103. številka.
Ljubljana, v torek 6. maja 1902.
XXXV. leto
izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter veha po poitl prejeman za avstro-ogrske de2ele?za vse''leto 2B$K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 9 K 30 h. Zaf LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za ieden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa so za vso leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobno vpošiljatve naročnina se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedankrat tiska, po 10 h 5a so dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu §t. 12. Upravnlštvu'naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v npravniStvo pa a Kongresnoga trga St. 12.
„Slovenski Narod11 telefon st. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Še slov.-nemška zveza.
»Slovenec« postaja zopet zanimiv. Očividno je, da ga zopet čevelj žuli in da je njegova stranka zopet v veliki stiski ter se Btrahoma vprašuje, kaj da bo, če pojde tako naprej. In kakor vselej, kadar mu teče voda v grlo, tako je začel tudi sedaj razpravljati o slovensko-ne m-s k i zvezi v deželnem zboru Kranjskem. In te razprave so vedno, če tudi samo psihologično, zanimive. Ni je lepše zabave ob deževnih dneh, kakor zasledovati »Slovenčeva« modrovanja o tej zvezi in opazovati umovanja in logične skoke, s katerimi skuša to »zvezo« diskreditirati in razbiti. Ta namen je v resnici vreden, da se »Slovenec« tako poti, kajti ta »zveza« je tisti jez, čez kateri klerikalizem ne more priti, da bi kakor povodenj preplavil celo deželo, ta »zveza« je tista moč, ki tišči klerikalizem ob tla.
Ni se čuditi, da bi klerikalci radi razgnali to »zvezo«. Ne iz načelnih vzrokov, ne iz narodnih nagibov. V takih zadevah je klerikalizem po vsem svetu načeloma breznačelen, ker so politične ali-jance vedno samo sredstvo, ne namen kake stranke. Ni je stranke, s katero bi klerikalizem ne bil pripravljen skleniti zveze, če ima upanje, da bi ta zveza koristila njegovim namenom. Klerikalci so bili v deželnem zboru kranjskem sami dolgo zvezani z nemškimi liberalci, bili so na Dunaju v zvezi z različnimi neslo-vanskimi strankami in priznavali, da take zveze niso nemoralne, nego dopustne in koristne, in so še danes na Dunaju ponižni strežaji nemških klerikalcev, čeprav so nam ti v narodnem oziru ravno tako nasprotni, kakor drugi Nemci, časih pa tudi še bolj, kakor priča postopanje nemških klerikalcev pri volitvi v deželni odbor štajerski. Da, klerikalci so pripravljeni skleniti alijance celo s social. demokrati in smo že na Kranjskem samem doživeli tak slučaj. Ako govori taka stranka proti sedanji slovensko - nemški zvezi v deželnem zboru kranjskem, pač ni dvoma, da pobija to zvezo ne iz idealnih ali narodnih in političnih nagibov, nego samo radi
tega, ker jej je ta zveza na potu, ker te zveze ne more premagati, proti njej pa ne more doseči svojih ciljev.
Verujemo klerikalcem prav radi, da je razbitje slovenskonemške večine v deželnem zboru kranjskem v sedanjih razmerah njihova najsrčnejša želja. Ako bi ta zveza razpadla, bi bili klerikalci hipoma gospodarji v deželi, napredna stranka pa bi prišla ob vsako veljavo in ob vsak vpliv, bila bi vedno majorizirana in zatirana, klerikalna pšenica pa bi šla v klasje.
Faktični položaj je tak, da bi v slučaju razpada sedanje deželnozborske večine postala napredna stranka v deželnem zboru onemogel element, ki bi ne imel nobene moči, in bi jo klerikalci brezobzirno potisnili ob zid. Saj imamo že skušnje. Ni bila še prav posušena tinta, s katero je bila podpisana »sprava« s klerikalci, že so klerikalci snedli svojo besedo in pogazili spravno pogodbo. Takrat so se prenaglili; bili so pijani doseženega vspeha in so mislili, da si napredna stranka iz zvijačnega klerikalnega postopanja ne bo upala izvajati konsekvenc. Toda njihovi računi so bili napačni in »spravi« je bilo konec, še predno je prišia do kake veljave. In o tem ni nobenega dvoma, da bi klerikalci tudi v slučaju, da pride do razpada sedanje večine, ne imeli drugega nujnejšega dela, kakor napredni stranki stopiti na vrat.
No, do tega ne pride. »Slovenec« lahko še dalje modruje, kolikor mu je drago, položaja v deželnem zboru ne iz-premeni. Za šest let ostane vse tako kakor je bilo, šest let klerikalci ne bodo gospodarji v deželi, nego bodo obsojeni na opozicijo, ako nečejo delovati z večino v korist dežele in prebivalstva. Tega klerikalci ne izpremnne, ne, če igrajo na flavto sentimentalne napeve, ne, če udarjajo plat zvona in kličejo svoje pristaše na boj. Za iest let je vse zastonj — čez šest let pa bodo zopet imeli besedo — volilci.
Sicer pa ni  slabo   znamenje,  da so
klerikalci začeli spoznavati svoj dejanjski položaj ter uvidevati, da ne pridejo z glavo skozi zid. Njih položaj je res tak, da jih ne more nihče zavidati. Deset let so delali na vse načine, da bi dobili deželni zbor v svoje roke in zatrli napredno stranko. A kaj jo vspeh njihovega truda?
V tem, ko so bili do L 1895. klerikalci v deželnem zboru merodajna stranka, so danes merodajni napred-njaki in nimajo klerikalci nobenega vpliva. Bolj ko bodo nastopali tako, kakor so v prvi seji meseca decembra, slabše se jim bo godilo.
V državnem zboru pa so celo prišli ob vse. Ošabno so odklonili požrtvovalno, iz čiste ljubezni za narodno stvar izvirajočo ponudbo, naj se ustanovi skupen klub, ter izdali parolo, da se mora napredne poslance izolirati, da za svoje volilce ne bodo mogli ničesar doseči. A dosegli so ravno nasprotni uspeh. Zdrobili so jugoslovansko delegacijo na tri klube, a ravno najmanjši klub si je s spretno taktiko zagotovil največji vpliv in si pridobii ugled, vrh tega pa z razkrivanjem kranjskih razmer prizadel klerikalni stranki najhujše udarce in jo vsestransko tako korenito kompromitiral, da tega niti v desetih letih ne popravi.
Morda bi klerikalna stranka to vse prenesla, ko bi jej ne pretila v njenem lastnem taboru prava eksplozija. Klerikalna gospodarska organizacija poka na vseh koncih in krajih. Na tisoče in tisoče ljudskega denarja je šlo v nič in to deloma po nevednosti in nerodnosti organizatorjev, deloma vsled odločnega odpora napredne stranke, deloma vsled brezvestnosti in sleparij vodilnih mož. Samo pri Vinogradniškem društvu pojde okroglo 60.000 kron v nič. Koliko je pa se izgubljenega pri drugih konsumih in koliko celo pri posojilnicah! Klerikalna stranka je s to gospodarsko organizacijo hotela ugonobiti meščanstvo in sploh srednji stan, pa je ž njo izko pala le sama sebi grob. Sanirati to docela zavoženo gospodarsko organizacijo je sedaj  glavna skrb
klerikalcev, a ker tega sami ne mo rejo, bi radi imeli, da jim priskoči dežela z denarjem davkoplačevalcev na pomoč, da jih dežela reši preteče, res grozne nevarnosti.
Ta skrb, ki mori klerikalce, noč in dan — ker na umeten način se da njihova organizacija le se malo časa vzdržati— je poglavitni vzrok, da zdaj zopet skušajo razgnati deželno-zborsko večino in se nekako približati napredni stranki.
