LetO LVIII. »M 268. o uuMjoni, v mm u. novemnro wa. ceno mn rso Ishafa vsak dan popoldne. Izvzentsi nedelie In praznike. — Inseraii: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravntstvo: Kn ali ova ulica štev. 9, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Snaflovs ulicn št. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34, W PoStnina platana v gotovini. K zmagi nacijonalne omladine Na ljubljanski univerzi se je v so-boto vršilo veliko bojno glasovanje. Šlo je za prvi odbor «Sveta slušateljev ljubljanske univerze*. Borile so se tri skupine: Jugoslovensko orijentirani akademiki, katoliški akademiki in takozv. sindikalisti. Dasi je šlo pri volitvah predvsem za stanovsko dijaško vprašanje, vendar j£ njih izid treba preceniti tudi h splošnega nacionalnega stališča. Impozantna zmaga nacijonalne omladine je izzvala v vsej javnosti prijetno iznenađenje. Javnost je bila prepričana, da zmagajo napredni akademiki, ni pa se nadejala tako impozantne zmage ob razmeroma zelo ugodni udeležbi pri volitvah. S sobotnim nastopom nacijonalne omladine, z njeno sijajno zmago se je na mah uničila pripovedka o nazadnjaškem značaju, o dozdevni prevladi av-tonomistov in ostalih meglenih prena-petežev na ljubljanski univerzi. Akademska omladina naše univerze je s sobotnim nastopom pred vso javnostjo dokazala, da želi napredno in jugoslo-vensko univerzo, da so ji ideali neokrnjene in ncrazdružljive jugoslovenske državnosti nad vsem drugim, da hoče Študirati svobodoljubno in svobodomiselno brez diktatov od katerekoli strani, najmanj pa z diktati v duševnih in življenskih vprašanjih. Ljubljanska akademska omladina je dokazala, da sledi omladini zagrebške univerze, ki je takisto pred nekolikimi tedni javno posvedočila svoje pravo prepričanje in odklonila fraze in demagogije. Sobotna zmaga je dokaz treznosti, hladnokrvnosti in patrijotskega prepričanja akademske omladine, ki je spoznala vso brezdušno demagogijo prevratnih in avtonoiuističuih fraz in ki jSi hoče napram takim frazam ohraniti popolno samostojnost svobodnega študija pravih problemov našega naroda In sodobnosti. Resen in svoboden študij, združen s pravo delavnostjo, je edina prava pot, po kateri mora hoditi ljubljanska akademska omladina, da v soglasju s profesorskim zborom doseže svoje cilje, to je popolnost in strokovnost svoje izobrazbe, zanos in neskaljeno ljubezen do javnih idealov. Temeljito so se prevarili tisti, ki so menili, da lahko mamilo in pitajo akademsko omladino z ohlapnimi frazami, kakor so to delale v zadnjih letih razne slovenske in hrvatske stranke. Akademska omladina je vzvišena nad takimi frazami, njeno zdravo patrijotično čuvstvo dobro razločuje zdrave načelne smernice v jugoslovenski politiki. Ce bi sodili o bodočnosti našega naroda po večini danes delujočih politikov in po programih ter demagogijah sedaj največje naše stranke, bi lahko obupali nad bodočnostjo naše države in jugoslovenskega naroda. Volitve na ju-goslovenskih univerzah so porok, da vstaja nova omladina s čistim vizirjem svobodoljublja, delavnosti in kristalno-čistega jugoslovenskega nacijonalizma. Na tem mestu smo v zadnjem času večkrat opozorili na razne naloge, ki se morajo rešiti od strani ljubljanske univerze in njenih predstavnikov. Smatramo, da mora novi odbor «Sveta slušateljev ljubljanske univerze* v prvi vrsti rešiti vprašanje paritetnih pravic jugo-slovenskih univerz in njih dijaštva. V zadnjem času čitamo namreč, da se vrše številni kongresi v inozemstvu in da zastopajo akademsko omladino na mednarodnih kongresih, ki so za vzgojo in nadaljnjo izobrazbo akademske omladine izrednega pomena, večinoma delegati in zastopniki beograjske univerze, V trenotku, ko na ljubljanski univerzi zmaguje napredna in jugosloven-sko orijentirana omladina, treba, da se ta nedostatek naravnim potom temeljito revidira. Novi odbor mora takoj intervenirati v Beogradu med tamošnjo akademsko omladino, da se take krivič-nosti v bodoče odpravijo in da se v nobenem slučaju ne prekrši paritetno zastopništvo jugoslovenske omladine na velikih kongresih mednarodnih intelektualnih udruženj, kamor so pozvane tudi naše univerze in kamor je poklicana akademska omladina, da kot enota sodeluje. Na takih mednarodnih sestankih se krešejo nove ideje, naši delegati lahko spoznajo svetovno dijaško akcijo, marsikatero novo idejo, ki bo dobrodošla ->ri oranju domačih kulturnih in politič-ih ledin. Tej nalogi slede naravno številne uge, internega značaja: tu imamo hi-enska vprašanja, stanovanjsko krizo, >blem pravično razdeljenih štipendij, ide tudi vprašanje sodelovanja aka--nikov pri raznih splosnonarodnjh ak-ih itd- Stepan Radić v Ljubljani Radić proti fašistovski Italiji, — Rađićev govor v Narodnem domu o sporazumu ter o zunanji in notranji politiki, — Radićeva značilna izjava o davkih« — Davki v Sloveniji se ne morejo zmanjšati« — Radićev slavospev Sloveniji! Prosvetni minister Stepan Radić je v soboto ob 17. prispel v spremstvu svoje ge. soproge Marenke, dr. Josipa Mačka, dr. Josipa K o š u t i ć a, nar. posl. Trnjarja in nar. posl. Ivana Puclja v Ljubljano. Na kolodvoru so ministra pozdravili veliki župan dr. Vilko B a 11 i č, načelnik kmetij* sega oddelka Ivan Sancin, policijski rav* natelj dr. G u s t i n ter v imenu Društva srednješolskih profesorjev predsednik prof. Fran J e r a n in podpredsednik prof. Hoče* v a r. >Ca peronu se jc zbrala večja množi« ca ljudi. Ko je minister Stepan Radić stopil \x svojega salonskega voza, je vzkliknil: »Živeli Slovenci!«, na kar ga je v imenu krajevne organizacije ZSKZ pozdravil dr. M a r u š i č in v imenu kmetske mladine »Zveze fantov in deklet« pa akademik g. Tomšič. Neka skupina klerikalcev je prid čela, ko je Radić zapuščal peron, žvižgati in demonstrirati. Demonstracije so se nato nas dalje vale po ljubljanskih ulicah okrog »Uni* ona«. Minister Stepan Radić se jc odpeljal na stanovanje g. Albina Frcpeluha, katere« ga gost je bil. Zvečer je bil intimni šesta* nek v restavraciji »Štrukelj«, kjer je Ra* diča pozdravil dr. Marušič. Naglašal jc, da pozdravlja Radića kot tvorca sporazuma, in izrekel željo, da ta sporazum ne ostane samo na papirju, marveč se stvarno izvede in raztegne tudi na Slovence. Za pozdrav se jc minister Radić zahvalil v daljšem gos voru. Omenjal jc, da jc svoječasno prepo* toval vso Slovenijo in se je prepričal, da je sloveusko ljudstvo izredno marljivo, pri tem pa idealno in sicer bolj idealno, kakor rna* terijalistieno. Takrat si je kupil tudi Gre* gorčičeve pesmi, ki so ga silno navdušile. Gregorčič jc eden največjih pesnikov na svetu. Sploh, imajo Slovenci mnogo velikih pesnikov, ki so poznali narodno dušo. malo pa imajo velikih mož v politiki. Politika ni mehanično opravilo, glavna naloga politike je, da se prodre v narodno dušo. To pa je mogoče samo, ako sc propoveduje pacifi* zem, ako sc izvaja socijalno pravičnost in ako se ščiti narodnost. Zlasti pri Slovencih mora biti narodnost jedro vse politike, za* kaj narodnostna ideja še ni umrla, kakor to mnogi trde. Za Radićem je govoril tudi dr. R a v n i h a r in sicer kot predsednik mest* ne organizacije radikalne stranke. Tu* di on je proslavljal Radića kot tvorca na* rodnega sporazuma. Za Radićev shod je vladalo v Ljubljani precejšnje zanimanje. Prireditelji shoda so odredili, da imajo na shod vstop samo oni, ki se izkažejo z vabili. Zato je bila pri vho* du v Narodni dom kontrola in velika gne* ča. Za 9. uro sklicani shod se je pričel še le ob 9.45 dopoldne. Shod se jc vršil v ve* liki dvorani »Narodnega doma«. Dvorana je bila nabito polna poslušalcev, pripadajočih najrazličnejšim političnim skupinam, bilo je navzočil tudi večje število pristašev SKS s kmetov, zlast s Štajerskega, med njimi nar. posl. Kelemina iz Strnišča. Shod je po* tekel popolnoma mirno, brez vsakega inci* denta, čeprav so bile po mestu razširjene govorice, da nameravajo klerikalci priredi* ti proti ministru Stepanu Radiću demona stracije. Zato je bil poslan na shod moč* nejši oddelek policije, da bi vzdrževal red in mir. Shoda so se med drugimi udeležili: nar. posl. T r n j a r, nar. posl. K e 1 e m i * n a, dr. Maček, dr. Dragotin Lončar, Albin Prepeluh, I. Lenarčič, velein* dustrijalec iz Vrhnike in dr. VI. Ravni* h a r. Ko je Radič vstopil v dvorano, so se čuli tupatam redki klici: »Živel Radić!« Nar. posl. Ivan Pucclj je v imenu ZSkX otvoril shod, pozdravljajoč vse to* variše, ki so prišli od daleč, zlasti mnogo* številne udeležence iz Štajerske, dalje vse meščane ljubljanske in vse poštene in spo* dobne ljudi. V ostalem je dejal: »Mi kot predstavniki ZSKL, ki se je tesno spojila s predstavniki hrvatskega naroda in ki ho* če biti ž njimi tesno zvezana v delu in boju, smo pojvali sedanjega ministra, tovariša in predsednika HSS, da nam tukaj kot pozne* valeč i - najbolj nadarjen "in hrvatskega naro.'.i iznese nekoliko svojih misli o naj* varnejših vprašanjih. Naprosili smo ga tudi z to, ker je Slovenija slabo in površno in* formirana. Toda komaj jc stopil kot gost na slovenska tla, našli so se ljudje, ki so ga Prepričani smo, da poleti z jugoslovenske napredne ljubljanske univerze marsikateri roj idealnih narodnih delavcev med narod. Bodočnost naroda ni temna. Splošni narodni sili in prirod-nemu bogastvu se pridružuje nezlomljiva sila duha! Živela napredna in nacijonalna akademska omladina ljubljanske univerze! pozdravili s sikanjem in žvižganjem. Edini namen zbora je, da Čujemo danes govor Stepanx Radića, ki nam pojasni današnji položaj. Podeljujem besedo g. Radiću. Govor Stepana Radića* Stepan Radić jc nato imel eno uro tra* jajoč govor. S svojo izjavo proti fašistovski Italiji jc več ali manj pomiril napeto atmo* sfero, ki je vladala deloma pred pričetkom shoda. Njegov slavospev Slovencem so spre* jeli navzoči s precejšnjo ravnodušnost jo. Smatrali so ta odstavek njegovega govora kot opravičilo za njegovo izjavo, češ da so Slovenci med Jugosloveni najmanj nadar* jeni. Radić je izvajal: Spoštovano gospoda! Dragi bratje Slo* venci! Vsak dan slišite in citate besedo csporazum*. Edino v tej besedi iščete rešit* ve. Od onega časa, ko je bil sklenjen spo* razum, so načelno odstranjene največje ovi* re za razvoj našega naroda. Največja zapre* ka k sporazumu je bilo krivo mnenje nc sa* mo enega politika, nego cele skupine. To mnenje je ono, da je pametna državna po* litika pri nas samo ona, ki ima železno roko. Sporazum tvori po svoji osnovni ideji novo in edino politiko, ki more dovesti dr* žavo do notranje jakosti. (Odobravnjc.) To mere vsak presoditi po samem bistvu spo* razuma. Sporazum je ustvarila potreba tako pri radikalih, kakor pri nas. Radikali so uvideli, da naš zunanji kredit slabo stoji. Oni so uvideli, da ni mogoče hrvatske opozicije s silo zlomiti. Vporabili so vse, kar premore železna roka. Jaz sem prišel iz zapora ne za* to, da sedem na ministrsko stolico, meni to ni bilo potreba, potrebno je bUo narodu, ker je treba, da ima kmetska država kmet* sko politiki in kmetsko ureditev. Dejal sem svojemu sinovcu: «Pojdi k Pašiću ter mu reci: Vi ste bili seljačka stranka in ste to tudi danes. Vi ste Obrenoviće pregnali zato, ker niso spoštovali glasu ljudstva in niso spoštovali samouprave. Delali ste revolucijo v imenu seljaškega naroda. To smo storili tudi mi Hrvati, ko smo se znali organizirati in smo pokazali, da nas ne morejo prema* gati s silo. Tudi mi smo bili vedno kmetska stranica. Mi smo Hrvati in to ostanemo/ Vi sle Srbi, in to ostanete, a tam so Slovenci in tudi oni naj ostanejo! Smo trije bratje, smo skupno! Ravnotako, kakor pet prstov tvori roko. Če stisnejo skupaj, niso en prst, toda roka, ki se brani. Ko delamo, smo trije nas rodi, ali tri plemena, ali trije bratje, ko pa se branimo, smo samo eno, smo samo ena država SHS. (Klici: Tako je!)To je bil te* mclj, na katerem smo mi Hrvatje delali za sporazum kot seljačka stranka, kot hrvat* ski narod, na katerem smo šli v vlado in sedli v fotelje kot predstavniki hrvatskega naroda in še več, kot predstavniki seljačke* ga gibanja. In še več! Mi nosimo nov duh, duh cele naše literature, i slovenske, hrvat* ske, srbske, poljske in ruske. Naša litera* tura je slovanska. Duša daje človeku prvo vrednost na svetu, med drugimi tudi onim, ki delajo fizično. Za nas Hrvate je popol* noma individualno. Vi Srbi, lahko rečemo, srbujte, mi hočemo hrvatiti, a vi Slovenci «rslovcnujte»! V novi državi je potrebno, da razvije vsak popolnoma svojo dušo!» Sporazum in zunanja politika« Sporazum sem delal direktno s Pašićem samim, izmenjavala so se poročila in vršili so se razgovori. Pašić je odločno izjavil, da hoče sporazum na seljaškem temelju in da slo Hrvati ravnopravni s Srbi, in Slovenci ravnopravni s Hrvati, torej tudi s Srbi. Ob* lika kakor je napisan sporazum, je postran* ska stvar. Ni treba, da bi se sporazum obe* lodanil, ker sami že vidite, kakšne so posle* dice sporazuma in kako se sedaj dela. Naj* bolje se to vidi v zunanji politiki. Naš poslanik v Parizu — to je ena naj* važnejših n2ših diplomatskih postojank, ki jc bil še nedavno nasprotnik sporazuma, dr. Spalaj'cović, danes piše in govori: «Jaz sem bil pred sporazumom v zelo težkem položaju. Nihče ni z menoj govoril o tem, toda vedel sem, da vsi mislijo, da je eksistenca naše države ubita. Po sporazumu pa me smatrajo za posla* nika velesile. Isto mi je javil naš poslanik Antoni* j e v i č v Rimu, naš generalni konzul v Mi* lanu, ki jo mlad in razborit človek, pa je sporočil, da mu je svoječasno Mussolini de* jal,da nimam nobenega ugleda kot predstav* nik balkanske države, kjer so neprestano ra dnevnem redu notranji konflikti in vsa ke štiri ure kaka revolucija: «Vi Srbi ste junaki !c v toliko, kolikor znate batinirati in preganjati Hrvate. Dokler ne uredite od* nosajev s Hrvati, ne morete pomeniti v po* litiki ničesar!* Ko je Mussolini sedaj prišel v Milan na revijo fašistov, pa jo izjavil: «Kem, da zastopate velesilo!* Poaslanik v Angori, ki je vodil pogaja* nja za sklenitev mirovne pogodbe s Kemal pašo, je dejal: «Prosim vas, pred sporaz* umom me Kemal paša niti pogledal ni. Ko pa je bil sklenjen sporazum, je Kemal paša nato rekel: «Vi ste največja in najmočnejša država v srednji Evropi. Ali hočete mir? pos tem morate vedno računati na Turško!* Pošten srbskoshrvatski sporazum znači: «Baikan. Slovanom!* (Odobravanje.) Sedaj je popolnoma nov položaj v Podonavju in na Balkanu. Hrvatsko*srbski sporazum po* meni, da te zemlje ne bodo več igrača niti carske Rusije, ki je ni, niti sovjetske Rusije, še manj pa Velike Britanije, ki je pametna, in Francije, ki ima drugod dovolj posla, niti Italije, ki se ji bomo postavili skupno po robu. (Klici: Tako je!) Italijanski diplomati morajo vedeti, da Italija, čc bi tam zmagale avnture, ne bo imela proti sebi samo nas, marveč tudi Češkoslovaško, Poljsko, Ro* munsko in Turško! Nobenih konvencij ni med temi državami v tem oziru. Ničesar nimamo proti Italiji. Nekaj pa je, kar je jačje in nad vsemi pogodbami. Lord Grey je dejal leta 1915. v anglc* škem parlamentu, ko je Nemčija rekla, da je pogodba o belgijski ncvralnosti samo «cunja papirja», da na tem papirju sloni ves svetovni red. Potegnil je iz žepa reč, rekoč: *Na tem papirju sloni mednarodno zaupa; nje od Londona do Vokohamc!» Nemčija je prekršila mednarodno zaupanje, zato je tudi podlegla v svetovni vojni. Isto pravim tudi za Italijo. Će trdi Italija, da so samo njene meje nedotakljive in neporušljive, bo* mo to šele videli! In naše meje, vprašam. Javno govore, da je Dalmacije predaleč od nas in bližja Italiji, da so Dalmatinci pres daleč od Ljubljane in Zagreba. Mi sporoča* mo fašistovski vladi, da ne ve, kaj je Jugo* slavija! — Ona je po načelu narodnosti pridobila svoje ujedinje, kar so ji vsi priznali, će se fašistovska Italija proti nam dvigne, ima sto milijonov proti sebi. (Tako je!) Italijani so se na narodnostnem načelu zedinili, pri tem so jim pomagali vsi drugi narodi v Evropi. Italijani pa hočejo pogaziti narodnostni princip, ki je danes močnejši, kot je bila nekoč belgijska pogodba o nes vtralnosti. Ta princip je danes podlaga Dru* štvu narodov. Poincare je leta 1918. dejal o narodnostnem principu: «Strašno silo imata Prusija in Nemčija proti sebi, mednarodni fluid, ki ga je zbudil nemški imperijalizem.t» Naj se premakne fašistovska Italija! Ves svet, Češka, Romunska, Poljska, Turška in še drugi bodo proti njej! Dejali bodo: *Doli s fašizmom!