Uredništvo in upraoništvo:
Maribor, Koroška ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo io petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. U3.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 36.
Maribor, dne 2. aprila 1913.
Naročnino listo:
Celo leto..................12	K.
Pol leta....................6	K
Četrt leta ..... .	3	K
Mesečno ................... i	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K_
Inserati ab oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne
petitvrste ; pri večkratnih ozna -ndib velik popust
Letnik V.
Delo nemškega Verbanda na Spodnjem Štajerskem.
Ormož, 1. apr. 1918.
Poročilo v Vašem cenjenem listu o razmerah v ptujskem okraju, kakor tudi postopanje graškega Verbanda v našem okraju me sili, da nekoliko orišem delo graškega Verbanda. V lOrmož prihajajo že več tednov posestniki od Sv. 'Miklavža in prosijo za posojila, ker je tamošnja posojilnica, na poziv Verbanda v Gradcu začela, odpovedovati posojila. Ce obstoji delo ;za kmečki blagor v tem, da se posojilnicam v dobrih letih siplje denar in navaja iste k zadolževanju,, v slabih letih, v časih denarnega po^-manjkanja, pa se iztirjuje denar in ljudem delajo velikanske sitnosti, potem je res slaba *za kmečko, ljudstvo. Timeo Germanos et — dona forentes, bojim se Nemcev, če tudi prinašajo darove, naj bo vodilo za naše ljudstvo!
Drug slučaj v našem .okraju se je pripetil pri Sv. Bollen k u na Kogu. Tamošnja trsniičarska zadruga, članica graškega Verbapda, 1 je naperila tožbo proti dvema bivšima odbornikoma. Da je zadruga izgubila pravdo, se ima mnogo zahvaliti organom graškega Verbajnda, razsodba sama pove mnogo. — A sedaj pa pride najlepše. Stroški pravde znašajo več sto kron, dolžni so jih plačati odborniki, ki niso poslušali nasveta sodnika, organ zveze pa je hotel prisiliti člane trsničarske zadruge, da se naj zavežejo, da bodo plačali velikanske stroške. Splošno mnenje v tukajšnjih krogih pa je, da so odborniki trsnjpar-ske zadruge nalašč začeli tožbo in naj tudi le sami plačajo vse stroške. Vodstvo V e rbanda v Gradcu pozivamo, da si preskrbi pri sodniji ali pri odvetniku dr. Delpinu cel akt in pouči svoje o r g ai| p)e, kako mora zadružna organizacija v podobnih slučajih postopati!
Znak dela* Verbanda je, da rabim zelo milo besedo, čudno postopanje napram članom zadrug., kateri so Slovenci, na drugi strani pa je cilj Verbanda — okrepiti trhlo „nemštvo“ slovenskega izvora na Spodnjem Staj,erskem. O tem naj pričajo podatki glede deveterih „nemških“ posojilnic na Spodnjem Sta-
PODLISTEK
„O Zillertal“.
Potopisni spomini. Spisal À. Cilenšek.
(Dalje.)
V	Berolinski koči lahko dandanes prenočuje 106 oseb. Jedilni dvorani zadoščajo za 82 gostov — če se pa malo stisnejo, pa seveda še za mnogo več.
Ni torej čuda, da je Berolinska sekcija N. A. pl. dr. do leta 1909 izdala za kočo in nadelanje potov okrog nje lepo svotico 154.065 M 19 P! iz lastnih sredstev. —
Po malici ob štirih popoldne nameravala sva napraviti majhen sprehod do gostilne „jAlpenrose“ na Wexeški ’planini, toda naletajoče mraznice zunaj so naju takoj spravile na drugo misel: spomnila se sva dobrih prijateljev in znancev v daljni slovenski domovini, ki pač željno čakajo kakšnega sporočila o najinih gorskih pohodih. Skoraj celi teden sva že spravljala v svoje žepe razne razglednice s pečati gorskih zavetišč, ker sva jih redno pozabila oddati v kočah, od koder bi se bile spravile na pošto. No, tukaj sva pa uživala izvanredno srečo, da sva bivala s c. kr. pošto pod eno streho,, torej: hajdi po nekaj novih razglednic, da jih napiševa skupno z onimi, ki so že dni mirno počivale v žepu, ter lastnoročno izročiva c. kr. poštnemu orlu.
