — Ciganska godba. — Rim 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Simfoničen koncert. KRŠKO OB SAVI. Ker se po cerkvenem koledarju za ljubljansko škofijo obhaja angelska nedelja prva v septembru, bo običajni romarski shod pri sv. Rozaliji še= le 7. septembra. — Na državni II. deški meščanski šoli v Ljubljani se prično razredni in drugi izpiti 30. t. m. Vpisovanje bo v torek 2. in sredo 3. septembra, obakrat od 9. do 12. Natanč« nejša obvestila so razvidna na razglasu v šolski veži. Na III. dižavni realni gimnaziji v Ljub« ljani (Bethovnova ulica 7) bo vpisovanje učencev v I. razred 11. septembra od 8. do 10. dopoldne v ravnateljevi pisarni, od 10. do 12. pa vpisovanje lanskih učencev v II. do VIII. razred v posameznih učilnicah. Vpisovanje tujih učencev bo za vse razre« de isti dan od 3. do 4. popoldne v ravna« teljevi pisarni. Popravni, razredni, dopoL niini, nižji in višji tečajni izpiti se prisrčno 1. septembra. Razpored bo objavljen dne 31. t. m. na deski v veži šolskega poslopja. Na državnih osnovnih šolah v Ljubljani ho naknadno vpisovanje za novo šolsko leto v ponedeljek 1. in v torek 2. septem« bra, obakrat od S. do 12. ure. Šolska maša in učiteljska konferenca bo dne 3. septem« bra, 4. septembra pa redni pouk, ako šol« ska oblast ne ukrene drugače. Vse ostalo je razvidno iz naznanil na šolskih deskah v vežah posameznih šol. Vpisovanje v državno meščansko šolo v Zgornji šiški se bo vršilo v nedeljo 31. te« ga meseca od 9. do 12. ure dopoldne v zdravniški sobi počeg glavnega vhoda. Učenci naj prineso s seboj običajne listi« ue. Ako nimajo šolskega izkaza, pridejo lahko tudi brez njega, ker se bo ravnatelj« stvo samo naknadno prepričalo o njihovi sposobnosti. — Učencem, ki ne vstopijo v srednjo šolo, se priporoča, da se vpišejo v meščansko šolo že iz četrtega razreda osnovne šole, ker se na osnovi tozadevnih predpisov sprejemajo v I. razred meščan« ske šole brez izjeme vsi učenci, ki so do« vršili četrti razred osnovne šole. Ti učen« ci pridobe eno leto, ker jim peti razred osnovne šole ne pridobi nikakih večjih pravic. — Pouk se prične dne 9. septembra s sv. mašo ob 8. zjutraj. Na državni meščanski šoli na Rakeku bodo ponavijalui izpiti 1. septembra ob 8., vpisovanje v vse razrede bo !2. septembra od 9. do 12. Otvoritvena služba božja bo 6. septembra ob 8. Državna deška meščanska šola v Celju. Ponavljalni izpiti bodo 29. t. m., završni 30. t. m. Pričetek vedno ob 8. Vpisovanje v vse razrede se bo vršlo 1., oziroma 2. sep« tembra od 8. do 12. Nanovo se sprejema« jo učenci, iri so uspešno dovršili 4. solsko leto. S seboj naj pr nesejo šol-ki izkaz ter krstni list. Ostale pedrobnosti so nabite na uradni tabli. Na državni dekliški meščanski šoli v Celju so ponavljalni izpiti za 4. razred 26. t. m., završni izpiti od 27. do 30. t. m. Iz« piti za privatiste 29. in 30. t. m. Ponavljal« ni izpiti za ostale razrede so 29. in 30. Vpi« sovanje se bo -n-šilo 1. in 2. seDtembra. Vsakokratni pričetek ob 8 uri. Via druga obvestila na razglasni deski. In tudi kakega tujca niste videli, da bi se bil potikal okoli hiše?« »Prav nikogar ne.« Sinclair se je obrnil k Anthonyju. »Kakor slišim, gospod Anthony, ste nastopali z gopodično Lakeovo. Sicer sem vas pa sam videl v eni izmed sijajnih dram našega prijatelja.« Kenyon se je lahno naklonil. »Ali poznate koga, ki bi se bil posebno dosti družil z nio?« je nadaljeval detektiv. Ali imate koga na sumu?« »Nikogar ne. Vem, da ni imela na vsem svetu niti enega sovražnika. Živela je samo svoji umetnosti, kakor je gospod Kenyon čisto pravilno omenil. Ne verjamem, da bi bila ljubezen igrala v njenem življenju kako vlogo.« Sinclair se je globoko zamislil. Molk je postal tako težak, da ga je Kenyon naposled moral prekiniti. »Moja žena vam lahko pove o Kitty več od vseh drugih ljudi. Ali naj stopim ponjo?« Sinclair se je obrnil k Farrarju. »Morda bi bili vi tako ljubeznivi, da pokličete gospodinjo.« Kenyon se je za trenutek presenečeno ozrl v Sinclairja. »Rad,« je rekel Farrar in skočil po- koncu. Obrnil se je k vratom, ki so vodila na lesene stopnice, kakršne pogosto vidimo v starih dvorcih na deželi. Kakor hitro so se vrata zaprla za njim, se je Sinclair obrnil h Kenyonu. »Kako dolgo je stotnik Farrar pri vas v službi?« je naglo vprašal. »Tri mesece bo. Bil je aktivni častnik in je imel sijajna priporočila. S svojo sposobnostjo mi je v veliko korist.« »Odkod je prišel?« »Kar vem, je služil v Indiji in je tam obolel za težko mrzlico.« • »Čudno. Ali ima mnogo* znancev?« »Ne morem reči. Enkrat samkrat ga je tu obiskal neki tovariš iz polka; prelesten človek z imenom Forester ali Fortescue ali nekaj takega. Bil je sila načitan mož in mnogo sveta je bil videl. Prigode, ki nam jih je pripovedoval iz svojega življenja, so "bile bolj čudne od mojih dram in to že nekaj pomeni.« • »Kakšen pa je bil ta častnik na oko?« »To je prav za prav težko reči. Tak kakor vsi častniki; kakih štirideset let mu je bilo.« »Ali je tudi stanoval pri vas?« »Tega se ne morem več spomniti. Farrar ga je nekajkrat pripeljal, sem- kaj; mislim, da se je zvečer vselej z avtomobilom vrnil v London.