Zaman ta trud! To juho morajo klerikalci sami požlampati. Večina ne razpade, vsaj šest let še ne. Ako hočejo klerikalci s pametnejšimi postopanjem ublažiti obstoječa nasprotja in na tak način omogočiti kako svoječasno skupno postopanje, nimamo nič proti temu. Boja mi nismo nikdar iskali, in tudi zveza z Nemci je imela vedno le značaj silobrana. Kadar zanete požigalci v vasi požar, ne vpraša sosed soseda, kako je njegovo narodno 'mišljenje, ampak združita se vzlic narodnemu navskrižju na skupno delo, da se požar omeji in pogasi. Tako je tudi prišlo do sedanje deželnozborske večine. Naprednjaki in Nemci so se združili, da ubranijo deželo silne škode, kiji preti od klerikalizma, podali so si roke proti elementu, ki je hotel vse požgati, kar stoji. To uvidevajo in priznavajo tudi volilci, in zato je zveza prestala vse dosedanje poskuse, jo razbiti, in prestane tudi tozadevno najnovejšo »Slovenčevo« akcijo. Ta »zveza« je naravna posledica po krivdi klerikalcev nastalih razmer in zato jej tudi, kolikor se more soditi po človeški previdnosti, ne bo prej konec, dokler ne izginejo vzroki, iz katerih je nastala.
V S JtiEiFJarif, G. maja. Spremstvo nadvojvode Frana Ferdinanda.
Ogri razumejo vsako osebno vprašanje napihniti v politično, ako pričakujejo kaj koristi za svoj šovinizem. Tako je tudi z vprašanjem o spremstvu prestolo-
LISTEK.
Mojster Ažbe.
(Konec.)
Anton Ažbe je rojen Kranjec. Njegovi stariši so ga določili za duhovnika; po očetovi smrti pa ga je prisilil njegov varuh v trgovski stan, in tako je prebil Ažbe pet dolgih let v neki celovški prodajalni, dokler se mu ni posrečilo z zvijačo izvesti namero, ki jo je gojil že davno, ter vstopiti v umetniško akademijo. Na dunajski akademiji so ga poučevali profesorji Griepenkerl, Eisenmen-ger in L' Allemand, potem pa je študiral 7 let na akademiji v Monakovem, kjer ga je poučeval v tehniških vedah vitez Lofftz. Ze za časa svojih akade-miških let je bil znan Ažbe kot eminen-ten tehnik in tovarišem priljubljen korektor. Vsakdo, ki se ni dobro izpoznal v anatomiji in kompoziciji, je šel v svoji zadregi k Ažbetu ter ga je prosil: »Svetuj mi — pomagaj mi!« In Ažbe ni le svetoval, temveč tudi sam v resnici pomagal. Na marsikateri tuji sliki je popravljal toliko in tako dolgo, da je postala na-
posled pravzaprav njegova — ki pa je prinesla vspehe — drugim. Misel, ustanoviti si lastno šolo, je bila pri izrednem Ažbetovem pedagogiškem daru precej naravna, in uresničenje lažje, kot se je zdelo spočetka. Takoj je bilo dovolj slikarjev tu, ki so se rajši zaupali Ažbetovemu vod« stvu kakor drugim mojstrom. Njegovo ime kot učitelj je bilo kmalu tako na dobrem glasu, da so mu učenci kar v množicah vreli skupaj. Ker je — kakor malo drugih — le učitelj lepote, zato prihajajo mladi ljudje k njemu, in ker ima sugestivno moč harmonične narave, kateri je poučevanje lahko prav vsled te moči. Pri sprejemanju učencev ga vodijo le strogo umetniški razlogi; tako je marsikateremu gmotno revnemu, a nadarjenemu človeku ne le učitelj, marveč tudi reditelj. Za svoja dobra dela ne zahteva nikake zahvale, pač pa umetniško dovršena dela. Kajti neizprosno strog učitelj je, ki zatrjuje vedno in vedno potrpežljivo svojim učencem, da je možno izvršiti največja umetniška dela, ki se zde večkrat le sad posebne inspiracije, vendar le z vztrajnim in pravilnim učenjem. "VVattovo mnenje, da je »treba iti prav do s k raj nje meje svoje moči, ako hočeš ustvariti kaj veli-
kega, ne da bi pri tem razmišljal, ali je stvar sama na sebi velika ali majhna«, je tudi Ažbetovo. »Bodite dovršeni tehniki, preden hočete postati umetniki«, je njegova maksima. Ker je smatral svoj poklic tako resnim, je moral imeti seveda čudovite vspehe; tako je danes, po enajstih letih, kar obstoji, Ažbetova slikarska šola naj glaso vitejia in največja zasebna mojstrska šola v Monakovem, atelier, v katerem so se shajali učenci iz najvišjih društvenih krogov, kakor princ Friderik Karol hesenski, svak-ljubljenec nemškega cesarja, princ Ernst saško - meiningenski, knez Šer-batov, kneginja Wrede, knez Kuda-šev, grof Firmian in več drugih iz svetlih družin.
Mogočni prostor, v katerem ustvarja mojster Ažbe, je resničen atelier, kraj resnega, marljivega dela, genijalnega umetnika, ne pa kak aranžiran boudoir. Če so nastali vzlic temu tuintam slikovito-po-etični in prijazni kotički, iz katerih gledaš slike na stojalih ter sanjavo kramljal o njih, se je to zgodilo le slučajno; namenoma, da bi dosegel efekt, ni mojster Ažbe v svojem atelierju razstavljal nika-kih mobilij in orodja.  Iz svoje delavnice
ni hotel napraviti nikakega salo. ... Le malo slik visi po sivih stenah: študija Frica pl. U dej a in njegovega pariškega časa, skica Pet tenkofenove roke, skica slikarja bitk, Brauna ter študije drugih j umetnikov, ki so svojemu cenjenemu tovarišu kot zunanji znak svojega spoštovanja poklonili svoja dela. Tak je atelier Antona Ažbeta, privatna delavnica, v kateri ustvarja po onih principih, ki ga vodijo tudi pri poučevanju v velikem šolskem atelierju, svoja dela linearne umetnosti barv, po principih, h katerim so ga privedli nekdanji njegovi učitelji, profesorji rnonakovske akademije II a c k I, M ii 1-ler in pl. Lofftz, ki morajo biti dobri, ker je z njihovimi načeli pripomogel marsikateremu slikarju do tehničnega umet-ništva. —
Tako piše o slovenskem umetniku monakovski kritik. Slovenci poznajo le eno Ažbetovo sliko: »Zamorko«, razstavljeno na prvi slovenski umetniški razstavi v »Mestnem domu«, umotvor rafinirane tehnike in blesteče koloristike. Ažbe slika sedaj portret neke inozemske kneginje, ki bo izvestno vzbudil senzacijo s svojim koloritom in svetlobno koncepcijo.
Artifex.
naslednika. Že "pri njegovem potovanju v Peterburg so zasledili Madjari veliko krivico zase, ker se je njihov kavalir skujal ter ni spremljal nadvojvode. Za predsto ječo prestolonaslednikovo potovanje h kronanju angleškega kralja pa so javili nekateri časopisi, da si je izbral nadvojvoda Fran Ferdinand, štiri spremljevalce, aristokratske zastopnike za Nemce, Čehe, Poljake in Madjare. In zopet vpijejo Madjari. Ni jim prav, da bi svet zvedel, da žive v Avstro Ogrski še drugi narodi kakor Madjari in Nemci, dasi tvorita te dve narodnosti — manjšino prebivalstva tako v to-, kakor v inostranski polovici. V ogrskem državnem zboru so kar švigale najostrejše interpelacije, ali bo ogrska vlada dopustila, da se pomeša »samostojna« ogrska država med avstrijske provincije. Predsednik Szell je tolažil, da ni misliti, da bi se spremstvo drugače sestavljalo, kakor iz zastopnikov obeh držav, t. j. enega nemškega in enega madjarskega kavalirja. Tu pa je Szell v hudih zmotah ter ga hrvatski listi poučujejo, da je drugo Hrvatska in drugo Ogrska, da mora po teh načelih tudi Hrvatsko zastopati posebni kavalir. Sicer pa se cela vest, bo disi že resnična ali ne, prav nič ne spominja Jugoslovanov.