V	hodniku tik pred prodaj alnieo se ustaviva ob dolgih vrstah krasnih razglednic, ki so pod okvirju razpostavljene gostom na ogled.
Ko si zapomniva nekaj najlepših komadov, pa stopiva k oknu ter nakupiva! v vidno zadovoljnost starikave hišinje lepo število razglednic po v gorah neobičajni nizki ceni 10 v.
Hitro zapaziva, da so že vse „štempljane“ z velikim pečatom Berolinske koče, ter se takoj spomniva, da je natakarica v Burtschageldomu trdila, da tudi v tej koči gostom pečat ni dostopen.
jerskem, katere pripadajo graškemu Verbandu. Te posojilnice so v rokah naših najbolj zagrizenih (narodnih nasprotnikov, služijo v ojačenje „nemškega“ življa in so, kakor na primer v Sv. Lenartu, Svečini, Gornji Radgoni, Velenju in Oplotnici (ustanovljene proti uglednim, dobro delujočim slovenskim posojilnicam. Te „nemške“ posojilnice so popolnoma nepotrebne, žive le od milosti iVerbanda v Gradcu* — hranilnih vlog imajo bore majo,«; pač pa posojujejo velikodušno v Gradcu napumpan denar raznim — „nemškim“ lokalnim voditeljem in agitatorjem. V dokaz tem trditvam naj služi],o številke!
Najboljše med „nemškimi“ posojilnicami se še drži posojilnica v Gornji Radgoni, ki ima 155.000 K lastnih hranilnih vlog in le — 57.000 K denarja od Verbanda; vse druge „nemške“ posojilnice — brez pravih 'Nemcev! — imajo po dvakrat, trikrat, sedemkrat, tridesetkrat, da, celo 'osemdesetkrat toliko denarja od Verbanda izposojenega, kakor znašajo njihove vloge.
Nemška kasa v Hočah ima 32.824 K hranilnih vlog in 84.463 K denarja od Verba(nda.
V	Svečini se je leta 1909 ustanovila brez vsake potrebe kot konkurenca leta 1908 Ustanovljene slovenske posojilnice nemška „kasa“, katera ima K 18.794 hranilnih vlog in 24.207 K posojijla od Verbanda. (Slovenska posojilnica pa ima po naših informacijah celo odvišen denar. Op. ur.)
V	Radvanju pri Mariboru deluje že 17 let nemška kasa, a izkazuje te 7.085 K hrafniljnih vlog in — 12.110 K kredita od Verbanda.
V	Sv. Lenartu v Slov. goricah so ustanovili po znanem polomu leta 1905 nemškutarji novo kaso, katera ima 75.000 K hranilnih vlog in — 151.000 K od Verbanda dobljenega denarja.
V	Velenju dvigajo nemškutarji drzno svojo glavo, pri njihovem prodiranju jim pomaga nemška kasa, roko v roki s Südmarko. Kljub temu, da so v Šaleški dolini gospodarske razmere ugodne,) dobiva ta kasa le malo vlog. Ima le 41.711 K lastnih vlog, in — 124.938 K od Verbanda nafehtainega denarja.
V	Oplotnici so se nemškutarji dolgo pripravljali k ustanovitvi nemške kase, dokler niso iste leta 1910 ustanovili. Dejstvo, da ima kasa le 5.275 K hranilnih vlog in 35.702 K kredita od Verbanda, pove, da je ista — mrtvorojeno dete.
Toda kako priti tukaj do njega, ker ne sme nobeden tujec vstopiti v prodajalnico?
Ko še tuhtam in mislim na razne zvijače, potegne me Janko za suknjič, češ, stopi za mano malo v stran.
„Lojze, spoznal sem že, da si brihtna glavica ter veš občevati s takšnimi ostarelimi devicami, daj no malo se mucati okoli hišinje — morda pridobiš njeno srce, da nama drage volje posodi pečat samo za par trenutkov.“
Na to besede Jankove je malo manjkalo, da nisem buknil v glasen smeh, ki bi nama bil gotovo še vzel vès prestiž pri starikavem Cerberusu toli zažel-jenega pečata.