« Tisti trenutek so se odprla vrata, ki so vodila na stopnice, in Moira Kenyo-nova je stopila v sobo. Bilo ji je malo več kakor dvajset let in šele dve leti je bila pisateljeva žena. Njeni lasje so bili višnjevočrni, njeni oči temne vijolične barVe. Nekaj žalostnega je bilo okoli nje, kakor neredko pri Irkah. Ko je zdaj stopila k mizi, je bil njen obraz bled kakor smrt in njene oči so se vročično svetile. Sinclair je vstal. »Zal mi je, milosti-va, da vas moram nadlegovati. Prosim, sedite.» V njegovem glasu je bilo nekaj pomirjajočega. »Prosim, povejte mi, kar veste o dogodkih današnjega popoldneva.« Moira je sedla v naslanjač in spustila glavo med dlani. »Bila sem v kuhinji s Saro, dekletom iz vasi, ki mi pomaga pri delu, ko sem zdajci začula svojega moža, kako je razbijal vrata. Takoj sem stekla pogledat, kaj se je zgodilo, in sem obenem z možem stopila v sosednjo sobo. Iz-prva sem mislila, da je prazna, šele nato sem zagledala Kitty, ki je ležala na tleh.« »Ali ste videli tudi gospoda Far-rarja?« »Tisti trenutek, ko sva midva stopila v sobo, je prišel skozi steklena vrata.« »O- tem, kdo je bil tujec, mi ne morete ničesar povedati?« »Niti sanja se mi ne! Kitty ni z menoj nikoli govorila o kakem znancu izven našega navadnega kroga.« »Ali je večkrat sama odhajala z doma?« »Samo dvakrat je bila s šoferjem Hunterjem v atomobilu na izletu. Kot meščanka je silno ljubila naravo.« »Ali ste bili z rajnko prijateljica?« »Bili sva kakor sestri in sva zaupali druga drugi vse.« »Hvala, milostiva,« je rekel Sinclair. »•Ne bom vas delj zadrževal. Videti vam je, da ste še potrebni počitka.« Moira je brez besede vstala in se počasi vrnila v svojo sobo. »Dosti več danes menda ne bomo zvedeli,« je rekel Sinclair. »Doktor, danes vas ne potrebujemo več. Vi morate biti jutri zjutraj tukaj, Jones,« se je obrnil k redarju. »Sanitetni avtomobil čaka zunaj. Truplo je treba prepeljati v mrtvašnico.« Narednik Curtis je vstal. »Ne,« je rekel Sinclair, »vam ni treba hoditi, pri avtomobilu sta itak dva moža.« Nato se je obrnil k ostalim. »V svoje obžalovanje vas moram prositi, gospoda, da prenočite tukaj.« »Ali naj tudi jaz ostanem?« se je za-čudij Anthony. »Ce smem prositi!« »Samo dve spalnici imamo: najino in pa to, ki jo je uporabljala uboga Kitty,« je povedal Kenyon. »Razen teh sta na razpolago še ta soba in pisalna soba. A tam pač ne bo hotel nihče prenočevati,« je dodal in se zdrznil. »Narobe,« je mirno dejal Sinclair, »jaz mislim tam prenočiti. Vse tri go- spode pa prosim, da ostanete v tem prostoru in se ne ganete iz hiše.« Kenyon je presenečen pogledal Sinclairja: »Tedaj naj res ostanemo vsi trije tu?« »Vidite,« je s priprtimi očmi odvrnil detektiv, »možnost je — čeprav zelo daljna — da se morilec vrne. Morda je pustil v naglici kako sled, ki bi jo rad zabrisal. Skozi to sobo ne more priti, če ste vi tu. A jaz sem oborožen. Na vrt ne sme nihče stopiti.« Sinclair je mignil Curtisu, naj ga spremi; odšla sta v sobo umora in zaklenila vrata za seboj. Na one tri je legla čudna potrtost. Iz spoštovanja ni bil Curtis v Sin-clairjevi navzočnosti med vsem pogovorom niti enkrat odprl ust Vedel je* da se lahko od velikega detektiva mnogo nauči, in se zanašal, da mu bo ta prepustil nadaljnjo preiskavo. To, da je bi! Sinclair tukaj, je jj^o itak samo naključje. Sinclair je z zamolklim glasom izpre-govoril: »Vem, Curtis, da se nimam pravice vtikati v ta slučaj, a ker me zanima, bi rad nocoj prenočil v rej hiši. Vrnite se jutri za rana s tolikim številom naših ljudi, kolikor jih morele v naglici zbrati. Ko se zločin rizve, bomo imeli seveda vse polno radovednih zijal in razen tega še poročevalce na vratu.« »Prav, gospod nadzornik. Sicer pa, med nama vas vprašam ali že vidite kako sled v tej stvari? Jaz za svojo osebo sem še čisto v temi.« « Iz uradnih in drugih službenih obiav Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem sodi-sru v Slovenski Bistrici 16. oktobra ob 10. zemlj. knj. Statenberg. vi. št. 190 hisa m zemljiške parcele). Cenilna vrednost UW ]>in, najmanjši ponudek 8432 li n. — r" okrajnem sodišču v Celju 19sePtembaob O zemli knj. Doberna, vL st. 49 (hisa z gospodarskimi poslopji 50.000»Din zemljišča 95.011.60 Din. pritikline 2845 Din. Cenilna vrednost 147-856.60 Din, najmanjši ponudek 98.570 Din, vadi j 14.78o Din 66 p. -Pri okrajnem sodišču v Celju 22. septembra ob 9. zemlj. knj. Celje-mesto, vi. st ou7 (hiša in vrt). Skupna cenilna^vrednost ol.l-U Din. najmanjši ponudek 25.560 Din Vpisi v trgovski register: Vpisala se je družba »Jelnvina« lesna trgovska m industrijska družba z o. z. v Mirni. Obratni predmet- eksploatacija gozdnega kompleksa Je-lov breg-Vršice v sodnem okraju Kočevje. Osnovna glavnica 100.000 Din. Poslovodje: Bule Franc, posestnik in trgovec na Mirni, Peeek Franc, družabnik družbe Strojno mizarstvo na Mirni. . Spremembe v zadružnem registru: Bohinjka sirarska zadruga v Boh. Bistrici. Izbrišeta se člana načelstva: Ogrin Franc in Rozman Ivan, vpišeta pa Sodja Janko in Kavalar Anton. — Agrarna zajednica za Dravsko in Savsko banovino v Črenšovcih. Po sklepu občn. zbora so_ se spremenila zadružna pravila v §§ 3, 15, 18, 23 in 56. — Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani. Izbriše se član načelstva Štular Franc in vpiše Sterle Franjo. — Agrarna zajednica v Cvetkovcih. Zadružna pravila so se spremenila v §§ 2, 3. 