Wolfove grožnje.
Wolf strašno grozi! Tovariši so ga pritirali s svojimi napadi in očitanji v tako zagato, da se brani besno kakor s psi obkoljen volk. Zdi se, da dožive Nemci med seboj nečuven škandal. Wolf piše v svojem listu takole: O meni se pripovedujejo stvari, ki se vidijo naravnost zločinske; a če stvar zasledujem in preiskujem, kaj je pač povod takim nezaslišanim zlodejstvom, se moram od groze in str menja prijeti za glavo radi naravnost blazne nesramnosti, s katero se napihujejo in pretiravajo najničnostnejše, najne-dolžnejše in vsakdanje stvari; strmeti moram nad predrznostjo, s katero se ali vsled pomote ali nerazumevanja ali vsled hotenega namena slučajne besede ali slučajni dogodki širijo kot laži in očitanja, ki so zločinska. Organiziral se je cel zistem ovaduštva, pretika se moje privatno življenje ter se vlačijo celo najintimnejše rodbinske zadeve z nesramno zlobnostjo in s čudovito opravljivostjo v javnost, in svet bo strmel, kako sramotno bodo stali oni, ki se zaganjajo sedaj z navidno toliko zmagovitostjo name, da bi me uničili politično in fizično. Očividno upajo, da se utrudim radi strašne gonje ter da omagam pod kopico sramotenja in blatenja ter se umaknem in pustim svojim nasprotnikom, da triumfirajo. Ali sedaj naj pride karkoli; nadaljeval bodem vsiljeni mi boj brezobzirno in končno se pokaže, kdo obleži. Svoje prijatelje pa prosim, naj mirno čakajo, da se stvari razvijejo!« — Wolf torej v istini strašno grozi. Kaj bo, kaj bo! Ali naj se sodi o \Volfu karkoli, istina je, da njegovi sovražniki le oddaleč namigujejo in prikrito napadajo, pozitivnega pa vendar ne povedo ničesar goro stasnega. To za lovce »volka« ni baš znamenje posebnega junaštva.
Vojna v Južni Afriki.
Kriiger proglaša vse ugodne vesti o mirovnih pogajanjih z Buri kot angleške časnikarske race, katere izpušča v svet vlada, da preslepi angleški narod povodom kronanja kralja Edvarda z navideznim mirom, po katerem vse hrepeni. Obljuba burskih voditeljev, da poprašajo glede miru svoje oddelke, je bila gola formalnost. Kriiger je prepričan, da se mir na podlagi sedanjih angleških propo-zicij ne sklene. 15. maja se snide v Ve-reenigingu (južno Pretorije) okoli 200 burskih delegatov. Vsi oddelki bodo zastopani. Glasovanje bo tajno. Angleži upajo, da se izreče večina za mir; mogoče pa je, da ostane par sto Burov nespravljivih ter se zatečejo v gore. S temi pa bo v par tednih vojne konec. Dopisnik »Daily Te-legrapha« poroča iz Pretorije, da se zbirajo burske čete neprestano ter jim vodje stavijo vprašanja. Dewet je povsod ter daje svojim rojakom docela resnična pojasnila o položaju. Dewet je baje za mir (drugi pravijo, da je za vojno), Delarev pa je izjavil, da se ukloni večini. Reitz in Jacobus sta sedaj pri Beversu. Burske žene v zahodnjem Transvaalu se hočejo vrniti na svoje farme. »Daily Mail« graja vojno upravo, da je s slabim gospodar-
stvom ter z neugodnimi pogodbami zakrivila izgubo mnogih milijonov funtov šterlingov. Goljufije pri nakupu konj in živil so bile velikanske.
Najnovejše politične vesti. Pruski princ Henrik — državni poslanec. Dobri meščani v Lu-beku so postavili cesarjevega brata, pruskega princa Henrika za kandidata za državni zbor. — Pogajanja z Ogrsko. Včeraj je prišel ministrski predsednik Korber v Budimpešto, da jasno pove avstrijsko parolo v tem vprašanju. Nikakega daljnjega zavlačevanja; brezpogojna jasnost o razmerah; mirna pogodba ali pa pretr-ganje pogajanj.— Stanje nizozemske kraljice Viljemine se zopet nekoliko boljša. Prezgodnji porod se je izvršil s smrtnonevarno operacijo. — Ruski vojaški ataše za Bolgarijo je postal polkovnik Protopopov. Dosedanji ataše za Bolgarijo, Srbijo in Črnogoro, polk. Leontović ostane še za dve državi. — Demonstracije za republiko so se vršile po nekaterih večjih mestih Portugalske. Vojaštvo se je ustavljalo razganjati demonstrante. Nemiri so naperjeni zoper slabo deželno upravo. — Nemiri na Balkanu. Turški komisar na srbski meji Hamdi paša je odrinil z dvema bataljonoma in s topovi v Djakovo. — Kitajska vstaja pri Sitingfu se se naglo širi po celi okolici. Pogreša se že drugi duhovnik.
Dopisi.
Iz Ilirske Bistrice. V »Slo vencu« od 1. maja joče znani klerikalni »žurnalist« prav milo, da je bil v Bistrici za župana izvoljen neustrašen naprednjak. Da rabim izraz njegovega tarnanja: »Odkrito vam moram povedati, da zadnje občinske volitve v Ilirski Bistrici ne kažejo za katol.-narodno (?) stranko nobenega preobrata na boljše«. Ostalo bo vse pri starem. Pač res! Bistrica je bila, je in bo napredna!
