Izhajaj o vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani v saboto 25. novembra 1854. List 94. Koristnost b ri ni a Gospodarske skušnje Kdo ne pozna vedno zelenega germa, brinja namreč, in jagod njegovih, tudi lepo zelenih ali černkastih zrelih? Vreden je, da se nekoliko na oziramo, ker je zares velike koristi. Navadno brin je raste na slabem kainnitnem svetu raji kakor na dobrem; nar bolj všeč so mu (Skušnje z namakanjemkoruznega semena'). Gradcu so o tem tole s kužili. Od 500 zdravih zern so namakali (v vodi) 100 zern dan zern 100 zern 100 zern 4 dní 1 100 i 00 zern pa niso namakali. Vsih 500 zern so vsadili potem na enako vižo 10. majnika. gole severne stcrmine apnénega skalovja; tamkaj se ga prav obilno nahaja. Kjer mu je zemlja vgodna, doraste drevescel2dol5 čevljev visoko. C v e tj e njegovo, majhne rumene rese, prikaže se mesca Cez 10 dní je od teh 500 zern kalilo 57 zern, ki so bile namakané skoz dní 43 17 J fe ; J i uuii/ii^ A cov ^ majnika, in germ ima ob enem cvet y> j? 5? » » 5? 5 r> » 5 zrele in ne- nob eno zerno pa ni kalilo od nenamočenih. zrele jagode; poslednje tičijo do tretjega leta na vejicah, če jih ne oberejo ljudje. Znane brin jeve jagode so okrogle , mesnate, blagodišeče; okusa so sladkotno-grenkega, ter se upotrebujejo v go spodarstvu in zdravilstvu. Rade jih zobljejo bri njevke (in brinjevke mi). Ljudjé žgejo iz njih znani brinjevec, ki je prijetneji pa zdravju bolj ugoden, kakor navadnja žganjica. Tudi za nektere Cez 18 dní pa je bilo takole: vsih 100 skozi dní namakovanih zern je kalilo: od tistih, ki so bile 3 dní namakovane 97 5? 5) V) 5? 5? dan r> 5? 43 96 pa od nenamakovanih. Kaj se je učiti iz tega: 1) Škodljivo je samo en dan namakati koruzo 2 tA ^ V v A JI ^ M% IA M\ V A M J IA f 14 VA IJ | 1% ^ 14 M JJ 1 V/ IA 9 vm jedila so dobre bri nj eve jagode seme skoz ? za neKiere vu uaii namanau ~ j aime onvzi - toda le ko ^ní namakovano je skor vsako drugo prehitelo. Ne začimbs* Crnja ii vodsjo se nar bolje, ce nad vžga nimi brinjevimi vejicami visé. Ko bi hotla kaka pridna gospodinja vkuhani potrebno je tedaj dalje kakor semena namakati. dní koruznega ( Vnovic poterjena skušnja zoper xitnega mola) sok ali tako imenovani brinjev zleček si na- Neki gospodar je spravil nekoliko žita v shrambo praviti, naj tega se loti takole: Naj vzame nekoliko zrelih brinjevih jagod; naj jih stolce v kamnitni stopi (če nima kamnitne, je pod streho b ul j e bilo j iu siuiuc v iv tt m ui lili oiujji mina naumima, pâzil, ua uiui, ni gč* jc SlUCI UHU uusu V ZJIIJII tudi druga priprava dobra), potem naj jih dene v tem mestu ni nobene škode storil. Prihodnjega da mol r je nekoliko snopov sená in nekaj Ko je enkrat žito premetaval, jeza ki ga je sicer bilo dosti v žitnici, na lonec, pa vlije vrele vode na-nje toliko, da voda nega cveta je prinesel na žitni pod frišnega čez jagode stoji, in pokrije lonec, ter naj dá to bro posušenega sená; mesca pozneje do to je, 5 kuhati pol ure pri pohlevnem ognju; potem se pre- ob žetvi, je djal seno proč, tla žitnice pa je ob i r • .i v • i v 1 i • Ň t • y «11 vi' i« i i v t . . • • • . « cedí in stlačijo se jagode močno skozi gost pertič. ribal s čebuljo, potem osul žito J^NA V ^ t » « 1 ê I « 1 ti 1 V fl 1 1*1 