17, 21 in 22. Opravilni delež znaša 10 Din in se mora plačati pri vpisu. — Hranilnica in posojilnica v Bogojini. r. z. z n. z. Izbrišejo se člani načelstva Časar Jožef, Eliiaš Jožef, Vogrin Janez in Casar Josip, vpišejo pa Vogrin Štefan (predsednik), Breznik Janko podpredsednik), Kutassy Evgen, Smej Jožef in Bojnec Matjaž. — Kmetijsko društvu v Podkorena. Izbrišeta se člana na-<"■ -tva Gregori Janez in Hrovat Martin, vpila pa Pečar Janez in Meterlj Janez. — Mlekarska in sirarska zadruga v Dol. Lo-sitru. Izbrišejo se člani načelstva Verbič tkob. Fortuna Matija, Albert Franc in unc Janez, vpišejo pa De Gleria Anton ul., Mihevc Ivan st., Dolenc Jernej st. in Leskovec Valentin. — Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Kranju. Zadruga temelji odslej na pravilih, sprejetih na občnem zboru dne 17.marca 1929. Besedilo zadruge odslej: Zadruga državnih službenika za nabavku namirnica u Kranju. — Posojilnica v Cerknici r. z. z n. z. Izbriše se član načelstva Kravanja Milan, vpiše pa Gnezda Franc. — Posojilnica v Križevcih r. z. z n. z. Izbriše se član načelstva Franc Osterc, vpiše pa novoizvoljeni Anton Slavič, posestnik v Bečučovcih; — Zadruga za izvoz jajc v Št. Jurju ob j. ž. Izstopili so iz načelstva Davila Slavko, Fleck Peter in Lov-rpk Mijo, vstopili pa Regvat Ivan, Lgschnigg Ivo iu Gregurič Izidor. — Kmetijsko društvo za dekanijo Novo mesto in okolico. ^ piše se na občnem zboru z dne 7. juli|a t. j. sklenjena likvidacija. Likvidatorja sta Inž Absec Matko in Munda Josip. — Živinorejska zadruga v Velikih Laščah r. z. z o. p. § 1. Tvrdka zadruge se glasi: Živino-rejska selekcijska zadruga v Velikih Laščah r. z. z o. poroštvom. Zadruga ima svoj sedež v Vel. Laščah. Izbris firme: Konjerejska zadruga za okraj Sv. Lenart v Slov. Goricah. Izbrisala se je radi končane likvidacije. Odprava konkurza: Konkurz Zipser Nika, tvrdka v Zalečah (Bled) opr. št. S 12/25 se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa po § 139 k. r. — Poravnalno postopanje Gnuišek Alojzija, trgovca v Mariboru, Glavni trg 6, je končano. TONE POLJŠAK Ljubljana, Aleksandr. c. 5. Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 SOKOL Javni nastop Sokola v Mengšu Prihodnjo nedeljo, 31. t. m. bo imelo nas še društvo svoj javni nastop kot zaključna točka kamniškega sokolskega okrožja. Vsa bratska društva in Sokolu naklonjeno ob* činstvo vabimo, da se nastopa v čim več» jem številu udeleže. Opozarjamo vse brate in sestre, da vas bomo pričakovali z vo» zovi na postaji Jarše»Mengeš ob prihodu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.5. Takoj po prihodu prvega vlaka bo povorka v kro= jih. Ljubljančanom bosta na razpolago tudi dva avtobusa, ki odhajata iz Ljubljane iz* pred Figovca ob 12. in pol 14. uri. Zamud® niki se bodo lahko poslužili drugega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.10 uri, pa bodo razen povorke deležni še vsega. Po javni telovadbi bo velika vrtna veselica s plesom in bogatim srečolovom, katerega čisti doho« dek je namenjen za prezidavo sokolske stavbe, ki jo je treba temeljito preurediti. Bratskim društvom iz Ljubljane in Jezice se bo na željo preskrbel poseben avtobus, če se prijavi zadostno število udeležencev vsaj do 28. t. m. tukajšnjemu društvu, ki bo ukrenilo vse potrebno. Povratek v Ljub* Ijano bo ali z vlakom ob 18.34 in 30.16 uri ali z avtobusi. zarana dama !11617 23*mtfet?g j j NOGAVICE, ker so kljub višji ceni zaradi trpežnosti še vedno cenejše od vseh drugih. + MARIJA ŽIVTC roj. PERLES naznanja v svojem imenu, v imenu svojih otrok IVOTA in RENATE in ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, gospod Ivo Živič podpolkovnik v pokoju po kratki in mučni bolezni dne 23. t. m. na Dunaju preminul. Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika so se položili istotam k večnemu počitku. Ljubljana, dne 26. avgusta 1930. 11631 AKO ŽELITE poceni in dobro blago, oglejte si zalogo ln izbiro raznovrstnih barv, firnežev, lakov, zidarskih plesk. čopičev, oljnatih suhih barv in ostale v to svrho spadajoče predmete edino pri 11626 DRAGO FRANZ Ljubljana, Stari trg 24. Točna postrežba. Pozor! Gradbeni mojstri- interesenti. Okrog 50 % ceneje Okrog 60 m3 gradbenega lesa 50 m3 desk 18 mm 20 m3 desk 25 mm 40 m3 desk 40 mm Informacije se dobijo do 1. septembra 1161?" gosp" Fombacher-u v Kočevju Važno za tesarje Iščemo izvrstnega tesarskega mojstra, ki je vešč ravnanja z mizarskimi stroji na električen pogon, in poslovodjo za izdelovanje, sposobnega za načrte, povečini za stavbe. Treba je navesti plačo na dan, teden ali na mesec brez hrane. Nastop takoj. Priporočene oferte poslati na naslov: Pasko Radica, Dubrovnik 2. 11626 Iščemo hitro pomoč! proti golazni. Najsigurneje pokončava vsako golazen »PIRE-TRIN«. Enostavna uporaba. Ni strup. Dobiva se povsod. „PIRETRIN" d. d. ZAGREB, Branimirova 43. 291/1 Jectini kum Konsfanzl 1 \ in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka 59 PETER KOBAL Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. 