Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri
dopoldne.'
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žuiejo.
NARODNI
DNEVN
UpravniStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 243. I Telefonska Številka"^ Celje, V SObOtO, dflC 23. oktobra 1909. I Čekovni račun 4aiii?r| Leto I
Vabilo
na
zborovanje
slov. napredne mladine
ki se vril
v nedeljo. 24. oktobra 1909 ob 1. nri pop. v veliki dvorani pri gosp. Hodniku v Žalcu.
Dnevni red :
1.	Pozdrav gostov.
2.	Nagovori odposlancev lz raznih Krajev.
3.	O organizaciji napredne mladine. Govorijo Andrej Oset lz Si, JnrJa ob J. ž. in razni drngi mladeniči in mladenke.
4.	Pogovor o društvenih pravilih.
5.	Volitev odbora.
6.	Slučajnosti.
Po zborovanju prijateljski sesta-
nek pri gosp. Hodniku. Sodelujejo tamburati „SI. d. pod. društva" v Celju, žalski sekstet In razni pevci.
Dan naše mladine.
K jutrišnjemu shodu v Žalcu.
Površnemu poznavalcu naših razmer in našega kmečkega ljudstva se je zdelo po zadnjih deželnozborskih volitvah, da je za vselej pokopana v najlepši in najbogatejši slovenski pokrajini misel svobodnega duševnega in gospodarskega razvoja, da je nad nami za vselej gospodovala črna internacijo-nala s svojimi puhlimi narodnimi frazami in praznimi obljubami nepoučenemu in politično slabo šolanemu kmečkemu ljudstvu. Vendar razmere same so postavile take trditve na laž, so pokazale samo, da se je z njimi podcenjevalo naš narod. Seme napredka, ali vsaj neutešljive želje po napredku I je že vsklilo in če so se stari v svoji i bojazni pred težkimi boji in novim, | dolgotrajnim izobraževalnim delom ustra- J šili, je buKnilo tem silnejše navdušenje I mladih na dan, in — rodila se je misel, da se trdno sklenimo mi mladi v mogočno organizacijo, neomajen zid proti domačim zapeljivcem naroda in tujemu, mogočnemu sovražniku!
Spočetka so se oglasili le posamezni klici iz vrst vrlih naših kmeč-
kih fantov in deklet, da si osnujmo po vzgledu češke kmečke mladine lastno mladinsko organizacijo. — Videli smo doma pri svojih političnih nasprotnikih, da z uspehom organizirajo svojo mladino in ji tamkaj napolnjujejo srce s strupenim sovraštvom ne proti tujcu temveč proti dojnačinu. Kakšno zasmehovanje je to iste vere in naukov krščanstva! Probujene fante in dekleta, ki so to misel začeli, je vodilo torej dvoje želj: vez narodne mladine v trdnem cel Spodnji Štajer obsegajo-čem društvu in obramba naše mladine pred klerikalizmom.
Predvsem povdarjamo, da bode imela zveza napredne mladine stanovski, kmečki značaj. Cela organizacija bode zasnovana na agrarnem temelju, bode zasledovala poleg narodne predvsem stanovsko vzgojo. Mi moramo zanesti med kmečko mladeniče in mladenke spoznanje, da je obdelovanje zemlje časten, blagodejen, za obstoj naroda in države potreben posel. Navzlic demokratičnemu duhu našega časa še tiči v narodu mnogo ostankov nekdanjega tisočletnega suženjstva posvetni in duhovni gospodi, misli naš kmet, večji in manjši, da je „zadnji v kalen-drih". Stanovski ponos in samozavest bode zvišate ljubezen do rodne grude, množila veselje do kmečkega dela, utrdila narodno zavest in narodni ponos ljudstva. Kako more biti suženj ali bojazljivec svoboden, kako hlapec vsakemu gospodu dvomljive sorte politično samo odločujoč človek? Na pomanjkanju lastnega ponosa in samozavesti zidajo klerikalci iu Nemci svoje uspehe...
Pa kako hočemo delati mi mladi proti nasprotni sili in pritisku, ako ni ljubezni med nami, ako nismo vsi enakovredni bratje in sestre? Pravi se temu demokratizem ; naj bo to druga točka našega programa. Ne poznamo med seboj bogatašev ne siromakov, ne fantov od ene in druge fare, vsi smo enaki, vsi se ljubimo, vse nas veže misel, da nas ni mnogo in da je sveto
naše poslanstvo v boju za napredek neodvisnega, svobodnega kmečkega stanu, svobodnega slovenskega naroda.
Oni vojskovodja, ki hoče zmagati, mora imeti trdno disciplinirano armado. Nikoli ne sme nobenega manjkati na važnih stražah in postojankah! Mladina, uči se od nasprotnikov! Tretjina, polovica, celo dve tretjini naših kmečkih ljudi manjka pri volitvah, skoro vsi manjkajo povsod, kjer je treba stati na braniku za naše stanovske, narodne pravice! Niso se privadili redu, ne zavedajo se svoje dolžnosti. Mladina ne stori enako! Mladinska organizacija vzgojuj in krepi čut skupnosti, discipline. Dvignenje čustva, da ima vsak slovenski človek dolžnosti do svojega naroda in narodne stranke, ki najboljše tolmači ljudske želje in potrebe, je ravnotako potrebno kakor splošno dvignenje morale, ublaženje šeg in navad. Slovenski kmečki človek bodi izobražen, samozavesten, plemenit! Kot mal narod moramo poznati tudi potrebe malega naroda — pri nas mora biti vsak človek na svojem mestu!
Ako povdarjamo svojo stanovsko vzgojo, nočemo reči, da bi opustili narodno. Kako lepo te dime, ako vidiš narodno zavednega ponosnega fanta, ako slišiš rdečelično mladenko govoriti, da je zavedna Slovenka! Gojili bodemo to stran našega programa, a brez strasti, brez puhlic; ne bodemo se nikoli bali po zasluženju ožigosati narodnih grehov tuiatam, ne bodemo se nikoli dali izrabljati v imenu tega, kar nam je najsvetejše, v sebične namene posameznikov!
Enakopravnost deklet v naši organizaciji naj kaže tudi slovenski ženi lepšo bodočnost v življenju. Vzgojiti je treba fante, da bodo videli v dekletih enakovredne diužice, tovari-šice in prijateljice, ne pa predmet zabave. Mi rabimo samostojno izobraženo kmečko ženo, ki bode vzgajala naš naraščaj k ljubezni do življenja in dela, ki bode podpirala svojega moža
pri njegovem narodnem in političnem delu, ne bode se pa dala izrabljati po-litikujočim duhovnikom! Naša kmečka dekleta silijo v mesta, v tovarne — mesto da bi ostala doma: koliko apostolskega dela bode tu treba!
Treba bode jutri spregovoriti tudi o sredstvih in načinu organizacije. — Osnovalo se bode osrednje društvo za celi Spod. Štajer; podrejena mu bodo večja okrajna področja in pa krajevni odbori. Ti bodo imeli skrbeti za izobraževalno delo v svojem okrožju, bodo se učlanili in podpirali narodna društva, prirejali poučne sestanke in izlete; stopili bodo v prijateljske stike z učiteljstvom in drugimi inteligenti v okraju, da bodo predavali fantom in dekletom o gospodarskih, političnih in kulturnih zadevah. Koliko je še tu nestorjenega dela!
Kako važno je za nas, da se mladina^ zaposli v svojih prostih urah, zaposli v najlepšem in najplemenitejšem poslu! Izpraznile se bodo oštarije in beznice, izpraznile vasi po noči — a napolnile društvene sobe in šolske dvorane! — Gojila se bode v prvi vrsti vzdržljivost pri pijači in pa varčevanje. Smejal se bode ta ali oni — s tem ne bo nič! Ali pri gorečem in navdušenem delu je vse mogoče; črtajmo z Napoleonom besedo „nemogoče" iz svojega slovarja! Gradimo od stopinje do stopinje, liki čebele in mravlje — in konečno bode stala ponosna stavba!
Vi vsi „stari" in vi vsi, ki ste mogli iti v svet, da ste kaj videli in se česa naučili, odpira se vam polje obširne, hvaležne delavnosti! Giblje se naša kmečka mladina, odločen je njen prvi korak k boljši bodočnosti naroda in lepih ciljev narodne stranke — kdo ji je bližji po svojem mišljenju, rodu, ljubezni do naše slovenske grude ko ti, slovensko izobraženstvo? Kdo ji je bližji ko ti, slovenski dijak? Šli so svoj čas naši študentje po deželi, igrali, peli, tamburali in budili narod. A danes je ta narod v težkih socijalnih, gospodarskih bojih — idite na
LISTEK.
V stepi.
Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik.	Dalje.
„Nikar se ne boj!" je rekel vojak mehko in s sladkim smehljajem^ na obrazu — dasiravno človek tega smehljanja ni mogel videti, ker se je nahajal najmanj dvajset korakov od nas.
„Mi smo miroljubni ljudje ... na potovanju smo od severa proti kubanski pokrajini... denar nam je spotoma pošel, vse svoje premoženje smo zamenjali z jestvinami — in sedaj že dva dni nismo ničesar jedli ..."
„Ujemi !" je dejal dobri mož in zavihtel z roko. Nekaj črnega je frčalo po zraku in je padlo nedaleč od nas na njivo. „Šudent" je planil tja ...
„Ujemite še enkrat! — in še enkrat! — Več nimam!.. "
miloščino, se je izkazalo, da imamo približno štiri funte suhega pšeničnega kruha. Bil je od zemlje umazan in jako trd, Za prvo se nismo dalje brigali, poslednje pa nam je napravilo mnogo veselja. Suh kruh je bolj nasitljiv, kot mehak, ker ima manj mokrote v seli.