f • t * Sprešani sok naj se kuha na to zopet tako dolgo, da je gost kot med. Poslednjič dodá se mu neko liko sladkorja, da je prijetnejšega okusa. Vkuhani sok naj se spravi potem v steklene posode, ktere se dobro zamašé, pa na hladném mestu hrani jo. Taki brinjev sok ali zleček (pravi slovenski terják) je kaj imenitno domače zdravilo v mnozih težavah, kakoršne so, postavimo: kašelj, naduha itd. Vzeme se ga eno žlico polno, se raztopí v topli vodi (včasih tudi v vinu) in povžije se malo po malo. Brinjevina je terda, žolto-rudečkasta in pri jetno dišeča. Dobra je za kurjavo; kjer pa brin bolj visok in debel prihaja, se dajo dile iz njega žagati ali okovi za drugo posodje napravljati. Tako posodje sila dolgo terpi: kajti brinjevina je skorej nerazrušiva in prav gostega zerna. Od množenja brinja nočemo ničesar omeniti te pol nekoliko senenih ha ni bilo potem več tnic m pk krog mol Pomoč je lahka in poterj (Zakaj bob opušamo saditi?) pruske kmetijske družbe je prof bob, in pripovedoval v duh njeg krog ne ? zboru neke Koch na vso moč priporočal bob, in pripovedoval, da je na svo jem potovanji v Azii cele dežele narajmal ljudstvo skor nič druzega ne vživa kakor bob je pri tem zdravo in močno. Kar je pri nas krom pir, je tam bob. Boba je naštel 240 sort, in po skušnjah dokazal, da bob ne potřebuje ravno naj bolje z ružo. 5 in emlj Virtemberškem ga sadé med ko 5 ker brinje navadno se ne seje ne redi umetno V V • • fl • V 1 « moc pripuša se naravi in pticom, da zernje ali dobro obnaša Svajcarjem je bob posebno ljuba hrana. Iz delov režene in 1 delà bobove moke se speče lep in prav tečen kruh. Tudi živino redi bob tako dobro, da v tečnosti ga prekosi le koruza in pše nica — se vé da se mora pred zdrobiti ali nama kati. V močni, srednjo mero vlažni zemlji naj bolj raste; na frišnem gnoji in zgodaj sajen se posebno / seme njegovo trosijo po to koristno drevesce vseskozi množijo goricah in ravninah, in tako 5 koristno je , na 5 delov boba en del -m Y. J. S. g saditi; kadar je stéblo in stročje černo, naj se žanje, pa le ob lepem vremenu, da se slama do bro ohrani, ki je za klajo več vredna kakor pše • ▼ V « VI li 1 I • • mena 5 režena in več druzih kromp je — 374 — pregnal sočivje in posebno bob, pa to ni prav, ker ima toliko redivnosti v sebi, in bi ga debela koža vendar ne smela popolnoma ob vse dobro ime pripraviti. _ (Dalje.) Pri končni ravnavi se godi v bistvenih opravilih skor vse to, kakor se je ravnalo po reda kazenske pravde od leta 1850; zatoženi člověk se namreč izprašuje, priče in če je po lastnosti dopernešenega djanja treba, se tadi zvedeni možje zaslišujejo, spisi in povedbe v preiskavi izrečenih reći se beru, in dotične stvari se v spozno- vanje predlagajo. Kadar je kaznovavna reč dovelj přetřesena, da se more uterjena razsodba storiti, se končna obravnava doverši ali sklene. Potem deržavni pravduik kratkoma povzame izid (nasledke) dokazovanja, in predloži svoje zadoje in končne nasvete, na ktere potem zatoženec in njegov zagovornik odgovarjata, — in po teh končnih govorih ali razložbah, pri kterih vselej zadnja beseda zatožencu in njegovomu zagovornika gré, zborna sod-nija odstopi brez deržavnega pravdnika, da razsodbo storí. Zatožna ravnava je tedaj bistveno