Kar se pa tiče dopisnika, ki baje dopisuje v »Slovenca« z najgrjo tendenco, iskati ga mora g. dopisnik v svoji sredi. V »Slovenca« niti prahu svojih čevljev ne obrišem, kaj še, da bi rabil črnilo! — Gosp. J. T., tako saj upam, vam bode pač sam povedal, kakšnega prepričanja da je in — basta-
Iz Zdenske vasi pri Dobre-poljah. »Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva«. Ta nauk se kaj rad izpolnjuje. Tako se je zgodilo ravno pri nas v Zdenski vasi; nismo bili pripravljeni na tako strašno katastrofo in vsled tega nas je zadela toliko hujše. Naša vas je bila ena najlepših izmed vseh v Dobre-poljah. Ta vas je bila lepo urejena; hiše so bile prav čedne, hlevi lepo prirejeni, takisto podi, kozolci, svinjaki itd. In tudi revna ni bila ta vas, saj smo vedno služili z vožnjo in z dobrim kmetijstvom, če pa je komu primanjkovalo, šel je v Ameriko in si tam v kratkem zaslužil lepe novce ter si potem lepo uredil domačijo. Ali sedaj, ko prideš v vas, ne vidiš ničesar drugega, kakor puščavo; ni prebivališč ne za ljudi ne za živino, ni vozov, ni orodja, ni drevja. Kar smo rešili, smo le z veliko težavo oteli ognju, a žal, da ni bilo mogoče skoraj ničesar rešiti. Še-le potem, ko je bil »cimper« uničen na poslopju, se je z veliko težavo dalo kaj malega rešiti. Posebno so se odlikovali pri rešilnih delih c. kr. sodnijski sluga Fr. Resnik iz Vel. Lašč, orožnik Jos. Šimah od tam, potem orožnika iz Vidma Fr. Medved in Josip Mišic. Ti so se zares borili za življenje in smrt. Vedno so popraševali, če je kakšen človek v nevarnosti, ali v tej zmedenosti ni nihče pravega vedel povedati in vsled tega so prišle v nesrečo tri osebe. Dve sta zgoreli skoraj brez sledu, jeden se je pa opekel tako hudo, da je vsled opeklin umrl. In ta je bil naš župan, ubogi Žni-daršič. Bil je častivreden mož, dobra duša, ki je rad pomagal ljudem, kakor je mogel, bodisi v tem ali v onem. Za vse je bil delaven. Pa imel je tudi sovražnike, ker ni pustil slabim ljudem na površje, ki so hrepeneli po županskem stolu. Dvajset let je županoval rajni Žnidaršič. Že iz tega sledi, da je bil pravi ljubljenec ljudstva. Zaklel se je pač hudoben sovražnik, da ga vrže ob veljavo in v nemilost pri ljudeh, pa to se ni zgodilo.   Žnidaršič je
umrl in sicer kakor pravi mučenik in zato upamo, da mu je dobri duh zašepetal ob zadnji uri na uho: Se danes boš z menoj v raju. — Govori se splošno, ne bo ga več takega župana, kakor je bil umrli Žnidaršič, naš ljubi prijatelj, kateremu bodi zemljica lahka in prijazen spomin.
Hum pri Ormoži. Piše se nam: Predzadnji četrtek bile so tukaj občinske volitve. V odbor so bili izvoljeni gg. Iva-nuša Martin, Ivanuša Miha, Jeremic Ivan, Lesjak Ivan, Podgorelec Matija, Porekar Anton, Škrinjar Andrej, Sterman Franc, Vaupotič Jakob in Vtičar Martin, ki so vsi pošteni narodni možje. Pri izvolitvi starešinstva so hoteli vsi odborniki v prvi vrsti pokazati priznanje in hvaležnost dosedanjemu prvemu svetovalcu g. Martinu Ivanuši, ki je razun zadnje dobe osem najst let izborno deloval pri občini ter so ga soglasno izvolili zopet županom. Izvoljeni se je zahvalil za to posebno zaupanje, a iz postavnih vzrokov izvolitev odklonil. Pri drugi volitvi bil je tudi soglasno novim županom izvoljen vrli gospodar in narodnjak g. Ivan Masten, za občinska svetovalca pa gg. Martin Ivanuša in Martin Vtičar. Daj Bog, da bi novi odbor srečno deloval z najboljšimi uspehi za korist občanov in mile domovine.
Iz Ormoža. Ormoška moška podružnica sv. Cirila in Metoda izvolila si je pri letošnjem občnem zboru za predsednika g. dra. Oroslava Kristana, za blagajnika g. Ladislava Jeršeta in za tajnika g. Antona Porekarja. Njihovim namestnikom pa gg. Adolfa Rozino, Davorina Trstenjaka in Davorina Staniča. Kot zastopnika k občnemu zboru gg. Vekoslava Mikla in Antona Porekarja.
Z veseljem se je opazilo, da je iz celega okraja ormoškega pristopilo mnogo novih udov, da bode podružnica ložje uspešneje delovala. Ormoška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda izvolila si je pri letošnjem občnem zboru za predsednico gospo Rozo Miklovo, za blagajničarko gospo Marijo Gomzijevo in za tajnico gospodično Urško Kuharičevo. Namestnice tem so gospe Angela Porekar, Julijana Rajšp in Helena Juršič.
Kot zastopnica k občnemu zboru se izvoli gospodična Marija Stupca. Želeti bi bilo, da bi še iz okraja bilo več društve-nic ter se bodo v to izposlale posebne nabiralne pole. — k.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. maja.
— Dva zamorca sta se srečala! Poprej sta se grdo sovražila in eden druzega sta hotela snesti! Sedaj, ko sta padla oba v nesrečo, sta si pa podala roki, in gospod Herman Kari Wolf izdal je dru. Ivanu Šuateršiču prav slovesno spričevalo. V tem spričevalu se čita, da je Herman Kari sedaj prepričan, da dr. Ivan Šusteršič v istini nima umazanih rok, in da mu je zelo žal, da je nekdaj kaj takega menil! Da, moralični nazori gospoda Wolfa so se spremenili, in dandanes je mož prepričan, darokoumaže žlindra, da pa jo tudi sladkor lahko um a že! In to je! Kako že poje Heine? »Če sva se skupaj v blatu staknila, razumela sva se takoj!« In to je! Druzega komentara pa ni treba!
— Kurat Ferjančić iz Goč je imel nesrečo pred kasacijskim dvorom. Le-to najvišje sodišče je Brejčevo pritožbo ničnosti zavrnilo, tako, da je kurat v dvomesečno ječo sedaj obsojen, in to radi hudodelstva, ki bi moralo biti v duhovskom stanu nepoznano! Zapeljani kmetje so že v zaporu, in klerikalni stranki se ni zljubilo, da bi bila zanje kaj storila. Tem revam bi se bila dala carska milost brez dvojbe pridobiti in to brez težave, ker se je napredna stranka takoj po obsodbi izrekla, da bi tudi ona podpirala vsak korak, da bi obsojenci postali deležni najvišje milosti. Kmetici pa so vandrali v zapor, in njihov državni poslanec Nace Žitnik je spal, in i njim je spala cela klerikalna stranka! Sedaj, ko bi moral Fer-jančič svoje blagoslovljene kosti prestaviti na Žabjek, pa se bo zbudila cela garda klerikalna, in cesarja bodo toliko časa nadlegovali, dokler brezvestnega kurata ne pomilosti. Poznamo te tiče! Če gre goiki kmet desetkrat v ječo, to jih nič
ne briga. Za kurata pa si bodo brusili noge po celem Dunaju, tako, da se mu končno nič zgodilo ne bode, dasi je vse sam zakrivil! Pravica pa je dobila svoje zadoščenje — saj tiče beraški in izstradani goški kmetici v ječi!
— IV. shod slovanskih časnikarjev. Občinski svet ljubljanski priredi dne 18. maja ob sedmih zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« slovanskim časnikarjem na čast slavnostni banket. Ker se morejo tega banketa udeležiti tudi nečasnikarji, opozarjamo vnovič, da sprejemata priglasila gg. dr. K. Triller in dr. E. Lampe. Kuvert (s pijačo vred) stane 10 K.
— „Slovenske Matice" CXXIX. odborova seja bo v Ljubljani, v sredo dne 14. velikega travna t. 1. ob petih popo-ludne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnika o CXXVTII. odborovi seji. 3. Poročilo
0 računih za 1901.1. 4. Poročilo o pripravah za redni občni zbor. 5. Tajnikovo poročilo. 6. Eventualia.