„Tako ... in tu .. ! je delil vojak resno koščke. „Pazi! to ni jednako-merno! Tebi, učenjak, se mora košček odvzeti, sicer ima oni premalo!"
„Študent je brez ugovora vrnil košček kruha, ki je tehtal približno dva lota — dobil sem ga jaz in ga vtaknil v usta.
In pričel sem žvečiti; komaj sem mogel brzdati svoje zobe, ki bi bili zmožni, semleti kamen. Bilo mi je v veliko naslado, čutiti krčevito stisnje-nje v požiralniku in je polagoma ubla-ževati. Požir za požirom, čudovito topel — nepopisno okusen, je prihajal v žgoči želodec -in zdelo se mi je, da se spominja drug za drugim takoj v kri in
mozeg. To tako navadno, mirno in oživljajoče čustvo veselja je ogrelo srce v isti meri, kot se je napolnjeval želodec, in ves moj položaj je bil enak poluspanju. Pozabil sem na strašne dneve kronične lakote in pozabil sem na svoja tovariša, popolnoma zatopljen v čuvstva, ki sem jih užival.
Toda ko sem del poslednje drobtinice v usta, bil sem še silno lačen,
„Ta lopov je obdržal še maslo in nekaj mesa", je mrmral vojak, ki je sedel pred menoj na zemlji in si gladil z rokami želodec.
„Gotovo, kajti kruh je dišal po mesu . . . tudi kruha ima gotovo še. je rekel „študent" in tiho pristavil: „Ko bi ne bilo samokresa."
„Kdo je neki — kaj ?"
„Mora biti že kot ubogi bratec Hiob!.."
„Pes je!" je odločil vojak.
Sedeli smo tesno drug ob drugem in škilili proti smeri, kjer je sedel naš
dobrotnik s samokresom. Od tam ni prišel noben glas, nobeno znamenje življenja.
Noč je razprostrla svoja temna krila nad nami.
Smrtnotiho je bilo v stepi — slišali smo svojo lastno sapo. Zdajzdaj se je čulo mehanholično žvižganje podlasice. Zvezde, te žive nebesne cvetke, so sijale nad nami ... Bili smo lačni.
S;ponosom pravim: bil nisem niti hudobnejši niti boljši od svojih tovarišev v tej čudežni noči. Predlagal sem jim, da bi ostali in šli nad moža. Nič mu nečemo, samo pojesti hočemo vse, kar bomo našli. Če bo streljal — naj! Izmed treh zadene lahko samo enega, če sploh koga zadene; in če tudi zadene, bo strel iz samokresa težko smrt-nonosen.
„Le nad njega!" je dejal vojak in skočil kvišku.
„Študent" se je dvignil nekoliko počasneje.
delo, na delo! Njiva je izorana, sejte tam, kaj imate, a sejte le najboljše seme! Ne sejte sovraštva, da se ne obrne to sovraštvo proti vam, sejte ljubezen, ki je zmagujoča in nepremagljiva, sejte strpnost! Vrnili se bodo oni bratje, ki jih je omamilo nemštvo in so jih premotili na višje povelje duhovniki. Ne zapirajte jim duri, vabite jih med se!
Lep in glasno govoreč znak bode dičil prsi člane in članice bodoče mladinske organizacije: na trobojnem polju zelena deteljica. — Ta pomeni up na boljšo bodočnost slovenskega Kmeta — s katero je mogoča tudi boljša bodočnost Slovencev. Iskrene naše pozdrave zborovalcem v Žalcu! Janko Lešničar.
Železnica Polzela—Motnik.
(Utemeljevanje predloga dr. Vek. Kukovca v deželnem zboru po stenogra-fičnem zapisniku). Deželni glavar: Na dnevnem redu je predlog poslanca dr. V. Kukovca zaradi takojšnje gradnje proge Polzela—Motnik. Dam besedo predlagatelju predloga. Poslanec dr. V. Kukovec: Visoka zbornica! <5e se pri drugih predlogih povdarja slabo finančno stanje dežele, ne pride to pri tej točki v poštev, kajti v železniški predlogi, ki se je državni zbornici predložila, se povdarja, da se ima ta proga graditi na državne stro-ško, tako da bi interesentje, zlasti dežela in okraji, bili le v neznatni meri pritegnjeni k doplačevanju. Če pomislite, da bi bila ta proga nadaljevanje že obstoječe deželne lokalne železnice Celje—Velenje, tedaj izprevidite, da že ta razlog govori za uresničenje načrta, saj bi tam že obstoječa deželna železnica postala dobičkonosneja. Četudi bi vladala različna mnenja glede te zveze alpskih dežel z jugom, ostane za štajerski deželni odbor edino merodajno le vprašanje gradnje te proge po štajerskih tleh in v kolikor je rešiti to vprašanje v korist štajerske dežele. Da sem predlog stavil v označenem smislu, je krivo stališče deželnega odbora štajerskega, glede katerega se je raznesel glas, da se za to v narodnogospodarskem oziru vele-važno železniško progo isti nikakor ni zavzel s potrebno skrbnostjo. Po pomoti se je tukaj povdarjalo, da bi bila trgo vsko-obrtna zbornica v tem oziru glede imenovane proge zavzela pravičnejše stališče nego deželni odbor. Žalibog moram povdarjati, da je izkazala trgovsko-obrtna zbornica v svoji letošnji izjavi rai?no tako malo razumevanje glede svojè dolžnosti za pospeševanje blagostanja važnega dela dežele, namreč Savinjske doline, kakor štajerski deželni odbor. Odločno torej pozivam štajerski deželni odbor, naj
In šli smo — skoraj bežali. „Študent" je bil vedno za nami.
„Tovariš!" mu ie zaklical vojak očitajoče.
Motno mrmranje nam je donelo naproti in ostro prasketanje napetega petelina. V tem se je zasvetilo in počil je strel.
(Dalje prih.)
Razstava izdelkov domače obrti se
vrši sedaj v Curihu s pomočjo podpor dežele, strokovnih društev in oblasti. Priredila jo je švicarska delavska zveza. Razstava nudi zanimiv pregled švicarske domače obrti in tistih izdelkov, ki se izdelujejo na domu bodisi samo v surovi ali že gotovi obliki za večje tovarne in trgovine (Heimarbeit). Misel za to razstavo je sprožila enaka razstava v Beroliuu, katero je obiskalo švicarsko delavsko tajništvo. Podpor so dale zvezne, kantonske in občinske oblasti okrog 22 tisoč frankov. Velike te-
upošteva bujni procvit Savinjske doline v gospodarskem oziru, naj spremeni svoje glede te železnice zavzeto nesrečno stališče vsaj v prihodnje ter naj zastavi vse svoje moči v to, da se železniška proga iz Polzele, črez kranjsko mejo proti jugu v najkrajšem času ne le samo obravnava, ampak tudi res izvrši. Predlagam, da se moj predlog odkaže žezniškemu odseku. (Se je zgodilo. Op. uredn.)
Politično HPonlko.
V Celju, 23. oktobra, u K včerajšni seji državnega zbora.
Slovenski podpredsedniški kandidat Pogačnik in češki Zazvorka sta dobila pri včerajšni volitvi le po 208, oz. 205 glasov. V Slovanski jednoti vlada veliko ogorčenje zaradi tega, da so nemške stranke navzlic sklepu v konferenci klubovih načelnikov črtale imeni Pogačnik iu Zazvorka na glasovnicah. Na ta način sta bila ta dva izvoljena s 100 glasovi manj ko drugi podpredsedniški kandidati. V Slovanski jednoti se bode zaradi te očividne vero-lomnosti Nemcev, katero nemški listi opravičujejo z razburjenjem, ki baje vlada med Nemci zaradi opozici-jonelne taktike Slovanske jednote, stavil predlog, da se naj zastopniki v njej združenih strank sploh več ne udeleže konferenc klubovih načelnikov. — Veliko pozornost je vzbudilo, da je Stapinjski navzlic izjavi v Poljskem kolu, da bode z njim pri volitvi predsednika solidarično postopal, oddal s Slovansko jednoto in Rusini vred prazno glasovnico. — Koncem včerajšnje seje je nemški poslanec Dobernig energično protestiral proti paušalnim obdolžitvam ravnatelja praškega železninarskega kartela, Kestrane-Ica. Ta je namreč obdolžil v praški sodni dvorani ob priliki obravnave v tožbi posi. Brdlika zaradi razžaljenja časti proti njemu parlament in posa mezne poslance podkupljivosti. Dober-nigovemu protestu so se pridružili tudi Čehi in Poljaki ter predsednik zbornice Pattai. Ta je pozval Kestraneka, naj bi navedel dejstva in imena in ne samo splošno sumničil. — Vsega skupaj je vloženih sedaj 17 nujnih pred-dlogov, 292 predlogov in 61 interpelacij. Nujni predlogi „SI. kluba" so sledeči: Hočevar in tt. glede zvišanja tovornih tarifov na J. ž.; Šuklje in tt. glede priklopljenja Žumberka in še nekaterih krajev, o katerih se ne ve, so li hrvatski ali kranjski, vojvo-dini Kranjski: Grafenauer in tt. glede uvedbe označila materni jezik mesto občevalni jezik v rubriki pri ljudskem štetju. — Posi. Rybäf in tt. so predlagali ustanovitev slovenske obrtne
žave je delalo zbiranje razstavnih predmetov; 3—4000 delavcev in obrtnikov na domu se je moralo poiskati v najbolj skritih gorskih kotih. Vsega skupaj se je nabralo 3 tisoč razstavnih predmetov. Največ jih odpada na izdelovanje obleke in perila za "trgovine (lOOO), potem za svilene izdelke (200), na platnene izdelke (20), na bombaže-vinaste pletenine (30), na vezenine (250—300), na izdelke iz slame (150— 180), lesene izdelke (450), ure (150). Posameznim razstavljenim predmetom so priloženi natančni izkazi o plačah in delovnih pogojih. Akoravno se ni šlo za nobeno strankarsko prireditev, kaže vendar razstava zelo žalostno sliko socijalnega stanja teh revežev, ki pomagajo bogatiti velike trgovce in tovarnarje. Enaka razstava se priredi še v Baslu in ljudski prijatelji upajo, da bo dan s tem marsikateri migljaj za koristno socijalnopolitično zakonodaj-stvo.	-
šole v Trstu. — Posi. Dobernig je interpeliral zaradi premilega disciplinarnega postopanja proti fin. komisarju Povaleju. — V včerajšni seji je še protestiral pred zaključkom poljski socijalist Breiter proti smrtni obsodbi Ferrerjevi.