omejena na končno obravnavo; nasveti deržavnega pravdnika pa ne vežejo nikakor ne preiskovavnega sođnika pri preiskavi, ne razodivnih sodnikov pri obravnavi, razun posameznih posebno predpisanih primirlejev; zatoženea pa se ima že, ko se mu zatožni sklep razodene, tuđi ob enem vediti dati, da ima oblast pri končni obravnavi poslužiti sa zagovornika, kterega si smé ali sam izvoliti, ali pa sodnii, pred ktero se bode končna obravnava godila, prepustiti, da naj ga ona izbere. Pri tezjih primirlejih se mora zatožencu iz slažbene dolžnosti zagovornik postaviti, če bi se tudi sam zagovornika poslužiti ne hotel. Zatoženi se smé tudi s svojim zagovornikom po- govarjati, da ni nobene sodné osebe v pričo; tudi pregled nekterih spisov, toda pod nadgledstvom, se jima dopuša, in, če želita , se tudi brez plačila prepisi dajejo. Zatožencu ni zabranjeno, se tudi med obravnavo s svojim zagovornikom pogovarjati in obá imata pravico vsaki izpraševani osebi uprašanja staviti potem, ko sta za to od pravdnika dovoljenje dobila. Končna obravnava je ustna; k nji se smé tadi nekoliko poslusavcev pripušati. Po §. 223 smejo k tem obravnavam priti, kolikor to prostor dopuša, vsi pravo-sređni konceptni ureduiki, v imenike zagovornikov de-želnih nadsodnij vzeti zagovorniki, dalje višji upravni uredniki in varnostni organi, kterim je čuvanje javne varnosti ali ohranjenje javnega pokoja in reda izročeno, javni učeniki pravoslovnih in deržavnih znanstev, zadnjič poskodovani in tište zaupne osebe, za kterih pripušenje zatoženi ali poskodovani sosebno prosi, kterih število pa ine smé, za vsacega izmed njih, već kot 5 znesti, in ki se imajo le takr&t pripušati, kadar zborna sodnija nima nobenih pomislikov zoper nje. — Razun teh smé pred-sednik sodnije po svojem sprevidu odrasenim in dostojnim ljudém možkega spola dovoliti, da k obravnavi pridejo. Ce pa zborna sodnija zavolj sramožljivosti itd. skrivno sejo določi, tudi poskodovani in zaupni ljudjé, ki so si jih vdeleženci sami izbrali, k obravnavi priti zamorejo. (Dalje sledi.) Starogođovinski poinenki. O imenih rek Save, Sore, Drave, Mure, Anasa. Razlomi Davoriti Terstenjak. (Dalje.) Zna biti, da je tema nemške besede Rind sanskritski glagol rič, ali ri, r inn en, rie ti. Iz indiškega ri se izpeljuje latinski rivus, slovenska riba, kar prav za prav pomeni vodno — mokro žival*) in je enako indiški besedi matsja, makara, mokara, kar ribo in mokro zaznamova. Gotovo se na Kranskem nekda ves Ribnica ni zvala tako zavoljo rib, temoč zavoljo mokre lege, in tako bi nemško Fe uch ting dober iu naraven přestávek bil. Naj se te izpeljave nikomur smešne ne zdijo. V îndo-europejskih jezicih vlada skriven geni io ča-dapolna enakost. Poglejmo si samo besedo mešča, kar pomeni ovna; mešćh pomeni to, kar slovensko mašča, mešča, meščevati, râchen, zurnen. Po slovenski se veli oven, tuđi jar, jarec, jarc = me-šča, ker jar, jarost pomeni Zorn, Rache, zato imena Jaroslav = Lutomar. Io gotova nemška Widder ima iskati koreniko v besedi wider, widrig. Voda se tudi v sanskritu veli vana, celtiški bona, staroslovenski bania = kopela, bani ti se, kopati se, torej zravenpomen, kakor smo vidiii v indiški besedi niv = teči, latinsko navo = plavat i. Iz indiškega vana in