— Koncert,Glasbene Matice', ki se bo v soboto, 10. t. m. v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« vršil, bo v točkah solistov, pevskega zbora in popolnega orkestra pešpolka štev. 27 obsezal jako lep, zanimiv in izredno bogat spored. Slovensko občinstvo, katero se zanima za napredovanje domačih skladateljev in njih del, bo gotovo z veseljem pozdravilo najlepše domače nove izvirne skladbe. Pevski zbor »Glasbene Matice« izvajal bo prvikrat javno nove slovenske skladbe, mešane zbore: Dr. Gustava
1 p a v c a ,,Tiček", Dr. Gojmira Kreka »Vabilo«, Dr. Antona Schwaba »Se-renadica devojčici«, Fran Gerbi-čev ženski zbor »Gondolirjeva pesem«. Razven teh zborov izvajali se bodo tudi prvikrat javno novi slovenski samospevi, in sicer bo pela gospodična Olga Plautz krasno novo skladbo dr. Benjamina Ipavca »Če na poljane rosa pade« in gospa Julija Ferjančič čutapolno in lepo pesem učitelja >Glasbene Matice« in priznano dobrega skladatelja Josipa Prochazke »Kaj bi te vprašal«. Pevski zbor bo nadalje izvajal iz jako zanimive velike skladbe »Zlatorog«, katero je uglasbil glasbeni vodja v Vratislavi g. Albert Thierfelder prvi mešan zbor: »O vil a noč krog belih je kron meglo na Triglavu gori«. Moški zbor pa bo izvajal K f i ž k o v s k e g a mogočni zbor »Utopljenka«. Koncert se priredi na korist fondu za nakup »Glasbeni Matici« prepotrebnega koncertnega klavirja.
— Štrajk v Ljubljani. Obrtni nadzornik dr. Pogatschnigg je sprejel danes razne delegate delavcev. Prišli so najprej odposlanci stavkujočih zidarjev, tesarjev in mizarjev. Na včerajšnjem popoldanskem shodu seje sklenilo, naprositi c. kr. deželno vlado, da posreduje med delavci in delodajalci. G. obrtni nadzornik je v tem oziru storil danes potrebne korake in morda bodejo že jutri sprejete deputacije od g. deželnega predsednika. V ostalem je situvacija nespremenjena. Pri nekaterih tvrdkah dela nekaj delavcev, a število teh delujočih je neznatno. Zupančičevi zidarji so bili včeraj odpuščeni in jim je bil zaslužek izplačan. Že danes jih je kakih 60 odpotovalo iz Ljubljane. Izplačevanje podpor se nadaljuje in tudi shod se ima popoludne zopet vršiti. Delavci g. Treota še niso vstopili v delo, poleg zahteve za skrajšanje delavnika zahtevajo, kateri je g. Treo ugodil, še zagotovilo, da bode njihovo plačo prihodnje leto za 20% povečana. G. Treo je baje tudi s tem zadovoljen in se bode pri tej tvrdki pričelo z delom, ko bodo formalne stvari kompromisa rešene. Ostali delodajalci niso še ničesar izjavili. — Peki so predložili obrtnemu nadzorniku prošnjo, naj se popolnoma vpelje nadomestni počitnik. Obrtni nadzornik je obljubil, da stori kar mogoče, da se nasprotje poravna. Ako bodo pekovski mojstri ugodili zahtevi pomočnikov, potem bodo najbrže nehali ob nedeljah peči, ker bi sicer imeli občutno izgubo. Tudi med delavci v skladišču južne železnice se je pričelo tudi neko gibanje. Odpuščenih je bilo namreč večje število delavcev, vsled česar hočejo vsi solidarno nastopati. Gotovega pa ni še ničesar sklenjeno.  V »Mestnem domu« je večje šte-
vilo orožnikov, toda red in mir ni bil še nikjer kaljen. Ulice imajo navadno lice in ni nikjer ničesar videti, kar bi kazalo, da je nastal velik štrajk.
— Županom v Toplicah je izvoljen trgovec in posestnik gosp. Ignacij Sitar.
— Podpora za streljanje zoper točo. Deželni odbor kranjski bo razdelil tudi letos pretočenim letom enako denarno podporo za napravo novih, odnosno za spopolnitev že obstoječih strelišč v vinorodnih krajih na Kranjskem. Županstva se poživljajo, da pošljejo svoj« prošnje najkasneje do 25. t. m. naravnost deželnemu odboru v Ljubljani. Pripomni se, da se bode pri sedanji razdelitvi oziralo v prvi vrsti na one občine, katerim se take podpore dosedaj še niso nakazale.
— Štajerski deželni zbor se je včeraj zopet preložil, potem ko se je dosegel namen: dovolili mestu Gradcu 14 milijonsko posojilo. Predlog »e je sprejel s 36 glasovi proti 12. Proti so namreč glasovali skoraj vsi zastopniki kmetskih občin, seveda le nemških, ker slovenskih ni bilo blizu. Posebno hude levite sta brala graškim razsipnežem Hagenhofer in Wagner. Prvi je protestiral, da seje sploh sklical deželni zbor zaradi ene edine občine, Češ, da je stvar graške občine, da izvrši pravočasno 'svoj elaborat. »Kakor ima vsako ljudstvo vlado, kakršno zasluži, tako ima tudi Gradec občinski svet, kakršnega zasluži.« Napačno da je, se sklicevati na kmetske občine, za katere je tudi .prevzela že dežela jamstvo. Te so bile prizadete po elementarnih poškodbah, v Gradcu pa se gre za katastrofo, ki jo je občinski zastop sam zakrivil.
— Iz selske doline. V ponedeljek, 5. t. m., je zopet snežilo. Sadje je do malega vse uničil zadnji sneg in kar je ta popustil, bode pobral današnji sneg. Zadnji živinski semenj v Selcih nad Škofjo-loko se je obnesel nepričakovano dobro. Prignalo se je čez 170 glav najlepše živine.
— Električne železnice na Koroškem. Železniško ministrstvo je podelilo koncesijo za tehnične priprave za zgradbo električne železnice nižje vrste iz Celovca v Blatograd in iz Trga v Himmelberg.
— Laški naklepi na istrske občine. Deželni odbor istrski je razposlal vsem istrskim občinam dva zakonska načrta, tičoča se »izboljšanja« stanja občinskih uradnikov. To je zopet zvijačno nastavljena past. Po teh načrtih bi imeli občinski odbori sicer pravico, imenovati občinske uradnike, ali deželni odbor bi imel pravico, da ta imenovanja odobri ali ne odobri. Tako bi občinski uradniki postali orodje deželnega odbora, a očitno je, da bi bila s tem znatno omejena občinska samouprava ali celo popolnoma zatrta v občinah, kjer je občinski tajnik duša vsemu delovanju.
— Rumunska   šola   v Istri.
Kakor znano, je sprejel predlanskim istrski deželni zbor predlog, da se ustanovi v Sušnjevici zaradi par rumunskih naseljencev rumunska šola. Po dvajsetih mesecih je začel sedaj deželni šolski svet komisijonalno poizvedovanje. Večina prebivalstva pa se je izrekla proti rumunaki in za slovansko ljudsko šolo. Istrski deželni odbor pa bo baje ustanovil vkljub temu v Sušnjevici privatno rumunsko šolo, da razširi romansko sokrvnost med ondot-nimi Slovani.
— Brat in sestra. Anton Sedej, bivši finančni stražnik, rojen v Idriji, sedaj brez posla, je prišel včeraj popoludne k svoji sestri Mariji Sedejevi, kuharici na Starem trgu št. 3, in je zahteval od nje, da mu da 60 K, češ, da je dobil službo v Trebnjem in potrebuje toliko varščine. Sestra mu tega ni prav verjela in mu ni hotela dati denarja. Anton Sedej se je nato poslovil od sestre z besedami: »če sem jaz mrtev, naj bo pa še kdo drugi«. Čez eno uro je spet prišel nazaj k sestri v kuhinjo in jo silil, naj mu da denarja, in ko tega le ni dobil, je potegnil iz žepa revolver in ga nastavil proti sestri z besedami: »Ali ga vidiš?« Marija Sedej je zbežala iz kuhinje, poklicala ljudi v hiši in se zaklenila v svojo sobo, kjer je ostala, dokler ni prišel policijski stražnik, kateri je iztrgal Sedeju revolver iz rok in ga aretoval.