* Nikoli ne pomaknejo mej z uspehom, še manj pa da bi prišli do Ljub* Ijane ali Zagreba. Vsega tega bi nc mogel reči kot aktiven minister vlade, če ne bi bita ta vlada osnovana na sporazumu. Res je, da smo mi iji Italija prijateljski državi, toda razlikovati moramo veliki italijanski narod od črnih fašisfovskih srajc. Italija bo imela sto miljonov proti sebi cd Baltika do Ornega morja! Radić o uradništvu in upravni reformi. Vi ne veste, kako veliki ljudje se nalia* jajo v radikalni stranki. Pašić je velik mož! Vse kar se proti njemu govori in piše, je budalost in idiotizem. Da bi čuli predvče* rajšnjim g. Pašića v ministrskem svetu, ko jo finančni minister poročal o davkih, vojni minister o svojih potrebah! Ako bi čuli, bi vedeli, kaj to pomeni opisovati ga radi tega, ker je star in že dolgo na vladi, kot nespo* sobnega. Pašić ni vedno inicijativen, toda velika je njegova sposobnost sprejemati ini* cijativne predloge. Prvo načelo sedanje vlade, je absolutno in sistematično št eden) e v vseh ministrstvih, odstranitev nekvalificiranih, odpustitev ne* delavnih in razporeditev preostalih dobrih urednikov. (Odobravanje.) Na ta način bo* mo že do 1. aprila 1926. prihranili 500 do 600 milijonov. Mi vemo sedaj, da bo ta vlada ostala na krmilu, kolikor časa bo hotela, dokler ne gre skupno na volitve in da izide iz teh vo* litev še bolj ojačena. Edino taka vlada more uspešno izvajati reformo, odnosno revizijo ustave, ker ima za to dovolj časa. Reforme se ne izvajajo v nervozi, marveč v sigur* nosti. Druga je reforma notranje uprave. Ima* mo 20.000 orožnikov. Avstrija jih je imela za 50 milijonov le 22.000. Po sporazumu bo treba pri nas le kakih 10.000 orožnikov za Južno Srbijo, nekoliko za Hrvatsko, v Slo* veniji pa le za največjo silo, kajti tudi kle* rikalci, če tudi so najbolj bedasti ljudje, ni* so protidržavni. Naši orožniki veljajo okrog 500 milijonov. Mi pa z novo reformo pred* videvamo velike prihranke. Vsako ministr* stvo dobi svojega komisarja, kakor je bilo v vojni. Tudi sedaj smo v vojni proti razsips nosti, korupciji in prevelikemu obdavčenju vseh onih, ki nimajo dovolj kruha. Ko se to uredi, lahko delamo, kakor v angleškem par* lamentu, ne radi agitacije in korteširanja, marveč za dobrobit naroda, da delavec ne bo imel več svojega zajtrka obdavčenega. Finančni minister je velik gospod, tudi vojni minister je velik gospod, ker skrbi ra naši. obrambo. Opomniti moram na tiste sužnje, ki jim je po svetem pismu rekel nov gospo* dar: «Ne bom vas tepe! z biči, ampak a škorpijoni! Mesto kruha vam dam kamen!« V vladi morajo biti ljudje, ki so razumni. Pri nas vlada sloga. GF&&& gggggSSffggggđ HBJUDDHFH TRAOEMARK C Problem izenačenja davkov. Kar se tiče izenačenja davkov, je ti stvar najtežja. Srbija plača malo. Ni mo* i goče enostavno odredili, da bi Srbi plačali več, tudi glede Hrvatov jc to težko storiti! Nemogočepa je tudi, da bi sc z eno potem peresa za Slovence davki zmanjšali, ker bi bila država prikrajšana na dohodkih. Po* trebna je torej davčna reforma. Onim, ki premalo plačujejo davkov, jih jc treba zvi* Sati, onim, ki plačujejo prevelike, pa znižati. Za izenačenje davkov pa jc potrebna siste; matična in previdna politika, ki sc ima izva* jati pametno in polagoma. To mora biti osnova gospodarskega življenja, človeku sc res nc sme vzeti veselje do dela. Preobdav-čenje je škodljivo tudi zategadelj, ker bi nihče ne delal več, kakor le, kar potrebuje za vsakdanje življenje. Slovenci in slovanstvo- Stepan Radić je nato prešel k prosvet* Izvajal je* Tudi v prosveti jc treba načelne enakopravnosti. Slovenci nimate analfabe* tov! Vi ste si s knjigami, literaturo in malim podrobnim delom ustvarili Slovenijo. Slo* vence sc mora staviti za vzgled. Učiteljstvo imate dobro, celo o klerikalnih učiteljih so mi poročali, da so dobri. Vaše osnovne šole so najboljše v državi, ravnotako vaše sred' nje šote. Univerza se. kakor vidite, lepo razvija. Vi veste, kaj je slovanska literatura. Slovanstvo. to je velika ideja, ki je dala ma» lemu slovenskemu narodu veliko dušo ter omogočila, da niso ostali samo pri življenju med 70 milijoni Nemcev in 30 milijoni Ita; lijanov, nego so se uspešno tudi kulturno razvijali. Slovenci so imeli vzorno deželno gospodarstvo. Povsod so morali ž njimi računati. Tudi v Italiji, v Trstu in Istri so e»e znali uveljaviti. Nihče ni bil na njih strani niti papež nc. Papež je sedaj na strani Mu*> selinija. V tuji Avstriji je dobil mali sloven* ski narod svoje priznanje in svojo popolno narodno individualnost. To se sicer ni ved* no vpoštevalo, toda veljalo je kot princip. Mi tega danes nimamo, toda moramo do tega priti. Potrebna je revizija ustave. Ko pride do revizije ustave na temi ju eksperi mentalne polit ke, se moramo ravnati po na> čelu enakopravnosti. S to revizijo postane država samo močnejša. Vsi njeni sestavni elementi, Srbi, Hrvati in Slovenci, bodo močnejši in zadovoljnejši. Zlasti je treba j>ojasniti Hrvatom, Slovencem in Srbom* de je potrebno ohraniti njih tipe. Slovenci so kot mal narod z veliko idejo slovanstva ostali živi in napredni, postali so tipičen na* red, ki so duhovni borec in narod tvorcev. Pretekla desetletja so imeli velike genije, kakor Prešerna, Gregorčiča in Kreka. Pri Srbih je drugače, so drugi odnosaii. Oni so državo ustvarili z orožjem. Stoletja so se borili s Turki in niso poznali kompro* misa. Imajo drugačno mentaliteto in to je (Dalje na drugI strani.) Borzna poročila Ljubljansko borzo smo morali danes vsled pomanjkanja prostora izpustiti. Zagrebška borza Dne 23. novembra. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.855—10.935, Pras* 1-66.50—168.50, Pariz 220.30—224.30, New, york 56.104—56.704, London 272.84—274.84 Trst 226.18—228.25. — Valute: dolar 55.50— naj 791.25—801.25. — Valute: dolar 55.50-56.10. Efekti: 7% investicijsko posojilo 192) 71—73, 2H*& državne rente za ratnu šteti 285—290, 281—285, Ljubljanska kreditna 210, Hrvatska esk. banka 119—120. Kreditna banka Zagreb 134—135, Hipotekama banka 65.50—67, Jugobanka 109—110, Pra-Stediona 933—935, Eksploatacija 48, Drava d. d. Osijek 250. Isis d. d. 60. Niha* 39, Gutman 395. Slaveks 155, Slavonija 45.50 —46.50, Trboveljska 330—340, Vevče II . As 44-^5.50. Inozemske borze — Curih, 23. nov. Borza: Beograd 9.17; Pariz 20.10. London 25.135. Newyork 51S pet osmink, Milan 20.925, Praga 15.575, Dunaj 73.10. — Trst, 23. nov. Predborza: Beogra. 44.20—44.40, Pariz 98—98.50, London 120-120.60. Ne\vyork 24.85—24.05, Praga 73.5< —74, Curih 480—4^2, Dunaj 343—355. stran 7. »S L O V P N S K I NAROD« dne 24 novembra 1925 Štev. 2f3b dobro. Srbi, pravzaprav radikali, so dr.:avo* tvorci« vi JSlovcnci in rn; Hrvati smo cc:u dotvorci. Daues sc moro reči. cr.i je s spo» ra rum o m zagotovljen popclen fcizvoj sle* venskega in hrvatskega naroda, nc samo srbskega, da sc nc vidi v Slovencih ip. Hrvatih ničesar proti državi ali separatizma. Mi smo v tem tako daleč napredovali, da jc danes cela r.aša državna politika, gosrtodarskij in rvnunjo, na Jadranu, na Donavi in nu Alpah. Vsa posvetovanja ministra sveta, vsi intimni razgovori med ministri in med mini* stri in kraljem sc vodijo v tej smeri. To je tudi jedro mojega govora, ki ga kmalu končam. Slovenijo je treba spojiti z morjem, pri'd vsem z Reko. da vam nc bo treba v Trst KŠpancirai.» Alpske remije jc treba zve za ti z našimi Mitnicami, Slavonijo, Sremora, Kas natem in Bačkp. Revizija ustave* G. Radić jc ponovil zahtevo po reviziji ustave, izjavljajoč: «ZaLo pojmujemo trii 1ffjr.ourra\-o realno in jo je treba uvesti v #&čmc, županije in oblasti. Potem sc lahko fotlmo vprašan;a revizije V toliko, v kolikor bo to potrebno. Zakonodajna moč ostane v Beogradu, eksekutsvns sc razdeli med Beo= grad. Zagreb in Ljubljano, v kolikor bo potrebno. To ni vprašanje teorije, ali vpraša« nje historične reminiscenec, marveč vpraš3s nje dejanke potrebe. Slovenci in Hrvatje. — Radić bi imenoval za davčne inšpektorje same Slovence. Trepa je povdarjati to, kar jc včeraj na fcanketu zelo umno povedal prijatelj prof. dr. Lončar, ki je rekel, da Slovenci ne mo = rejo brez Hrvatov ničesar velikega in uspeš^ nega napraviti. Kdor nasprotno trdi, jc naj= večji bedak. Bili so časi, ko SO bili tudi Hr* vati na Dunaju, pa so vedno delovali sko* paj s Slovenci, posebno pa mi, ko srno začeli izvajati seljaško politiko, mtio se vedno spo= miniafi Slovencev in mo na nje računali. Jaz sem bil vedno za Slovence. Njih je najmanj, pa so najbolj izobraženi, rajna; l.rednej.ši, najmarijivejši. Dekleta njihova so »ailepša, in najlepše pojo, a fanti se najvro* fcekrvnejc tepp. Slovenci so organizatorji notranjega dela. Slovenci €o najbolji: uradnik:, zato bi hilo treba imenovati za inšpektorje in dav* čne uradnike izJcljočno some Slovence, ker Ena jo Slovenci zelo dobro računati in delati, ker imajo zelo dober »zicHajŠ«, ker prevelik birokratizem tudi ni dober. Mi Hrvati in Srbi bi ne mogli brez Slovencev izvesti orga* nizacijc našega dela, organizacije kulture in gospodarstva, ker so Slovenci absolutno ennadomestliivi. Vstop Slovencev v vlado. Vprašujete me, ali so Slovenci v vladi? Odgovarjam: Ni jih! Zakaj jih ni? Na to vprašanje odgovarjam: Čitajte današnji čla* nek v *S!ovencu». Pravim pa: Tudi .Slovenci morajo priti v vlado, in sicer ne po «drob# tinice>», kakor je to hote! dr. Korošec sedaj in tudi na Dunaju, ampak s samozavestjo in popolno ravnopravnostjo v delu in jeln. Vidite, kaj vse od nas zunanji svet pričakuje! Kot primer nai navedem sledeče. Gbamber-lain jc vprašal Ninčića: "Ali je Radič tu? Imate kakega Slovenca v vladi? (Klici« «Ne* ma ga!») PuccTj sicer formalno ni v vladi, empak sc nahaja v finančnem odboru in jc na pol v vladi ter bo morda ze jutri v vladi. Toda reči moram, da sc z žvižganjem v ■vlado nc pride. Izguba Koroške in Primorja, G. Radio je kratko omenil Koroško, res koč: «Po krivici onih. ki sedaj žvižgajo, smo izgubili Koroško in tudi one, ki trpe sedaj v Primorju. Strogo jih bomo pozvali na ods govor in jih vprašali, kaj jc z onimi milijoni, ki so bdi namenjeni za prosveto. Radić je koncem svojega govora orne* njal položaj zasužnjenih bratov v Italiji in je zaključi! svoj govor: «To ni le vaša stvar, to je stvar tudi Hrvatov in Srbovy pa tudi stvar Bolgarov in še nekoga drugega, ki si ga lahko sami mislite. (Mislil jc Rusijo.) Slovenija mora biti ujedinjena. Preko Zveze narodov bo obnovljena in popolna ujedinjena celokup* na Slovenijp.t Živela Slovenija!^ Ko jc zaključil svoj govor, so mu njegovi somišljeniki viharno ploska!:. Stepan Radič ic takoj zapustil zboroval* no dvorano ter se v avtomobilu odpeljal in* Spicirat kot prosvetni minister nekatere šo* Ic. Ogledal si je pred vsem šentjakobsko dekliško šolo, dalje šolo na Ledini in Vrtači. Po kosilu se jc odpeljal v Vebko Loko pri Novem mestu, kjer je imel približno sličen V. L Križanovska: govor kakor v Ljubljani- Shoda v VeMa ho* ki sc je udeležilo okoli 300 oseb. Po shoda se je Radić v salonskem vozu odpeljal pre* ko Karlovca in Zagreba v Beograd- Oeprav jc shod popolnoma mirno pote* kel, je skupina klerikalcev pričela demon* strirati in žvižgati, ko se je Radić peljal iz* pred ^Narodnega dotnav. po Aleksandrovi cesti. To končanem zborovanju jc Stepan Ras dič izjavil zastopnikom Zveze slovenskega kmetskega ljudstva iz Maribora, da pride •sredi meseca decembra t. 1. v Maribor in da tem priredi večje politično zborovanje. Radićev shod v Veliki Loki Župnik za svobodno politično tidej-sivovanje in proti verski stranki* — Novo mesto. 23. nov. (izv.J Prosvetni minister SL Radić je včeraj popoldne z avtomobilom prispel v večjem spremstvu v Veliko Loko, kamor je bil sklican shod ZSIOL Shod je trajal nad 1 uro. Udeležilo se za ie nad 300 kmetov. Shod je bil mi-rcn. Oivoril ga ic g. Bukovec iz Ljubljane. Stepan Radić je govori! pol ure. Njegov govor ie blJ v bistvu enak onenm v Ljubljani. Naglasa! je: Kmečki program mora biti temcU sa-še politike Slovenci so na jkul turne lil Kakršen sem btf v zaporu, takšen sem sedaj. V Jugoslaviji imamo preveč orcžniStva. Nesposobne uradnike je treba odsloviti, ostale plačati. Pet hrvatskih ministrov zastopa tudi Slovence, dokler nimajo ti svojega ministra. Vsi ministri morajo biti kmečkega pokolenja in duha. kakor ie naš kralj. Slovenija je nedeljiva. Za tem je govori! narodni posL Ivan Pucelj približno en četrt are. Zagovarjal je rvezo s Hrvati. Hrvatje nam morejo pomagati, ker so številnejši, zlasti pri ureditvi naših carinskih in davčnih vprašanj. Za njim ie govoril podpredsednik Hrvatske seljaške stranke dr. Josip Maček. Župnik Oblak \z St. Lovrenca je nato pojasnil razmerje cerkve do politike, odnosno slovenske duhovščine do politike. V verskih zadevah je cerkev odločujoča, v političnem ozira pa ie vsakemu katoličana dana prosta volja in svoboda. Cerkev ne zahteva versko stranke. Slovenska duhovščina bo delovala vedno za dobrobit naroda, kakor doslej. Govor župnika Oblaka Je živahno odobraval Stepan Radič sam. Spor za zauod so. Joronima Jugoslovenski episkopat naglasa, da je zavod cerkvena last. — Konferenca škofov v Beogradu« — PosL dr. Smodlaka. naše države. (Ali ni to impertinentrja trditev? Uredn.) Ker se v Beogradu vodi ostra kampanja radi zavoda sv. Jeronima, se sestanejo zato škofje v Beogradu, da se sporazumejo o tej stvari s pristojnimi ministrstvi.* — Beograd, 23. novembra. (Jzv.) Ni. Vel. kralj Aleksander je sprejel včeraj v daljši avdijenci našega poslanika pri Vatikanu dr. Josipa Sraodlako, ki je poročal o sporu radi zavoda sv. Jeronima. Nekateri cerkveni krogi nadaljujejo za kulisami najhujšo borbo proti poslaniku dr. Smodlaki, da bi ga odstranili z njegovega važnega službenega mesta. V kolibo se fini to posreči, še ni mogoče presoditi. Poslanik dr. Smodla-ka uživa pri vladi popolno zaupanje. — Beograd. 23. novembra. (Izv.) Po poročilih iz Zagreba je v soboto pro_ svetni minister Stepan Radić posetil zagrebškega nadškofa dr. Ant Bauerja. Razgovor med obema je trajal prilično pol ure. O tem sestanku Stepan Radić ni dal novinarjem nikakega pojasnila ter je bil zelo rezerviran. V Beogradu sc danes vrši konferenca j u gosi o venske ga episkopata. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je danes zjutraj prispel v Beograd. Glede zavoda sv. Jeronima v Rimu naglasa jugoslovenski episkopat svoje načelno stališče: < Zavod sv. Jeronima je čisto cerkvena las L Nikjer ni nikakih dokumentov, ki bi naogl! dokazati, da ie to last Popolno zatišje o Beogradu Vtis Radićevega govora v Beogradu* — Prihod poslanika Balug-džića v Beograd. — Zunanji minister obolel. — Radić uvede revizijo šolskih zakonov. Beograd, 35. novembra. (Izv.) V Beogradu ni bilo včeraj niti danes dopoldne nikakih važnejših dogodkov. Situacija Je v bistvu nclzore ranjena. L/i^tl objavljajo 125 crpna poročila o Radičovem zboru v Ljubljani in Veliki "Loki. Nekateri listi javljajo, da je bila Jladičeva pot v dolenjsko metro. poTo triumf- Politični in diplomatičnl krogi se najbolj interesirajo za oru odstavek Ra-dičevesa govora, ki govori o zunanji politiki in fašistvski Italiji. Različni komentarji se čujejo glede zaključne Kadičeve izjave, da bo Društvo narodov obnovilo celokupno Slovenijo. Vprašujejo sc, kako si to predstavlja in zamišlja aktivni minister? Ali ni nio^oče miuJstej- Rfidie" rabil to izjavo bolj v politično strankarske špekulacije? Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič je ozdravel ter se je včeraj posvetoval z ministrskim predsednikom o d ©lovnom programu narodne &kupsčin^ Ministrski predsednik Nikola P a s I c je opoldne poeetU anglefeSega poslanika ter mu v imenu vlad Izrazil sožalje k emrti angleške kraljice Aleksandre. V Beograd ie priefpel naš poslanik v Berlinu živojin B a I u d ž i Ć. Včeraj je nad dve url konferiral s predsednikom radikalnega kluba Ljubo živkovićem. Tem konferencam pripisujejo važen političen pomen. Zunanji minister dr. N i n č 16 jo obolel. Zdravniki so mu prepovedali, zapustiti posteljo. Prosvetni minister Btepan Radić je razveljavi] vsa pooblastila višjih uradnikov prosvetnega ministrstva, tudi ona, dana od prejšnjega ministra Velje Vukičeviča. Radie uvede revizijo vseh od Svetozara Pri bičevića izdelanih načrtih šolskih zakonov. Demisija Painleuejeuega bnnineto P sin ie ve odstopil, ker je zbornica odklonila člen 5. finančnega zakona« — Vlada narodne edinosti na vidiku. — Pariz, 23. novembra. (Izv.) Poslan* ska zbornica ie na včerajšni popoldanski se;i odklonila z 278 glasov! proti 275 glasovom člen 5. vladine predloge k finančnemu zakonu. Z ozirom na to Je kabinet Paluleve takoj* odstopil. Predsednik republike je vzel odstop vlade na znanje. — Pariz, 23. novembra. (Izv*.) Za včerajšnjo sejo poslanske zbornice ie bilo napeto zanimanje. Zbornica ie dopoldne nadaljevala razpravo o fin. zakonih. K členu 5. je bil sprejet dodatek. Vlada je dosegla minimalno večino. Jasno je bilo takoj, da jc položaj vlade postal zelo kritičen. Dopoldanska seja se je nadaljevala popoldne. Pri glasovanju o čienu 5. je vlada doživela poraz, ker je ostala v manjšini. Na dopoldanski seii so se vzdržali glasovanja ko- munisti in tako omogočili vladi večino. Na popoldanski seji so komunisti tudi glasovali proti člena 5. fin. zakona, ki se nanaša na izplačilo kratkoročnih državnih bonov. — Pariz. 23. novetrbra. (K.) Predsednik Doumergue ie demi'*#- min. predsednika Painleveja vzel na znanje; Na predlog zborničnega predsednika Herriota se ie zbornica po glasovanju o členu 5. fin. zakona odgodila do 24. t. m. — Pariz, 23. novembra- CM) Predsednik Doirmer^ne se je dalj časa posvetoval s predsednikom senata in predsednikom zbornice Herriotora. V parlamentarnih krogih so rrmen'a, da je mogoče, da bo vlada zaprosila parlament, da glasuje 24. t. m. o zakonu, s katerim se Francoska Narodna banka pooblašča, da dovoli državi predu- jem, najbrže v znesku 6 milijard, da more državni zaklad izpolniti s\'oie obveznost!. Vsi pos!ancl žele, da se finar.inl problemi rešijo. Verjetno ie, da pride oo vlade narodne edinosti. Važne spremembe v železniški upravi — Beograd. 23. novembra. (Irv.) V ministrstva saobračaia so se izvršile važne spremembe, ki vzbujajo v vsuh krogih, zlasti med železničarji veliko pozornost in celo senzacijo. Vpokoieo Je generalni direktor državnih železnic Mihajlo IHč. Za generalnega direktorja ie Imenovan dosedanji pomočnik generalnega direktorja Mada Babović, Za pomočnika generalnega direktorja pa ie imenovan bivši direktor zagrebške direkcij© Franiie. V pokojen le tudi Bora Popovic, direktor beogradske direkcije državnih železnic- Na njegovo mesto Je Imenovan B. G uiičič. Velik Pribicevićev shod v Vukovaru — Beograd. 23. novembra. (Izv.) Iz Vukovara prlobčujejo danes listi poročila o shodu, ki ga je priredila tamošnja krajna organizacija SDS in na katerem ie govoril Svetozar Pribicevič. Vsa poročila soglašajo v tem, da ie shod prav dobro uspel, kajti Vukovar je bil doslej don:ena radićevcev, radikalov in tudi Nemcev. Poročila navajajo, da se je shoda udeležilo nad 6.000 se-Ijakov tudi iz oddaljenejših krajev. Shod ie traja! dve uri ter je Svetozar Pribicevič v enouraem govoru predvsem očrta 1 temeljne ideje, ki jih zagovarja in brajii samostojna demokratska stranka nanašajoč, da se ?e za ideje narodnega in državnega edin st v a borila nekdanja hrvatsko-srbska koalicija tu da se sedanji ideji državnega in narodnega edinstva kianjaio tudi njeni nasprotniki, kot je bil Stepan Radić. V nadaljnjem svojem govoru ie Svet07^r Pribicevič kritiziraj vlado in njeno delovanje. Dotaknil se Je agrarnega vprašanja in omenil, da je vlada proti dobrovoljcem. Stepan Radić, ki ie zahteval svoječa?no, da se proglasijo tri hrvatske velike županije za so-mostojno republiko, ie sedaj postal minister naše velike države. Združili tto se sedaj Velesrbi In Velehrvati. Za njim ie govoril Večeslav \VIIder. ki ie podčrtavai dejstvo, da se je ravno samostojnim demokratom, osobito pok. ministru Draškoviču posrečilo zajeziti va! komunizma in radič iv-stva- ITALIJANSKO JUGOSLOVENSKI ŽELEZNIŠKI TARIFI. — Beograd, novembra. (Izv.> Iz Rima sta prispela v Beograd dva delegata Italijanskega prometnega ministrstva, ki imata nalogo, da podpišeta pogrodbo glede italijansko-jusoslovcnskih železniških tarl-fov. Pogajanja o teh tarifDh so bila najpreje v Rimu In pozneje v Benetkah ter se bodo sedaj zaključila v Beogradu. Naša delegata načelnika Luki ć in Cugmus sta že prispela iz Benetk. Pogajanja bodo trajala še en mesec. Sporazum o železniških tarifih je velike važnosti za napredek naše trgovine in industrije. Politične vesti — Pred mednarodnim dogovorom glede podniornikov? Katastrofa angleškega podniormka »M. l.c, četrtega te vrste, ki ga je izgubOa angleška mornarica v povojnem času, je izzvala v angleškem tisku živahno polemiko, ki stremi po odpravi podmorskega orožja potom mednarodnega dogovora. Velesile bi si z odpravo podmor-nikov zaslgtrraJe svoje sedanjo nadmoč s posestjo močnega brodovja starejše zgradbe. Izkušnje zadnje vojne ne dopuščajo n'kake zaključne sodbe o možnosti vpora-be podmornikov ali o možnosti popolnoma učinkovite obrambe proti temu orožju. Vendar pa kažejo, da si manjša država z razmeroma malimi stroški lahko nabavi 5 podmornJkom orožje, katero pomembnost velikih bojnih brodov znatno omejuje in onemogoča izvajanje neomejenega gospodstva na morju. Newyorški »Wocifl« pravi k termi vprašanja, da je podmornik vojuo orožje tako, kakor letalo, strupeni plin, strojna puška ali drcadnought; humanega vojnega orožja pa sploh ni. Razumljivo je, da se evropske kontinentalne dežele ne udajo, da bi svojo usodo na morju kar tako izročile neomejeni razsodbi angleške vlade. Kar svet potreb njo, le to, da se vsfc mM! ksneemtrtrajo na probleai varnost! na morja z Istim duhom, kl Je omosroCfl asptb v Locarnu. Samo po tem se bo dala naloga oboroževalne konference v VVashhigtona v resnici izvest do konca. ZANIMIVE STOPNICE. Berlinska rvr^ Hermann Tiez jc napravila med pritličjem in prvim nadstropjem stopnice, ki se tak* lja,o po navpični platformi. Po tem stopni* cah lahko pride iz pritličja v pn-*o nadstrop* je v trni uri 8000 oseb. Smrtna obedba v Splitu Pred poroto v Splitu se je vršila te dni razprava proti vdovi Anki Vučtnovič, stari 42 let, ki je umorila svojega 1'ubimca, 30-lotnesa iina;:č:;eg3 podprcglednfka Ivana Pncarja. O slučaju varnem je »Slov. Narod« nedavno že obširno poročal. Pucar je imel že več let razmerje z vdovo, ki je bila kuharica v Metkoviću. Dogodilo pa se je. da se ic zaljubil v mladenko Stano Nanković iz Metkovića In se zaročil 2 njo. V kratkem bi sc imela poro-ciiL Dasi ie vdova vedela, da se je Pucar zaročil, ni prekinila razmerja z ujirr. Sestajala sc ie dnevno ž njim. Navidez je bfla vesela, njeno srce pa sc ie trgalo ob mlsb", da ga izgubi. Vedela je, da čim poide z ono drugo pred oltar, je za nio izgubljen. V njej se je rodila misel o zločino. R3je ga ubije, nego, da jc last druge... Dne -t septembra se je vdova s svojim ljubimcem sestala na Prcdolcu. Bila je lepa jesenska noč. katero sta vdova in Pucar" prebila r;a planem. Proti jutru ie Pucar vslcd utrujetjosti zaspal. Na ta treuotek \t čakala vdova. Medtem ko jc cn mimo spal. jc potegnila skrit nož in mu ga porinila v trebuh in v srce. Pucar ie bil takoj mrtev. Da odvrne vsak sum od sebe, je vdova se pred sestankom ponaredila pismo svojega ljubimca, posnemajoč njegovo pisavo. V pismu je bilo navedeno, da »gre s sveta, ker ne more pozabiti vdove Anke.* To pismo mu ic dala v žep in nato truplo vlekla proti reki Neretvi, koteč je vreči v vodo. Vlekla truplo približno 30 m daleč, rato pa je je pustila pod neko smreko. Ker jI ni uspelo ljubimca zavleči v vodo, mu je snela jermen tn si zvezala nogi. Nato se jc lahko ranila z :iožem ter zakopala rož pod seboj. Drugi dan popoldne so jo našli vso v krvi. Pripovedovala ;e, da Jo *o je zabodel ljubimec ki ie nato misleč, da je mrtva, izvršil samomor. Zašla je v razna protislovja in končno je med jokom priznala svoj zločin: v Da. ubila sem ga! Ubila, ker sem ga ljubila! Hote!a sem si končati življenje, toda ni mi uspelo* — je izjavila. Pri razpravi je priznala svoj zločin, rekla pa ie, da ie dejanje storila v duševni zmedenosti. Sodna izvedenca dr. Ararnbašin in dr. Peričić sta iz'avila, da je bil Pucar umorjen in da ni izvršil samomora, vdova pa svojega dejanja nI storila v afektu, temveč popolnoma premišljeno ia pri polni zavesti. Porotniki so potrdili vprašanje krivde z 11:1 glasu b) ie bila vdova obsojena ca smrt na vešala. Sodbo je sprejela mirno, zagovornik pa je vložil priziv. 108 0 kraljestvo nesmrtnih Roman. — To je tok potoožnosti, čisto izžarevanje duše, ki daje svojemu stremljenju k Bogu konkretno oblikD. Pomen teza ognjišča svetlobe m toplote, teca izžarevanja čistili in gorečiu src kot protiutež mraku in grcliu boš razumel takrat, ko se prepričaš, kako vpliva to na trpeča bitja, na duševno in telesno bolne, — jc zašepetala Nara v odgovor. Z vedr>D večjim zanimanjem je začel razburjeni Supramati opazovati nevidne duhove, ki jih je bilo v cerkvi neprimerno več kakor živili ljudi. Prozorna bitja v snežnobclih haljab, s strogimi in mirnimi obrazi, so bila v večini. Njih svetle trume so se zbirale osobito okrog oltarja in zde'o se je, da se udeležujejo službe božje. Mnogo pa Je bilo tudi izmučenib, trpečih duhov s potenuielirni astralnimi telesi in sledovi gorja na obrazih. Tudi ti so milili ter se skušali po svojih močeh približati ofcijišču svetlobe. Tisti hip je stopil v cerkev šc nekdo in se ustavil blizu klopi, v kateri sta sedela Supramati In Nara. Bil je sob in bled mož srednjih lei Globoke ~nbe so «vu »rezzodai razorale čelo. obrazu so se rou poznali sledovi težkih muk. Mračne oči so zrle nemo pred se, stopal je počasi in težko. Komaj je prišel ck> temne votline blizu oltarja, kjer je pokleknil in povesil glavo. — Opazuj tega moža in glej, kaj se sodi okrog njega, je zašepetala Nara in stisnila možu roko. — Vidiš črn dim, skozi katerega švigajo iskre? Ali slišiš sikanje in stokanje, ki moti tišino in melodične tresljaje tega svetega kraja? — Vidim ostudne sence, ki so se ga oklenile in ga hočejo menda spraviti odtod. Z druge strani se je pa nagnila k ajetmi bela, svetla postava itt ga zadržuje. Toda povej mi. kaj naj to pomeni. — To je nesrečnež, ki je v življenju mnogo pretrpel. Izgubil je rodbino, premoženje in zdravje. Teb udarcev in zasluženih preizkušenj ni prenesel z vero in vdanostjo v božjo voljo. Sam je bil kriv, da ga ie usoda preganjala, in vendar ie zač^l preklinjati Boga. Tako so dobili oblast nad njin zli in nečisti duhovi, ki so ga mučili in spravili ot ves notranji mir tako. da je že nameraval izvršit samomor. Bela senca kraj njega je njegova žena ki jo je ljubit in izgubil. Tudi ona ga je ljubila. Vs; v skrbeh zaradi njegovega duševnega stanja ga it prisilila priti sem, da bi molila zanj. Supramati je radovedno opazoval čudno sku pino. ki se je zbrala v votlini Mož je Se vedno klečal. Bil je potrt in obupan. Bela senca je stala kraj jiiega ln molila. Od nic sc jc Siril ognjeni to* ter se spajal z ognjiščem svetlobe okrog spasiteljeve podobe. Kar se je oddelil od tega svetlega središča bleščeč oblak in zasijal nad nesrečnežem. Črne sence so se umaknile, v grešnikov© telo ie pa začela prodirati bleščeča para. Polagoma je nehal stokati m tarnati. Naenkrat jc vstal, iztegnil roke proti oltarju in zašepetal: — Gospod! Pomasaj mi! Odpusti mi! Iz njegove glave je švignil plamen, obeucm so mu pritekle solze po obrazu. Temni UuUovi so izginili. Ves razburjen je stopil Supramati iz cerkve. Da, Supramati — je dejala Nara in mu stisnila roko, — nobena molitev se ne izgubi, nobena ni zaman. Ni vere in ljubezni, ki bi ne obrodila sadu. Kakor blagodejno seme se giblje ta božanstvena iskra v prostranstvu ali pa je pripravljena v cerkvi, da ob prvi priliki obsije dušo trpečega in obupanega grešnika, ki ne more sam moliti. Ta nevidni balzam, ki ga pošiljajo v prostranstvo dru-Ti, prodre v dušo zakrknjenega grešnika, ki ga utrdi v veri in reši pogosto največje nesreče. Tudi mož, ki si ga videl, pojde iz cerkve pomirjen, poli veselja do življenja in borbe. O! Kaj bi bilo s človeštvom, če bi ne imeli takih ognjišč svetlobe! Mar 5e nisi sam prepričal, da ustvarjata pošten 1 * ln krepostno življenje edino harmonija in mir? Doma se je začel Supramati pritoZevati, da £3 bole oči in da se mu vrti v glavi. — Čas je že, da znova zagrnem tvojim očem nevidii svet, — je pripomnila Nara. Kdor hoče vse videti, sc mora za to dobro pripraviti in očistiti oči z astralno silo svojega očiščenega bitja, ne pa z dražilnim sredstvom, ki sem ti ga dala. Celo za tvoje nesmrtno telo so mogočni tresljaji nevidnega sveta premočni. Navadni organizem bi razpadel, če bi ga ne ščitila lastna zaslepljenost. Med posvečenjem oduševiš tvari no svojega organizma in boš lahko !