staroslavenskoga bana je postala česka ba-nička, ein Wassergefáss, slovenski vodrica, dalmatinski lodrica (v — 1) nemški Wan ne, primeri vâoç, in hydria. Iz bana se izpeljuje poljski džban, hor-vatski ćban; dž in č se je privisilo, kakor to vidimo v besedah nidus, Nest in gnjezdo. Že sanskritski jezik rad na početku sprejema glasnike, n. pr. : am iu kam = amare itd. Indiška beseda vana je mati semi-tiškega bonar = bunar, zato imena kraj vode Mure Bonovci, Bončani, Bunčani Va pače, Dorfer am Wasser. Ker ap, kâsara, ukš, dru, verš, udan — poznamljenja za vodo — so stvarile pomene a pen, kâsara, ukšan, derma, verša, ude, to je, japa, Och s, ter ma, je tedaj celô doaledû », da tudi beaôrfa indiska vana, staroslovenska bania, bana daja tems za bika, vola. V indiskem jeziku nisem dosihmal našel še poznamljenja za bika, izpeljanega iz besede vana, al v jeziku starih Panoncev se je bi vol velel, kakor Plini terdi, bo n a si v IH Caj mo Plinija : „Trađunt in Panonia leram, *(uae Bona sus vocatur, equina juba, cetera tauro similem, cornibus ita in se flexis, ut non sit utilia pugnae, qua-propter faga sibi auxiliari, reddentem in ea fin um, in-terdum et tria jugerum longitudine , cujus contactus se-quentes ut ignis aliquis amburat. Zavoljo končnice a s primeri slovenske besede jer bas in lastne imena slovenske Beras, Terbas itd. (Dalje sledi.) Slovstvine řečí. Od glagolov doveršivnih. Spisal J. Navratil. 4 (Daljoj. ht Ti glagoli so tedaj spake, doveršivni (kakor je povedal že gosp. C—e) po pođobi, — nedoversivni pa po pomenu, zato ker poprašujemo ž njimi tadi : kaj se godi? kako se zaderži? kaj zasluži tak ćlovek? koliko to iznese? itd. Poprašujemo pa v pravem sed. č. le z glagoli nedoverš. Noben terd Slovenec ne bo rekel: „komu to pošlješ?" „zakaj ga povabiš?" „koga priporočiš?" itd. Vsak vidi menda iz tega, kako se ločijo zastran rabe ane spake od glagolov: pošljem, povabim, priporočim se itd. Le-té rabimo po krivem z doveršivno obliko le v določnem naklona pravoga sedanjega časa zlasti v 1. osebi, ne tako močno v 2. in 3., poprašujemo in odgovarjamo pa s pravo obliko (nedoverš.); ane pa tadi na vprašanje: „kaj delaš? kaj se *) V'se témata sanskritske so iz Boppa in Eichhoff a vzete, kjer se zamorejo pogledati. Pis. 375 godi?" Toda tolažimo se: saj imajo tadi dragi 55 bratje Gosp. dr. Ant Roj v 4 profe kažen nasi po kervi" nekaj takega plevela; P to zavisi skega zakona, sedaj narnestnik derž. nadpravduika c. k (das hàogt ab); nekteri p i sej o še ceió: kako ova kaca izgleda (sieht aus) ) namesto: kakva je? V" Čudno se zdí nekterim, zakaj ne bi smeli glago lov doveršivnih, kakor v dragih naklonih sed. č. fadi v določoem naklona pravega sed. ćasa rabiti, y Ravno zato ne ce ker (si mislimo djanje doveršeno. jkaže pravi sed. c. djanje, ki se godi ali verši ravno taćas, kedar od njega govorimo. Slovenec, kteri si misli djanje, ki se godi ali verši ravno on daj, kedar govori od njega, doveršeno, ne misli prav, ne mi- sli po si o v an ski 9 ne misli kakor smo vidili po vega star osi o vens ki. Ponevedorna se je navzel kri tajega mišljenja. Ne prikrivajmo si zmote svoje; v errare est humanum". Pa prigovarjajo nekteri, da se nektero djanje le hip godi in terdijo, da moramo za