32. Nabavka bolničke spretne Glavno Sanitetsko Slagalište u Zemunu izvršiče putem L ofertalne licitacije nabavku niže označenog materijala po rešenju Gosp. Ministra Vojske i Mornarice L. ap. Br. 5027 od 14. V. 1930. god. i to: Na dan 25. septembra 1930. god. 150 kom. Kanti blehanih za ngalj 100 kom. Umivaonika gvozdenih 200 bom. Kofa od fercinkovanog bleha i 200 kom. Šafolja od fercinkovanog bleha. Licitacija če se održati označenog dana u IL časova pre podne u kancelariji Slagališta. Kaucija za naše državljane 5%, za strance 10%, koja se polaže i na dan licitacije do 10 časova na kasi Slagališta. Ponude se primaju do 11 časova istog dana. Uslovi se mogu dobiti svakog dana (sem nedelje i praznika) od 7 do 13 časova uz taksu i propisno taksirana molbu. Bliže odredbe za ovu nabavku predvidene su uslovima. Iz kancelarije Glavnog Sanitetskog Slagališta K. Br. 5244 od 16. Vm. 1930. godine u Zemunu. A. A. . 11551 CENE MALIM OGLASOMi Za oglase, ki služijo v posredovalne tn socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. r Telefonske številke: 2492, 3492 MaU&glasi &Cdor hoče da mm mu pomlfm pm pomit mu/ce aU Šeaiee drugo informacijo Ctcoec mm matih ogtamov nap priloži v tsnetm/eah £ miemr no bo projet odgottora 'in CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač, pri Pott. hranilnici v Ljubljani. 11842. Mostovi matih 09ta&ov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v tSrbovliah v hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici. U* Več tesarjev #preimem v Jeranovi ulici * 18. 34300 Učenko «s Šivanje gornjih »prejmem. Naslov v oddelku »Jutrac. ogias. 34262 Spranega strugarja sa fina dela sprejmemo. — Ponudbe pod »Dalmatien« aa oglasni oddelek »Jutra« 3419« 2 čevlj. pomočnika ia šivano in zbito delo, « fcrano in stanovanjem v hiši sprejme v stalno delo Andrej Vidic, Naklo št. 53 Slovenija. 34172 Prvovrstna moč smožna knjigovodstva In korespondence v slov., nem-ikem in italijanskem jeziku, dobi stalno službo pri lesni trgovini na deželi. — Ženske imajo prednost. Ponudbe z navedbo službovanja, plače in nastopa službe je poslati pod značko »Vestna« na oglas, oddelek »Jutra«. 34166 Mladeniča prostega vojaščine, krepkega in treznega sprejmem kot lovca, ki bi moral opravljati tudi vrtnarska in razna domača dela. — Flača pc dogovoru. Ponudbe na naslov: Dr. Roš. La.-ko. 34025 Korespondenta r» nemščino in taščino — agilnega in dobro izvežba-ne;a sprejme večje pod-■jetje. Event. lahko prevzame tudi zastopstvo za prodajo voznih oepremoč-Ijivih plaščev in plaščev iz gumija, raznih vreč itd. IPonudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Do ber zaslužek«. 34000 Rezbarja-graverja potrebujem takoj. Oferte t navedbo zahtev in uzorei dela na naslov: Ludvik Kan, pečatorezac, Beograd Knježev Spomenik 3. 33923 Prodajalko ki bf bila obenem kontoristinja. veščo slovenščine 5r nemščine, sprejmem v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Galanterija«. 33822 Trgovsko moč samostojno in vestno sprej jn»m takoj v ieleznino. — Več nstmeno. Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra« 33601 Prikrojevalko moškega perila »amo res prvovrstno moč proti dobri plači sprejmem takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 33263 Učenke M mehanično umetno vezenje io predtisk sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova 13. 32574 Več dobrih kolar. in mizar, pomočnikov za izdelovanje avtokirose-rij sprejme I. Peterca, Koseze, Ljubljana Vil. 8-1354 Praktikantinjo za praktičen pouk v pri-krojevanju moškega perila sprejme takoj industrija perila na debelo Jos. Ro-jina v Ljubljani. 34340 Natakarico pošteno in prijazno, ki zna tudi kuhati, sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34404 I. oblast*, koocesfloolrana šoferska šola Camernik, Ljubljana Dnnateka cesta itev. 30 Oogoavto) telefon 2236 Pouk ia praktične roinlr 251 Modni salon (damsko krojaštvo) sprej me učenke s primerno šol sko izobrazbo. Istotam se sprejme gospodične z de-žele v pouk za nekaj me-ecev. Ponudbe na naslov Rozman Pavlina, Ljublja. na, Stiska ulica . .ev. 1. 34401 Trgovski pomočnik dobro izvežban v manufak-turi in speceriji. dobi takoj mesto v industrijskem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiva moč 35«. 34535 Vajenca za steklarsko obrt na Gorenjskem iščem. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Steklar- 34334 Kolar. vajenca z dobro šolsko naobrazbo in poštenih staršev, z vso oskrbo v hiši sprejmem takoj. Naslov pove ogla oddelek »Jutra«. 34331 Boljšo šiviljo ki šiva moderne obleke in perilo, sprejmem na dom. Vprašati v Beethovnovi ul. štev. 15-11, Greif — med S. in 10. uro zjutraj. 34377 do- Advokat iz Zagreba, išče mlado in simpatično Slovenko za gospodinjo. da mu vodi gospodinjstvo. Plača po govoru. Resne ponudbe sliko, ki se v vsakem slučaju vrne na: Publicitas. d. d.. Zagreb, Ilica 9, pod značko »Trajna sreča«. 34330 Kontoristinjo zmožno perfektno slov. In nemškega jezika — event. tudi srbohrv. ter strojepisja, spreime takoj tovarna v Celju. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« ^ Celjn pod značko »Kontoristinja 60«. 34432 Varuhinjo r starosti 40 let, ki Ima letna spričevala, sprejmem k otrokom. — Vprašati v Dalmatinovi ulici štev. 15. 34417 Učenca • potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34366 Učenca ali učenko * predpisano šol. izobrazbo sprejme Fr. Kham, Miklošičeva 8. 343-30 Stavbnega ključavničarja »prejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34362 Šolske knjige I. razred srednje tehnične šole (strojni oddelek) naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34336 Knjigo »Lječnioa 11 kliči« za 400 Din proda .Tosip Kramber-ger na Veljki, p. Marija Snežna. 