u Nova koalicija? V zborničnih kuloarjih in tudi že v posameznih dunajskih listih (n. pr. N. W. Tagblatt) se govori o pogajanjih glede nove neraško-češke koalicije, katera so že baje na skrivnem v teku. Stvar je za nas Slovence zelo važna; naj pazijo naši poslanci! — Glede èventuelne rekonstrukcije kabineta poroča „Brüxer Zait., glasilo nemškega ministra rojaka Schreinerja, da se bode v najbližjem času umaknil Bienerthov kabinet uradniškemu ministerstvuj, ki pa bode le prehodno miuisterstvo. Ker Slovani absolutno zahtevajo odstop Hochenburger-jev in Schreinerjev (kje pa je ostal Stiirgkh?), Nemci pa tega nočejo privoliti, naj obadva odstopita svoja port-felja neutralnim (!) uradnikom, katere bodo potem lažje nadomestili v parlamentarnem ministerstvu drugi možje.
d Vladni predlogi. Vlada je zopet vložila celo vrsto predlogov in postavnih načrtov. Med njimi so seveda zopet stari jezikovni predlogi za kraljevino Češko, zakon o socijalnem zavarovanju (glede katerega je sklenila Slovanska jednota, da se ga naj odkaže brez 1. čitanja socij. odseku), ustanovitev italj. pravne fakultete na Dunaju, reforma davka na poslopja, pooblastilni zakon za trg. pogodbe, reforma kazenskega pravdnega reda, zvišanje vsote službenih dohodkov, ki se ne sme zarubiti, o sodni praksi pravnih praktikantov, ki diso v sodnijski službi, ureditev zvišanja hišno-najemninskega davka itd. Torej dela dovolj. Čudno je, da še ni vložena vladna finančna predloga. Ali se jo Bilinjski boji objaviti, dasi je že na njen račun izkazal 40 miljonov primankljaja v proračunu za i. 1910, kar se že leta in leta ni zgodilo?
Drobne politične novice.
Nove koncesijeMadžarom? Iz Dunaja poročajo, da se ne da več zabraniti nekih novih vojaških koncesij Madžarom, ki so že dovoljene. To bi pomenilo takojšen padec ministerstva Bienerth, ker ga potem tudi klerikalci ne bi več podpirali.
d Izročitev hrv. poslancev v Peš t i Imunitetni odsek v Ogrski drž. zbornici je sklenil na zahtevo hrv. sodišč izročiti posi. Lorkoviča, Šurmina in dr. Vinkoviča.
Dnevno kronik
u Za reformo možke obleke se je
strnilo več berolinskih umetnikov in pisateljev v posebno društvo. Njihov namen je, prirediti kroj v Rembrand-tovem stilu. Pri tem pride rujav in črn žamet v poštev.
u Rauchove denuncijacaje. Ban Rauch igra ulogo umirajočega. Vse njegovo postopanje zadnjih dni to oče-vidno kaže. Sedaj se je zopet vrgel ua ovaduštvo hrv.-srbske koalicije. V svojih uradnih „Narodnih Novinah" z dne 21. tm. je dal objaviti članek, katerega vsebina je sledeča: Supilo je letos šel k dr. Gessmannu na Dunaj ter mu prigovarjal, naj bi se kršč. socijalci združili s Hrvati proti Madžarom. Gessmann pa da je izjavil, da se ne more takoj odločiti, in ko je Supilo odšel, je rekel (Gessmann) nekemu politiku, da imajo merodajni činitelji na Dunaju pismo nekega srbskega ministra, da je Supilo zaupnik srbske vlade na Hrvatskem. — Namen tega članka je prozoren: Supilo je danes faktični vodja politike hrv.-srb. koalicije na Hrvatskem. Če njega očrniš, očrniš koalicijo. Očrniti pa jo treba i nasproti madžarskim i nasproti dunajskim odločilnim krogonl. In Rauch misli, da je zadel v črno. A madžarsko časopisje
se iz najnovejšega Rauchovega namena neusmiljeno norčuje. Radovedni smo, kaj poreče Gessmann za svojo osebo!
d Osveta šoferjev. Pariški policijski načelnik Hamelin se je zelo zameril šoferjem, ker jih je v poslednjem času večkrat znatno kaznoval zaradi avtomobilskih prestopkov. Sklicali so shod, po katerem so se demonstrativno odpeljali — okoli 500 avtomobilov — v ulico, kjer stanuje Hamelin. Pred Hamelinovim stanovanjem so začeli vsi šoferji trobiti s svojimi avtomobilskimi trombami in nastala je grozna mačja godba. Policija jih je skušala razgnati. A šoferji so spustili avtomobile proti policiji v divji dir in številni policaji so bežali na življenje in smrt.
d Z letalnim strojem preko Črnega morja namerava poleteti francoski zrakoplovec Gilbert. Dvignil se bo v zrak v Odesi ter bo plul nad morjem k obrežju Male Azije.
d Tarabocchia umirovljen ? ,Obzor' javlja, da pošljejo Tarabocchio v pokoj. Če je to res, potem pomeni to, da iz „veleizdajniškega" procesa znanega kriminalista že vedo povsod enako ceniti.
Štojerslie novice.
z Jutri v Žalec! Pozivamo napredne žalske tržane in okoličane, osobito pa mladino v Savinski dolini, da pohiti jutri v Žalec na mladinski shod. Tudi Celjani, mladi in stari, pohitite jutri v Žalec!	*
F. S. Šegula za dr. Ploja. Kakšna je kmečka zveza ? V četrukovi številki „Sloge" našteva bivši urednik „Siidst. Presse" F. S. Šegula zasluge drž. posi, dr. Ploja za Haloze, za regulacijo Drave in še za druge zadeve. Kasneje omenja napade na dr. Ploja v vol. borbi 1.1907 in pravi, da je ostalo širšemu občinstvu docela nerazumljivo, zakaj „nebodiga-treba" Slovenec, Straža in SI. Gospodar tako ljuto napadajo dr. Ploja. Kasneje spodbija Šegula trditev, da bi bil dr. Ploj i. 1907 izvoljen na programu kmečke zveze, ki je bila takrat še embryo! Zanimivo je, kako piše ta gospod župnik o povodu in današnji uredbi duhovniške kmečke zveze: „V naglici so se — recimo — sestavila pravila po boljših vzorih, volilo predsedništvo in nova suknjiča za staro slovensko geslo je bila gotova. Zdi se mi pa, da kmetska zveza od tistih dob ni napredovala. Ne poznsmo pododborov; ni zapisnifcaudov; ne ve se, kdo je ud, kdo ne; pravno stališče je toraj še vedno nejasno; ud-nina se ne plačuje, pravila ne izdajajo. In če vsa znamenja ne varajo, prireja se že tudi smrtni udarec za ta ubogi embryo". G. Šegula ima toliko skušnje in potitične šole, da nimamo povoda dvomiti o njegovi odkritosrčnosti. Dostavili bodemo samo, da se potrjuje s tem naša trditev, da je cela „mogočna" organizacija kmečke zveze bila torej le na papirju in da so njena organizacija le — farovži. Hvaležni smo tudi g Šeguli za indirektno priznanje, da se je kmečka zveza v resnici le ustanovila za — reklamo sedaj rojeni „vseslovenski" klerikalni stranki. Nič se ne čudimo, da je ta človek silno neprijetno dirnil mariborsko gospodo, kaže namreč poleg navedenega tudi, da' je še med našo duhovščino nekaj ljudi, ki še stavijo narodnost nad — klerikalizem. Seveda so bele vrane . .
z Katehete poziva „Sloga", naj bi poučevali na šulferajnskih šolah vero-nauk slovenske otroke slovenski. Pa judeževi zlatniki so presvetli — in zato bo ostalo pri starem.
v Iz Maribora. Občinske volitve se z dnevom bližajo in občudovati je treba, s kako vnemo tukašjnji Nemci „delajo" za dober uspeh. Da pa prinesejo dokaz, da jim je resna volja, napraviti v Mariboru „čiste volitve", se razvidi iz tega le manevra: nekatere občinske uslužbence so poklicali na ma-
gistrat in so jim dali podpisati neki reverz, v katerem se obvezujejo, da se ne bodo na nobeden način udeleževali volilne agitacije. Na tem naj vidi prebivalstvo, kako nepristransko dela magistrat, da mu za božjo voljo ne bode mogel nikdo nič očitati, kar bi bilo nekoliko slično volilnemu nepoštenju. Čudno pa je, da magistrat ednemu delu uslužbencev prepove agitacijo, seveda le na videz, drugim in pa višjim uradnikom jo pa dopusti. To je zelo zanimivo. Najbrže so oni, ki se jim je prepovedala agitacija, premalo zanesljivi in uztrajni, da bi mogli kaj opraviti pri volilcib. Čuje se že, da se že nekateri na vse kriplje trudijo pri Slovencih in izlasti pri branjevkah za pooblastila. Mali trgovci in branjevke naj zopet omogočijo nemško zmago, če pride kateri vas nadlegovat, pokažite mu vrata!