Ko se nekoliko umirim, stopim zopet k oknu prodajalnice ter se začnem prav prijazno meniti s hišinjo, kateri je očividno ugajala moja zgovornost. Po vzgledu vseh starih devic odkrivala mi je in tožila vse svoje obilne skrbi in težave, a jaz sem jo milo tolažil, kakor sem vedel in znal. Slednjič! se pa mi le posreči, da napeljem vodo na mlin, izrazivši svoje obžalovanje, da ne moreva s tovarišem označiti svojih ' po planinskih kočah nakupljenih razglednic s pečatom prekrasne Berolinske koče.
„Žalibog mi je naša sekcija prepovedala, dajati pečat na razpolago — toda vi, dragi gospod, ste tako ljubeznjivi, da me spravljate v veliko zadrego“, odgovori nekako scagano hišinja.
„iViktorija!“ vskliknil sem v svojem srcu, „samo par pušic še in — zmaga je naša!“
In zopet sem se začel laskati in dobrikati in konec konca je bil ta, da mi je šepnila na uho:
„Pokličite svojega tovariša ter stopite ž njim za vogel k drugemu oknu h- toda bodita urna!“
Namignil sem Jankotu, ki je že dokaj nestrpno čakal sklepa in vspeha precej dolgega pogovora — stopila sva za vogel k drugemu oknu, kjer je že čakal pečat ‘s škatljico vred, in sva pečatila razglednice, knjige, zemljevide, sploh vse, kar je bilo količkaj vredno tega izrednega odlikovanja; hišinja pa je
Da zasleduje Verband cilj, podpirati narodne nasprotnike na Spodnjem Štajerskem te svojim denarjem, pa živo pričata nemški kasi v Rančah (železniška postaja Pesnica. Op. ur.) in v Razvanju pri Mariboru, obe v mariborskem okraju. Nemška kasa v Rančah — čujte in strmite! — ima 401 K 42 v lastnih hranilnih vlog, in — 14.982 K denarja od Verbanda! Se bolj i m e n i t (n a,' je n e tm ä k a k a s a v Razvanju, ki že obstoji 27 let;( ta ima le 267 K 2 v lastnih hranilnih vljog in — 21.711 K kredita od graškega Verbanda! ! -
Ce pomislimo, da je v teh „nemških“ kasah še mnogo slovenskih hranilnih vlog, vidimo, da je gospodarska moč naših nemškutarje^ na zelo slabih nogah in da žive svoje revno življenje le vsled denarja — od Verbanda. lOhraniti se pa morajo radi raznih nemškutarskih eksistenc, zahteve Volksrata in — Südmarke.
Slovenski učitelji, ki delujete v službi graškega Verbanda, ali ne vidite, da delujete v službi organizacije, ki deluje v smislu iSüdmarke, kateri služi par slovenskih posojilnic v to, da zakriva svoje nemško-nacijonalne težnje na Spodnjem Štajerskem, in da — potom njih izvrši v časih poma(njkanja denarja — pritisk na slovenske dolžnike, kar sedaj občutijo dolžniki v našem okraju. Iz narodno-gospo-darskega in narodno-obrambnega stališča veljaj za nas načelo: Slovenec se naj poslužuje le slovenskih denarnih zavodov!
Naše prireditve.
Nazarje pri Mozirju.
V nedeljo, dne 30. marca, se je vršilo pri nas velepomembno zborovanje Jugoslovanske strokovne zveze. 'Oidposlamee J. S. i2., Vek. Zajc, otvori zborovanje in pozdravi vse navzoče ter podeli besedo g. dr. Vebletu, ki je v svojem praktičnem govoru orisal pomen delavskega združevanja. Ljudstvo je pazno sledilo izvajajnjem govornika.
Nato je povzel besedo V. Zajc, ki nam je živo risal pomen strokovne organizacije, njeno važnost za vse sloje, kajti le v slogi je moč in ta sloga bodi J.
stala pri prvem oknu ter delala kupčije z novodošli-mi gosti.