34322 Šoferska šola Gojko Pipenbacher Liubliana. Gosposvetska 12 Specialni učni avtomobil 82168 G. Th. Rotman: Sambo in Joko . Vesela levja zgodba. Angleščino poučujem po lahkoamljivl metodi. Ora 20 Din. Na slov pove oglasni oddelek »Jntra«. 33628 Vinskega potnika sprejme proti proviziji ve-levinogradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velevinograd-nik«. 34095 Potnike zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme pTOti dobri proviziji tvor-nica pijač. Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28« na oglasni oddelek »Jutra«-. 34364 Pekovski pomočnik vojaščine prost, trezen in pošten, želi premeniti mesto kot skupni delavec — v mesto ali na deželo. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 34435 Absolvent strojne delovodske šole — išče mesto risarja - vodje (ključavničarski pomočnik) Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra«, pod »Pridnost«. 34423 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam oo oovzetlo. naltnanl 5 kg. ootero Cisto belo eosle kg oo 130 Oin lo čisti ooh ks oo 250 Din. L. Brozovlč. Zagreb. Ilica 82. kemična čistilnica oerta. 262 Železnato vino lekarnarja ar G Piccoiija Ljubljani krepča oslabele, maiokrrae, odrasle in otroke. 161 t A % » , S <| Zastopnike (ce) za vsa večja mesta sprejme Narodna štedionica i zatožni zavod d. d., filtjaia Beograd, Kralja Milana ulica 13-1. Siguren naj manjši mesečni zaslužek 4500 Din. Zaželjen kapital 1200 Din. 33168 Kdo ve za dobre ideje, iznajdbe ali druge prilike, s katerimi se da zaslužiti. Ponndbe pod šifro »Praktično originalno-na oglas, oddelek »Ju'". 34363 Starejša vdova izurjena v kuhanju in šl vanjn, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Ekonomična«. 34312 Privatni uradnik maturo na realki, pošten in zanesljiv, z večletno pisarniško prakso, posebno vešč v lesni trgovini, prosi kakršnokoli nameščenje. Poteg slovenščine obvlada tudi nemški in italijanski Jezik. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Novem mestu pod šifro »Prošnja«. 33864 Starejša oseba zmožna slov. in nemškega jezika, bivša blagajničar-ka, dobra računariea, išče službo. Gre tudi za gospodinjo ali k otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko *Sta-rejša oseba«. 34346 Tehnični in strojni risar večletno prakso, išče 1 u ž b o. — Ponudbe na glas. oddelek »Jutra* pod 23«. 34374 Natakarica vešča nemščine in zmožna kavcije, želi službo, event. tudi samo za čas velesej-ma. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilna«. 34347 Deklica pridna in poštena, se želi izučiti v trgovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina«. 34399 Absolvent tehn. srednje šole (strojni odsek), vešč slov., srbohrvaščine in nemščine, želi primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vesten«. 34402 Tako se prične obupno ruvanje. Lev 7le-Je v svojo stran, ravnatelj pa v svojo. Telia jei pa — resk! — odietita oba hla«na guinba in zarožljata ob strop, trdo usnje pa tlesne Samba po nosu. Ravnatelj, t.iko nepričakovano osvobojen, pade naprej in trešči x glavo v prelepo zrcalo, da se raaele-ti na kose. Prodajalka izvežbana v trgovini mešanega blaga, vajena tudi gostilniške obrti, išče službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Prodajalka«. 34144 Kmetski sin pošten in priden, dobrih staršev, samouk kovaških in kolarskih del, želi nameščenje kjerkoli- Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Nastop takoj«. 34430 Frizerka zmožna friziranja, trajne in vodne ondulacije, dobro izurjena, išče službo. Ponudbe pod »Damska frizerka« na podruž. »Jutrac v Mariboru. 34429 Šofer neoporečen, pošten, trezen in zanesljiv, išče slnžbo za takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 34420 Akademik (tehnik) išče kakršnokoli pisarniško ali gradbeno službo — najraje v Ljubljani ali blizu nje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Zanesljiv m točen« 34434 Gonilna jermena prima in vse mlin. tehnične potrebščine vedno v zalogi ori tvrdki Čadež & B-car, Ljubljana. Kolodvorska ulica. 62 Motorna kolesa različnih znamk in veli* kosti, po zelo ngodnib ee-nab ima stalno v zalogi generalno zastopstvo »Ja mes« v Ljubljani, Vegova ulica 8. 33523 Tovorni avto znamke Graf & Stift, tri-tonski, s francoskim generatorjem »fiazožen«, nove gume, proda Ant. T e v ž, Solčava. 34380 Posestvo na Polzeli je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Isto obstoji iz stanovanjske hiše, večje delavnice, pripravne za vsako obrt, osobito mizarstvo, prilično 3 oralov njiv in 1 % orala gozda — vse v neposredni bližini kolodvora. Pojasnila daje Mestna hranilnica v Mariboru. 31332 71 2 sobno stanovanje s pritiklinami oddam. — Langusova ul. 5/B 34075 Motor s prikolico Ariel«, popolnoma nov, dobro ohranjen, radi nabave avtomobila ugodno prodam. Ogledati pri Jugo-Auto, Ljubljana, Dunajska cesta. 3440i3 Brzojavne droge (borove) kupuje stalno najmanjši količini po 1000 kosov Roghella, Fiume. 33683 Stavbeniki arhitekti! Amerikanski beli cement, prima cevi za stranišča — češko blago, se dobi pri tvornici cementnih izdelkov I. Cihlar, Ljubljana. 