>rez bolečin gledal, kaj se godi v prostranstvu. Nara mu je dala sekaj kapljic čudno tekočuc m Supramati »e takoj zaspaL Ko se je prebudil, je bil Čil in pomirjen, toda nevidni svet se je skril njegovim očem. Telesne oči niso ničesar več videle, dasi so mu bili strasni prizori še vadio živ^ v spominu. Neprestano je razmišljal o važnosti duhovnega življenja. Veselje do razuzdanega življenja ga jc polagoma minilo; naslade, bogastvo, občevanje z zapj Uivimi ženskami in druge r>">svetne stvari so iz gubile zanj vsako vrednost. Supramati je bote samozavestno stopiti v nevidni svet duhov in seir I Premagati je hotel vse nagone in razviti vse du ševne sposobnosti, da bi mogel nastopiti pot k ve i liki luči v svetovji* Stev. 268 •SLOVANSKI NAROD« dne 24. novembra iJ*2o. Stran 3 »Slovenec" in ljubljanske Geste O priliki ustanovitve zveze avtonomnih mest, otvoritve povečanega dela mestne •lektrarne in Izročitve prometu na novo urejene in asfaltirane Miklošičeve ceste Je gerentski »vet priredil večerjo, rta kateri se Je kajpada tudi govorilo. In sicer o iavrše. nih delih. Tej prireditvi Je posvetil »Slo vnec 19. t. m. nič manj nego šest čenčavib sotic in člankov. Prireditve v *Ljubljan-skem dvorcu so so udeležUt poleg, zastopnikov raznih uradov in prizadetih firm tudi preddelave: in monterji in »Slovenec« misli, da se mu godi krivica, ker ni bil povabljen tudi on. Bas zato, ker ni bil povabljen, mu je pa ta večer obležal v želodcu, da Javka in kriči. Treba bo grenke soh\ da preneha njegova bolest. Saj je poskušal že razne medicine. Ko se j« pričelo z deli na Miklošičevi cesti, je -»Slovenec« takoj pričel vpiti, da je to ■oopolnoma odveć, češ zidajte raje nove hiše, pa pustite ceste v miru. gerentski svet csveda ni čakal na »Slovaneeve« nasvete glede zidanja novih h is, marveč Jo vse pripra. vil, da se zida za Bežigradom nova mestna stanovanjska hiša, ki bo imela 16 stanoval; J In ki bo v kratkem pod s-treho. Gle^e cest. pa je ostal gerentski svet na stališča, da je treba storiti vse, kar je moino, da se ZJubljan. komunikacije uredijo. Dosegel je, da se je iz tlakarine (kaldrmine). ki se po bira na carinarnici, dobijo potrebni zneski sa tlakovanje cest, ki vodijo proti kolodvoru in carinskim skladiščem. Tlakarina se namreč za druge cesto ne sme uporabiti. Kakor vidimo, je imela, akcija gerntskegi sveta uspeh, ki se bo pokazal tudi še prihodnje leto, ko se prične s tlakovanjem se drugih komunikacij v bližini glavnega kolodvora. Da je ljubljanska občina prejela od centralne vlade pristojaiočo kaldimlno, je neutajljiv uspeh grentskega sveta, ki je našel nad vse krepko podporo v takrat, nem ministru dr. žerjavu, docim so se zanjo klerokomcinifiti z županom in komisarjem dr. Peiičem opetovano osebno pogaja :5 v Beogradu, a vedno brez uspeha, čeprav so štirje slovenski klerikalni ministri ščuval*« nase interese. Zajca videti nI delo, zajca Trstreliti in speči je uspeh! »Slovenec« trdi, da je zajca videl, kar mu moramo že verjeti, seveda z željo, da bi no ostal vedno samo pri gledanju, kot je njegova navada. Pa tudi, kadar gleda, se nam zdi. d;» bolj škili, kajti drugače bi mesto zajca ne ustrelil — kozla, Brlhten rSlovenec« očita arerentskemn 6vetu vrsto zanemarjenih cest v LJubljani, pa se Je tudi v tem slučaju ure z al. Pravi, da stoji pred glavnim kolodvorom voda, ki onemogoča dostop. Toda ta cesta ni v oskrbi mestne občine in bi vsaj to moral »Slovencev« komunalni »-politik« vedeti. Nadalje se pritožuje, da stoji na Dunajski cest« pred novo transformatorsko ^hišico jezero, pa zopet ne ve, da je to Tarska cesta, ki jo mestna občina ne vzdr-*nje. Nadalje pravi, da Je voznik Iv. Hri- bar iz skrjančeve vaai zloinil na vogalu Hilserjevc ulice in Gradišča oje, ko je ondf vozil moko. To bi se zgodilo tudi drugim voznikom, ki se nočejo ogibati takih pasaž. V tej ulici je sedaj polagula namreč poštna uprava nov telefon, kabelj. Ko bo postna uprava cestišče uredila, kot ga glasom pogodbe 2 mestno občino mora, bodo tudi take neprilike odstranjene. »Slovenec« nadalje napada gerentski svet radi tega, ker v Glinski ulici zajemajo ljudje blato v čevlje, ali pa jim veje trgajo obleko in bijejo po obrazu. Lahko bi njegov komunalist ve del, da je to privatna pot, kjer ne more mestna občina ničesar ukreniti. Saj se je o tem razpravljalo v občinskem svetu, ko so imeli klerikalci odločujočo bsedo v njem, pa niso ničesar skuhali. »Slovenčeve« čenče so torej lopnile njega samega po zobeh. Savnostna otvoritev nove bolnice v Trbovljah Včerai se ie vršila v Trbovlah slavnostna otvoritev nove bolnice Brutovske skladate. Že ob 9. dopoldne je bil obširen prostor med Sokolskim domom in Pustovo "nišo nabito poln. Po 9. uri so pričali prihajati Še povabljeni zastopniki raznih obla-' sti iz Ljubljane in prav tako iz Laškega. Tako je zastopal dr. Ma'er, sanitetni referent pri velikem županstvn, velikega župana dr. Bakiču, rudarsko glavarstvo v Ljubljani inž. Vinko Srisar. inšpektorat ministrstva narodnega zdravja dr. KatlčlČ, gradbeno ravnateljstvo in2. A. Klinar, ljubljanski UOZD šef zdravnik dr. Demeter Bici\vers-Trsteniški, sreskb glavarstvo v Laškem vladni svetnik Ludvik Pinkava, trboveljsko občino georeot VoduSek itd. itd. Pred glavnim vhodom v novo bolnico, ki je najmodernejša zgradba v vseh rudarskih revirjih v Jugoslaviji, je stal špallr uniformi ranih rudarjev, pred tem pa rudniška godba, ki je pri prihodu gostov svirala poedine komade. Slavnostno mašo na prostem je bral bivši trbov. i upnik, sedaj kanonik g. CasI iz Maribora. Za tem 3e spregovoril o pomenu nove bolnice, za njim rudarski glavar inž. Strgar in končno inspektor dr. KatičKL Nato je sledila blagoslovitev in obenem otvoritev. Prizor . lasti! —j Dve irterpeteciji- Pesi. $r. Besednjak je podal na prosvetnega ministra dve interpelaciji, ki se tičeta ftoiakffl razmer v Istri. Določbe o dodatnih urah so ne upošteva jo. Letos ni nobeno hrvatske čitanke in tako se mora pouk v dodatnih urah. kffSV »o sploh, skrčiti na usten pouk. Didaktično ravnateljstvo v Bujah je v očitnem nasprotju s šotskfioa zrJsonom naročilo poverjenikom ljudskih Sol v svojem okrožju, da ne smejo sprejemati prijav za dodatne ure. Poslanec želi od prosvetnega, ministra primernega odgovora. —j Semenski krompir iz Jugoslavije. Zadružna zveza v Gorici Je dobila dovoljenje za uvoz semenskega krompirju iz Jugo. slavlje. Vrše se podajanja z dobavitelji. Zveza naroči semeaskf krompir morda tudi iz Holandsko. —j Klobase pred sodiščem. Poročal? smo o klobasah, v kalifih bi bilo pomešano baje mačje meso. Stvar se je obrnila drugače in ovadena sta bila msar Guasrnin in trgovec Cigoj, in sicer prvi, da je izde. loval zdravju škodljive klobase, drugi pa jih je prodajal. Pri razpravi sta se branila oba proti obtožbi, ali prošla Sen a je bila razsodba,, po kateri Je mesar Guagnin obaojcn na 3 mesece zapora, 800 lir globe in 2 mesece ne sme izvrševati svojega poklica, Cigoj pa na 20 dni aapora in liOdnevno prepoved izvrševanje svoje trgovine, —j Splošno slov. žensko društvo v Gorici se pripravlja že sedaj za božićnico, da bi bila toliko lepša in uspešnejša. Na nabiralne pole ve pričakovati povoljne odziva. —j Na Opčinah pri Trstu :ii v Soli za-kenito dovoljenih slovenskih dodatnih ur. Selski činitelji nočejo nič slišati o tem In na prošnje siarlšev se ne ozirajo nikjer. — Tako. kakor na Opčinah, te pa še marsikje drugje. Zhsti v Istri so dodatne ure skoro do cela odpravljene. Sport Prvensteve tekme v Ljubljani Jadran-Svoboda 3:0. Svoboda ni nastopila. SIovan-ASK Primorje 4:2 (2:1). Nepričakovana zmaga Slovana. V včerajšnji prvenstveni tekmi ie Slovanu uspelo rehabilitirati svoj zadnji poraz, ki ga je doživel po Jadranu. Taisti, Slovan, ki jc podlegel s 7:1 proti Jadranu, je odpravil Primorje s 4:2 i:i to z 10 igralci, zrnata Slovana ie bila popolnoma zaslužena Boril se je z nenavadno ambicl o in voljo do zmage. Sicer je igralo moštvo precej ostro, vendar se :c tudi nasprotnik posluževal btlh metod. Igra je precei trpela vsled zmrznjenega igrišča in ie bilo streljanje na goal zdo otežkočeno. V prvem polčasu je imelo Primorje već cd i^re. v drugem Slovan. Primorje «e imelo sicer v prvem haifiimu nebroj prilik, da izenači, ni pa zriaio tega izkoristita Očivichio je bilo. da ie podcenjevalo nasprotnika in je tudi na kavalir ski način zastreijalo prlso-jeno mu 11-nietrovko. To podcen;e\ anje se je potem kruto maščevalo. Slovan je napel vse sile, uspelo mu je, da je izenačil potem, ko |e Primorje vodilo že z 1 .0 fea kasneje zvišal na 2:t in 3:1 v aru^ern polčasu. Vsi napori Primorja, da izenači, so ostali brezuspešni, ker ie Slovan nudil žilav odpor in ie aasprorno v drage D polčasu osero pritiskal in ie imel vratar Enota braniti več težkih strelov. Sicer :e uspelo Ermanu H. znižati rezultat na 3:2, zato pa je Volkar zvišal na 4:2 iu s tem postavil končni rezultat. Igra, kot že rečeno, ni bila na posebnem nlveau.iu. Igralo se je oboJes;rynsko brez sistema. Primorje ie bilo sicer kom-blnacijsko boljše, Slovan pa je imel svoj plus v taktiki. Pri Primorju je ugaja:a edino desna stran napada. Ostali del >e ubija! čas s biperkombinacijo aH s svojo neodločnostjo. Krilska vrsta ni bila na običajni višmi, šibka tudi obramba. Edino Er-man je z usoehom branil svoje svetišče. Slovan je nekoliko pregrupira! svoje moštvo fin ta precnipaciia se je zelo obnesla. Najboljša je bila leva stran špunt-Kernc. ki ?e z vzornimi akcijami prišla pred goal Primorja. MarlBrv ie bH VoSetn* v krSskj vrsti, dober branSec MarcMoti, samo igra preostro. Škcfic je ubrani! vse, kar se je dslo. Scortali so- za Slovana: Spunt 2. Danes, v ponedeljek 23. t m. ob 20. Koncert Zikovega kvarteta izvajajo se komorni kvarteti skladateljev: Lhotka, Janaček, Reger. Vstopnice v Matični knjigarni. ^ Ken&C iu Voikar po 1. Za l^tmorje ie oba soala dosegel Erman. Primorje je zastrelja-lo 2 enajstmetrovki. Sodnik g. Vodišek je bil na mes:u Ilirija - Hermes 4:0 (2:u). Včeraj je Ilirija odigrala svojo zadnjo prveastvevo tekmo iu sicer s Hermesom. Zmagaia je po lepi, falr ijrrt s 4:0, polčas 2:0. i>ieer je dala prseel >ab!onsko Igro. V prvem polčasu je sicer pritisnila Herme«a popolnoma v defenstvOi ni pa jI uspe!., predrti] kordona Šiftarjev, k;er je in d tadi vratar svoj dober dan. V napadu Hlri-je. kjet |e Ural Gube centerhalfa, ni sle preveč pa -iaurei-. Seveda je bi! temu tudi kriv trd teren, likoma pa dobra obrambna igra Hcrrnesa. Tavčar ie uspehom dcbitlral ko: cer.tcrbaif, istotako se je izkazal Herman za boljšega bsUa nego backa VrbovoSc v obrambi je napravil vei po sTC< tndl Jesi!:, v napadu pa |c zadovoljil edino Klaričnik. Pri liiri.a je šc omsaitl koristno igro Kreča, dojim se Oman In Poduj« nista preveč razumela z Gabetom. Narav« nost izvrsten je bil Janez na krila. Igra je bila muogo zanimivejša od prve ter polna lepil? momentov. Prvi goal jc ioacgJa Ilirija po Podaja, ki fe krasno pU-eiral pod prečko. Gube pa ie z slavo p*»-gaal Idealno stretjan kot v mrežo. Polčas 2:0. V drugem polčasu je Kreč «vl§al na 3:0 po solobc?:u in Podaje na 4:0. Sodil je zadovoljivo g. Srroad. — Uridll pri Slovanu. Px>pu!arni eks rapidovec, sedaj Vienna, je prisropjl k Slo, v;.nu. DOMAČE NOGOMETNE TEKME — Zagreb. DFC (Praga) — HaSk 3:1 in 5:2 (4:1) drugi dan. — Beograd: Ti-phtzeT F K — Jngosls. rija 5:4 BSK _ Ttplitzer FK 6:1! INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME — Dunaj: Prvenstvene: Rapfd — Ha. kuoli 3:1, Aiiiatcure — Simmering 2:1 Sportklub — Slovan 1:0, WAC — Rudolfa, hurel 3:1 — Praga: Slavlja — Vrsovice 3:0. mm-T. m** ---rt NIBELUNGI II A E S I. del s Siegf ried. ifojuečji in najlepši nimski veleumotvor useh lam. II. del: Krimhildina osveta« Kolosalna režija prekaša tudi nagbuinejSo fan'azijo! V glavnih vlogah i Paul Richter, Margarete Schon, Hans A. Schlettow% (znani grof Boris iz velefilma „Vimenu cara"), Rudolf Klein-Roggo9 Hanna Ralph, Bernhard Gotzke in Se drugi samo najboljši in najlepši nemški igralci. Veličastni so in nepopisno krasni prisori koti Boj Siegfrieda z ogromnim zmajem, ki bruha živi ogenj, ter kopanje Siegf rieda v vroči zmajevi krvi — Usodepolno srečanj Siegf rieda in Abd — ^mmgp m ■■■■■■■■■ m. w s m ^* • " " j wm v *w m «■ ■ ■ mm mtm m W ■ lericha — Zaklad Nibelungov — Oka« Ml_m _ ■ _ * m M _ _ i^h_ _ ■___M m m m m menjenja Abdericha in čuvajev ogromnega zaklada Nibelungov — Impozantan prihod Siegfrieda v VVorms — Prehod kraljice Brunhilde čez „živi" most — Izredne so tudi scene s Slovo Siegfrieda od Krimhilde — Hagenova zahrblnost in Siegf riedova smrt ter Krimhildino maščevanje. Neizbrisen jo vtis, ki ga zapustijo v srce segajoče scene tega filma. Vsled velike dolžine filma so vrše predstave dnevno točno ob 3- &t 7. in 9. Program za „Nibelunge" i Velika fantazija „Siegfried" tiGčtterdammernng9" in „Ognjeni čar11 iz glasbene drame „Walkiire"f odlomki iz opere „Lohengrin", „Leteći Holander" in glasbena drama „Tristan in Izolda" — vse kompozicije Riokard Wagnerja. ^«snohnl »mtDiiU stoter m% pri vseh oredstmh. ELITNI KINO MRTiea Cene vkllnb velikim nabavnim stroškom navadne« vodilni kino v Liubljani —— Telefon 124. - stran 4. »SLOVCNS KI NAROD« dne 24 novembra 1925. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 23 novembra, 1925. — Velike proslave na dan narodne odbrane. Pozivamo vsa društva, korporacije in poedinice, ki so se prijavili zsl sodelovanje pri proslavi Narodne Odbrane v Beogradu dne 1. in 2. decembra t. I., da se do najkasneje 26. t m. prijavijo v poslovalnici Glavnega Poverjeništva Narodne Odbrane za Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo, Zagreb, Kačićeva ul. 8 od 18.—19. ure, kjer dobe Dobližja navodila in izkaznice za znižano vožnjo (50% popusta) v Beograd. Vsi oni. ki se še niso prijavili za sodelovanje pri gori navedeni proslavi, naj to store do 26. t. m. — Iz prosvetne službe. Premeščen je na .lastno prošnjo iz Ljubljane v Celje profesor realke Josip K a r d i n a r. — Javna praksa je dovoljena v naši državi inž. Dragotinu G u s t i a č i ć n iz Ljubljane, ki je bil, kakor znano, svo-ječašno eden izmed vodij komunističnega pokreta. Ko je bila obznana proti komunistom proglašena, je odšel, v Trst. Tu so ga izgnali, na kar se j s zopet vrnil v Ljubljano. — Iz našega državljanstvi so izstopili: Albert Bobner iz Kočevja. Ana G o 1 e ž iz Št. Vida pri Grobelncm in Anton Brodarić iz Crncmlia. — Nova pošiljatev kovanega dto-biža. Začetkom decembra prispe na Sušak francoski parnik, ki pripelje nekaj vagonov kovanega drobiža. V tem transportu je ostanek 2 dinarskih novci-čev ter večja množina novčičev po 1 Din in 50 para. Vrednost te pošiliatve znaša 40 milijonov dinarjev. — Hrvatski in slovenski odvetniki se pridružijo Jugoslovenski zvezi. V soboto se je vršila v Zagrebu konferenci hrvatskih in slovenskih odvetnikov, na kateri se je razpravljalo o važnih vprašanjih odvetniškega stanu. Med drugim je bil na dnevnem redu tudi predlog 40 članov Uruženja jugoslovenski odvetnikov, da bi se slovenski in hrvatski odvetniki pridružili Jugoslovenski zvezi. — Novi telefonski seznami. V režiji pošinega ministrstva izide v kratkem pet novih seznamov telefonskih naročnikov in sicer za beogradsko, skopljansko in cetinjsko direkcijo en seznam, za Zagreb, Ljubljano, Novi Sad, Sarajevo in Split (skupaj) pa po en seznam. — Inspektor za higienska in tehnična vprašanja. V kratkem bo podpisan v prosvetnem ministrstvu ukaz, s katerim se ustanovi nova inšpektorsko mesto. Novi im>pekior bo podrejen neposredno prosvetnemu ministru. Njegov delokrog bo obsegal vsa higijenska in tehnična vprašanja, ki so v zvezi s prosvetnim ministrstvom. Kot najresnejši kandidat za inšpektorsko nesto se imenuje inženjer g. Avgust Košiitić, bivši narodni poslanec in član predsedmštva HSS. G. Košutie je sorodnik prosvetnega ministra g. Stepana Radića. — Vojaška imenovanja v Sloveniji. Za komandanta dravske pešadijske brigade v Mariboru je imenovan generalštabni polkovnik g. Peter K o s i č, za komandanta 40. pp. generalštabni polkovnik g. Peter N e-d e 1 j k o v i ć, za načelnika štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani pa podpolkovnik g. Košta Adamovič. — Dar kral;Ici. Te dni prispe deputacija s:»"Hlevskega muslimanskega ženskega društva »Oviianja« v Beograd, da izroči kra'jiei dragoceno ročno delo. ■— Nova sodna palača na Sušaku. Na inicijativo in vsled posredovanja sušaškega giadonačelnika g. Juna Kučiča je beogradska v!ada pristala, da zgradi v njkraišem času na Sušaku veliko sodno palačo, v kateri bodo