táko — takó naglo doveršeno djanje rabiti glag. dovrš. Toda tudi hip terpi 5 tudi hip jo dél časa (Zeitraum), kteri ima za četek in konec, kteri (dél časa) se godi ali verši; toraj se mora (ko se ravno verši) uaznanovati z glag. v e r š i v n i m nedoversivnim ali (kar je eno): z terpežnim zr djanskim (dějateljnim), ne pa z doveršivnim. — Ce tuli le enkrat „b r e n k n eš", nepotujčen Slovenec te bo vprašal govoré v sed. časa: čemu bren kaš (ne brenkneš)? — zakaj strel ja š (ne streliš) tukaj? ce tudi le enkrat „streliš" krat 55 daš a če tudi le en-zakaj mu to daješ (ne daš)? Zato je ravno tisti Trub ar, ki je napisal v Jan. 18. 22. ne-redno: „takú ti od go u oriš" (namesto odgovarjaš) prec v drugi versti dalje (Jan. 18. 23.) poslovenil prav: zakaj me biješ? (ne udariš), da si je le od žlafernice" govorjeuje. To se vé, da bi po vseh e o e n letéh in takih stavkih (ker je tako enkratno djanje po Datori svoji poprej mine kot začnemo vprašati) — smeli vprašati tudi: čemu si brenknil? zakaj si střelil? in v Jan. 18. 23.: zakaj si me u dařil? — toda Slovenec ni bil nikoli, pa ni tudi zdaj take misli, dane l>i smel djanja, ki se je zgodilo pred enim, pred dvema ali tremi hipi, za djanje pravega sed. časa šteti. (Dalje sledi.) Slovanski popotnik v'c A« Na dan ajskem vseacilišcu se razlagajo letos -eledeče slovanské stvari: Gosp. prof. dr. M i kl os i č: 1) staroslověnsko slovnico in razjašnjenje staroslověnsko k r e s to m ati j e, 2) noveje zname- gosp. prof. M. Kavecki: likoslovje poljskega jezika; ?gosp. prof. A. Se m bera: česko slovnico, česko skla ni tost i slav. knjižest.va, 3) o Nestoru; dnjo in zgodovino češke literature SSaleski: ruski jezik. gosp. prof. C. 55 Serbsko-dalmatinski magazin a ki je leta 1851 nebal izhajati, se bo sopet izdaj&l. Prof. J. Sundečić v Zadru je zgotovil zvezka za leto 1852 In 1853, in prihodnje leto bo doveršil zvezka za 1854 in 1855. Cena zvezka je 30 kr, sr. Naročilo terpi do konca decembra t. 1. banske stolice v kazneni Zagrebu , bo izdal praktično razložen eni postupni k" (kázeňsko ravnavo) po postavi ki bo obsegel 10 tiskanih pól in veljal 1 fl. 30 kr. 55 1853 Knjigar J. Prêt v Zagrebu prejema na roči la. Gosp H je přestavil Lessingo igro 55 # Nathan modri" v češki jezik V 55 Mittheil d hist Ver fiir Krain" naznanja gosp. dr. Costa, da hoče cel zvezek domovinskih spo-minkov v nemškem jeziku pod naslovom „Vaterlaodi-sche Erinnerungen" na svetio dati, ako mu domorodci željo po taki knjigi do konca t razodenejo naročila ye 'i? fl. Če bo pervi va druga. Poslednjega cerkvenega zbirališča v Trident u poslavsi; cena zvezka ne bo visja od 1 zvezek všeč bravcem. bota sledila še d 1547 so se sledeči SI vdeležili 1 Ant Moravan, knezoškof praški, cesarski poslanec; 2. J 9 ? pecuhski škof, poslanec cesarski za kra Draško vič ljestvo ogersko, pozneje kardinal; 3. J Horvat, iz reda Minoritov, škof sejnski Ži vk o vi é 9 4 9 Dad Horvat, škof tinienski seas, Dalmatin 9 O. Bonif Andrej Ragu- reda sv. Fraociška , škof marcaneški 6 J B Sârb iz Oiguna, primas serbski , po 9 9 7. Valentin Herbot, Poljak, škof přemiselski 9 slanec kralja poljskega Poljak, škof teodosienski 8 S t a n i s 1 a w W a 1 w s k y 9 Slavno K pesem Slávy Dcery" je doh 55 tar