34267 Pletene mize, stole nove (5 miz in 12 stolov) ter 3 vrtne solnčnike po ugodni ceni proda slaščičarna Novotny, Gosposvetska cesta 2. 34167 Gostilniški inventar stoli in mize naprodaj na Dunajski cesti štev. 71 — nasproti artiljerijske vojašnice. 34158 Pozor čevljarji-začetniki Zaradi smrti lastnika se proda kompletno čevljarsko orodje z različnimi potrebščinami dne 1. 9. Kranju pri gospodu Hinko Cigliču. Informacije pri njem ali pri Anton Koše nina, Šmartno ob Paki. 34147 Sadni mlin prešo, pripravno za žganjekuho, in nekaj sodov po ceni prodam. Naslov y oglasnem oddelka »Jutra«. 34108 Lepa kočija uporabna za eno ali dvoj. no vprego, v najboljšem stanju, t gumijastimi ko lesi in Se posebej z navadnimi kolesi telo ngodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra« 33905 Vinskih sodov večjo množino rabljenih, dobro ohranjenih, hrastovih, transportnih, od 400 do 900 litrov vsebine zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vinski transportni sodic. 33904 4 mizne štedilnike (Tiscbsparherd) ngodno proda Uranič, ključavničar Kolodvorski ulici. 83819 Čiščenje kovin nepotrebno če tmpregnirate medenino, železo, mkel, baker itd. ( Pantarolc preparatom zoper rjo. Kovine enkrat Im-pregnirane ne oksidirajo in ohranijo sijaj na leta brez čiščenja. — Samoprodaja in zaloga za Jugoslavijo: Drago znidarič, Celje. Sprejmem tudi krajevne zasto] nike. 2 železni postelji poceni prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 3435'J Pozor! Prodajam vagonske poši-ljatve suhih bukovih drv, franko Ljubljana po 10.000 kg za 2700 Din. franko Maribor in Zagreb 10.000 kg po 2800 Din. Plačljivo po povzetju, dobava takojšnja. Franc Kmet, Trbovlje 2/56. 34408 Volnene robce dobite v vseh barvah in vsaki količini. — Knapec Lojzija, Subotica, -Majšan-ski put 53 34412 Rentabilno Išče se kapitalist z 400.000 Din za brezkonkurenčno rentabilno podjetje. 50% letni netto dobiček. Ponudbe pod »Sigurno 2« na oglasni oddelek »Jutra«. 34006 Kot družabnik s 50.000 Din želim pristopiti k dobičkanosnemu podjetju s sigurno garancijo, ali posodim istemu, za primerno stalno službo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •Takojšen nastop«. 34392 200.000 Din posojila iščem za dobo petih let. Sigurna garancija in visoke obresti. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno naložen«. 34398 80—100.000 Din posojila iščem proti dobrim obrestim in sigurni garanciji za dobo po dogovoru. Dam tudi brezplačno stanovanje in hrano. Takojšnje ponudbe pod značko »Priložnost« na oglas, od delek »Jutra«. 34397 Hišo ali vilo novozidano, na periferiji Ljubljane kupim. Pismene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »170«. 34372 Hišico v bližini Ljubljane ali v Št. Vidu kupi Poljanšek, Lesce. 3434-3 2 majhni hiši trgovski in 3 parcele ob Dunajski cesti prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Marija lančar, Sv. Petra cesta 27. 34396 Vlnotoč na zelo prometnem kraju oddam. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Prometni kraj«. 34382 Mirna stranka (2 osebi) išče sianovanje robe in kuhinje za lakaj ali november. Lventnelno sobo s štedilnik >m Kd^t reflektira na snažno in res mirno stranko, naj javi naslov in cerf*) stanarine na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Stalna stranka« 33990 Solnčno stanovanje komfortno, 3 sob in pritiklin, v II. nadstr., neposredno poleg sodišča — ugodna lega za pisarno, posebno odvetnika, prosto takoj, ozir. s 1. septembrom. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rabim prostore«. 33742 Pekarno dobro idočo, na prometni ulici Zagreba, z inventarjem in stanovanjem radi bolezni in družinskih razmer zelo ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 34428 Vinsko veletrgovino dobro vpeljano, z vsem inventarjem, posodo, stanovanjem, pisarno itd. pod najugodnejšimi pogoji oddam v najem, ali event. tudi prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vinska in špirituoz-na veletrgovina«. 33903 Kateri gospod bi posodil mladi obrtnici 3000 Din? Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »S?ma«. 34406 Uradnika (co) s kapitalom 1-50—180.000 Din sprejme dobičkanosno podjetje. Poleg plače in primernega obrest. glavnice tudi delež na dobičku. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik s soudeležbo«. 34413 Vsakovrstno zlato kunnle oo nalvfSllt) cenah Čeme — juvelir Liubliana. TVollova ai. 3. OMaZiUi Damski jesen, plašč popolnoma nov, za srednjeveško postavo, po zelo nizki ceni naprodaj. Na dgled samo v dopoldanskih urah v Prisojni ulici št. 3, parter levo. 34353 Opremljeno mesnico in delavnico zraven spadajočim sta novanjem — na prometni točki Ljubljane oddam za več let v najem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mesnica«. 34380 Autotaksf koncesijo za Ljubljano oddam takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34333 Dijakinjo ali dijaka sprejmem na stanovanje z vso oskrbo na Tržaški c. Naslov pove- oglas, oddelek »Jutra«. 34307 Dijake oz. dijakinje sprejmem v lepo opremljeno »obo. Langusova ulica 5/1. 84076 Mlajšega dijaka iz boljše hiše sprejme popolno oskrbo in vestno nadzorstvo v vili blizu gimnazije v Celju učitelj. Naslov v podružnici »Ju tra« Celje. S4043 Načrte in proračune za zgradbe Izvršuje tehnični biro »Tehna«. LJubljana. Mestni trg št. 25-1. Zahte valte ooset Inženlerja-arbltekta. 