— Nezgoda. Reatavrater Fric Novak se je peljal včeraj popoludne a svojo ženo in s svojimi otroci v fijakarskem vozu iz Švicarije navzdol proti Tivolskemu gradu. Ker fijaker ni voza zavrl, se je voz zaletel in porinil konja naprej. Konj se je splašil in je dirjal z vozom po cesti mimo ribnika na Bleiweisovo cesto, kjer je voz zadel ob drog s tako močjo, da je restav-rater Fric Novak, ki je sedel pri fijakarju na kozlu, odletel z voza in padel na cesto in se na levi roki in na desni nogi poškodoval. Konj se je odtrgal od voza in je dirjal v mesto. Žena in otroci Novakovi so bili nepoškodovani in so se le prestrašili. Fijakar je konja lovil po mestu in ko ga je dobil v roke, ga je za sramoto privezal zadaj za voz, sam pa je vlekel voz h kovaču.
— Pred cerkvijo omedlel. Osemdesetletni starček Ivan Trtnik je šel včeraj zvečer k šmarnicam v šentjakobsko cerkev. Na stopnjicah pred cerkvijo mu je prišlo slabo in se je naenkrat zgrudil na tla. Pri padcu se je precej na glavi poškodoval. Prepeljali so ga v njegovo stanovanje na Krakovskem nasipu št. 2.
— Konj splašil se je včeraj popoludne na Turjaškem trgu mesarskemu pomočniku Ferdinandu Hamu in je podrl na tla šolski učenki Eleonoro in Emo Ce-rarjevo, kateri sta se pri padcu na rokah in nogah poškodovali. Konj se je ustrašil odprtega dežnika.
— Tatvina. Včeraj dopoludne je ukradel neznan tat na sejmišču Marjeti Kovačičevi, posestnici v Radleki štev. 6 iz žepa denarnico, v kateri je imela okoli 72 kron denarja. Sumljiva tatvine je neka 25—30 let stara, suha ženska, katero so videli v bližini okradenke.
— Skupaj trčila sta danes dopoludne na Starem trgu električni voz in tovoren voz, na katerem je peljal Wisjanov hlapec iz Šiške premog.
— Aretovanje. Policija je zaprla brezposelnega knjigoveškega pomočnika H. J., kateri je na sumu, da je kot delavec v tovarni na Jesenicah ukradel delavcu Martinu Savincu havelok in delavcu Francetu Gladku pa klobuk.
— Pogreša se po Ljubljani v gotovih krogih dobro znani črevljarček Nace Železnik. Dne 3. t. m. je zapustil dom in ženo in neznano kam odšel.
— Vodmatske sale. Na plesni veselici v Kregarjevi gostilni je ključar H. O. potrosil z moko ključarju I. I. obleko. Seveda sta se vsled tega sprla in je moral policaj narediti mir.
— Posledice deževja, ki traja že več dni, so se že začele pojavljati. Vse vode so močno narasle, zlasti Sava. Pri Tacnu, pri Litiji in pri Krškem je že narasla visoko nad normalom. Kokra je že stopila črez breg in poplavila bližno ozemlje, a bati se je, da se to zjodi tudi drugod.
— Semenj. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 745 konj in volov, 102 kravi in 32 telet. Skupaj S79 glav. Kupčija je bila vkljub jako slabemu vremenu dokaj ugodna, ker so došli kupci še celo iz ogrskega, kateri so kupili 1 vagon volov.
— Mejnarodna panoramam Naš cesar ima na svetu posebno dvoje rad: svoje vnuke in manevre. Ta teden vidimo prizore iz zadnjih cesarskih manevrov na Koroškem v okolici Št. Vida na Glani. Nekaj slik je tudi iz pomorskih manevrov; zanimivo je posebno spuščanje bojne ladje »Aspern« na morje. Teh manevrov v panorami se smejo udeležiti tudi ženske, seveda pod vojaškim geslom: »Guf Freund!«
NajnovejSe novice. Velik požar je uničil v ogrskem mestu Bart-feld 200 hiš. — Nesreča na železnici. Blizu Lipskega je skočil vlak a tira. Dve osebi sta ubiti, šest je ranjenih. Med ubitimi je državni poslanec Friedel. — Zveza avstrijskih industrijcev priredi jutri potovalni shod v Solnogradu. —Železniški predor se je zaaul pri Cherbre8U med Bern-Ženvvo. Promet je za več tednov ustavljen. — Zaradi zdravljenja z molitvami je obsodila curiška politična oblast dve osebi na visoke denarne globe. — Še en poto-valec po Evropi. V Curich je dospel te dni neki Anton Haushahn, ki potuje po naročilu nekega ameriškega lista peš po celi Evropi, pred seboj pa poriva
voziček, na katerem sta žena in otrok. — Užaljeni perzijski poslanec Ko-1 i s c h e r, o katerem so interpelirali nekateri nemški poslanci, da kupčuje z redovi, je pozval na dvoboj vseh šest, na interpelaciji podpisanih poslancev. — Izseljevanje Židov iz Rumunske. V teku tega tedna se baje izseli iz Rumunske okoli 3000 Židov v Ameriko. V Rumuniji vlada splošna — žalost! — Ruski dijaki pri zgradbi železnice. Te dni je odšlo iz tehnike v Kijevu 63 dijakov v Mandžursko, kjer pomagajo pri zgradbi železnice, za kar dobivajo po 100 rubljev plače na mesec.
* Krapinske Toplice, ki slove zaradi svoje zdravilnosti že več kakor sto let, napredujejo od leta do leta lepše. Dokaz tega je dejstvo, da je v pretekli sezoni že več kakor 4000 oseb obiskalo te toplice. Kopališčino ravnateljstvo se z vnemo trudi, da čim bolje ugodi zahtevam obiskovalcev in da vsako leto ustvari kaj novega. Tako je bila letošnjo pomlad glavna, takoimenovana Jakobova kopel popolnoma preurejena. To je zdaj krasno poslopje, kakoršno je malokje dobiti. Neposredna, kristalna vrela se v tem prelepem basinu veselo dvigajo in kar vabijo obiskovalca v svoj objem. Druga ureditev kopališke zgradbe odgovarja vsem modernim zahtevam praktičnosti za obikovalce-bolnike. Vaa kopališka poslopja so z zaprtimi podniki zvezana s kopališčem, da je kopanje mogoče o vsakem času in se ni bati prehlajenja. Vrela, ki imajo 30—35° R toplote, so posebno zdravilna pri boleznih: protin, trganje, ishijas, nevralgija, pri kužnih boleznih, ranah in raznih ženskih boleznih. Za popolnitev in radikalnejše lečenje služijo masaža, elektrika in švedska zdravstvena gimnastika. Za večjo ugodnost gostov so preskrbljene lepe dvorane, plesne in koncertne, kavarna, velika terasa, prostrani vrti in sprehajališča, stalna godba, Lawn-tennis igrališče itd. Sodeč po mnogih že došlih prijavah, bo letos obisk jako znaten. Gostje se bodo lahko po kratki vporabi zdravilne vode vračali veseli in zdravi domov in poneso gotovo s seboj prijetne spomine na Krapinske toplice.
* Kubelikov orkester. Jan Ku-
belik je angaževal bivši orkester čeških filkarmonikov, ki so bili tudi v Ljubljani, ter mu na čelo postavil skladatelja Oskarja Nedbala. Praški občinski svet je Kube liku poklonil zlato kolajno.