z Kot trst v vetru omahujejo celjski mestni očeti na to in na ono stran, koder pač sapa potegne. Znani dar nemškega šulferajna, ki so ga bili sklenili sprejeti, a ga potem niso, je našel sebi enak sklep. Lansko leto v oktobru so bili sklenili pokloniti 60.000 kron za zidavo otroškega oskrbovališča, a sedaj izvemo, da tudi iz tega nič ne bo. Najprej so iz nekih nepojmljivih „finančnih" razlogov pustili šulferajnu onih 100.000, namenjenih za lepo urejeno šolo, sedaj pa ne dajo 60.000 K za otroke. Čudno je, da nemški očetje niti za nemško deco nočejo skrbeti. Da od šulferajna nič nočejo vzeti, je čudno, a da nočejo nič dati, je povsem naravno. Iz kake blagajne neki ?
z Berači od fare že zopet lazijo po vinskih vrhovih in nadlegujejo kmete za desetino, ki se jej pravi na Štajerskem različno bernja ali zbirca. Te dni po trgatvi že zopet lahko vidiš hoditi kaplana ali mežnarja s kakim pntarjem, ki se mu krivi hrbet pod sladkim bremenom. Ljubeznjivo se pri-smeji gospod in sladko nagovori kmeta: „Smo pa prišli pogledat, kako vam je obrodilo in vidimo, da vam je Bog blagoslovil. Naše prošnje za dež in lepo vreme in procesije ob pravem času so bile uslišane. Bi vas pa prosil, ako... „ „O, seveda, seveda, to pa to" " odgovori nerazsodni kmet. ,, „pri nas so vaši predniki zmiraj kaj dobili" ". Kmet izbere najboljšega mošta za — gospoda! — in kaplan se smeji njegovi neumnosti, ker niti ne sluti, da ni pri-moran dati, ker je duhovnik itak od države plačan. Duhovnik odrine s težko pridelanim kmetovim moštom in misli na Kristusovih besed resničnost, ki privovedujejo o onih, kateri ne sejejo, a vendar žanjejo. — Ne bodo te tudi nikdar prešle? . . .
z Praktična slovanska solidarnost. Budjeviška delniška pivovarna, koje glavni zastopnik je g. Viktor Rohrmann v Ljubljani (treba jo je razlikovati od meščanske pivovarne v Budjevicah, ki je v nemških rokah, ter daje odstotke čistega dobička „Schul-vereinu" in drugim nemškim bojnim društvom), je darovala družbi sv. Cirila in Metoda od prodanega piva med Slovenci 555 K 40 v in sicer za dobo od 1. aprila do 30. septembra t. 1. Kako lepe vsote bi lahko dobivala naša prekoristna šolska družba od tega vzornega slovanskega podjetja, ako bi se ravnali vsi Slovenci po geslu „Svoji k svojim"! Tako pa se iztočijo pri nas ogromne množine tujega piva, a pivovarne podpirajo v zahvalo nemška bojna društva. Baš nedavno je pivovar neke spodnještajerske pivovarne ugodil Roseggerjevi beračiji ter daroval 2000 kron za znani nemški bojni sklad z obljubo, da bo dal zopet toliko, kadar bodo Slovenci popili več piva. Tako se norčujejo iz naše narodnosti Nemci. Čudno se nam zdi, zakaj ni pivo bndjeviške Delniške družbe pri
nas bolj razširjeno, ko vendar kvalitativno prekaša nemške izdelke. Dokler naše domače pivovarne — sedaj je le še ena, namreč „Delniška pivovarna" v Laškem trgu in Žalcu — ne morejo kvantitativno zadoščati potrebam vseh slovenskih dežel, bi rodoljubi morali iskati nadomestila edino le pri slovanski tvrdki, ki tako velikodušno podpira naše narodne potrebe. Vprašamo zastopnika budjeviške delniške pivovarne, zakaj ne upliva na podjetje, da bi na katerikoli način razbremenilo naše gostilničarje, ki imajo gotovo obveznosti napram nemškim pivovarnam. Zakaj njegova pivovarna ne poskrbi gostilničarjem razhladilnih priprav, da bi dosedanje vrnili nemškim pivovarnam. Sploh, zakaj se ne stori vse, da bi se ta izdelek bratskega nam naroda razširil po vsem Slovenskem?
o Iz Središča. Dne 31. okt. t. 1. se snide napredna mladina celega ormoškega okraja v Središču v gostilni g. Zidariča, da je konečno dogovorijo svoji organizacij. Naši vrli organizatorji, na čelu jim odločni mladenič A. Oset iz Št. Jurja ob J. ž., bodo govorili o mladinskem stremljenju, o namenih in ciljih zdmženja naše napredne mladine v veliko „Spodnještajersko Zvezo", da bode kot velik narodni steber lažje odbijala vse navale sovražnikov naših in napredka našega z vzglednim rodoljubjem iu pošteno na-obrazbo. Ob tej priliki se bode tudi razgovarjalo in sklepalo o eventualni ustanovitvi sokolske organizacije — bodisi kot odsekov — ali samostalnih sokolskih društev. Doznalo se je, da tli goreča želja mlajšega narodnega naraščaja kot skrivna iskra po sokol-ski ideji v srcih večine, samo podpi-hati jo je treba. Zato bodo ravno pri ti priliki skrbeli znani sokolski organizatorji. Rodoljubi, brez razlike spola in starosti, skrbite že sedaj, vsak v svojem okrožju, z živo besedo in lastnim dobrim vzgledom za mnogobrojno udeležbo. Ker je ravno nedelja, in začetek po večernicah, se lahko vsak udeleži. Izgovori, da ni časa, torej ne veljajo. Zato vsi na krov! Mladinska organizacija naj se širi — čili „Sokol" dvigaj svoja krila — sebi v ponos — narodu v prid!
o Iz Žalca. V sredo, dne 13. t. m. prirejena „vinska trgatev" obeh žalskih C. M. podružnic se je obnesla nad vse pričakovanje lepo in dala za obr. sklad 105*11 K. Do tega uspeha je pripomogel naš dični sekstet, ki je brezplačno koncertiral in žel za precizno in fino prednašane komade mnogo pohvale. Strogi „sudac" pa je po pla-čozmožnosti sodil „grabežljivce" in nabral družbi visoko svoto. Moška in ženska podružnica sta skupno položili kamen na škarpo zoper germanske valove, kar se naj med one beležiti blagovoli kot prihodnjo tek. štev.
o Iz Trbovelj. Za C. in M. družbo se je nabralo na odhodnici gosp. Dolničarja K 8'70, kar je bilo uposlano družbi na čeku. Odhajajoči je bil vrl narodnjak, in na odhodnici je povdarja! in na srce polagal odbornikom, naj tudi prost. gas. društvo prinese eden kamen za obrambni sklad, kar se bode tudi zgodilo.
z Pod vozom. Včeraj se je bil vsedel neki deček v Celju na soro počasi se premikajočega voza, med tem je pa nekako naravnal, da je vtaknil nogo med kolesne prečke, kar je po-uzročilo, da ga je kolo potegnilo z voza. Ko bi ne bil nekdo priskočil, bi bil voz vlekel lahkomiselnega dečka s seboj in ga hudo poškodoval. Stariši, svarite otroke in jih opominjajte!
z Saltomortale z lestvice. V Za-vodni pri Celju, kjer so še v rabi petrolejke, snaži luči neka ženska, ki se jej je zgodila nesreča, ki bi bila smešna,
ako bi ne znala imeti zlih posledic. Ko je bila zvečer na svoji visoki lestvici zaglobljena v svoie delo, je pri-vozil mimo neki kolesar, ki je pa bil tako blizu lestvice, da se je v temi s kolesom v njo zadel. Žena se tega seveda ni nadejala ia je z lestvico vred, ki je prišla iz ravnotežja, strmoglavila na tla. Ko bi bil kolesar tudi padel, bi se ona bila vsaj lahko revanžirala a ker je on zbrnel v gluho noč, je revica padla na tla in se morda nekoliko v notrini poškodovala.
z Iz Trbovelj. Tukaj je umrl včeraj zjutraj vrli član prostovoljnega gasilnega društva v Trbovljah, čevljarski mojster in posestnik Anton Malgaj. Pogreb rajnega se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne.
a O okrajnih šolskih nadzornikih. Neki poseben, izjemen stalež imajo okrajni šolski nadzorniki na Avstrijskem. Imenujejo ga za gotovo dobo po navadi za šest let, potem ga pa, ako jim ne prija, odpravijo in postavijo na njegovo mesto drugega, prejšnjega poddanega tovariša. Tako početje seveda vpliva v nekem smislu demoralizirajoče na učiteljski stan in šolo. — Prav unikum so pa naslovi in plače okrajnih šolskih nadzornikov, l a je bil morda prej profesor in dobiva sedaj še vedno svojo profesorsko plačo, oni pa je prišel iz učiteljskih vrst in mu še vedno plačujejo po tistih predpisih. Tako imata dva uradnika, ki sta na isti stopnji in opravljata enak posel, ter sta morda enako stara po letih in službi, popolnoma druge dohodke. A kdo jih plača? Profesorja država, učitelja pa dežela, slednjič sta pa oba „cesarsko-kraljeva". A čujte, okrajni šolski nadzornik nima pravice za kako znižano voznino in pravice do kakega činovnega razreda, ali pa celo do priboljška za stare dni. To pa vse v Avstriji! — Mi Slovenci moramo nujno želeti, da se to izpremeni in moramo za prvo vsaj to doseči, da se okrajnih šolskih nadzornikov ne bo iz „višjih" ozirov samolastno in brez povoda odstavljalo po pretekli njihovi dobi dobi, seveda le — če so zavedni Slovenci in se ne klonejo pritisku.