159 Malo posestvo Zg. Šiška, naprodaj. Vselitev lahko takoj. Poizve se pri »Embal«, Celovška cesta 14. 34148 Dijaka srednješolca sprejmem na stanovanje, z dobro domačo brano in v vestno strogo nadzorstvo, v sredini mesta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 33873 Dve hiši enonadstropni (lokal za trgovino ali obrt), z vrtom in gozdičem, v lepem gorenjskem kraju (avtozveza) posamezno ali skupaj naprodaj. Cena vsaki 65.000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod značko »Ugodno« na oglasni oddelek »Jutra«. 34007 Ford Tudor limuzina, nove tipe, v zelo dobrem stanju ugodno proda K. Camernik, Ljubljana — Dunajska cesta. 34263 Motorno kolo D. K. V., 6 Ks, malo roženo poceni proda Sebenik Sp. Šiški, Knezova nI. 34366 Hiše in zemljišča ugodno kupnje in prodaja posredovalnica Lesjak. Teharje pri Celju 14. Velika Izbira. • 34438 Lepo posestvo z veletrgovino v neposredni bližini Ljubljane, obstoječe iz eno-nadstr. stanovanjske hiše (vile) z velikim gospodar skim poslopjem, skladišči, garažami . itd. ter veliko kletjo, i dobro vpeljano vinsko in špirituozno veletrgovino, iz proste roke naprodaj za 500.000 Din. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Posestvo z veletrgovino«. 88902 Akademik !n prvošolec iščeta s septembrom sobo z vso oskrbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Brata«. 34386 Dijaka nižješolca — ali dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34360 Dijaška stanovanja preskrbujem. Javiti se je na Poljanski cesti 15, II. stop., II. nadstr., vrata 9. 34348 Gospodinje ki bi sprejele dijake, naj se zglasijo- v sredo 27. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni WoIkar, Poljanska cesta 9. 34349 2—3 dijake sprejmem v vestno oskrbo Nemščina in instrukcija v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34355 Stanovanie 2—i sob, kuhinje in pritiklin išče stranka brez otrok Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Sredina me sta«. 34,191 Trisobno stanovanie s pritiklinami, v sredini mesta oddam s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Lepoc. 34373 Podstrešno stanovanie sobe, kuhinje in pritiklin odda V. Kogovšek, mizar, Dravlje. 34370 Sobo in kuhinjo v mestu ali bližini išče za takoj zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Točen plačnik Ic. 34381 Stanovanie sobe in kuhinje iščeta mati in sin. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod šifro »Mirna 6c. 34384 Stanovanie sobe in kuhinje, blizu kolodvora v Šiški, ali glavnega kolodvora išče zakonski par. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod šifro Kurjače. 34388 Sobo z rso oskrbo oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 34385 Gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje Dravljah, Celovška c. 123 34391 Sostanovalca sprejmem v separirano sobo v centru mesta. Naslov oglasnem oil^ku .hitra 3-1. bS Iščem sobo 6trogo separiranim vhodom iz st.opnjic. Dopise r.a oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trinkonc. 34352 Lepo sobo z električno razsvetljavo, v centru mesta oddam 1 ali 2 gospodoma, oziroma gospodičnama s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 34341 Mlad Hrvat z 80.000 Din, se želi tekom 2 mesecev oženiti z gospodično ali vdovo, staro 20—26 let, ki ima nekaj premoženja. Slika za-željena. Dopise s točnim naslovom na oglas, oddelek »Jutra« pod »Srečno se spoznalic. 34376 Vdovec želi znanja v svrho ženitve z damo, staro do 45 let. ki bi imela nekaj premo ženja, za razširjenje svojih podjetij. Ponudbe na podružnico ^Jutrac v Mariboru pod »Dobrosrčen značaj« 34427 Boljšega gospoda starejšega sprejme s 1. septembrom samostojna gospa v lepo sobo — event. z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«-. 34)42 Preprosto sobico ščeta 2 gospodični s 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod 1907«. 34324 Sobo novoopremljeno, z elektr. razsvetljavo oddam s 1. septembrom v Gradaški ul. št. 8. 34394 Sostanovalca sprejmem s 1. septembrom na hrano in stanovanje. — Ljubljana VII, Janševa ul. št. 15. S4405 Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 34415 ■ SLiSliJJLilL Črn pianino dober g'as, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 34014 Violina tričetrtinska, dobro ohranjena naprodaj v Holz-apflovi ulici 19. 3-1390 Krom. harmoniko na 36 basov, 52 prim ta-sten, skoraj novo, Lubaso-vo, ugodno proda ali za menja za diatoniš harmoniko Fr. K u c 1 e r, Stara šranga, p. Vrhnika. 34387 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik. Boltoričeva 5. Pozorf Pozorl Zakupniki lova! Kateri zakupnik lova hi oddal dvema lovcema v poilzakup mali lov, event. pristopiva kot družabnika. Dopise na naslov: Valentin Zorm.tri, Vič-Koina dolina št. 33. 3-1356 Gramofon nov naprodaj. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 34367 2 pletilna stroja Popp 8/40, skoro nova, prodam. Kavčič, Zg. šiška 34151 Bencin motor na vozu 6 HP proda Mihael Kaučič, Zg. Šiška. 34150 Stanovanje 2—3 sob iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Trije odrasli- 3-1344 Stanovanie dvojno enosobno takoj od-dam majhni družini na Glincah Ix/14-a — Vič. 34328 Sobo prazno ali opremljeno, posebnim vhodom, oddam 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »365«. 