zdravilslva Jan. Fr. Tvrdon v Skalici na Ogerskem s přestavil v nemški jezik pod naslovom ??S 1 a va1«! T o ch- lyrisch-episches Gedicht in 5 Gesangen von Jo- « tei hann Kollár. Wort und nngetreu ins Deutsche zum erstenmale vollstândig ubertragen a Novičar iz austrijaoskih krajev lz Kamnika. L. K. Ako bi me kdo za nsj lepše séla in kraje na Krajnskem vprašal, gotovo bi v odgovoru Kamnika in njega okolice ne pozabil. Saj ravno krasna bistriška dolina, razstegujejoča se proti sivim snežnikom, in nježno mestice Kamnik stojeće pod stermo kriško goro, okoij ktere hlađen in zdrav zrak pihlja kakor malo kje, vsako poletje več gospode k nam vabi, večidel iz Ljubljane, se ceió iz Tersta. Preteklo jesen je znani g. Maur oner v resnici se v Kamnika naseliti hotel, ter je od mesta zgornjo stran „malega grada u kupoval, da bi si bil selice (kampagno) v go-tiški statvi na polovici malogradške skale ravno nad klancem postavil. To bi bil kinč Kamnika na tisti terdni skali, na ktero so nekdaj mornarji svoje ladije priklepali. Kar so odtekle šumeče vode, ki so kupcu in ribču dobiček in zaslužek dajale; odkar so siloviti Tarčini starega Kamnika bogate poslopja razrašili, je že veliko let, pa Kamnik se le počasi počasi oživlja! Zlo si je mestice poslednji čas opomoglo na zunajnem obrazu, in akoravno v njem palač ne smemo iskati, je vendar vredno posebno famo cerkev na Satni in kloštersko cerkev v mestu v misel vzeti; uno sta rajnki dekan Fr. r Vojska in sedanji dekan gosp. J. Fink tako ozaljsala da ji na Krajnskem menda ni kmali para; to pa bivši Za mat gosp. guardian O. Raimund mož vnet za božjo hišo družtva sv. Mohora, ktero dosihmal in božjo čast. Pa tudi njihov naslednik g. guardian O. šteje 790 družtvenikov, se je nabralo 202 fl. 54 kr. Gotthard v duhu svojega prednika o teh stvaréh hvale Zastran izdaje s v. pism v lovenskem jezik ki naj 9 se po zeljah svetlega g. lavantinskega knezo vredno napreduje. Od tukajšnih ljudskih sol z veseljem naznanjam, da škofa v 2 ali 3 letih doveršila, želí odbor od družtve- se po besedah veljavnita mož verlo obnašajo. Potožiti pa nikov in odbornikov nasvete zvediti kako t>ilo (Po to mogoče ae more, da dekliški šoli učilnih moci pomanjkuje. Ne prava pot) Druztvo s svojimi dohodki ne more tega dognati, vém kdo da je kriv tega, le to vém, da se je ze lanj h mislih je od gosp. Jane v i % nasvetovana pot sko leto naš g. kaplan L. Dolenc opazivši to napako proetovoljno vsega plačda) učiteljstva poprijel, 376 06 vé da z dovoljenjem dotičnih predstojnikov. Drugi s a r s k e pesmi v vsih jezicib red je njemu izročen in kako izverstno svojo nalogo sem cesarstvu. se govore v na Za kerškega škofa (Teglio) je izvo spolnuje blagi gospod, nam to dovelj dokazuje, da imajo Ijen častni korar in svetovavec dež. pogl. v Zadru dr letos veliko vec učenk kakor lani. Pa kaj bom doka- J. Vitezić. — Po več krajih Marskega in Će- zoval? Kdor gospoda osebno pozna, ve da veliko velja. skega je bilo že 15. dan t. m. toliko snega in tak da je več ljudi zmerznilo. —V okrajni Krakovega Bog mu trud plati! mraz rHV" UJI»», u« ju »cv Ijuui KUJCIUIJUU. —— v URIBjUI EkraKOVe^S druzih zadevah našega kraja smemo s toliko Be goveja kuga zmiraj bolj razširja, zato ne emeio 1 • V • •« 1 