nastanjeni uradi okrajnega in okrožnega sodišča. SuŠaška občina je v to svrho stavila erarju potrebno zemljišče brezplačno na razpolago. — Praznovanje državnih praznikov v mariborski oblasti. Mariborski veliki župan je izdal vsem srezkim poglavarjem svojega področja in magistratom v Celju, Mariboru in Ptuju okrožnico, da gledajo na to, da obrtna in trgovska podjetja po deželi m mestih enako praznujejo državne praznike. Praznik ujedinjenja (1. december), rojsten dan Nj. V. kralja Aleksandra (17. decem* ber) in Vidov dan (28. junija). Navedene dneve mora počivati delo celi dan v trgov# fikih in obrtnih obratih. Izvzeta so industrij* ska, prometna, rudarska in njim podvbna podjetja. — Proslava 125-3ctn!ce Prešernovega rojstva. Iz Kranja nam pišejo: Gorenjska prestolica, kraj, kjer je Prešeren živel in umrl, se pripravlja, da dostojno proslavi 125-Ietnlco rojstva pesnika-prvaka. Dne 3. decembra ob 11. se poklonijo šolska mladina, zastopniki kulturnih društev, občine in drugi pesnikovi častilca manom pesnika na tukajšnjem pokopališču. Na grobu, ki ga redno oskrbuje kolo jugoslovenskih sester, bodo gorele luči v novih umetniških svetilnikih. K pekionitvi vabimo tudi zastopnike omladine in kulturnih društev iz Ljubljane. Dne 7. decembra zvečer priredi Kolo jugosl. sester Prešernovo akademijo v nevi gledališki dvorani Narodnega doma. Na tej sodelujejo iz posebne prijaznosti in Iz ljubezni do velikega pesnika: univ. prof. g. dr. Fran Kidrič, operna pevka ga. Pavla Lovsetova in tragedlnja ga. Marija Vera ter konservatorist gosp. Marjan Rus, na klavirju spremlja gdč. Vera Majdlčeva; nadalje nastopita pevski zbor in orkester domače Narodi e čitalnice. Isti dan se izdajo spominske razglednice. Obeta se prvovrsten umetniški večer, na katerega opozarjamo že sedaj Prešernove častilce. — Telefonska zveza t Beogradom i« skoraj nepreneho.na po dnevi pretrgana. Dvakrat smo se že obrnili brzojavno na ministra pošte dr. šuperlno, zaman. Včeraj so bili tu posebni poročevalci beogradskih listov, da poročajo o shodu ministra Radića. Hoteli so telefonsko refccfrati ?vt> jim redakcijam o shodu, pa niso mogli, ker je bila telefonska zveza, kakor običajno, tudi včeraj prekinjena, prav tako kakor danes in bo tudi tntri. — Konec sveta? V Berlinu se je pojavila vedeževalka, ki napoveduje konec sveta in sicer že prihodnje leto. V svojem pro-rokovanju, ki ga ie objavila inkognito, napoveduje za prihodnje leto nov vesoljni potop. Vsa človeška kultura bo uničena. Katastrofa pride od vzhoda. Njen pohod bodo spremljale razne nalezljive bolezni, glad, potresi in krvave državljanske vojne, ki se končajo jeseni 1. 1925 z vesoljnim potopom. Vseh pet delov sveta bo uničenih. — Ameriški profesor v Beograda. V Beograd je prispel g. Aleksander Kaun, profesor slavistike v San Franciscu. G. Kaun se sestane z vodilnimi političarji vladnih skupin in opozicije. V petek je posetil ministra prosvete g. St. Radića. — Iz zdravniških krogov nam pišejo: Vsakdanji živahen promet po cestah !n uli. c&h vsakega velik ga mesta je neizogiben; javne oblasti pa skušajo hrušč in truše kolikor mogoče ublažiti, kar je gotovo v interesu sosebno bolnega prebivalstva, lei y>■• trebuje v težkih urah svojega trpljenja miru. Nerazumljivo pa je, zakaj se pusti po nepotrebnem vznemirjati prebivalstvo Ljubljane, soecbno pa bolnike in duševne dela/, ce z neprestanim, skrajno neprijetnim in živce vznemirjajočim brUsganjeni prodajal cev premoga po ulicah. Ta grda razvada eg je utihotapila pri nas in zavzema vedno večje dimenzije, da smo zdravniki primorani apelirati na merodajne kroge, naj nare- fjijo tej razvadi enkrat za vselej konec. _ Premoga rji naj prodajajo svoj premo? ka-. kor drugi trgovci v svojih lokalih, stranko pa naj tam izvršujejo svoja naročila. Naročeni premog se naj dostavlja po dvakrat na dan ob določeni uri strankam, stranke pa naj pravočasno naznanijo svoja namočila, da bo prodajalec premoga skupno od hiše do hiše dostavljal premog. Pri vozu morata biti dve osebi, da ne bo konj brez nadzorstva. Brlizganje pa se naj policijsko prepove. Vse občinstvo bo gotovo ta ukrep pozdravljalo. _ Novi pravilnik za cgledevenje klavnih živali in mesa. Občinstvo, zla3ti mesarji. se opozarjajo na novi pravjjnik o ogledo vanju klavnih živali in jnesa, izdan od ministrstva za kmetijstvo in vode. Po tem pravilniku je dovoljeno pošiljati meso v notranjosti države iz enega kraja v dru gega samo, če je krito od pristojnega vinozdravnika s^ potrdilom, v katereem se potrjuje, da navedeno meso izvira od živali, ki so bile pred in po zakolu po predpisu Ogledane in za zdrave spoznane. Zaklana goveda Bmejo biti razsekana največ na štiri dele, manjše živali pa na dve polovici. Meso mora biti tudi po predpisih žigosano in v namembnem kraju zopet pregledano. Neži gesano ali proti zgorajšnjim predpisom opremljeno meso se zapleni in uniči odnosno proda na javni dražbi, če se ugotovi, da je zdravo. Z zdravstvenim potrdilom pristojnega uradnega veterinarja morajo biti odslej opremljene tudi vse pošiljke mesnih izdelkov, kakor klobase, salame, mesne konserve itd. — Beseda o šteden?u. Iz uradniških krogov nam pišejo: V listih je bilo te dni gevora o Stedcnju. Lepa stvar ie to, šte-dtnje namreč, manjka pa nam svetovalca, kako bi se ta stvar dala praktično uvesti, ker časi čudežev so minili. Ako imate na razpolago kakega modreca, na dan z njim, da nam razjasni, na kak način na> začnemo štediii, posebno mi nižji uradniki s plačami, s katerimi itak komaj životarimo. Recimo, da Ima nekdo mesečno pačo Din 1500.— do 2000.—, kar odgovarja prilično 140 do 180 zlatim predvojnim dinarjem aH kronam. — Pred vojno se je s tem zneskom dalo živeti in v hranilnici se je nabral v par letih precej lep kupček kron. Pa poskusita danes kaj prihraniti, posebno kjer je družina in otroci in mora mož plačevati še stanovanje, ki ie danes tako drago, kaker ni bilo nikdar. Pred vojno se je dobilo čedno stanovanje za 30 do 40 K mesečno. Poskusite danes dobiti večje stanovane za 300 do 400 dinarjev; jaz vsaj ca ne dobim. Saj navadna sobica stane najmanj 300 dinarjev mesečno, pa brez kakih ugodnosti Drez razsvetljave, kunave in postrežbe. Kie je hrana, obleka, obutev in kulturne potrebe, dalje davki, dohodnina itd„ prispevki za boln. blagajno, penzijski zavod itd. In pri vsem tem pravijo, uai štedimo. Za božjo voljo vendar* kako pa? Država nai štedi, '.ara ie slavni krivec ki razmetava davčni denar, seveda mi pa naj garamo, stradamo in nosimo zadnje solde lepo ponižno zopet na davkarijo . . . Državne uradnike penzfjo-r.irajo v najboljših letih in iim nakaz ijejo pokojnine. Samo en primer: Poznam uradnika, ki le bil upokojen po 15 službenih letih; prejema 1250 Din penzije mesečno, star je dobrih 40 let Gospoda, ali bi ne mogel mož 5e dalje opravljati svoj posel? Seveda, sedai prejema eden penzijo, drugi pa je na njegovo mesto nastavljen, ki prejema *udi 1500 Din mesečno, torej dvojna plača, ki bi je ne bilo treba. Takih slučajev je nebroj v državi, ni čuda potem, da gre proračun v nrilijarde, mi drugi, nedržavni čiuovniki, delavci hi delavni kmetski stan pa plačuj, pa magari, da moraš suknjo prodati in plačati, ako ne, pa rubežen, ker slovenska davkarija ne vpraša, ali imaš ali nimaš, temveč s silo vzame. Pa še nekaj! Taki-le penzijo-ntsti potem vsled nezaposlenja Iščejo privatne službe, seveda za primerno plačo, ki je nižja od zahtev privatnega uradnlštva, za par tisoč kron najmanj; seveda podjet* nfk potem raje vzame kakega, ki stavi manjše zahteve In odslovi onega z večjimi. Zato Imate danes celo armado brezposelnega trgovskega in industrijskega uradnlštva. Živeti s!ovensko orijentirani akademiki — akad. društva »Jadran«, »Triglav«. »Slovenski jug« in »Orjunax. Skrutinij je bil zaključen ckoli 19.30, izrd volitev pa jo ob 20. razgrlasil predsednik volilne komisije filozof Odon Planinšek. Rezultat je bil sledeč: Lista delovne omladine (»Jadran€, »Triglav«, »Slov. Jug«. »Orjuna« in del ne organiziranih) je. dobila 453, to je 52 odstotkov vseh voiilcev. Lista katoliških akademikov je dobila 250 glasov (28 odstotkov), neodvisna sindikalna lista (klub študentov marxi?tov, »Njiva«, blok levih in del neorganiziranih) pa 174 glasov (to je 20 odstotkov). Vsega skupaj je glasovalo 887 akademikov. Na podlagi izida volitev so bili mandati razdeljeni tako-le: predsednik Viktor Maček (»Jadran«). podpredsednik Ciril Golouh (»Triglavc), tajnik I. Fr'do Pogačnik (»Zarja*), tajnik II. Mate Pri-mus (»Jadran«), blagajnik Vinko Kuljiš (neorganiziran), arhivar Joža Likovič (»Da-nicac), odbornik Ljubo Jurkovič (»Slov. Jug«), revizorji: Ođon Planinšek (»Tri glav«), Fran Bizjak »Danica« in Dolf** Schauer (»Jadran«). — O pomenu teh volitev govorimo na drugem mestu. — Sobotne demonstracije proti Radiću so uprizorili, kakor znano, klerikalci. Pred kolodvorom je stalo več bogoslovcev, ki so imeli okrog sebe množico visokošolskih In srednješolskih dijakov. Prišli so očividno »sprejemat« Radića. Klerikalci so po spre. Jemu še demonstrirali po mestu in ao se po končanih demonstracijah odpravili v smeri proti »Ljudskemu domu«, kjer je. kakor znano, klerikalno taborišče. _ V soboto 21. t. m. se je poročil g. Luce Koritzky, bančni ravnatelj, z gdč. Ve ro Furlan. _ Novinarska koncertna akademija. Na praznik narodnega ujedinjenja dne 1. decembra priredi Jugoslovensko novinarsko udruženje v veliki dvorani »Uniona« svojo tradicijelno koncertno akademijo, pri kate ri sodelujejo naša najboljša pevska društva »Ljubljanski Zvon«, »Ljubljana«, Glas-bena Matica, »Slavec« ter Orkestralno dru-štvo Glasbene Matiee, 1 I buja s svojimi nastopi v naši javnosti splošno pozornost. Reputacija teh društev je najboljše Jamstvo, da bo novinarska koncertna akademija v vseh ozirlh prvovrstna prireditev. Koncertov v taOco velikem obsegu in s tako bogatim sporedom Ljubljana sploh ne pozna in zato je vsakoletna novinarska prireditev, ki je obenem proslava narodnega praznika, tem večjega pomena. Po koncertu bo družabni večer, na katerem sodeluje godba dravska divizije. Opozarjamo občinstvo na to zanimivo prireditev, ki bo goto. vo zadovoljila tako ljubitelje glasbe kakor tudi neprisiljene •zabave in razvedrila. — VpokoJItev. Profesor vernauka na mestni ženski realni gimnaziji v LJubljani g. Janko Mlakar je bil na svojo prošnjo stalno upokojen. Njegovo mesto je 2» razpisano. Nadelamo se, da dobi g. Mlakar vrednega, konciljantnega, taktnega in tolerantnega naslednika. — Podporno društvo slepih nam sporoča: Naše društvo praznuje tekoči mesec majhen jubilej. Te dal poteče namreč pet let, odkar smo si ml slepi ustnovili svoje podporno društvo. Čutimo se dolžne, da se vsem, ki so ee nas tekom petih let spomnili 6 kakim darom, kar najiekreneje za hvalimo in jih prosimo, da obdrže Se nadalje svojo naklonjenost napram slepim. — Odbor Medvode, 23. nov. Mirno vas Medvode je v soboto zvečer razburil grozen zločin, ki je bil izvršen nad mladi mdekletom v soboto popoldne. V soboto in nedeljo je bil ves dan predmet govoricam bestijalni umor hčerke posestnika Kopača iz VaŠ pri Medvodah. O zločinu samem smo tekom današnjega dne prejeli sledeče podrobnosti: V soboto zvečer okoli 20. se je iz Ljubljane pripeljala domov v Vaše starejša hčerka posestnika Kopača. Ker ni našla svoje 25!etne sestre Angelice doma, je vprašala očeta, kie da je. Oče, ki je star 66 let ter leži težko bolan doma, je na hčerkino vprašanje odvrnil, da je šla pač najbrž k sosedu in da naj vpraša tam za njo. Starejša hčerka je na to poizvedovala za svojo sestro in ker jo le ni našla, se je porodila v njej zla slutnja in to tembolj, ker je bila Ancreli-ca noseča. Preiskala je vsak kotiček v hiš?, nato pa skočila v hlev. Vrata živinskega hleva so bila priprta in so se le s težavo dala odpreti. Ko je starejša sestra vrata odrinila, je skozi odprtino nenadoma opazila, da moli ven proti vratom ženska roka. Prestrašena hčerka je skočila, kriknila na pomoč in nato pozvala sosede. Ko so prihiteli bližnji sosedje in z lučjo v roki stopili v hlev, se jim je nudil grozen prizor. Hčerka posestnika Kopača je ležala mrtva in vsa okrvavljena na tleh. Glavo je imela popolnoma razbito tako, da jo ni bilo spoznati. Poleg nje je ležal težak in okrvavljen kij, ki se običajno rabi za cepljenje drv. Nesrečno dekle je bilo seveda mrtvo. Dogodek se je bliskoma raznesel po Medvodah in okolici in še isto uro so bili obveščeni orožniki. Na kraj zločina je takoj prispela patrulja orožnikov, ki je vsakomur zabranila dostop v hišo in zavarovala prostor pred do-šleci. Zločin je bil takoj javljen v Ljubljano, od koder je odšla včeraj sodna komisija na kraj zločina. Sodna komisija je obstojala iz državnega pravdni1 i Lavrenčaka, preiskovalnega sodnika dr. Kravine, zdravnika dr. Čremošnika in še enega zdravnika tukajšnje bolnice ter kriminalnega uradnika g. Zajdelc Potem, ko je komisija ugotovila vse podrobnosti, je bila popoldne izvršena obdukcija trupla nesrečne An^elice Kopač. Obdukcija trupla je ugotovila, da je bila Kopačeva v 8. mesecu nosečnosti. Ugotovilo se je tudi, da je bilo dete ženskega spola in normalno razvito. Nesrečno dekle je dobilo s kijem več udarcev po glavi tako, da se niili btc-vilo niti ni moglo ugotoviti. Glava je bila naravnost strahovito razmesarjena. Preiskava je tudi ugotovila, da je moral biti umor izvršen med 18. in _ '. uro. Oblasti so takoj ukrenile vse potrebne korake, da izsledijo ubiialca dekleta. Z ozirom na pote': preiskave /a danes še ne moremo podati javnosti ni-kakih podrobnosti o zločincu, upati pa je, da bo misterijozen zločin razščiš.cn že prihodnje dni. Pokojna Angelica Kopač je stara komai 25 let. Bilo je pridno, v ostalem precej temperamentno dekle, lene in zastavne rasti ter simpatične zunanjo .. Tragična njena smrt ie vzbudila povsod globoko sočutje. — O nadaljnem poteku preiskave in o zločinu samem poroča« mo v prihodnjih številkah obširneje. _ Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub. Ijani. Vaje v tem tednu so: v ponedeljek ženski zbor, v torek in četrtek mešani zbor. vedno ob četrt na sedem. Dan za pevsko feolo se doioči pri torkovi vaji. Vsi in točno radi nastopa. — Odbor. 1969 n •— Razpisano mesto na teh. srednji šol! v L'ubljani. Na teh. srednji šoli v Ljubljani je razpisano mesto suplenta za strojegradnjo Službo je nastopiti 1. decembra t. I. Refl^ktanti naj se takoj javijo pri ravnateljstvi' h*hm srednje šole v Ljubljani. _ Zdravstveno stanja mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 15. do 21. novembra beleži to-le statistiko: Umrlo je 19 oseb, 11 moških in 8 žensk Smrtni vzroki: jet!ka na sopillh 3, drug oblike jetike 1, rak 1, bolezen na srcu 3. pljučnica 1, krčenje jeter, bolezni ob porodu 1. prirojena slabost 1, starost 1, smrt vsled nezgode 3, samomor 1, druge bolezni 2. Med tem časom se je rodilo 26 otrok, 12 dečkov in 14 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni 2, skrlatinka 2, davica 1. _ Mestni voz, z gnojnico napolnjen, je vozil v soboto 21. t. m. ob pol 9. zjutraj od spodnjega Rožnika no poti skozi gozd proti Tivolskemu gradu in spuSčal sledove svoje vsebine. Ker je voznik gotovo samovoljno ravnal In ni vozil po predpisani spodnji vozni cesti, naj se primerno pouci, da je nedopustno In nepotrebno onesnažiti pešpot s konjskimi odpadki in gnojnico. Naša šetališča morajo biti snažn*. — Stalno katehetsko službo s srednje. Šolsko kvalifikacijo raapisnj gerentski »vet 'mesta Ljubljane na mestni ženski realni gimnaziji od 1. Januarja 1926. Za oddajo službe so merodajne določbe lloejakega statuta. Obveznosti m pravice se ravnajo po predpisih za srednješolske ufiiteljstvo. Prošnje s potrebnimi dokazili, zdravniškim spričevalom in domovnico Je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata. — »ffera«. stavbena reg. zadrnga z o. z. v Ljubljani naznanja, da ima sedai svoj zadružni lokal v Dalmatinovi ulici Št. 1!, pritličje desno. Vse tozadevne informacfjc se dobe tam ob uradnih urah. 1963/n — Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko. Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastni ceno. dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najbolje kvalitete. Prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20. 212 n — Osrednja zadruga Brezalkoholni Produkcija v Ljubljani priredi večerne sestanke (predmet: brezalkoholna uporaba grozdja in sadja) prihodnji teden v sledečih krajih: v Dravogradu v torek In sredo dne 24. in 25„ v Pamečah v četrtek 26., v Sovenjgradcu v petek 27., v Starem trgu v soboto dne 28., v Smartnem pri Slovenj-gradcu v nesejo dne 29. t. m. — Kraj sestanka se sporoči vsakemu kraju posebej. — Tramvaj povozil dva goloba. V Prešernovi ulici je tramvaj včeraj povozil dva golobčka, ki nista pravočasno odletela 8 proge. Prvi golob je bU povožen do mrtve ga, dočim je voz drugemu samo malo pre-strigel peroti, nakar ga Je neki pasar.t od nesel v domačo nego. velike povrhnji. Defekt jc bil odnrar,''.m proti 10. uri, na kar jo luč zopet zasvetila. —c Hmelj. C52. poročilo.) llniolj. društvo za Slovenijo v Žalcu. Žakc, Č. S. R. 20. 11. 1925. Dnevni promil 40—30 hal., razpoloženje zelo čvrsto, cene nespremcaaj • ne — od 4600 do 4S50 č. K za oO kc. V« zaloga znaša še približno 12.000 stotov po i>0 kg. (7 !z Celja —m Repertoire Narodnega gledališča V Mariboru. Ponedeljek dne 23. novembra. Zaprto. Torek dne 24. novembra ob 20. url vPrababica«. Ab. C. Repriza. —m Vesela vdova v mariborskem gledališču. V najkrajšem času pride na oder ta Leharjeva opereta, ki jo imela največji uspeh med vsemi operetami, kar jih je kdaj bilo. Krasna sodba, zabavno dejanje ter prvovrstna cnrema in reiija bodo gotovo pri. pomogli, da bo tudi v Mariboru uspela kar najsijajnejše. —m Poskusen sasomor. V četrtek popoldne je neki vojak opazil, da skuša uckj moški zlesti preko ograje drž. mostu in se vreči v vodo. Vcvjak je neznanca v sad-njem hipu zagrabil za nogo in mu preprečil skok v vodo. Vzrok poskušenega umorno-ra neznanca ni znan. Iz Trbovelj —e Redni tedenski sestanek SDS za Celje okolico se bo vršil v četrtek, dne 26, novembra v gostilni Božič »Na škarpi« na Bregu. Somišljeniki so vabljeni, de se g. udeleže v obilnem številu. —c Soja delegatov organizacij SDS za •rez Celje ~- Vransko se jo vršila v nedeljo 22. t. m. v Celju. Zastopane so bile organizacije po svojih delegatih. Na seji se ;e poročalo o političnem položaju, delegati pa | so podali poročila o delovanju svojih organizacij. Pri slučajnostih se je raspravljalo i tudi o gospodarskih ln drugih zadevah, j —c Električna razsvetljava je v soboto zvečer nenadoma odrekla v Celju in okolici. Defekt Je nastal pri transformatorju r Gaber Ju, kar je gotovo le posledica aadnje ' —t Trboveljska občina se trudi na vst krJplje, da bi prejela Izplačilo nepcsredaii davkov po iin. deelsaciji v Ljubljani, toda njen trud je zastonj. F'nančna delegacija se izgovarja, da ima pregledati le nakazila in izvršiti izplačala, med tem ko ima porazdeliti neposredne davke na posamne avtonomne zastope davčni urad v Laškem. Le ta pa se ne zgane kljub temu, da so vsi zapadLi davki z vplačili kriti, ker poravnava TPD kot največji davkoplačev.i sproti svoje obveznosti Težko je najti besede, ki bi dovoljno ošibala tako postopanje. —t Bratovska skladnica v Trbovljah ie v imenu 12.000 zavarovanih delavcev in družinskih članov na svoji seji 16. t. m. naj« odločnejše protestrala proti odloku Zdravniške zbornice v Ljubljani in zahtevala, da se dr. Baumgartnu zopet prizna pravica izvrševanja zdravniške prakse do rešitve njegove prošnje za podelitev državlajr^ Resolucija je bila poslana notranjemu ministrstvu m pokropij ena z zakonskim: določbami. —t Volitve v trboveljski občini so že razpisane in se bodo vršile 23. marca prihodnjega leta. Volišč je vsega skupaj 9, voliti pa je 37 odbornikov in namestnikov. —t Novi gereutskl sosvet se bo sestal v ponedeljek 23. t. m. k svoji prvi seji. —t razširjen je mostu preko Trbov*. lisice na Kodi je v polnem teku. —t Novo občinsko tehtnico s pripadajočo škarpo so pričeli grad ti v Hrastn.ku. —t Pri prometu z obveznicami vojne škode je priporočati skrajno opreznost, ker so se pojavili falzifikati. —t Pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah se zahvaljuje vsem bratskim pevskim društvom, ki so sodelovala na jubilejnem koncertu ob prliki njegove 3e-letmce, ter vsem društvom, ki so poslala svoje deputacije ali pismene čestitke. PO S • Ukročeni osel. Potom elektrike ie rešil neki ameriški kmetovalec v Jowl star problem, kako spraviti do funkcijoniranja voz, v katerega sta vprežena konj in osel. Ako udariš konja z bičem, zdivja, ako tepeš osla ali mulo, smatra udarce za žalo ta je še bolj svojeglav in odporen. Omenjeni kmetovalec je napelid ob oslovi vpregi h kovinastimu plošecnia po ŽJCSh električni tok s svojega sedita na vozu. Pravi: kakor hitro spustim clekuie.ii tok, dobi osel toPko energije, kakršne nikdar ne kaže noben konj. Osel ima sicer malo zmotene, oči. dela pa bolj, kakor vsak konj. Stev. 268 #m.t vtNSKi NAROD* One 24 novembra 1925. Stran 5. Gospodarstvo Univ. prof. dr. Fr. Dler. Naša dohodninska lestvica (Konec) Usoda predloga Iz leta 1923. 5e znana. Ro-* mal je enostavno v kos fin. ministrstva, vzlic temu, da jc onega leta problem do-rrodnmske lestvice jel dobivati že resnejše lice. Iz tega sklepam, da bi se tudi morebitnim starejšim predlogom ne bilo godljo de si i bolje In se samo še vprašujem, kje so UČas bili vsi d-ugi poklicani činitelji in kako so delegarovo akcUo podpirali, da Je tako žalostno propadla. Pa naj bo žc stvar, kakršna hoče, toliko stoji, da bi bU g- delegat samolatno reformo na osnovi r.-re-volucijska prava • mogel izvesti k večjemu «* onem kratkem razdobju od prevrata (nov. 191?.) do konca februarja 1919. Da so nam tiste dni roiile ro glavi vse težje in neprletnejse skrbi nego davčne les niče, pa Je itak vsakomur v spominu, kdor je takrat ž javno upravo i.-nel kaj posla. Kdo je v Ustih zmedenih časih pri nas o usodi krone sploh kaj za-r.esTjrvuga vedel? &U1 smo večinoma optimisti, upali smo na skorajšnji znatni porast kurza. oziroma ua ugodno zamenjavo, če že ne al pari, pa vsaj v razmerju, ki ne bo Izpod onega, v katerem so Italijani zamenjali svoje krone. Vrhu vsega je, kakor že omenjeno, vred.iost našega denarja nevzdržno padala. Čim je prišlo do izve-stne stabilnosti, pa 5e itak nastopil tudi žc g. delegat s svojim predlogom in storil torej svojo dolžnost v polni meri na način. M je bil edino korekten. Spričo teh dejstev t^e mi vidi skrajno nepravično govoriti o »krivdi^ fin. delegacije in jo valiti na ramena posameznemu fukcijonarju. Će je ta bik) res kaj krivde vmes. jo bomo ie morali vzeti ne skupno grbo vsi, vse slovensko občinstvo, prav tako, kakor še pri marsikaterih drogib, neprimerno važnejših stvarc smo jih v oni dobi tudi prezrli ali zavozili. Ako pa se že za vsako ceno morajo ra.trl konkretni krivci, bi jih jaz Iskal vse drugod, nego iib teče g. ing. Šuklje. Krivca sta dva. Prvi je vsekakor fin. ministrstvo, pa ne morda za to, ker se protivi rešitvi po administrativnem potu in se torej obotavlja naši fin. delegaciji uporabo relacije ! : 1 enostavno zaukazai. Takega navodila po vsem, kar sem povedal, tudi fin. ministrstvo ne more In ne sme izdati, ako noće prekoračiti svojih kompetenc in ravnati PTctiustavno. Pač pa vidim krivdo v tem, da jc ministrstvo delegatov predlog iz leta 1933, ki je bil gotovo obrazložen iu podprt, kratkomalo zavrglo, da ga pri sestavi načrtov za fin. zakone ni najmanje upoštevalo niti ni, vsaj kolikor ie meni znano, o njem obvestilo narodnih poslancev. In drugi kUvele? Ce ga g. tog. šuklje noče imenovati, ga bom Pa iaz. Drugi krivec jc naš rarlamrji, ki se mu do danes ni posrečilo irvojevati potrebno izpremembo v besedilu zagona. Zakaj sc ni posrečilo, o tem razpravljati ni moja naloga- Imam pa vtis, da se stvar v finančnem odboru in v zbornici tli zasledovala s tisto pozornostjo ter od-loČBGStjO, ki jo, kakor vsi vidimo, dejansko zasluži. Ce bi se le polovica one vztrajnosti In gorečnosti, s katero se liaskakujc r.aša fin. delegacija, uporabila na pravem kraju in ob pravem času in bi se boj vodil s pravimi argumenti, ne pa z demagoški m i puhlicami, mislim, da uspeh ne bi mogel Izostati. Hic Rhodus. hic salta! Kaj nam za Boga koristi vse to prerekanje s fin. delegacijo, k* ne more sama v bistvu ničesar prenurediti. pač pa lahko mnogo pomaga* da pride stvar na pristojnem mestu v dober tir? Ali bi ne. bilo stokrat pametneje, da se vsi poklicani činitelj suoraz-u.Tiejo za skupen, koncentričen nastop? Saj vendar g. delegata Ravnika poznam kot razumnega In pravičnega moža, ki je gotovo pripravljen storiti vse, da se fin. ministrstvo že vendar prepriča o nevzdržnosti sedan;ega položaja m predlaga parlamentu rešitev, s katero bodo tudi davčni zavezanci mogli biti zadovoljni. To ie moje osebno mnenje. Upam, da ml rti treba še posebej zatrjevati, da nisem teh vrst objavil morda po kakem naročilu, ampak da pišem povsem bi svojega nagiba, ker mi je pač način, kako m to važno vprašanje obravnava, pričel že presedati to jo pri topovskem ognju 3a fin. delegacijo tudi na mojo, sicer docela neprizadeto osebo padlo aekaj granatnih drobcev. Če sera govoril v prilog g. delegatu Savniku, sem govoril edino in zgoh zato, ker pronČJvši objektivno vsa odločba dejstva nisem drugače mogel. P-Ica-Irtjera nadalje, da ne bo g, ing. ŠukLe ^ič-rro kot g. delegata tudi mene grajal, da srm se s svojim pojasnilom zakasnil. Imim ram-reč navado, da se pri svojih odgovorih, zlasti pismenih, ne držim kakor on pregovora: Bis, qui cito. ampak rajši pregovora. Festina lente, ki ima takisto svoje dobre strani. Naposled še izjavljam, da i* to moja zadnja beseda v stvari in da se ne nameravam spuSč3ti z nikomur v .lobcne nadaljnje polemike. —g Stanje Narodne banke dne 15. no. vembra C v oklepaju razlika v primeri e stanjem dne 8. novmbra). Aktiva: kovinska podlaga 4S6.6 (—f*.0). posojila 1,245.6 (7,4). račun za odkup kronskih novSanJc 1,186.8, račn začasne razmoujave 368,3, državni dol-gori 2,956.3, vrodnos* ^ržavnlb domen ja stavljenih ta izdajanje novčanic 2,138,3. saldo raznih računov 985,3 (—560), skupaj 9,3771. Pasiva: od glavnice iaplacano 28.0. rezervni fond 6,4, novčanice v oktobru 6,072,9 (—64, o), državni račun začasne razmenjave 368,3, državne terjatve po raznih računih 84,6 (.f. 31.3). razne obveznosti 603,6 (—27,7), državno terjatve za lastav-Ijono domene 2J.38.3, ažtfo za kupovanje Blata za glavnico ln fonde 74,7 — skupaj —% Romunska naredna banka je svi-§ala kapital od 12 na 100 milijonov letfev potom emisije 176.000 delnic po 500 lejev nominalno. 36.000 delnic dobe posedanji delničarji, in sicer 8 nove za vsaki 2 start. —g Sezonski krediti Narodne banke. Narodna banka je sklenila podaljšati zapadle kredite izvozničarjem za nadljne tri mesece. Oni izvozničarjf, ki reflektirajo na podaljšanje, naj vlože pri Narodni banki prošnjo. — Velesejem v Parizu. Predsedstvo pa* riškega velesejma, ki se vrii vsako leto me* sc t naja v Parizu, se je obrnilo na naše poslaništvo v Parizu s prošnjo, da pozove naše trgovske in industrijske kroge, da sc v čim večjem številu udeležijo vesclejma, ki sc bo vršil drugo leto maja meseca in na katerem bodo sodelovala tudi mnoga ino* zemska, zlasti industrijska podjetja. Mini* strsrvo inostranih del prosi Zbornico za tr* govino, obrt in industrijo, da o gornji pri* reditvi obvesti vse interesente, obenem pa opozarja, da se morajo tvrdne, ki hočejo na sejmu razstaviti svoje izdelke, čimprej pri* javiti. — ///. Južno^ameriški kongres železnic. Na II. južno* ameriškem kongresu železnic, ki sc je vršil septembra meseca leta 192-i v Rio de Janeiro, sc jc določil sedež IH. kongresa v Sautiago de Chile* Po pravilniku se morajo vršiti kongresi vsako peto leto, da sc vnaprej zbere materijal, znanstveno proučavanja in vse, kar je za kongres po* trebno. S tem v zvezi je sklenila republika Chile prirediti splošno železniško razstavo, na kateri bi se naj pokazalo razvoj in na* predek železnic v državi in inozemstvu. Ministrstvo gradjevinc, trgovine in saobra* čaja v Chile je izdalo topogledno sledeča navodila: 1. v drugi polovici septembra 1927 sc vrši v Santiago de Chile III. južno ameri* ski kongres železnic. 2. Sklenilo se jc da se istočasno priredi v tem mestu splošna železniška razstava- 3. CbUska narodna komisija južnoameriškega kongresa želez« nic bo izvršila v Sanriago vse priprave za kongres. 4. Razstavo bo organiziral poseben odbor, v katerem bodo zastopani strokov« njaki in prizadeta oblastva. Kongres se bo otvoril 15. septembra, razstava pa 17. sep* tembra 1927. — Rum unija in ruski lesni izvoz. V mm unskih gospodarskih krosih povzroča naraščanje lesnega izvoza iz Rusije veliko vznemirjenje. Rirmunsko časopisje opozarja na to, da dosedanja tržišča za rum unski les. Egipt Malo Azijo in Perzijo že obvladuje Rusija. Zato se poziva vlada, naj podvzame trgo-vihskopolitične mere proti ruski konkurenci-Trgovska in obrtniška zbornica v Galacu na merava predlagati vladi popolno odpravo izvoznih pristojbin za les ir. sploh za kmetijske pridelke, — Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. novembra t 1. ponudbo 1 verige (16 m dolge), za dobavo 500 m nosilnih oprti; do 2. novembra t. L ponudbe za dobavo žebljev in tirefonov; do 4- de*rmbra t 1. za dobavo bakrenih cevi. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odeljenje te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; Dne 21. decembra t. 1, pri dirkciji državnih že* leznic v Ljubljani glede dobave raznega 5e* lezniškega materijala za gornji ustroj; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave ca. 15,000.000 vijakov, glede dobave železa za avtovareuje ter glede dobave desk. Frcdmetni oglasi z natančnejšimi po« datki so v pisarni zbornice za trgovine, obrt ht industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Prodaja s fare vojaške opreme. Dne 15. decembra t. 1. se vrši pri Upravi Odelka 2. Zavoda za Izradu Vojne Odečc v Slavon* skem Brodu licitacija glede prodaje stare vojaške opreme. Predmetni oglas je z na* tanenejširoi podatki v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in* teresentom na vpogled. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. novembra t. 1. 5000 kg bazičnega martinovega plovnega je* kle ter dobavo raznega mehkega lesa, do 2. decembra t. L ponudbe za dobavo žične vrvi ter za dobavo 3240 kg drogov iz mede* ni ne. Predmetni poboji so na vpogled pri ekonomskem odclcnju tc direkcije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; Dne 15. decembra t, L pri direkciji državnih že* leznic v Sarajevu glede dobave 5000 kg bombaža za ležišča in 500 kg lanenih krp za politiranje. — Dne 16. decembra t. L pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega železnega materijala (žeblji za tračnice, spojni vijaki in Grover*kolute). — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ntereseptom na vpo* gled. = Dobave. Direkcija državnih železnic v LJubljani sprejema do 24- t m. ponudbe za dobavo cevnih ščetk, za dobavo sestavnih delov za heMoforke, za dobavo 250 Kg trtne vrvice ter za dobavo 600 kg mangan-kita. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 12. decembra pri direkciji pomorskega prometa v Splftu glede dobave 400 sodov petroleja; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnega materijala; 14. decembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave mašilnih plošč 15» decembra pa glede dobave okrog 700.000 komadov podložnic In procepkov; 17. decembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 20.000 kg bombaža za čiščenje lokomotiv, 18l decembra pa glede dobave vodovodnega materijala, porcelanastih delov za stranišča in zaščitnih košar za Pintech. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljublani m vpogled- — Direkcija Državnih fcicznu. -Ljubljani obvešča Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se licitacija glede dobave 37.450 komadov zavornjakov ne bo vršila ker se bo ista radi Izpremembe množin posameznih vrst odliktov nt novo razpisal* To in ono Zimski prebivalci gora Ko pokrije snežena odeja vrhove naših planin, se nam dozdeva, da ie v tem trenotku tudi vse zaspalo in da v gorah ni več življenja- Zdi se nam nemogoče, da bi v tem večnem snegu, v tej dolgotrajni zimi ostalo kaj živega, kaj V vsem prebivalcem gora je dana vendar prilika, da si poiščejo ugodnejša mesta za prozhnovanje. In vendar jih Je mnogo, ki ljubijo goro in so pripravljeni žrtvovati za njo tud. življenje. Kaj neki jih veže. Ali svež zrak, ali kaka posebna hrana, ali prijetna solnčna toplota, ki se par ur dnevno razliva po gorskih grebenih, dočfm so nižave pokrite z gosto meglo. Stvarnica narava iib je prikrojila za gorsko življenje. Ako bodimo po zimi po planinah, posebno v svežem ua novo zapadlem snegu, opazimo nebroj sledi, od tiskov uog različnih živaJli, in če smo mirni hi pazljivi, vidimo razne gorske prebivalce in lahko opazujemo njihov-o žitje. Največ sledi najdemo navadno od planinskih zajcev, ki le prav redko posebjo dolino. Mati narava jim Je dala za zimo bel kožušček to sicer zato, da jih njihovi sovražniki ne opazijo, ko tekajo po snegu, ali pa, ko leže in spe, stisnjeni za kako skalo, ali pri grmiču. Pa tudi s širokimi šap kami Jih je narava obdarovala in sicer zato, da lažje skačejo po snegu, da se ne vdirajo pregloboko v sneg. Od česa neki žive, ko je vse pod snegom? Kdor je opazoval, kam vodijo sled, ie kmalu opazil, kam hcdfjo zajci po živež- Ob planinskih kočah Je navadno kako zavetje, pod kako lopo, pod Jca-ko skalo, kjer ni snega ali pa štrli iz nizkega poprha suha trava, ki jim le prav dobrodošla. Prav radi posečajo strma pobočja, kjer je zdrknil sneg Ln kjer najdejo vedno dovolj hrane. V dolgih zimskih večerih se snidejo belokodtuhl ob kakem grm ču, ki moli veje iz trdega zmrznjenega plazu in grmič pošteno oglodajo; ne samo kožo. celo vejice poščloljejo. Dcbrodošli pa so tudi telohovi popki tn mladi lapuh, ki prvi po« žene v so^nčnfh rebrib. ob kaki goric: stu* denčuici. Dočira je srnjad po večini pravočasno zapustila visoke gorske lege, se krivoroge divje koze kar ne morejo ločiti od svoje prave domovine. Starejši gospodje so siceT po večini odšli v nižje ležeče gozdove, v kako pečevje, mladina s skrbnimi materami pa je ostala precej visoko. Kadar močno sneži in goni veter po vrhovih cujnaste megle, takrat stoje družlmce divjih koz v kakih zijavkah ali lopah. ČHn pa ie nehalo snežiti, jo mahnejo tako] na pašo, ki jo navadno dokaj lažje najdejo v pečinah kakor pa srne nizko v gozdovih. Iz skal kmalu zdrkne sneg m se pokaže suha trava; v mnogih krajih pod pečinami sneg sploh ne zamede, d očim leži v gozdovih brez skal vse pod snegom in mora uboga srnjad dolgo kopati, predno pride da zaželi ene hrane. Posebno dobrodošla je gamsom in srnjam zelena robida. Povsod, kjer raste ta, ljudem ne posebno prijetna rastlina, ki se d pri pohodu skozi gozd zapleta okoli oosr in se vcashS komaj s silo iz nje izpuhi, je ves sneg prekopan in pregažen. Pa tudi mesta oddirklili plazov divje koze posebno rade posečajo. Zeleni sleč in tudd suhe bilke jih privabijo ua omenjene kraje, kjer veselo skačejo in prav to veselje je večkrat celim družinam v pogubo. Brezskrbna, lahkomiselna mladina sproži nov snežen plaz, ki se najpreje htnavsko pr plazi, nato pa med divjim traščem odnese čez pečine vse, kar le doseže. Svarilni p:sk koze vodnice je navadno že prekasan, kajti le redko se posreči pravočasno izsko-Čiti iz drvečega sneženega veletoka- Posebno dobrodošla hrana divjim kozam so debela suha stebla kopriv, ki jih večkrat zaslede in kopljejo iz snega. Posečajo kaj rade tudi gorske svisli in v visokem snegu razderejo streho. Nekaj sena pozobljcjo, največ pa razmečejo in poteptajo. Ker uživajo dh'je koze v zimi največ suho, trdo hrano, jim je za lažjo prebavo posebno dobrodošla sol, katero jim pokladajo skrbni lcvcL V lepem vremenu, nal si bo podnevi ali ponoči, divje koze leže na robovih aH kraj sten v snegu, na prostem. Najbolj se gibljejo med sv. Martinom in sv. Miklavžem, to je čas prska. Zberejo se v velike Črede, včasih db 70 skupaj; proti božiču pa se zopet razde!e v manjše družinice. Od četveronožcev tupatam po ztmi srečamo v naših gorah lisico, ki pa navadno ne ostane dolgo v v"šinah. Bolj stalna kakor lisica je kuna zlatica, ki biva navadno v visokih gozdovih In neštetokrat poseti grebene in vse prebrska, da zaloti drobno miško, raševko ali ruševca, ki kaj rada Čepita pod kakim oguljenim mecesnom ali pa z razprostrtimi peruti počrvata sred? snežne planjave, Posebno dobrodošel pa ji Je planinski zajec aH pa snežni jereb, bevkla, ali pa skalni jereb kamenca. Od česa neki žive gorske kokoši in kje bivajo v visokem snegu? Povsod, kjer je zdrkni sneg, ah kjer molj iz snega kaka zelena travica, tam se navadno pasejo ali pa objcdaio popje iz snega molečega drevja m grmičevja. Mehki ruševi popki, iz katerih kasneje požene cvet, ki se končno spremene v semenske storže, jim dobro teknejo. Posebno rade Jedo abranke gorskih jelš, ki ras to v najvišjih legah gozdne cone približno 1600 m visoko. Ruše vel in tudi snežni jerebi ali kamence ljubijo bolj skalnat svet; najdemo jih skoraj po vseh naših planinah in sicer vedno v približno enaki množini, čeprav jih le prav malo odstrel mo, se te lepe pisane ptice oe razmnože. Največ jih uničijo četverooožcl in pa ptice roparice. Ruševci kakor rodi snežni jerebi kaj rads čepe v snegu m se, če Jim preti nevarnost od roparfc, »rflejo ggloboko v «neg. Neštetokrat pa se dogodi, da pridejo pod trdo sneženo skorjo, izpod katere ne najdejo izhoda m poginejo. Stakri planinski gosti«, ki prav redko zapuste planine, so tudi planinski orli. Dočira se kanje. Jastrebi te sokoli po vefi'ni preselijo« ostanejo orA v gor as to v ta- nih dneh krožijo v s'njih višavah", drugače pa posedajo po gorskih grebenih tn preže na druge gorske sostanovalce. Kaj radi obletavajo v prepade pridrvele plazove, kjer večkrat najdejo mrtve divje koze. Prv, ki so pri ponesrečeni divjadi pa so črni grobarji-krokarji, ki na človeku nepojmljiv način hitro najdejo vsako mrhovino. Ako lovec zastreli divjad, ki šele čez nekaj časa daleč od strela pogine, so krokarj ln njim sorodne gorske kavke prve, ki mu pokažejo zavkčeno divjad. Drugače le redko vidiš krokarja ali gorsko kavko, kakor hitro pa je kaj mrtvegga, že so poleg in izvršujejo svoj grobarski posel- Le tupatam v najhujši vihri posetrjo velike jate gorskih kavk dnKne. Manjše pt'ce vid.mo v zimskih dneh le prav redko na planinah. Edini, ki so stalni Izmed gostov v gorah rad 1600 m, so knvokljuni, ki se preletavajo od reba do reba, od drevesa do drevesa, čivkajo frlijo m odpirajo s svojim prekrtžanlmi kljuni storže iglavcev. Kadar pa prav prijetno posije zimsko sobice, takrat prllete visoko gori trope liščkov in č'žkov, se malo zazibljejo in zažvrgole, ca-to pa odlete nazaj v dolino v zavetje, kjer moč zrme žc pojema. Eno pa bi kmalu pozabili. Nebroj malih, v snegu odtisnjenih tačic nas v najvišjih legah opozarja, da je tud! drobna miška ostala zvesta svoji domovini, visek gori. Debel sneg, do 2 m visok, leži na grebenih, pod steno pa je kopno in nekaj sulic travice štrli iz zmrzle zemlje. Blizu stene, kjer se prične sneg, se poznajo drobne tačice, ki vodijo nekaj časa po vrhu. d~> globoke luknje, skopane v sneg. Malo posio-Jimo bj drobna miška je smuknila zopet na prekoprao in izginila v skalni razpoki Od česa neki živi? Gotovo jI primanjkuje svežo hrane m hraniti se mora z rezervno hrano, ki jo ima nakopičeno v malih skladiščih v skalnih razpoklinah. Pa tudi v pastirskih kočah je več stanovalk, ki se sprehajajo po suhih tleli v prijetnem zavetju ln niso nič bodeče. Ko smo včasih pozimi pcsečaii koče in malo aakurill, so prršle miške iz svojih zavetišč v bližino ognjišča in tik pred nami pobirale drobtinice. Me»aii smo jim na tla skorjice kruha, ki so jih h't-tro pograbile ta odnesle v svoje skrivališče, od koder so se kmalu vračale. Nič se niso bale! Nekj zimski hribolazec je pr;po-vedoval, da je našel sredi trdo zmrznjenega snega miško, ki mu je prihitela k nogam, sedla na čevelj ln tako dolgo čepela, da jo Je previdno prenesel na nogi do bližnje prekoptne, kjer Je smuknila v razpoki;-no, V sili se vse spoprfjazni in tudi strah izgine. Tako se godi stalnim prebivalcem planin, ki nočejo zapustiti svojega doma niti v uajhujši zimi. Stara, pa vedno nova resnica Praski kralj Friderik Viljem I. je na svojih sprehodih prav rad govoriJ s svojimi podloži* ki. Ko je nekoč jahal daleč naokoli, je naletel na nekega knjigovezca. s katerim se ie spustil v pogovor. Povedal mu je, da ima pri berlinskega mestneni sodišču že nekaj let proces, ki se ne mere skončati, ker ima v obč nski hiši sovražni ke. ki mu odtegujejo njegovo pravico. Knjigovez je kralju vse točno razložil in podprl s pedrebnostmi. Kralj, Id je sam imel p3co na magtstrat, je rekel nato: Ti se mi zđiš pameten mož in zato se ti mora pomagati. Ker poznaš gospodarstvo na ma-g is t ratu tako izborno, mi boš odslej od časa do Časa poročal o tem in potem bomo že gospode prijeli za ušesa. Imenujem te za magčsfera-tnega svetnika in odredim vse potrebno, da boi imel sedež in glas v mestni hiši. Knjigovez Reichard ie prišel v mestni svet m se redno udeleževal vseh sej m zborovanj ter pazil na vse poslovanje, čez dolgo časa ga sreča kralj nekoč na svojem sprehodu m ga ustavi. Povprašal ga je radoveden, ali mu ima kaj posebnega povedati o delovanju na magistratu. Reichard je bil v zadregi in m vedel nobene pritožbe radi slabega gospodarstva na magistratu. Dostavil je kralju, da odkar on sam pripada magistratu, je debil o poslovanju druge nazore in drugo mnenje. Kralj je odgovoril razjarjen: *>Vi ste vs4 šeme. Dokler niste sam: na vladi, se kregate in pritožujete. kakor hitro pa pridete do vlade, ne delati nič bolje kot drugi... Tako je bilo za časa Friderika Viijema I., slično je pa tudri dandanašnji. Če oče snubi sinovo hčerka V malem roinuneskem selu Tistsrovac se Je redovno odigrala neobičajna rodbinska drama. Komaj 17 letni Rita Marculesku je z motSco tđni svojega 44 letnega očeta. Mladi Markulesku je bil najlepši fant v vasi in vsa vaška dekleta so tekmovala za njegovo naklonjenost- Tcda MaT-culescu je oddal svoje srce lepi Anici Di-mltrie. ki je bila poldrugo leto starejša od njega, vendar sc doslej še nei ogrela za nobenega tanta. Rita Marculescu je bil stalen gost pri robini izvoljenke. Z Anico sta se tajno domenila da jo poroci takoj, Čim odsluži voioke! O svojih namenih Rita očetu ni črhnil besede. Oče je bil vdovec in eden cajimo-vitejšlh seljakov v vasi. Medtem je Anica pregovorila Rito. da naj se preje poroči z njo, češ. da ne more cela tri leta, kolikor znaša vojaški rok. čakati nanj. Mladi Marculescu je nato stopil pred očeta in ga prosil za dovođenje za poroko, obenem pa, da mu izroči nejemu pripadajoči delež imetja. Očetu sicer ni povedal, katera je njegova bodoča zenica, vendar ie oče dobro vedel, kam pes taco moli. Zato nI hotel ničesar vedeti o poroki. V naspronem slučaju ie bil pripravljen sinu ordečl vsako podporo. In ker je vedel, da sin hrepeni za lepo Anico, je sklenil zadevo rešiti na zvH način. Odšel ie k Ani činim roditeljem m tih prosil za dekletovo roko. Naravno, da so bili roditelji oveselje« ni nsd ponudbo fmovttega posestnika. Prištele ne * m jsJcod Ml Anice. Vejei Jp> zadovoUeo je odšel stari Marcuk&cu domov in pri večerji ie sinu odkrito priznal, da se poroči z Anico. Sinu se je zdela stvar neverjetna. Vzrotl ie ter odšel k Anlčinrm roditeHem. Ti so mu prepovedali vstop v hišo, čes da ie dekle zaročeno z ujesovim očetom. Riti se ie izneverilo tudi dekle, ki je izjavilo da se mora pač pokoriti volji roditeljev in če ne more živeti bTez nje, naj sc domeni z očetom. Z roko jc napravila kretnjo, ki Je pomenila mnogo ... Zla misel se jc pojavila sinu v glavi. Z jezo v srcu je odšel domov. Drugega d.ie popoldne sta oče in sm delala v vinogradu. Oče ie med delom vzrojil nad sinom, ta je reagiral Ln razvil se »e prepir, tekom kateresa je sin z mo-tiko udaril očeta po clavi. rekoč: »Tu imaS za deklet Oče se ?e zgradi! ca tla. pa s* * javil orožnikom- Težko ranjenega moža so prepeljali v bolnico, kjer pa je po triurni smrtni borbi umrl. Sin ie pri zasliševanju iziavC, da ga ie k umoru očeta napeljala njesova izvoljen-ha. Orožniki zasledujejo ^cdaj tudi dekle, ki je pobegnilo. Izkoriščanje plime in oseke Idc^a izkoriščani a plime ui aseke je stara, toda težko izvedljiva. Luž. T. Bocck iz Ncwyorka jc priobčil v ' nektrotehnič-nem Obzoru-* o toj stvari zanžmvo razpravo. Izkoriščanje pihne in osebe predlaga D- P- Cooper na ta način, da se zgradi na oba!? države Marne v severovzhodnem delu Zcdinjenih drŽav r^jotrma elektrarna \vtOf teza načrta jc eden najboljših strokovnjakov na polju hidToelckLrotehnike in računa, da bi imela ta elektrarn d 500 tisoo kOovatov pacata. Njegov načrt ie zbudil v državici Malne splošno pozornost. Va nde-g^.vo micijativo ie državna uprava sprejela z ikon, ki prepovedo) c tevoj električne energije, pridobljene potom iskor'Sčanjj vodne sile Treba je i2^>o>lovati še dovoljenje Kanade za stavbo, raka} po načrtu bi bila polovica elektrarne na kanadskem ozemlju. Strokovnjaki trdijo, da ti nikjer na svetu tako pripravnem kraja za izkoriščanje p!mc in eseke. kakor na obali državice Maine Načrt se tiče /-aliva Passama-quody, ki }e zvan po izredna močnj pihni iu oseki. Na sevcrueni kccicu z-aliva doseže veda 15—18 m nad gladino najnižje oseke. Ta zaliv nameravajo razdeliti u dva ogromna bazena, ki bi iili morski valovi v času plime nap-lnil , nakar bi se boronske pregraje zamrle ta voda bi v bazenih ostala. Morska voda v zalivu nikoli uc zamrzne ,pa tudi plima in osel"a se ui izostala, odkar ljudje rx>mrrilo. Elektrarno bodo gradili priližno 4 leta. Če ne verjamete, da eden pai nogavic 2 ilgom in mamko (rdečo, modro aH alato) „klju£« traja kakor Štirje paii drugttu Zato kupite eden par pričajte *e. Dobivajo prodajalnah. m urugiiM ar in prej Bjo se v t- ca-« rvi m Otroci, kakor tudi preprosti tj udje ne razumejo, da dejanje na odru izvajano ni resničuo in ako se jim to razJaga, ne razumejo, zakaj se isra, zlasti ako je kaj tragičnega. Taki so tudi Indijanci, kakor je to razvidno iz :4odka