z Umrl je zadnji pondeljek župnik A. Vojsk pri Sp, Kungoti, star 56 let. Vojsk je rojen Šrediščan. N. v m. p.!
z V Trnovcih pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah je izvoljen za župana Jak. Čuček.
z Vinske cene v Halozah. „Str." poroča, da ima mošt v Halozah 10—14 stopinj sladkorja, ponekod tudi do 16. plačujejo ga od 9 do 13 kraje, liter.
z Vinske cene v ljutomerskih goricah so sedaj 30—42 vinarjev liter. Sladkorja je imel mošt povprečno po 17, izjemoma celo do 20°.
z Iz Ljutomera. 17. t. m. se mi je nudila prilika prisostvovati v ljutomerski Kukovčevi dvorani veseloigri „Prvi". Da je igra v vsakem oziru dobro uspela, sklepam po splošnem zadovoljstvu, smehu in burnem aplavzu tamkajšnjega občinstva. Usojam si pa v kratkih potezah izreči lastno sodbo, dobljeno pri navedeni igri: V veseloigri „Prvi" nisem našel globokih misli, a vrli diletantje so jo v celoti tako temperamentno izvajali, da plitva mesta niso prišla do veljave. Triumf je žel g. Horvat, ki je mojstrski igral ulogo g. Platnerja : ljubečega očeta, miroljubnega, a končno energičnega soproga. Njegova partnerica, gdč. Milka Karbova, je dobro preštudirala in se zaglobila v svojo ulogo ter neprisiljeno zastopala mesto žene — Ksantipe. Ne smem pozabiti gdč. Elze Repičeve, ki je z ljubko gracijoznostjo in finostjo igrala najboljšo sestro, hčerko in nevesto. Gdč. Jetici Škrlevčevi, ki je zares pogodila . služkinjo, častitamo. Njej gre prvenstvo med igralkami. Izvrsten v mimiki in
igranju je bil g. Muršec; on je s situ. acijskim humorjem v agentu Schwim-merju pokazal, kaj zna. Njemu gre tudi kot režiserju hvala: poskrbel je za dobro uprizoritev igre in moči posvetil salonskemu opremljeoju odra. Kličem mu: „Živite še nadalje umetnosti!" Ta-lentje gg. Sagaja, Baukarta in Seršena nam obetajo dosti; prvi se je odlikoval s svojim ženijalnim nastopom napram dobrotnikom, drugi je zastopal idealnega prijatelja in dobrega salonskega ljubimca, zadnji je pa s svojim moškim, celo arogantnim značajem privabil mnogo smeha gledalcem. Detektiv, g. Cimerman, je bil na mestu. — Končno želim mladim diletantom procvit v umetnosti ter vzkliknem: „Naprej, naprej, na delo sveto!" Prijatelj estetike.
d Nemška šola v Velenju je letos tudi malo nazadovala. Vsak kdor pošlje otroka v nemški otroški vrtec v Velenju, se mora „zavezati", da ga pošlje tudi v nemško šolo, biti pa morajo stariši član „Südmarke" in „Schul-vereina" in plačati letni prispevek 4 K. — Ustanovitev otroškega slovenskega vrtca je nujna potreba, upamo, da se to vprašanje, kmalu ugodno reši.
v IzBajhenburga. Vinska trgatev, katero je priredilo pretečeno nedeljo društvo za tujski promet v Rajhenburgu v vseh prostorih restavracije „Unschuld" je v vsakem oziru vkljub tajnemu in odkritemu rovanju in to od strani, ki bi bile v prvi vrsti poklicane, če ne sodelovati, pa vsaj podpirati, nad vse pričakovanje izborno uspela. Glavna dvorana je bila izpremenjena v pred-zidanico in je bila okusno temu primerno dekorirana. Trgatev je otvorila vrsta viničarjev in viničark, katere je vodil župan-sodnik, pa ne trški župan, ki ga niti na veselici bilo ni, s svojim tajnikom in dvema beričema. Neprisiljeno veselje je trajalo do ranega jutra in vsi so bili edini, da si je gori omenjeno društvo nanizalo zopet nepozaben, prijeten in prisrčen večer v vrsti svojih, vsem priljubljenih prireditev! Cenjeni gostje so došli iz raznih krajev od blizu in daleč. Posebno moramo omeniti naše zveste Krčane in Videm-čane, dalje Sevničane in Zidanmoščane ter edinega Brežičana g. Zupana. Precej dragih gostov je došlo iz Zagreba. Z vso ogorčenostjo pa moramo javno ožigosati brezbrižnost, da celo nasprot-stvo domačinov, kateri so se izkazali s svojo — odsotnostjo. Društvo, ki je ustanovljeno za prospeh in razvitek trga in okolice, bi pač zaslužilo več zanimanja in podpore od onih, ki imajo od tega v prvi vrsti dobiček: od gostilničarjev, trgovcev, obrtnikov in posestnikov. Zahvaliti se pa moramo mnogim dobrotnikom, ki so darovali tako obilo dobrega grozdja, kakor č. g. župnik Cerjak in njegov brat, dr. Schmir-maul, gospa Kacjanova in g. Lenard, ter sodelovalcem g. Rainerjevi, gdč. Scbeligovi, dalje g. Marinču, Kacjanu in Lenardu. Končno opozarjamo že zdaj prijatelje društva, kakor tudi sosedna bratska društva, da priredi društvo za tujski promet v Rajhenburgu v nedeljo, dne 9. prosinca 1910 „planinski sejem" ter upamo, da se tudi sedanji mlačneži zavedo in izpolnijo svojo dolžnost. Priprave za to prireditev se že zdaj vršijo.
z Iz Slov. Bistrice. Občni zbor „Čitalnice" v Slov. Bistrici se vrši v nedeljo 24. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu Avstrija. Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil. Gostje dobrodošli!
u Iz Maribora. V Thurnovi kle-tarni uslužbeni delavec Jožef Ribič iz Pobreža se je radi alkoholovega sopuha v kleti onesvestil, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Za Zgornjo-, Spodnjo Poljskavo in Pragersko se ustanovi podružnica Ciril-Metodove družbe. Ustanovni občni
zbor se vrši v nedeljo dne 24. oktobra ob 3. uri popoldne na Sp. Poljskavi v prostorih g. Karola Hrastnik. Na zborovanja govori potovalni učitelj CMD. g. Ivan Prekoršek iz Celja o nalogah slovenske šolske družbe in njenih podružnic. Ker je naša ustanovitev velikega narodnega pomena za te kraje, pričakujemo vsestranske večje udeležbe.
d Ženska podružnica CMD. v Ljutomeru se je ustanovila v nedeljo dne 17. t. m. ob prav lepi udeležbi, Potovalni učitelj g. Ivan Prekoršek je na podlagi statističnih podatkov uradnih ljudskih štetij obširno predaval o nemštvu na Sp. Štajerskem ter govoril na kratko o nalogah, katerim naj posveti narodno ženstvo svojo pozornost.
V	odbor nove podružnice so bile izvoljene: predsednica ga dr. Grossma-nova, namestnica ga Seršenova, tajnica ga Mihaličeva, namestnica gca Jetica Škrlečeva, blagajničarka gca Mara Ko-cuvanova, namestnica gca Angela Kar-bova, odbornice gca Olga Cvahte in gca Mimika Smodiš. Novi narodni postojanki mnogo nspehov!
u Iz Gradca. Včeraj se je vnel na graškem južnem kolodvoru eden vagon s pohištvom, ki je prišel iz Maribora. Požar so zapazili ob pol 4 uri popoldne in hvala gre brzi pomoči železniških uslužbencev, da so ga hitro pogasili. Edna vagonova stena in nekaj pohištva je uničeno. Kako je požar nastal se ne ve, sumi se pa, da ga je zakresila iskra iz lokomotive. Vagon je bil šesti v vlaku in ni izključeno, da so začele cunje, ki niso bile s plahto dobro pokrite, tleti.
a Uradni humor. Nekje na Štajerskem je došel za neko zelo znano osebo telegraib, a naslov je bil tako nedostaten, da bi v drugem slučaju ne bilo moči najti adresata. Pri takih prilikah se mora seveda vestno ravnati in gledati, da se ali adresat najde, ali pa, da sè nedostavljeni telegram pošiljatelju vrne. Telegram je bil tu, naslov ni bil po predpisih, urad se je pa hotel in moral po predpisih ravnati, kaj torej ? — No, nič izrednega: Slavni urad je izgotovil „Dienstzèttel", ter z njim javil adreöatu, da je za nja prišel telegram, ki ga pa nem d-rejo dostaviti radi nèzadost-nega naslova!!! — Sv.Birokracij, usmili se uboge duše!
o Naravni park na Štajerskem. — Društvo „Kosmos" v Stuttgartu, ki šteje nad 70.000 članov, je sestavilo komité, katerega naloga bode, sklicati ža Monakovo Sejo, na kateri se bo razpravljalo, kako in kje bi se dali napraviti takozvani naravni parki (Naturschutzpark). Komite se peča z mislijo, da ustanovi take parke pO enega ha severnem Nemškem, južnem Nemškem in nekje na Gornjem Štajerskem.