* Skupni državni doig v Avstriji znaša 5.438,939.759 K, dolg cislitvan-ske polovice pa še posebej 3.163.516.424 K. Nadalje je skupni neplačani dolg v papirnatih bankovcih v znesku 248 mil. K. — če bi pa k temu še prišteli deželne, okrajne in občinske dolgove — bi se nam v glavi zavoljo samih številk pričelo vrteti.
* Baron Ernest V/allburg, ki
je bil zaradi znane afere dalje časa v preiskovalnem zaporu v Budimpešti, je zabredel s svojimi sedmimi otročiči v hudo bedo. Sedaj je vendar dobil službo nata-takarja v kavarni »New-York« v Budimpešti.
. Umor in samomor. V Ustju je šel strojnik Černik v družbi delavcev z dela preko trga. Tam ga je zagledal radi nenravnosti na 6 mesecev ječe obsojeni železniški delavec Londowski ter ga na mestu ustrelil. Londowski je dolžil Černika, da ga je radi nenravnosti ovadil.
* Kraljica Margerita se je tekom l1/« leta po umoru kralja Humberta melo postarala. Postala je čisto siva. Moli skoraj neprestano. Sedaj hoče v Palestino. Na mestu umora Umberta se sezidata kapela in samostan, kjer hoče v molitvi živeti do smrti.
' Tatinska „nuna". Iz Peter-burga poročajo, da so v Orlu zaprli neko nuno, ki je bila že tri leta v samostanu, ker je ukradla 10 rubljev. Soprogi nekega policijskega uradnika je bilo naročeno, naj nuno preišče. Žena je kar okamenela, ko je dognala, da je »nuna« — moškega spola. Tat je neki Ivan Drikin iz Tule!
* Velikanski požar. Iz Kaire poročajo, da je mesto Mitgamar na ustju Nila skoraj docela pogorelo. 6000 ljudi je brez strehe, 50 oseb je zgorelo, ogenj je uničil 1000 hiš in 200 prodajalnic. Škode je nad 4 milijone K.
• Musolino na odru. V Benetkah se igra z velikim uspehom žaloigra »Doživljaji Musolina«. Popoldne in zvečer je gledališče nabito polno. Občinstvo ploska gromovito.
' Pišče s Štirimi nogami. Iz Lupoglave v okraju Dugoselo javljajo, da se je izvalilo pri posestniku Gjuri Zvrheku pišče s štirimi nogami. Dve nogi sta naravno vzrasli, samo desna je malo manjša; drugi dve pa sta na desni strani hrbta. Pišče je živo.
* Vojna v miru. Iz Bresta poročajo, da je med vajami vojna ladija bombardirala celo uro mesto Vamaret, ne da bi bil to poveljnik zapazil. Meščani so dajali razna znamenja brez vspeha. V mestu je vladal grozen strah, ko so letele na hiše kroglje. Poveljnik pač ne dobi reda, nego — ječo!
' Brezsrčni strežniki. V Krakova je bila nedavno obravnava proti trem strežnikom tamošnje blaznice, ki so tako mučili umobolnega Ivana Kranczvka iz Wieliczke, da je vsled tega umrl. Vedno so ga pretepali, vrgli so ga na tla, hodili po njem, ga bili s ključi itd. Polomili so mu rebra in stlačili jetra. Strežniki so se izgovarjali drug na druzega, dva sta bila obsojena na šest mesecev in eden na štiri mesece težke ječe.
Društva.
— „Žensko telovadno društvo v Ljubljani11 priredi, kakor smo že poročali, telovadsko skušnjo v četrtek, dne 8. majat. 1. ob 11. uri dopoludne v Sokolovi telovadnici v »Narodnem domu«. Vstop je dovoljen le proti izkazu vabila, ki velja za vstopnico. Dvorana bo po 11. uri zaprta. Vstop imajo le povabljenci. Vspored: 1. Proste vaje ob godbi. 2. I. vrsta: Konj na šir, bradlja. 3. Vaje s kiji. 4. Igra.
— „Narodna čitalnica" v Kamniku priredi v četrtek, dne 8. t. m. v društveni dvorani točno ob polu 8. uri zvečer drugič in zadnjič dramatično predstavo igre »Cvrček«. Blagajnica se odpre ob sedmi uri. Vstopnina znaša za društvenike 40 h, za nedruštvenike 60 h. Predstava se z ozirom na številne premembe v inscenaciji prične točno ob napovedanem času, kar blagovoli slavno občinstvo resno vpoštevati. Med odmori in pri igri svira orkester kamniške mestne godbe. Po predstavi prosta zabava.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 6. maja. Danes je bil izdan skupni proračun za leto 1903. Netto-potrebščina znaša 3 66 milijonov kron, za osem milij ono vveč kakor lani. Vrh tega zahteva vlada še 38 milijonov za nove topove (haubice), za reorganizacijo raznih topni-carskih oddelkov in za ustanovitev nove topničarske kadetne šole. Za zvišanje podčastniških premij se zahteva 200 000 kron Veliko začudenja obuja naknadni kredit za ekspedicijo na Kitajsko v znesku 8,229 000 K.
Praga 6. maja. „Nar. Listv" prijavljajo poročilo o razgovoru njihovega urednika z nekim aktivnim državnikom glede nagodbe. Ta državnik je rekel, da je Szell ob novem letu izjavil, da je za nagodbo bila 12. ura, sedaj pa skuša pogajanja zavleči kolikor mogoče. Stališče dunajske vlade je: Zavlačevanju mora biti konec; submisija je izključena, naj pride tudi do demisije. Krona je informirana.
Budimpešta 6. maja. Pod cesarjevim predsedstvom se je danes vršil kronski sovet, katerega se je udeležil tudi domobranski minister \Vel-sersheimb. Kronski sovet se je bavil izključno le z vojaškimi zadevami.
Budimpešta 6 maja. Ministrski predsednik Szell razglaša po listih, da ne razume razburjenosti dunajske vlade zaradi nagodbenega vprašanja, češ, da za Ogrsko slabše nagodbe, kakor je Banffvjeva, ne more predložiti parlamentu.
Loo 6. maja. Zdravniki smatrajo, da je kraljica Viljelmina rešena iz smrtne nevarnosti.
Petrograd 6 maja. Vlada je v petih okrajih pultavske gubernije razglasila naglo sodbo.
Pariz 6. maja. Brisson se je odpovedal kandidaturi v Parizu ter kandidira v Marzilju.
Narodno gospodarstvo.
— Posojilnica v Ribnici. Meseca aprila t. 1. vložilo je 231 strank 70.603 K 81 h, vzdignilo 147 strank 34.738 K, posojila pa se je izplačalo 20 strankam 84208 K. Promet za meseo april t. 1. iznaša 341.602 K 20 h.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. maja: Tomaž Vojevc, mizar, 86 let, Karlovska cesta St. 30, ostarelost.
V deaelni bo Inici:
Dne 30. aprila: Josip Marolt, hlapec, 20 let, vnetje možganske mrene. — Marija MiheliC, delavčeva hči. 0 let. j etika. — Marija čebular, dela t k a, 47 let, jetika.
Dne 1. maja: Jožefa Dolenc, pnSkarjeva vdova, 79 let, srčna hiba. — Helena Tancik, po-se8tnikova žena, 31 let, krvarenje možgan.
Dne 3. maja: Ana Pibernik, dninarica, 60 let, srčna hiba.
V otroški bolnici:
Dne 30. aprila: Anton Homer, voznikov sin, 7 mes., Bokrvična bula.
Meteorologično poročilo.
Vi«ij.a nad morjem 80S-2 m. Srednji tračni tlak 786-0 mm.
Stanje
"J? Čas o pa- { baro-Š i zovanja , metra m mm.