v- Argentlnij;, kjer so češki kolonisti priredili predstavo neek Igre v prirodi To Je bilo v Pampi FloridL Indijanci so bili prUH od strani gledat oder Gb gozdu in prisostvovat temu, kar se bo godio na njem. Pripeljali so s seooj svoje žene in otroke, ker je sel med njuni glas, da bo tam ob gozdu nekaj izrednega, nekaj, česar še niso nikdar videli in slisaJL Posedli so uaokoli hi z odprtini usti gledali predstavo. Niso se mogli načuditi in čestokrat so se razburili, čestokrat smejali cb raznih prizorh, Ko je prišlo v četrtem dejanju vojaštvo, da ustreli kovača, okoii katerega sc giblje dejanje igre, so bSi Indijanci vsi iz sebe m ko ie počila salva ter se je kovač mrtev zgrudi, so se zsražali, da se kaj takega dopusti in še boli so se začudb potem, ko so videli, kako se češki kolonisti mirno vračajo na svoj« domove. Obsojali so m'fhovo postopanje, da se niso zavzeli za kovača :n preprečfll njegovo usmrtitev. K dragi predstavi Je ptj-šlo se več Indijaatcev. Tudi sedaj Se niso razirmeU, zakaj ie prišlo vojaštvo ln ustrelilo kovača. Cehi so fm razlagali, da Je to »gledališče«, tcda vse zaman. Odšli so v svoje tabore in zmajevali z glavami nad tem, kaj vse počenjajo beli ljudje. • Žena v orožni dvorani. V Parizu v zadnjem času mlade žene zelo posečajo orožne dvorane, da se jačijo v fizični moči. Obleka temnega najmodernejšega kratko-kdlega kreja, lasje odrezan?, v ustih cigareta, v roki orožje. Posebio posečrjo radr dvorane za borenje raznovrstne igralke, katere peziva k temu tudi njihov poklic. L*»t. ki poroča o tem. pravi, da so Izborne borike* pozom e na vsak glas svojega učl-teb*a in napredujejo izborno v v^eh tud: najtežkih vajah. Kažejo vzorno discipline m so pri tem pome prijetnih zen^kh gra-cfi, veselja in smeha. Pričrkovatj pa Je čez čas tudi nastopa kake razjarjene borfl-ke z mečem proti on!, ki bi jo razžalfla. * Stanovanjska beda t Angliji. Pc službenih podatkih sc je stanovanjska beda v Angl'ji znatno mižala. I*red vojno sc je računalo, da ^admšča letna zgTadba 80.000 hi<š za nar^ai ljudstva. Od marca 1934. do marca 1925. se Je zgradilo 137.000 bij, letosnie poletje jc b?1o postavljenih zopet teiiko število stanovanj. Na Škotskem pa nI nobenega pravaca rradbenega gika- Slran 6. »S L O VENSKI NAROD« dn© 24. novembra 1925. štev. 268 Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Začetek ob 20. zvečer 23. novembra: ponedeljek zaprto. 24. novembra, torek: Za narodov blagor. Red B. 25. novembra, sreda: Ifiseniia na Tavridi. Red E. 26. novembra, četrtek: Veronika Deseniška. Red F. 27. novembra, petek zaprto. 28. novembra, sobota, cb 15. pop.: Zimska pravljica, dijaška predstava, znižane cene. Izven. Č9. novembra, nedelja ob 15. pop.: Krpan mlajši, mladinska pred. Izven. — Ob 20. zvečer: Zapeljivka. Izven. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer 23. novembra, ponedeljek zaprto. 24. novembra, torek: Povratek, Favnova noč, Svatovac. Red D. novembra., sreda zaprto. 26. novembra, četrtek zaprto (generalka). 27. novembra, petek: Eva. premijera. Red A 28. spbota: Don Juan. Red C. 30. nciveiiibra, ponedeljek zaprto. I Naš glas Pod tem skromnim naslovom iztia'ja v Trstu glasilo Udruženja slovenskih srednješolcev v Italiji. V uvodniku prve številke .vNa poti!- čitamo sledeče programa-rjčne odstavke: »V bratski vzajemnosti naj se razlega naš glas od Zadra, preko Opatije, Kopra, Pazina, Trsta m kršnega Krasa, Postojne, Gorice, Tolmina in Idrije! ... Ne glas obupa, glas upa in jasnih misli bodi »Naš glas«! Ne glas sovraštva m disharmonije, glas ljubezni in haromnije bodi »Naš glas«! Ne pojemanja, propadanja, glas izpopolnjevanja, naraščanja in napredka bodi »Naš glas«! Ne slabosti glas, glas moči, energije in zdrave mladosti . . .« 2e v prvi Številki najdeni opoleg beletrLstičnih prispevkov tudi sestavke naučne in dijaskoinior-mativue vsebine. Jože Bajda piše o Sebičnosti in človeški družbi, postavljajoč se na optimistično življenjsko stališče. Prav mič-na razglabljanja mladega človeka s precej smiorv;x)jirn razsodkom! Citira Tolstega, Rousseauja in druge može, priznava nizkot-nost sedanjosti, pravi pa na koncu, da se je treba kljub temu pov-zpeti k življenjske- mu optimizmu, k stališču trdnih sklepov, odločnih volj in koristnega dela. Isti poročevalec piše o Slovenskih dijaških listah v Julijski Krajini. Prvi je bil »Maj«, ki je izhajal L 1919. v Trstu iz dijaškega krožka »Prosveten. Urejevala sta ga K- KocjanĆič iu S. Skerl Okrog lista so se zbirali višje-šolci, nižješolci so ustanovili list »Danica«. »Maj« so litografirali, »Danico« pa kame-notrskali. litega leta je izhajal v Idriji list i>V mladem jutru«, literarno-znanstveno glasilo tamošnje »Dijaške zveze«. Prva 4 leta je izhajal samo v enem pisanem izvodu. Lani se je litograiiral v 4050 izvodih. Imel je tudi tri glasbene priloge. Spomladi 1. 1922. so izdali tolminski uč'teljiščaiki »Naše delo v.-. List je kmalu prenehal. V Šolskem letu 1922-23 so idrijski dijaki izdali »Obzor *. List se je odlikoval z lepimi Bam-b:čevimi vinjetami. Urejeval ga je literarni odsek »Dijaškega krožka« v Idriji. Krožek »Zarja«, tudi v Idriji, je izdajal lito-grafirano »Zarjo«. Ko je med obzorovci nastal razpor, so izstoipivši člani ustanovili krožek z novim glasilom »Tekmec«. Novembra 1923 je izdal Krožek slovenskega katoliškega dijaštva-- v Gorici okrožnico za list * Plamen*, ki pa ni izšel. Od vseh teh listov sta danes sama dva pri življenju: Obzor«* in »V mladem jutru-. Poročevalec dostavlja k tem cepljenim silam: »Diferencirajmo se strogo v nazorih, toda diferencijacija naj ne bo izvor sovraštva in neslo- ge, ampak sila resnega napredka.« K tem listom je treba prišteti »Sočo« v Mariboru m »Timor« v Karlovcu, ki ju izdajajo primorski srednješolci. D. J. prše o ekonomskem položaju diiaštvi v Sloveniji. Branimir Dobravski odgovarja na vprašanje Kje naj študiram? Sledijo nasveti ČeSinskega Nekaj smernic o potovanju. Vestnik prinaša polemiko in informativne notice. »Naš glas« izhaja mesečno v Trstu. Druga številka je izšla oktobra meseca. Poročajo nam, da italijanska pošta zavlačuje dostavljanje lista in da ga krackomalo uničuje. V dragi številki nahajamo poročilo o občnem zboru Udruženja slovanskih srednješolcev v Italiji, ki je zanimivo. V debati o programu so ti mladi bojevniki sklenili, da bodi Udruženje napredno s tem, da zavrača vse, kar ovira njihov razvoj in da se otrese konservatizma. narodno s tem, da pojmuje nacionalizem kot pleme, gospodarstvo, kulturo in moralo, demokratično s tem, da ima narod vso oblast in da je dolžnost delati za narod. Slede drug: informativni sestavki. V Vestniku najdemo mikavno poročilo o prosvetnem tečaju, ki se je poleti vršil pod Krnom. Dosedanje številke »Našega glasu« so prav pregledno ureje-vane, vsebujeta zanimivo tvarino, lep jezik. Prav veseli smo tega mladega življenja, ki se poraja v Udruženju slovanskih srednješolcev v Italiji in mu želimo, da do- seže svoje blesteče cilje! Iz malodušnosti naprej k življenju in tvorni moči! —Zikovci. Eno najidealnejših k »inornih udruženj, komorni kvartet »Zika« priredi, kakor že javljeno, v ponedeljek dne 23. t. ni. v ljubljanski unionski dvorani komorni koncert z lepim, izredno zanimivim spore* dom. Dve točki Lhotka in Janaček sta slo* vanske^a izvora, dočim je tretji kvartet Re# gerjev op. 109 iz nemške glasbne literature. Tekom par let, odkar so se Zikovci posve« tili izključno le koncertnemu delovanju, »o svoj ugled in sloves povzdignili na zelo vi« soko stopnjo, tako, da so vpoštevani in vab« Ijeni k vsem najresnejšim, mednarodnim glasbenim prireditvam. To dokazuje njibo# va udeležba na festivalih v Nemčiji, in sep* tembra v Benetkah. V Ljubljani je imel kon# cert Zikovcev vedno neko posebno privlač« no silo in prepričani smo, da bodo ljubitelji njihove umetnosti napolnili dvorano do zadnjega kotička. Občinstvo obveščamo, da je sedežev vseh vrst šc dovelj na razpolago in da so v predprodaji v Matični knjigarni v ponedeljek od 8—12 in od 2—6, od 7. ure dalje pa pred koncertno d\orano. Žrebanje soKolsKe ioterlls za ToMr-15. tfecemnra t.!. f Naš preljubi oče, stari oče in tast, gospod JOSlp LUllU stare]« bivši tvorničar stekla H je v soboto popoldne v starosti 84 let, pre-'Vž viden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v torek ob treh popoldne iz Vevč k Devici Mariji v Polju. Vevč22. novembra 1925. Žalujoče rodbine: l-u Tin, Avanzini, Parisi. Zahvala. Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Luke Breskvarja za poklonjene vence in cvetje, za nadvse častno udeležbo pri pogrebu osobito lastnikom in zastopnikom tiskarn in stanovskim tovarišem pokojnikovim, gg. pevcem za prelepi tolažbe polni žalostinki, končno vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, sc najprisrčnejše zahvaljujemo. Ljubljanaj dne 21. novembra 1925. Stavbno parcelo kupim. — Ponudbe pod »Ljubljana ali periferija 4376» na upravo «Slovcn* skega Naroda^. Kolar, vojaščine prost, z dobri* m: spričevali — išče služs bo. — Ponudbe pod «Ko* lar/4395» na upravo «S1. Naroda». Kontoristinja z večletno prakso, vešča vseh pisarniških del — išče primerne službe; naj* raje vLjubljani. — Cenj. dopisi pod »Zanesljiva 43SS» na upravo «S!oven* skega Naroda«. Skladiščnik starejša in dobra moč, iz« ur jen v mešani stroki — želi premeniti službo. — Ponudbe pod Dobra moč 4393 na upravo «SIoven=» sekga Naroda». Moj novi cenik znamk za leto 1926 z 20 stranmi in zraven še 25 raznih romunskih znamk dobite, ako mi pošlje D m 5*—• •sider Stelner, najstarija trgovina marka Brod n/S. 213-l ■i £3 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto* graf HUGON HIBŠER, Ljubljana, Valvazorjev trg._167yL Hrana! Buffet univerze «Dvorecs> priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dne v* no. 165/L Žalujoči ostali. RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, LJubljana, Cankarjevo nabrežje Stev. S 4463 5:es posebnega obvestila. ITestni pogrebni taved ▼ Ljubljani. aH m prag - gfl -v . • kJI- «3. - ... V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, pa je naš iskreno jubljeni oče, stari oče in tast, gospod Anton Reisner posestnik in zasebnik v nedeljo, dne 22. t. m-., previden s tolažili sv, vere, v 67. letu svojega le delu in skrbi za rodbino posvečenega življenja zatisnil svoje trudne oči. Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil v torek, 24. t. m. ob polu štirih popotudne iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. novembra 1925. Dr. Viktor Reisner, ing« Oskar Reisner, sinova. —■ Olga pl. Wolff9 Hermine Anderka, Frida Firon, Lota Reisner, hčere. —■ Vsi ostali sorodniki« Kratek klavir črn, dobro ohranjen se ceno proda. Naslov pove uprava .Slovenskega Naroda'*. 4461 Slaščičarna s kavarno v sredini mesta Gorica, dobro idoča se odda v najem. Ponudbe na Narodno knj gamo v Gorici Via Carducci 7. 4466 Družabnik s kapitalom od 100.000 do 150.000 Din se išče v dobro idočo manufak' rno trgovino. - Dopisi pod »Družabnik/4370» na —cr. aSIov. Naroda*. 20.000 Din posodim podjetju, ki mi preskrbi stalno službo. — Ponudbe pod «TJradmk 4394» na upravo ocSloven« skega Naroda*. Skladišče suho. svetlo — iščem. — Kupim pult in stelaže s policami. — Ponudbe na upravo «SIov. Naroda-* pod «SkIadišče/4387». Večji prostor za ključavničarsko obrt se išče; lahko tudi na de* želi v večjem prometnem kraju. — Dopisi na upra* vo «Slov. Naroda* pod *KljuČavničarstvo/4369v. EEgEPEgEJ Iščem družabnika s 300.000 Din kapitala v svrho povečanja sedanje trgovine mešanega blaga. Garancija sigurna. — Po* nudbe pod « Večji kraj 4396* na upravo «SIoven* skega N^arodav, rararabJLsiLsiujri! Pletilne strofe lastnega in nafnovejšega patenta nemškega izdelka, poljubne vrste najfinejše kakovosti, kakor tudi navijalne krtačne aparate z vsemi potrebščinami, popolni pouk v pletenju na željo s stanovanjem, popravi'a in popolna prenovitev starih strojev, nudi in vabi na ogled strojev v lastni zalogi kot najboljšo reklamo in sigurno pridobitev vsakega reflektanta. Fran Kos v L i ubijan i, Židovska ulica štev. 9. Zastopnik največjih tovaren za Jugoslavijo- ČAJ K. 1 C. POPOFF se zopet dobi v vseh boljših trgovinah so zopet dobi v vseh boljših trgovinah GeiLzastop: L L Latipak S. L, Zagreb, fiaSka 46-a. telBf. 2-73 je naš najboljši domači informačnl zavod ima v vseh mestih zanesljive poverjenike daje informacije o vsem, posebno pa se o imovnem stanju denarnih zavodov, trgov« sko - industrijskih podjetij in privatnih oseb -ove informacije so točne, irčrpne in brze 6e nahaja v vnka Karadžića ul 11-, Beograd -ov telefon je 6-25, a brzojavni nasl. Argus ROVAL MAIL LINE Kr. ancleška poStna parobrodna Unija — Generalno zastopstvo za k**« tfevino S. H. S. Zagreb. Trg. L itev. 17. Rede viti potniški d romati Hemburg-Cherbonrg-Southampton v New York in Kanado Cherbourg-LIverpool-Soutbampton v Južno Ameriko- _ _ Rio de Janeiro, Santoe. Montevideo. Baenos Aires. Sanpaolo, — — Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in Štirimi posteljami. Podzaatopstva i Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bećkerek. Kralja Aleksandra u. 4. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopsrvs a(Roymailp«o"aa Zrn Boaao, Hareeaovino, Dalmacijo le Creeeerei Srpska Prometna banka v Sarajevu in Oružu. Brzojavni naslov: „Premetna banka". SPLIT, DiokledjaooTt obala 8 — METKOVIĆ, ha Veraja. iv. brohcic s Er. mm pleskarja In ličarja Ljubljana, Karel Kotnlkova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. iei L Nafaoveial epohalni izum, petrolejska plinska bvetiVka ,AIDA' i Aarovn žarnico 200-500 sveč moči. Krasna bela luč Neznatna poraba petroleja Sved kakor elektrika! „AIDA" sc rabi za razsvetljavo prodajalnlc, uradov, gostilnic, sol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prosnekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma S V AR C i drug ZAGREB, Preradovileva ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike. — — Zahtevajte takoj prospekte! — Damska konfekcija in modni salon TKlini* Mestni trg, ■ Allllvj pod Tranćo Blagovi in svila v zalogi. Najnižje cene! Prvovrstno delo! II L0K0M0BIL1 Wo!f-Lanz do 600 HP U ornizko novi ali generalno popravljeni s tvorniškim Jamstvom tudi na obroka motorji na sesani plin Dieselovi motorji brez kompresorja motorji na sirovo olie Generalno zastopstvo Motorenfabrik. Dannstadl Mlinski stroji Transmisije Poglejte naše skladišče I mm Plačilne olajšave mm Kompletni montaža BRACA FiSCHER D. D. ZAGREB, Pantov£*k lb v: HAJBOUSI BRMSKj BLflGOVI specijalni prodmotl brez konkurence blago za gospode in dame, l72'L zajamčeno iz čiste volne čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna SIEGEL - IMHOF, BRNO, Palackeho triefa 12. Vzorci gratis in franko. Isto tudi privatno za Sokolski Tal Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja 22 L :: premog :: iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete ilarlmi • P|,°metni zavod za premog d. t nujlUV« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 I. J Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mestni trg itev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodnejea Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso faktusa In ceslje terjatev. Posojila daje. le proti polni van^**" aa vknjižbo in proti poroštvu. Telefon Stev. 9. 23 l Telefon štev. 9 !\3E22T Urejuje; Josip Zupaadš, Ze sNatodno tiskarnoaz fesa Jeseraek. Ze teaeistoi del Usta: Oton Ghristof. mm Vsi v Ljubljani, EW 57