V	to svrho mislijo na Štajerskem nakupiti 200.000 juter zemlje. Ker Bi tO bilo za tujski promet velikanskega pomena, se jè že podal predsednik dež. društvh zrn tujski promet, dei. odbornik pi. Fèyi-er v SEohakovo, da prisostvuje seji.
V	nedeljo popoldne <si na tingo trgatev „Bralnega BrnjMa" 4 Sfyh» tftt!
a Na idrijski državni realki So
stalno nameščeni kot profesorji Andrej Plečnik, dr. Kari Lončar, Matija Pire, Julij Närdin, Baltazar Baebler in kot. prava učitelja dr. Jos. MenCej ih Kajetan Stranetzky.
a Železniški shod v Krškem se
je vršil 10. t. m. Sklical ga je drž. posi. dr. Hočevar. Na shodu so bili, kakor poroča „Slovenec1', večinoma naprednjaki, ki pa so izrekli dr. Hočevarju in dr. Benkoviču priznanje, da sta se lotila te zadeve, ker brežiški nemški odbor nič ne dela. Dr. Hočevar je izrekel upanje, da se bo s skupnim v delom doseglo, da bo kmalu tekla ta tretja zveza Dunaj-Trst preko lepih dolenjskih krajev.
d Grajščino v Zalogu pri Moravčah, dozdaj last klerikalnega poslanca Povšeta, je kupil domačin Anton Pirnat, lastnik grajščine Tuštajn.
Koroške novice.
v Za koroško deželo so predlagali v državnem zboru nekateri posi., da s enaj nstanovi posebno poštno ravnateljstvo v Celovcu in strokovna železniška šola ravno tam. Zahtevali so tudi davčno svobodo za dobo 10 let pri nekaterih prezidavah v Celovcu.
v Ubilo je drevo otroka nekemu posestniku pri Grabštanju ki je podiral drevje. Ravno v trenutku, ko je drevo pad?.lo, je priletel otrok.
v Novi župan občine Vernberg na Koroškem, Slovenec Vošpernik, je zahteval od deželnega odbora, naj pregleda računa prejšnjega nemškutarskega župana Oraša, ki so ga Slovenci pri zadnjih volitvah vrgli. Deželni računo.-vodja Kager je konštatiral, da je oddal Oraš blagajno s primanjkljajem do 7000 K. Akte je vzel s seboj v Celovec. Torej nekaj smrdi! No, gospodine Linhart, dajte no v „Štajercu" kaj o tem povedati! Saj ste lani zaradi župana Kobentarja v Št. Jakob v Rožu po nepotrebnem zlili toliko črnila!
v Celovški „Mir" je prešel, odkar ga imajo popolnoma v rokah klerikalni fanatiki dr. Brejc, Podgorc in drugi, popolnoma v ,Slovenčev' žargon in psujè kakor kak pijani „Čuk" na vse strani. Tako je nedavno opsoval tajnika C.-M. družbe, a ko mu je ta naznanil, da ga bo tožil, se dela silno začudenega, češ, „gospod Berce kliče torej zoper nas nemške nacijonalce za sodnike". Aha! Ti gospodje pri ,Miru' so mnehja, da se jih, ker je celovška porota nemško-nacijonalna, sploh od slovenske strani zaradi žalitev né sme prijeti za ušesa in dà potemtakem smejo vsakogar ogovarjati kakor pocestni smrkolihi. Če Vi zahtevate Obzirnosti, pa še bodite vi pòStéùi ! Pod krinko narodnega mučeni-štVa ne bodete svojih rojakov brez kaztii obrekovali. _
Primorske novice.
o Volitte v goriški dež. zbor. Pri volitvah v skupini mest in trgov 21. t. m. je dobil v slov. delu dežele naprednjak Andrej Gabršček 402 proti klerikalcu Fabjanu, ki je dobil 258 glasov. — V laških mestih so bili izvoljeni liberalci s približno 500 glasovi večine.
o 3 kolajno za zasluge sta odlikovana Jos. Dekleva, c. in kr. stotnik pri 5. topn. polku in Otokar M&Iy, stotnik, sodnik v Trstu.
o Shoda železniških uradnikov lil nslbžhencev v Trstu minoli torek se je udeležilo do 300 slovenskih železničarjev. Predsednik je ob tej priliki povedal, da je žel. ministerstvo izjavilo, da ne namerava odvzeti železničarjem voznih ugodnosti. — Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva 20% dunajske stanarine kot sta-narinsko doklado za Trst, za dninarje pa 50 stot. draginjske doklade na dan.
o Slovenska kmečka stranka na ' Goriškem se hoče sedaj v prvi vrsti vreči na strankino organizacijo. Osnovale se bodo krajevne organizacije v
vseh vaseh, kjer je kaj pristašev, dalje tri okrajne organizacije (za IGoriško, Kras in Tolminsko); osrednja kot deželna organizacija se ustanovi s sedežem v Gorici. „Kmečki Glas", strankino glasilo, tudi naznanja, da se hoče kmečko stranko očistiti vsakega liberalnega in klerikalnega upliva. .
Dopisi.
V	zadevi „Veteranskega društva na Ljubnem" smo dobili še sledeči dopis, ki jasno kaže, da vzbuja nemški komando tega društva med narodom ogorčenje.
Pred letom se je na Jjjubnem ustanovilo društvo bivših vojakov tako-zvano „Veteransko drnštvo". Predseduje temu društvu prejšnji orožnik, ki se je na Ljubno priženil, g. Podpečan. Nič ni hudega, ako se ljubi Ljubencem veteransko uniformo nositi in si v ožjem krogu vzbujati spomine na ona leta, ko so služili cesarja. Dobro, če jih veseli. Ali nekaj druzega je, kar razburja slovensko javnost, kar je pravzaprav okandal za narodno gornjo savinjsko dolino. Veteransko društvo na Ljubnem ima nemški komando. Čudili smo se temu, da narodni tržani in okoličani to puste, da delajo celo stafažo takemu društvu, ki ne dovoli naši mili materinščini prostora, kjer ji gre, ampak, ki razširja tuje nemške glasove.
V	nedeljo, dne 24. t. m. bode bla-goslovljenje društvene zastave. Na to slavnost so povabljene razne korporacije in posamezniki. Le pojdite poslušat nemške „befehle", tisti, ki ste narodno toliko nezavedni, da s svojo navzočnostjo pri slavnosti podpirate „nemški komando"! Bomo vsaj spoznali naše narodne mladeniče in petolizce tujstva!
Ni izključeno, da morda pride na Ljubno ta dan tudi kako heilarsko društvo. Ker je predsedništvo „Veteranskega društva" na Ljubnem razpošiljalo tudi nemška vabila na slavnost in moledovalo^ za žeblje v nemščini, je celo mogoče, da je povabilo kaka nemška društva in nemške posameznike ua svojo slavnost.
Povsod se boritilo proti navalu nam nasprotnih tujcev, povsod se bojujemo za pravice našega rodu in našega jezika, zakaj bi se tudi v tej zadevi enkrat jasno ne izrekli in dali duška ogorčenju nad takim početju.
V	nedeljo tedaj se razvije prapor „Veteranskega društva" na Ljubnem. Radovedni smo, koliko povabljenih kor-poracij bo temu činu prisostovalo. Gotovo tista, katerim ugajajo tevtonski glasovi nemške komande. — Taki slavnosti mora biti tudi prifflérna godba. Pravijo, da je najeta godba gornje-grajske požarne brambe. Dajarao ji nasvet naj igra le same nsmške komade; kajti kjer je nemški komando, morajo se svirati tudi s a-monemški „št i ki ci". $loVènske pa shranite za veselice narodnih društev, če bo potreba. Heil Laufen!
najnovejša brzojavna in tülefottiina poročila.
Dunajske novice.
z Dunaj, 23. oktobra. Danes se vrši ministerski svet. Oficijozno se zagotavlja, da se ne bodo razpravljale nobene politično Važne zadeve. Iz čeških virov se čuje sledeče: baron Bienerth ne bode danes spravil vprašanja glede sankcije jezikovnih zakonov v alpinskih nemških kronovinah pred ministerski svet, ker se hoče na vsak način izogniti ministerski krizi. Sedaj izdeluje Bienerth nov načrt za rešitev krize. Hoče namreč že prihodni teden začeti znova s Čehi in Nemci pogajanja glede delazmožnosti češkega deželnega zbora ali pa poskusiti brez ozira na češki deželni zbor z novo češko-nemško koalicijo z natanko določenim delovnim programom. V seji poljskega kluba se je včeraj izrekla želja po'delazmožni večini in se je naročilo poljskemu ministru Du-lembi, da to željo sporoči minister-skemu svetu.
z Dunaj, 23. oktobra. Bleriot je danes dopoldne napravil poskusni vzlet s svojim letalnim strojem, ki je krasno uspel. Popoldne se pelje cesar pogledat ponovnega vzleta.
Premembo sistema ne oseb!
v Brno, 23. okt. „Moravska Orlice" piše, da se gre sedaj za spremembo sistema ne oseb, zato morajo pri even-tuelni rekonstrukciji zginiti nositelji protičeškega in protislovanskega sistema sedanje vlade in ministerstvo mora dobiti tako lice, da !se bode skladalo s parlamentom in garantiralo za pravično postopanje z vsemi državljani. Ako se to ne zgodi, nima sprememba na mini-sterskih foteljih nobenega pomena.
Tojaške koncesije Madžarom.
a Budimpešta, 23. okt, „Egyerte-tes" je dobil iz visokih vojaških krogov sledeča pojasnila o koncesijah, katere bi cesar dovolil Madžarom glede armade: 1.) Samostojnost ogrskih domobrancev vtoliko, da bi se ne zgubil značaj domobranstva kot dopolnilnega činitelja skupne armade. 2.) Ustanovitev samostojnega delokroga ogrskega ministra za deželno blambo. 3.) Popolna enakopravnost glede grbov in emblemov. 4.) M a d ž a r s k i p o v e 1 j n i jezik v ogrskih polkih.