34)93 Trisobno stanovanje iščem, event. proti hišnemu upraviteljstvu ali dru-gii službi. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vpokojen uradnik«. 34425 'i 01 Prazno sobo strogo separirano. z vhodom s stopnišča, išče starejši gospod. Ponudbe pod značko »Merkur« na ogl. odd. »Jutra«. 34272 Dva gospoda ali zakonski par sprejmem na izborno hrano in stanovanje v separirano zračno sobo. Naslov oglasnem oddelkn Jutra 33971 Sobo s poseb. vhodom in elek triko oddam s 1. 6eptem brom 2 gospodoma ali dijakoma, sredi mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 31419 Elegantno sobico v novi hiši na Miklošičevi cesti oddam fini in stalni osebi. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac. 34414 2 prazni sobi separirani iz stopnjišča. na ulico, sredi mesta v odlični hiši oddam takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »1000 Din«. 34418 Lepo, separir. sobo prazno ali opremljeno, z električno razsvetljavo in vso oskrbo ali brez odda eni ali dvema osebama. Istotam naprodaj tudi spalnica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34422 Ob Tivoliju eni najlepših vij sprejmem par gospodičen ali dijakinj iz ooljših hiš na stanovanje in brano. Lepe zračne in razgledne sobe, kopelj ter vrt na rapolago Istotam se odda gospodičnam par iičnib podstrešnih sobic s oskrbo, ali brez. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 33911 Opremljeno sobo (parket in elektrika) oddam boljši gospodični po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33908 Sobo event. z vso oskrbo oddam takoj v Črnučah št. 1 34368 Ooretnlieno sobo vhodom iz stopnjic odam za 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34379 Boljša dama samostojna, sprejme dijakinjo ix bpljše rodbine na stanovanje z vso oskrbo. Na željo tudi nemška kon-verzacija. Naelov pri podružnici »Jutra« v Celju. 84434 Dve dijakinji sprejmem v dobro oskrbo. 6olnčno stanovanje, cena po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. ttm epo solnčno sobo elektriko, v novi hiši blizu nove cerkve v Sp. Šiški takoj oddam stalni osebi za 250 Din. Avtobus zveza. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34375 Snažno sobo s separatnim vhodom išče fospod s 1. septembrom, onudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Snažno«. 34371 2 sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 34357 Damsko ročno torbico sem izgubila dne 23. t. m. od šelenburgove ulice do Podrožnika. Najditelja prosim, da jo proti nagradi prinese v oglasni oddelek »Jutra«. 34383 Pelerina je bila izgubljena od vrha Mokrice do Kamniške Bistrice. Pošten najditelj naj se proti nagradi javi na naslov: Franc Britcelj, Sv. Petra 38. 34338 26./VIII. 1929. Bridki spomini, obletnice dan hipnega svita idealne sreče, kruta realnost — žal — uničila, brezimen ta san... »Nista dalje«. 34378 Moški šivalni stroj rabljen, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem odif-iku »Jutrac. 34361 Če nujno rabiš sliko slike za leeitimacQe. iib dobiš v 10 minutah pri Joško Smucn, industr. in umetn. fotografu, Ljublja na WoIfova ulica !2. 17242 Novost! Trajne ondulacije. Aparat svetovnega mojstra Henklova, vodna ondulacija itd. Vendelin Selod, frizer za gospode in dame. Sv. Petra cesta 44. 34416 Prostovoljna javna dražba starega pohištva ia različnih hišnih predmetov se vrši v sredo dne 27. avgusta ob 9. uri dopoldne. Ambrožev trg l/L 11627 IZVANREDNA PRILIKAl Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta" pccirafiom madracom. lo praktična za vsako hišo, hotele, nočne siui* be in potujoče ' osobrj stane satno Dia 398— Razpošiljam po pošioejfc nom povzetju. tako IZSLE04 SLOŽEN OTVOBEN Lesena patent postelja* zložljiva, s tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D Z?0» Lezalka is sunčanie (Liegestuhl) najnovije »t. sti, stane samo Din ISO, Madraci punlenl t voU nora stanejo samo D 750. L. BROZOVlč. ZAGREB ILICA 82. 26-2 Čitajte vedno naše oglase! LIPSKI JESENSKI VELESEJEM I930 začetek 31. avgusta splošni vzorčni velesejem, tehnični ln stavbni velesejem, od 31. avgusta do 5. septembra, tekstilni velesejem od 31. avgusta do 3. septembra, . velesejem športnih predmetov od 31. avgusta do 4. septembra. Obiščite obenem tndi I f A" 99 mednarodno krznarsko razstavo. Pojasnila dobite pri zastopstvu: STEGU, LJUBLJANA, Gledališka ulica 8,'ii. Telefon 2925. 11289 Neodvisen 38 26. ob istem času. Marija. 34345 »Vlak« Morda velja meni in si to Ti moj najdražji. Edino na vlaku, razred II. _ me razumeš? Mala punčka je še vedno Tvoja. — Pazi! Prejšnji odgovor ni bil moj Poljub punčka. 34329 Vlak Citiram Ljubljana -— Zagreb —Sunja. Pravi? Citiraj še Ti kaj. 34395 Potočnik Vladimir se poživlja, da takoj naznani staršem svoje bivališče. Kdor bi vedel zanj, je naprošen, da to javi na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ins. št. 34400«. 34400 v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno na zalogi MATERIAL d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36. Telef. 27—16. Brzojav: Material 157 5 Ali si že član Vodnikove dražbe? Urejuje Davorin Ravfjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoti Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Piane JezerSefc, Za iaseratnj dr je odgovoren Afe&jj Novak. Ys* v. Ljubimi.