a • • » I ______X« 1________- - - * . - ___ __ ' J večjim zaupanjem veselejsi prihodnosti pricakovati se nam bo že koj pervo spomlad nov vir blagostanj zidanjem k tarij ker (gl. letosnje „Nov." št. 74.) meso in loj in ne kože in rogovi v Galicijo; živine pa smejo na posebnih krajih in po natančnem pregledu le toliko sem gnati, kolikor je neobhodno potreba. — Po ognju v vaši in zraven tudi škarpe na desnem bregu Bistrice odperl. Glagovacu poleg Arada na Ogerskem . ki je 3. t. m. vstal po SI. ministerstvo je dovolilo blizo 100.000 forint za to nemarnosti dveh fantov, ki sta se igrala z vžigavnimi oboje zidanje. Kdaj da se bojo mlini za smodnik in druge klinčki, je ukazal ondašnji župan, naj se prihodnjo ne-početja napravljati pričeli, se za gotovo ne vé. Na treh deljo snidejo vsi otroci bližnj h vaši od 6. do 14. leta» krajih pa že vojaska straža stoji, in iz Laskega (od Ko jih je bilo čez 100 zbranib, je pripeljal tista dva, Lambrate pri Milanu in iz Treviža, kjer so mline za ki sta po igrači vas zažgala, in ju vpričo vsih a šibo smodnik prodali) so dokaj kotlov, stop, leskovega oglja dobro našeskati dal. Tak izgled ni slab! — Do 14. t. m. itd. že sem navozili in v magazine nakupicili. Mislijo se pred Sevastopoljem še zmiraj ni • V n i c vaz tukajšne gosp. Samasatove zvonarije odpeljali na nico 4 nove zvonové za farno cerkev v Sevnici(Lich V tenwald) na doljnem Stajarskem. ki ie. kakor ie brav želez » pa pri zidanju^ mlinov in drugih napravah naj novejse nega zgodilo. Vojskovodja francoski in angleški sta znajdbe in skašnje o tej reci porabiti. previdila, da s to armado, ki jo imata, se ne moreta Iz Ljubljane 22. nov. Danes dopoldne so iz Pretopiti mesta napasti; tedaj sta sklenila počakati, do- I I I WW H|l| i li |[rT ili kler jima ne doide nova pomoc; en oddelk te pomoćne armade sta pričakovala 15., drugi oddelk 20. dan t. m> Ce bi zedinjena armada tudi hotla se s Krima na barke spraviti in čez zimo kam drugam iti, menda ne more, ker zunaj Sevastopolja stoji nek okoli 80.000 Rusov? ki bi gotovo z vso silo planili nad sovražnika, kadar bi en del že na barkah bil; zakaj vsi v enem hipu ne morejo na morji biti. Giedé na te okoljšine je nek car Nikolaj svoji svakinji, kraljici Holandski pisal: „Sevastopolj me ne skerbi, angleško-francoska armada mi cem „Novic" znano, letošnje binkoštne praznike z večjim delom prijaznega terga pogorela. Veliki zvon je vagal 24 centov in 90 funtov, drugi 12 centov in 70 funtov, tretji 7 centov in 50 fantov, četerti pa 3 cente in 8 fantov. Lično in dobro delo in lepo soglasje zvo-nov bojo gotovo Sevničani enoglasno sami hvalili, kadar jim bojo novi zvonovi pervokrat zapeli. To tedaj njim samim prepušamo. Namen teh verstic je kaj druzega. Zvedili smo namreč za gotovo, da ondašnji g. fajmošter Fohn, spoznavši veliko nevarnost za cerkev in turn sred terga ob nesreči kakega ognja, so že pred ne bo ušla". Mraz je že precej bud v Krima; pod prostim nebom stojé Rusi, Francozi in Angleži, Rusi nimajo nek ne šotorov ne odeje, pa jim derv ne manjka da si kurijo in se grejejo * leti svoje farmane napravili, naj bi se tudi turn z zvonovi asekuriral. Kdo pač bi bil takrat mislil, da bo take pomoci tako kmali potreba! Teržaška asekuracija je koj