Veselje nad padcem nazadnjaške vlade v Španiji.
o Madrid, 23. okt. Iz vseh mest in krajev države odmevajo glasovi veselja nad padcem M auro ve nazadnjaške vlade. V Madridu so trajale demonstrativne izjave veselja nad klerikalnim porazom celo noč.
Politični progoni na Poljskem.
o Varšava, 23. okt. Zapiranje politično prononsiranih Poljakov se nadaljuje. — Včeraj je vlada vtaknila v zapor več uglednih meščanov.
Po svetu.
a Vojašnica se je podrla. Pod
prvega nadstropja vojašnice planinskih lovcev v Asiagu v Italiji se je udri in vse možtvo je padlo v pritličje. Eden korporal je bil takoj mrtev, dva oficirja in 3 vojaki težko, veliko pa lahko ranjenih. Ker Italjani mrzlično množijo svoje obmejne posadke, porabijo vsako še tako razklopotano poslopje za stanovanje vojakom.
a Medved na Češkem. Medveda, ki je bil ušel iz menažerije v češke gozdove, kjer je hudo ggspodaril, je ustrelil pri Ašu neki bančni uradnik.
a Napredek brezžične telegrafije. V Darley Dale na Angležkem so uredili prvo postajo brezžičnega telegrafa daleč na kopnem. Od tam so poslali že prvi telegram na Nemško.
a Dinamit v Monakovem. Včeraj in predvčeraj so našli v Monakovem dinäiitit; sumljivo je, da so ga razkrili eden zavoj tudi v justični palači. Mi-steriozni dogodek še treba raztolmačiti.
a Prusi v turški vojski. V najbližji prihodnosti vstopi v turško vojsko edenajst nemških oficirjev, ki bodo služili kot inštruktorji.
a Črnogorski zlati denar. Z novim Möm pride v promet zlati črnogdraki denkh Naročenih je 30.000 komadov po 20 perperjev (perper je 1 K), 40.000 komadov po 10 perperjev in 300 komadov po 100 perperjev.
o Preganjanje Bolgarov v Macedoniji. Iz raznib mèst Macedonije prihajajo dnevno vesli o napadih na Bolgari) ih o umorih izvršenih na njih. Sami službeni listi morajo priznati, da je bilo minolega meseca ubitih 14 Bolgarov. Napadi pa so tako česti, da no-vine beležijo samo najznatneje. Radi teh zasledovanj, pred katerimi jih oblasti tle branijo, se je odločilo 200 rO-dovin, da se izselijo iz Macedonije, zlasti kar jih je iz bitoljske okolice. Bolgarska vlada bila je prisiljena zahtevati za Bolgare zaščito pri porti, kàr pa ne bode morda nič izdalo. Bolgari se pač zopet bodo morali lotiti četo vanj a, vsled česar bodo nastali novi nemiri.

JLJL
ES5
| M H	-
H B~j Cena predalu za enkratno K^B^S^ objavo 60 vinarjev.
Kreditno in stavbeno zadrugo
5Lastni dom' v Celju,
, Rotovške ulice štev. 12 priporočamo obrtnikom 1 in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaso, za denarna nakazila in razne kreditne posle.
^HIlILj
UL
Naročajte in razširjajte
»»
i Eist"
Lastna zaloga
Največja zaloga šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank	vatnike in urade
Zvezna trgovina, Celje! Rot. ul.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju Š3Ljz
izvrstna vina.
Najboljši časopis za inseriranje je
»Narodni Dnevnik"

ZVezna trgovina
v Celju
sprejema naroČila na tiskarska dela
katera se izvršujejo v lastni
ZVezni fistiami
Najboljše in najcenejše se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini
Fr. Strupi, Celje.
Najboljše orožje — — * v političnem boju „Narodni List"
in
„Nar. Dnevnik"
Norosti ¥ pisalnih in
risalnih potrebščinah „ . 4 tUt
po zmernih cenah	trgOVlM
se dobijo vedno v	v Celju
Modni salon za gospode
divori 1. novembra eeije	V novi posolllntenl
= Maks
Mil na Rtngn

i

|ta dober
Vašega podjetja
polagamo največjo vrednost kajti Vač prospeh je tudi naš jiliftpteh!
K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom !
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
a Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju ima I. redni občni zbor v soboto 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer z običajnim sporedom. Lokal: „Prebauer Bierklinik'', Laudongasse 48, Vili. Gostje dobrodošli!	Odbor.
z Slovensko akad. društvo „Ilirija" v Pragi. I. redni občni zbor se vrši dne 25. oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer v prostorih restavracije „Schöbl". Slovanski gostje dobrodošli! Odbor.
Iz sodne dvorane.
o Paberki za poroto. Za 1. avg. so uprizorili fantje na Kicarju pri Ptuju — „Štajercev" rajon — velikanski pretep, pri katerem so nekega moža s krampom ubili; radi tega so storilca pri zadnjem porotnem zasedanju v Maribora obsodili v štiriletno ječo. 24 letni tesar Ivan Kovačič je bil tndi deležen pretepa in zato so ga sedaj posadili na zatožno klop. Dolži se ga, da je z nožem pehnil nekega Ivana Arnuša v levo roko. Že porotna obravnava je dokazala, da sta na Kicarju dve stranki, ki živite v vednem prepiru, ki se je že skoro razvil v krvno osveto. Sodni dvor v Mariboru je Kovačiča obsodil na štiri mesece strogega zapora.
o Pazite na otroke! Ko je bila 25 let stara Marija Gorjanec na Cigonci pri SI. Bistrici na delu, je utonil njen dveletni sinček v potoku. Mariborski sodniki so ji prisodili 1 teden strogega zapora.
o Surov mladenič, Mariborsko sodišče se je pečalo z 22 letnim hlapcem Al. Mlinaričem iz Ljutomera, ki je bil jezično kuharico Katarino Sever 30. avg. vrgel s tako silo v tla, da si je stria eno rebro. Dobil je tri mesece zapora.
o Nežen oče in mož. 26. in 27.
sept. 1909 je Jakob Črepinko iz Mo-stečna pretepaval s krepelom svojo ženo in otroke Marijo, Terezijo in Jakoba ter jim grozil z umorom. Pred mariborskim okrožnim sodiščem niso hoteli omenjeni štirje nič izpovedati, ker se bojijo starega. Obtoženec se ni vedel spominjati, kedaj ravno bi se bili vršili enairi dogodki v njegovi hiši „ker se je to godilo prepogosto". — Divjak je dobil 4 mesece težke ječe.

Tržne cene.
22. oktobra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke.
Na borzi danes medla tendenca. Pšenica za 10 vin. ceneja, rž in oves za 5 vin., koruza je pa ostala in ječmen tudi.
Sladkor. Trst, 22. oktobra: Centrifug..! Pilés prompt K 32— do K 321/4 za odprav. K 3l1/2 do K 321/4. Tendenca brez veselja.
Sladkor. Praga: 22. okt. sur. sladkor prompt K 25 30, nova kampänja K 25'.35 Tendenca mirna. — Vreme: deževno.
Budimpešta, 22. okt.Svinjad: Ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 147 do 149 vin., mlade, srednje 149—150 v, mlade, lahke Ì46—150 v. zaloga 25.326 komadov. Prignano 269 komadov, odgnano 509. Ostalo torej 25.326 komadov. Tendenca trudna.
B u d i m p e š t a, 22. okt. Pšenica za oktober K 14.70, pšenica za april K 14'35, rž za oktober K 9'74, rž za april K 1016, oves za oktober K 7'50, oves za april K 7'65, koruza za maj K 6 85.
Pšetiičbih ponudb zmerno, veselje Ritiriti tudi zmerno, tendenca trudna. Prometa 20.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica 10 vin. ceneja, drago pa samo 5. Vreme: kalno in hladno.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.
Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah
naznanja žalostno vest, da je preminul danes zjutraj vrli tovariš
Anton Malgaj
posestnik in čevljarski mojster v Trbovljah.
Pogreb rajnega je 24. t. m. ob 4. uri popoldne.
TRBOVLJE, 22. okt. 1909.
mM**
Jurist
s prvim izpitom išče službe kot Stenograf (slovensko in nemško). Naslov pri uprav-ništvu tega lista.
mmmmswmmm
V nedeljo, dne 24. oktobra t. I. se vabijo k popoldanski
vinski trgatvi
vsi prijatelji in znanci, katero priredi Mihael Zagode, gostilničar na Cigoncah na Ostrožnem, kjer se bode nudila plesna in druge zabave. Torej na vèselo svidenje.
HMmwn
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perj«!
1 kg sivega, dobrega-puljenega 2 K, bolj, šega 2 K 40 h; prima poibelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snež nobel ega, pnljenega 6 K 40 b; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; helega, finega 10 K; najfinejši drsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 om dolg, 58 cm širok, napolnjen z novilfi, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; säme pernice po 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko.
S. Benisch, Deschenitz, št. 773, Šnmavfe, Češko.
I I V
Licenca
za trgovino mešanega blaga, s primerno šolsko izobrazbo sprejme tvrdka
Norb. Zanier & sin
Sv. Peter v Savinjski dolini.