Da pokaževa svojo hvaležnost ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju, nakupiva še nekaj krasnih razglednic za album in par knjižic o berolins-kih kočah v Zillerdolu.
Ko na njeno vprašanje izpoveva, da odhajava jutri zarano čez Schwarzentetein v Pustriškoj dolino proti domu, vsklikne starikava, debelušasta gospodična z živahnostjo 161etne goskice — oh, odpusti, mlada bralka, ta nesrečen lapsus calami ter mi veruj, da sem hotel kajpada reči gospice:
„ÌT oda čez leto se zopet vidimo — kaj :ne da, draga gospoda? Saj imate tukaj še dovolj krasnih vršacev, na koje se najložje poleti iz — Berolinske koče.“
Da bi je ne užalila, obljubila sva čez par let zopet se ustaviti pod to gostoljubno streho, kjer sva našla toli ljubeznjivo damo — 'ako bova še živa in zdrava.
V	slovo je obema pošteno stisnila desnico ter nama želela obilo sreče in zabave.
V	zavesti, da sva si trajno naklonila ljubezni lačno srce stare device, podava se smehljaje v jedilnico, da ob kupici sladkega tirolca in jaz seveda še ob običajni pipici tobaka napiševa nebrojne razglednice.
Po večerji malo pokramljava z onima turistoma, ki sta z Jankotovo vrvjo srečno otela cepin, na kar greva k sladkemu počitku.
Ko vstopiva po četrti rani uri — dne 24. avgusta — v večjo jedilnico, najdeva jo že do polovice zasedeno s turisti in tnristinjami.
Gibčni natakarici sta letale od mize do mize z velimi medenimi vrši kave in mjeka ter pridno natakale nastavljene čaše. Ako ti je ena premalo, dobiš še drugo in tretjo, ne da bi zaradi tega plačal kaj več.
Namesto kave si lahko izbereš! tudi čaj z rumom.	(Dalje prih.)
S.	Z. Zborovalci so z veseljem in navdušenjem izrekli željo, da se tudi ,tukaj kmalu ustanovi J. S. Z. za Kokarje, Mozirje, Rečico s sedežem v Nazarjili, ki je središče delavcev in jako primerno tudi' za kmete in druge sloje. Shod je bil nepričakovano lepo obiskan. Govornika sta obljubila, da kmalu zopet prideta k nam.
Sv. Martin pri Velenju.
Na velikonočni pondeljek zjutraj po prvem sv. opravilu se je vršil v Društvenem domu poučen shod Jugoslovanske strokovne zveze. Domači gospod kaplan Karol Malajner otvori zborovanje ter pozdravi vse navzoče ter podeli besedo odposlancu J. S. Z., Vek. Zajcu, ki je v svojem (enournem /govoru jasno in živo slikal velike dobrote in koristi, ki se lahko dosežejo pri jugoslovanski strokovni organizaciji. Zborovalci so z veseljem in velikim navdušenjem poslušali izvajanja ter z velikim zanimanjem izrekli še željo, da se tudi pri nas čim preje ustanovi ta neob-bodno potrebna organizacija.
Brodovna demonstracija proti Crnigori.
Obstreljevanje Skadra se nadaljnje — Črnagora odklonila zahteve velesil. — Turčija sprejme mirovne pogoje velesil.