9 S
Vetrovi
Nebo
II
Is
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
734 4
736 7 7347
62
50 131
brezvetr.
si. sever rL svzhod
oblačno J S
megla J, oblačno :gg
Srednja včerajšnja temperatura 66", nor-male: 12 7°.
Dunajska borza
dne" 6. maja 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 101-75
Skupni državni dolg v srebru .... 10165
Avstrijska zlata renta....... 12050
Avstrijska kronska renta 4%   .... S960
Ogrska zlata renta 4°/0 ....... 120 50
Ogrska kronska renta 4°/0..... 97*75
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1602 —
Kreditne delnice......... 67050
London vista.......... 24f,421',
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 37
20 mark............ 2347
20 frankov........... 1907
Italijanski bankovci ........ 93'80
C. kr. cekini........... 1130
Zahvala.
Vsem   sorodnikom,   prijateljem in znancem, kateri so našega ljubega so proga, oziroma očeta in brata, gospođa
Frana Žnideršič-a
župana in posestnika
spremili k zadnjemu p; čitku, izrekamo tem potom našo srčno zahvalo.
Istotako se iskreno zahvaljujemo gg. vi80košolcem za ganljive nagrobnice.
Zdenskavas, dne 6. maja 1902. (1073) Žalujoči ostali.
= Izšla Je brošura:-■
Joj klerikalizmu I
★ Dobiva se v „Narodni Tiskarni". * ■
Cena 10 vin., po pošti 13 vin.
Išče se stanovanje
s 3  sobami in  pritiklinami   za stranko brez otrok za takoj ali pa s 1. avgustom. Ponudbe pod „stanovanje" na uprav-
ništvo »Slov. Naroda«. (1078—1)
Odvetnik dr. Henrik Turna v Gorici išče
stenografa.
Ponudbe na pisarno takoj. (1058—3)
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob s pritiklinami vred, iSČe stranka brez otrok za mesec avgust.
Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda« pod „stranka brez otrok". (1071—2)
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Zahvala.
Žalujoča rodbina umrlega očeta, starega, ozir. prastarega očeta, gospoda
Antona Pogorelc-a
izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem tistim, ki so izrazili povodom smrti preblagega pokojnika svoje sožalje ali se udeležili kakorkoli pogrebnih slovesnosti, posebno pa še častiti duhovščini, g. županu in gg. učiteljem. (10*0)
V Dolenjivasi, dne 5. maja 1902.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1902. leta.
Odhod iz Ljubljaše jaž. kol. Proga čez Trbiž.
Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inoinost, Monakovo, Ljubno, j čez Selzthal v Aussee, Soluograd, čez Klein-Reifling v j Steyr, v Line, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomos', čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejovice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldue osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. nri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (direktni vozovi I. in II. razreda. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje Ob 1. uri 5 m popoludne osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob 7. uri 8 m zvečer osebni vlak v Rudolfovo, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzenj, Bndejovice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri i4 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfesta, Pou-tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, črez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejovic, Plznja, Marijinih varov, Heba, Frai-covih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Rudolfovega in Kočevja, ob 'i. uri 32 m popoldne osobni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic Rudolfovega, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. k< i. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10. uri 25 m zvečer, po slednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Na Najvišje povelje Njega |SS c. in kr. apost. Veličanstva.
XXII. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
edina, ki je na Avstrijskem dovoljena po postavi,
obsega 1 ?.^33 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 442.850 3[.
Glavni dobitek:
200.000 kron v gotovini.
Srečkanje se vrši nepreklicno 12. junija 1902. 0Č**T Srečka st&no 4 krono.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju m., sprednja Zollamts-strasBe 7, v loterijah, tabačnih trafikah, davkarijah, postnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah i. t. d. Načrti sreCkanja za kupovalce brezplačno. (1029—2)
Srečke se pošiljajo poštnine proste.
C. kr. dohodna loterijska direkcija.
Oddelek za državne loterije.
občni zbor
narodnega gospodarskega društva
v Starem trgu
kateri se bode vršil
c3ja-e 1Q- 23o.a,3sL 1902
popoludne ob 4. uri
v prostorih gasilnega doma.
Dnevni s
1. Potrjenje letnega računa.
2. Izvolitev 10 izžrebanih članov iz na-čelstva.
3. Volitev 5 članov nadzorstva.
4. Razni nasveti.
Ako ne pride zadostno Število članov, vrSil se bode drugI obrni zbor dne »«. maju
v navedenih prostorih in ob navedeni uri ne glede" na Število doSlih članov. (1076)
Govori, poje in se smeje v vseh
Grammophon
je najbolj^ gvelovn! arovorlliil aparat.
SliSi se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld.
Grammophon-Automat
650-20
v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir dohodkov atsa. gostiiiaie. Cena 120 in 130 gld. Jakojepo se čuje v daljavo, zla&ti na prostem. Plošee Iz trdrg-a gumija v veliki izberi, tadi slovenske, ima zmirom v zalogi
Rudoif Weber, urar
JE^fautsl jaanra, Stari **"gr
Haveloke s
pelerine za turiste
iz nepremočljivega lodna
priporočata      3 (1052—1)
Gričar & Meječ
♦ . Ljubljana ■ Prešernove ulice it. 9.
Absolviran jurist
z drugo državno skušnjo, želi vstopiti v kako notarsko pisarno.
Ponudbe pod „jurist" sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. (1034—3)
Odda se za avgust v novozgrajeni hiši
dvoje stanovanj
vsako s 4 sobami, s kopalno in poselsko sobo in s pritiklinami.
Vpraša se pri posredovalnici stanovanj A. KaliS-u, Jurčičev trg. (1079)
T7"e6
za kovaško, sedlarsko in kolarsko obrt sprejme (1072-1)
Peter Keršlč
v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
premier kolesa 1902
Vele- 26 zanimiva in fina oprema
Ceniki gratis. Ceniki franko.
Premier-Werke, Eger (Češko).
Najstarejša, najbolj izpričana znamka
Spretni
ki so, ako mogoče, že delali v kaki cementni tovarni, se iščejo.
Ponudbe naj se dopošljejo na upravništvo »Slov. Naroda«. (1074—1)
Specijalitete
lm, noro
priporoča (415—66)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, Ljubljana.
PoStne pošiljatve 5 kil franko.
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zaseonikom
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln Most (BrUx) Čeako.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 7b Prava srebrna remontoarka....   „ 5'8G
Prava srebrna verižica....... „ 1*20
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in p1 tisoč priznalnih pisem.   (2758 - 41) j
fHg~  Uuatrocani katalog aaston/ in :   Hnin , nrittto. I
Naznanjam, da sem prevzel od BNarodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne te-vilke „Ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izl e v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Josipa Jurčiča »brani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
„ljubljanski Zvon", letniki II., m., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan k 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke   Ljubljanskega Zvona '
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Tnrgenjev: Otol in sinovi. Roman, broširan a 50 kr.
— Štiri novele, broš. a 20 kr. Bene5-Tfebizsky:   Blodne   dni«. Roman,
broširan k 70 kr. L ef e b v r e: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra; Časnikarstvo in
nail 6asniki, broširano k 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana k 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dume, Povest, broširana k 15 kr.
Hal6vy: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazne pripovedke,   broširane k 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Thenriet:   Undina.  Povest, broš. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld.
Jurčič: Listki, broi. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski  patrijot: ,.Partoiwesen der
Slaven", broširano a 5>J kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj
tiiino 30 lir.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige, t-^j
v.
mm
!•:
■ t.
v
s
i. Soh.-wen.tner
W knjigotržec W
g V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. S
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.