506 8-2
Vsakdo, ki pošlje K 14"—. dobi pristno zlato Plaque"-uro, z dvojnim pokrovom, petletnim jamstvom in nadalje 14 karatno zlato verižico, moderne fazone, 56 gramov težko. Uradno pnn-cirano, za 150 K na obroke po najugodnejših pogojih. Plača samo 5 K na mesec, pa bodi možki ali ženska. Prvi znesek jemljemo tudi po povzetju. Ogrska industrija ur, (Ungarische Uhrenindustrie) Ujbanya št. 169 (Ogrsko)
400 10-9
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72. pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame. najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih. 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. St. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame. s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo. natančno regulirana 30 K. St. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije. celih 8 dnij neprenehoma na rubinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta.
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Ounai XIV. Pillergasse 1/184.	'
Mesečno 2 kroni.	3g
prihranite veliko denarja, ako nakupite za letošnjo jesen in zimo v veletrgovski hiši, R. Stermecki, Celje. Vzorci proti vrnitvi in pošiljatve čez 20 K franko. Posebno poceni je: 1 kos, 14 m, za 6 prtičev, debelega in najmočnejšega belega platna samo 16 K.
Dobite &QT za eno krono
možko, žensko ali deško
uro z verižico vred.
Da upeljemo svojo tvrdko z urami in dragocenostmi vsake vrste v širne kroge, pošljemo vsakomur, ki pošlje 1 K (tudi v znamkah) Za poslovanje in poštnino, elegantno verižico z ilnstrovanim cenikom, kakor tudi navodilo, kako je zastonj dobiti lefco üro. — Pišite takoj na
Ogrsko industrijo nr (Ungarische Uhrenind.)
Ujbanya i«. 169 (Ogrsko). 401 10-S
Suhe gobe
sploh vsakovrstne dež. pridelke kupi
A. KOLENC v Celjtt,
„Narodni dom'- in Graška cesfe.
Orehe
kupi vsako množino
A* KOLENC v Celju.

Učenec
se sprejme takoj pri
A. K0LENCÜ t Celja.
in modno blago za obleke
priporoča firm»
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na ÒoAkem. — Vzorci franko. —
ViHtor BeVc
slikar in piccar V Celjn
? SaVinjKa ulica šteV. h
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela in jih Izvršuje solidno in po zmernih cenah
Sprejmem taKoj Več potnočniKoV.
Razširjajte ,Nar. Dnevnik'.
R. Dichl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—80
(P
3ISI&
Karol Vanic, Celje
5,Narodni dom"
priporoča
Moderno jesensko in zimsko sukno. Najnovejše flanele in barhente. = Preproge, zavese, garniture in odeje
Neprekosljivo v ceni in kakovosti.
^ 12 52-42
fl »
fl M
fl B fl B) •N
fl E e v ■k n
>N
0) >
0)
B
U
fl C
4. fl L J!
>tf)
Poštna naročila se izvršujejo točno in solidno.
IVAN RAVNIKAR, Celje

Telefon št. 17.
Graška cesta št. 21 Telefoniti? -
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, snhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in pro- » daja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshübler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia -Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst.
Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sli-vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic.
Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno, deteljno (rdeči inkarnat in ajdno). Kupujem pO najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse poljske pridelke. Prodajam pravi zabukovski premog (Glanzkohle) po najnižji ceni cele voze in na drobno).
Na drobno in debelo.
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster^ lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
, 14 52-49
n
3 »
«
a
H> B
m
c e
3
u
N<
e
K
a n
»r «
tt
Na drobno in debelo.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od
8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odtegujev vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila 30.000 kron,
za dijaške ustanove za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se IfifttActafaKke hrätfilttfcg Pri nala9anJu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
^Htuvdiajt»?!}« ins»»»»»** a|j yarovance in zahtevajte pri sodiščih, SMAef>9«««telfa hvaHflmVn
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JhZhO$1ÄJw$I|U RiallllllKU.
56 52—40
lai
El 1=11=
ì
PO

Telefon štev. 22.
OJILNICA V CELJU
v lastni hiši „Narodni dom".
Telefon štev. 22.
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579 =====
Jtad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog
54 72 40
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov Kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5% obrestovanju.
]tad 340.000, Kroti rczerVn. zaklada
Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
„Knjižnica Narodne založbe y Celju"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena oknsno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
„Uvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Kmetskega koledarja za L 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
Največja in najcenejša izbex>
*' in različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
Pravrfe»* f Predno si kupite aro, • oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih nr, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike» katere" razpošiljam zaston] in poštnine prosto. Popravila izboma in točna.
Rafael Saimič
v Celju, ,Narodni dom1.
Darujte za Nar. sklad !
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi
se vplačili. Vsak član ima po. preteku petih let pravico do dividente.


vzajemno zavarovalna banka v Px>agi
Rezervni fondi: 44,437.03601 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 98.323.486-35 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
v Gosposki ulici štev. 12.	gei 32-20
• ' ' F» " ' ?	. / .	• 'r ■ ' '
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam , po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Razširjajte napredna časopisa „Nar. Dnevnik66 in Nar. List66.
..v	.1	-.'".'/"•" i«.'
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000.
Podružnici! v Spljetu.
»
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
Stritarjeve utice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
4'/2%i
Kupuje in papirje
Rezervni fond kron 300.000. ^ Podružnica v Trstu.
prodaja srečke in vrednostne vseh vrst po dnevnem kurzu.
I
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. -
n
LASTNI DOM'
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
©o
ÖO
Pisarna jje v Celju, Rotovške ulice št. 12
OOO
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. —12. ure ooo dopoldne, ooo
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račm O O O o O glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. O O © O u>

edino narodno tßmnorölp podjetje V Celjn.
prVa jnžnostajcrsHa lattinosela
Stavbena in umetna kam-noseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.]	:::
"IV;
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd." ___m
Brušenje, pulir anje in
strnganje kamena s stroji.)
industrijska družba.
Brzojavl: .Kamnoseška in- ÄSÖ? dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Napraya zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
::;	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;: lavanje napisov v iste. :::
SVOJI K SVOJIM! §
»gggg
I Modna trgovina fosipina Podkrajšek
LJubljana, Čevljarska ulica £
priporoča svojo bogato zalogo bluz, čepic, spodnjega perila za dame in gospode. — Velika izbera volnenega blaga. — Najnovejši, nakit za obleke. — Najmodernejši stezniki. — Reformske hlačlce za deklice priporočljive za šport in šolo. - Bogata izber zavratnic In ovratnikov. Zunanja naročila se izvršujejo točno in po najnižji ceni.
SVOJI K SVOJIM!
Vi
Za jesenska in zimsko sezono
■H*
Prva narodna trgovina
Jos® Hecewar, Sifca »
priporoča svojo veliko izber zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi zimskih in športnih sukenj, svršnikov itd. po najnižjih cenah. Pristno angleško in brnsko blago je vedno v zalogi.

Naročila po meri se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in solidno.
					
i§i§l§l§Ì2̧i		!§§ |	Prosim izrezati in spraviti! j	1!	mmmmmm
Trlletna garancija!
Mesto samo Nikdar več y življenju
18 K ^^ 8 K. se vam ne bode nudila prilika, kakor
sedaj, da za smešno ceno samo 8 K mesto IS K dobite eno jako lepo gloria - srebrno remontoir-anker uro, jako močno, z dvojnim pokrovom, fino izdelanim strojem in z 10 kamni, z verižico in priveskom za 10 kron.
Razpošilja po povzetju tvrdka ogrska isidustrija up (Ung. Uhren-Industrie) Ujbanya 169, Ogrsko.	440 15-7
Prosim izrezati In spraviti
Zvezna trgovina v Celju
priporoča sledeče spise:
Pesmi.
Fantek, Luči.........K	1*60
Kržišnik, Male pesmi za mladino	„	—'24
Mohorčič, Srbske na?, pesmi . .	„	--'40
Nova pesmarica.........1*60
Leposlovni spisi.
Brezovnik A., Zabavnik.......1*40
Mlinarjev Janez.........— "80
Naš dom, J.—TIH. zrezek, broè. po .	„	—*50
Madeži in njih snaženje. . . .	„	1*—
Panslavismus, broš.........—*60
Zbirka domačih zdravil . . . .	„	1*—
Red za Šolske sluge • • • • •	n	-•24
Šolski red............—'20
Crosby-Furlani, Tolstoj in njegovo
poslanstvo..........—'60
* -<
Ne zamudite ugodne prilike!
Po najnižjih cetiah priporoča
trgovina i železnino JMur', P. ffiejdič, Celje
izvrstne grozdne mline z obiralno pripravo, stiskal» niče, siamoreznice? reporeznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, peči vseh vrst, tudi za kurjavo z žaganjem, Štedilnike, prenosne kotle, kotle za perilo in žganje.
Nepremocljive vezne plahte, umetno gnojilo vseli vrst.
V zalogi ima še nekaj mlafilnic, katere oddaja po posebno
znižani ceni. da zaloge teh strojev popolnoma izprazne.
üagrobne križe in svetilke v največji meri.
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki rr^r^rcr^ trgovini le izborno
iz milarne Jf[3Sr33*»3riLS& Jffeii©*1
v Spodnji Hudinji pri Celju — pošta Celje
Oči 1. oktobra 1909 naprej :
Poštno-hran. rač. št. 848.428. — 1143 zadružnikov. —— Vplačani deleži K 21.450'-.
Ustanovno leto 1881.
Rezerv, zaklad K IOO.OOO-—. Denarni promet v letu 1908 —— K 2,790.060-77. ———
„SÌ1ÌIIN5K9 POSOJILNICA V ZU"
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
II
ranilne vloge obrestuje po 41/2 °/o z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po 41/2°/o od dne do dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema Kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek: me cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem račtinu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 51/2 in 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek.
Ravnateljstvo :
Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Zigan, veleposestnik.