po požaru gosp. fajrnoštru celi asekurirani znesek naštela, le toliko je odbila, kolikor je tišti bron vre-den bil, ki ní zgorel; bilo je po tem takem tedaj berz pa manjka derv. mogoče cerkev z lepimi novimi » y se 10 centov težjimi zvonovi ozaljšati in jih berž do zadnega vinarja plaćati brez bire pri farmanih, ktere je ogenj že tako v velike nadloge pripravil, da imajo sami seboj dosta opraviti Francozoro in Angležem Da bi imela ruaovska armada od druge strani sovražnika zapetami, ee je vzdignil 0 m er-paša s svojo armado proti Prutu; sliši se, da maršira z 50.000 Turki, — ali s samimi Turki, ki se v bitvah na prostém tako slabo obnašajo, kakor se je poslednji-krat pri B&laklavi pokazalo, ne bo dosta strahoval rusovske armade. — Tista rusovska armada, ki je unidan tako hitro marširala proti ruaovsko-vlaški meji, se je zdaj vernila in maršira proti rusovsko-gališki. Novo srećkanje novincov na Francoskem za leto 1854 y preden se bojo izkopali iz težav. Novice" so že stokrát in stokrát svojim rojakom priporočale veliko dobroto asekuracij, — al žalost-nega serca se moramo skor pri vsakem ognju prepri- r> bo 18. januarja pisala angleški in francoski, čevati, da ljudjé še nočejo spoznati te dobrote! Naj bil ta izgled živa priča vsim, ki še ne verjamejo y da je asekurirati se zares dobro. Majhno placil o, ki se je za 5 let naprej odrajtalo, se je že v 4. letu tako Sliši se, da je austrijanska vlada da ostane pri tem, kar je obljubila, da si pa tudi še zmiraj prideržuje samostalnost zastran začetja vojske in sklepa mirú. — O pravdi badenske vlade z nadškofom freibarskirn je došel m ed-časni sklep (Interim); gospodarstvo cerkve in pre moženja njenega ostane pri starem; škof voli fajmoštre obilno in dobrotno za celo faro povernilo. Kar je tukaj od turna rečeno, velja od vsacega druzega po elopja. Gotovo, hitro in zdatno nam pridejo le a sa ku racije na pomoč. Naj bi to vsak gospodar spoznal! in vikare; sodnijska preiskava dohovnov se popusti; iz-občeuje višjega duhovnega svetovavstva ni preklicano; pa tudi svetovavstvo to ni razpušeno. Stan kursa na Dunaji 23. novembra 1854. Novičar iz mnogih krajev Obligacije deržavnega < 4 dolga i 3 5 4'/ 7 0 82% fl Esterhaz. srećke po 40 fl. 87 fl 3 Da se okrajša odpisovanje takih davkovskih dolgov y 49% 40 Oblig. 5% od leta 1851 B 93 2 rt rt rt i rt 72 633/ s 4 224 3 kteri se iztirjati ne dajo je c. k. ministerstvo dezelni dav- Oblig, zemljiš. odkupa 5% 74 V kovski uradnii oblast dalo, da smé sama čez odpise skle- Zájem od leta 1834 pati, V r> v n « Windišgrac. Waldstein. Keglevičeve Cesarski cekini. rt rt rt » 20„ » 20* « 30% 29»/ 11 6 fl. rt 4 n r» 4 i n , ako zaostali dolg polovi ce letoega davku, ki ga je imel člověk takrat plaćati, ne preseže; če je pa dolg čez polovico, se moia prošnja za odpis ministerstvu rt 5> 1839 i/ 4 n ,, ... 129 „ z loterijo od leta 1854 Napoleondor (20frankov) lOfl. 13 Suverendor.......17 fl. 40 Ruski imperial.....10 fl. 27 Pruski Fridrihsdor ... 10 fl. 50 Angležki suverendor . 12 fl. 43 4 fl. dnarstva predlagati. Te doi je bil dodelan natis ce n odni od leta 1854 86 3/ Nadavk (agio) srebra: « na 100 fl. 29% fl Odgovorni vrednik: Dr. Janez i § » Ueiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.