Vest, ki so jo prinesli nemški listi v pondeljek zjutraj, da se zopetno obstreljevanje Skadra ne potrjuje, je bila napačna. Crnogorci hočejo na vsak na-1 čin spraviti Skader v svojo posest, zato so ga začeli znova napadati in obstreljevati ter traja naskakovanje nepretrgoma dalje. Evropa se pa zgraža nad črnogorsko „drznostjo“, ki se noče ukloniti želji velesil, in hoče z demonstracijo bojnega brodovja prisiliti Crnogoro, da bi se pokorila. Veleposlaniška konferenca v Londonu je že storila soglasen sklep, da naj velesile pošljejo „ pred črnogorsko obrežje svoje vojno brodovje, da se tako doseže konec obleganja Skadra. Naša vojna mornarica je že sledila temu sklepu, ki se je izvršil ponajveč pod vplivom Avstro-Ogrske ter je že poslala oddelek brodovja v črnogorske vode. Kakšen obseg bo pa ta demonstracija imela, katere države se je bodo udeležile, po kakšnem načrtu se bo delalo, še ni znano. Nemški listi samo povdarjajo, da je demonstracijo določila cela Evropa in je zato treba smatrati vse korake, ki se bodo izvršili, v imenu cele Evrope, če bi se jih tudi ne udeležile vse velesile aktivno. Ó vsem drugem pa vlada popolna nejasnost in se slišijo najrazličnejše kombinacije. Eni pravijo, da bo imela demonstracija prav nedolžen značaj, ki izključuje vsak oborožen konflikt, drugi zatrjujejo, da bodo velesile blokirale eno ali dve črnogorski luki, tretji menijo, da bodo v slučaju, če Črnagora ne bo takoj prenehala z obstreljevanjem, izkrcane na črnogorska tla čete velesil, zopet četrti upajo, da bo Skader v teh dneh zavzet ter bo s tem stvar rešena. Tudi glede udeležbe pri demonstraciji še ni vse znano. Po :eni verziji se ne bosta demonstracije udeležili Rusija in (Francija, po drugi Rusija in Nemčija,, po tretji samo Rusija ne, paq pa Francija in Anglija, kateri je zato Rusija špecijelno naprosila, in potem jzopet Italija ne. Kot gotovo se lahko smatra, da bodo poslale pred Crnogoro svoje ladije: Avstrija, Italija, Francija in Anglija. Rusija nima nobene ladije pri rokah, ravno tako bo nemška ladija, ki so jo še le odposlali iz Ki eia, prišla najbrže prepozno.
Navdušenje ,za to demonstracijo pa ni nikjer, če izvzamemo naše avstrijske [Nemce, posebno veliko, Italija in Nemčija previdno molčita, ker si nočeta napraviti sovražnikov na Balkanu, Francija se norčuje iz vojnega pohoda velesil na najmanjšo kraljevino, Crnogoro, Rusija je oficijelno sicer za demonstracijo, njena javnost je pa proti, samo Anglija se sicer še primerno krepko izraža za demonstracijo, ker hoče na ta način preprečiti nove mednarodne krize in zapletljaje. Črnagora se pa za vse korake velesil le malo zmeni in hoče z zavzetjem Skadra postaviti Evropo pred fait accompli. Da ob koncu svojega cilja ne mara pustiti svojih velikanskih žrtev brez haska, je razumljivo. Srbija stoji slej kot prej ob njeni strani. Izjavila je sicer, da je pripravljena odpoklicati svoje čete od Skadra, toda dokler Črnagora ne stori enakega sklepa, jo veže na njo vojno zavezništvo. Danes prihajajo celo ne prav verjetne vesti, da je tudi Grčija poslala Crnigori nekaj čet na pomoč.
Pred Kataldžo je prišlo zopet do krvavih bojev. Turške vesti, katerim pa ni verjeti, pravijo, da so doživeli Bolgari precejšen poraz in so se morali u-makniti. Od druge, verodostojnejše strani se pa poroča, da so bili Turki, ki so poskušali z ofenzivo, krvavo potisnjeni nazaj.
Mirovno vprašanje je stopilo korak naprej. Velesile so predložile v Carigradu predloge za mir in jih je Turčija v celoti sprejela. Baje smatrajo tudi balkanske države predloge za primerne, da bi na njihovi podlagi stopili v nova: pogajanja.
Obstreljevanje Skadra.
Pariz, dne^ 1. aprila: Semkaj došla poročila pravijo, da je položaj Skadra zelo opasen. Črnogorci in Srbi v prodiranju zelo napredujejo. Odporna sila posadke pojenjuje. Bombardiranje traja s pomnoženo silo dalje. Zelo se dvomi, da bi se mogel Skader še nekaj dni držati.
Belgrad, dne 1. aprila: Vest o idemonstra-ciji bojnih mornaric velesil se tukaj živahno razmo-triva. Splošno vlada naziranje, da bo napravil padec Skadra, ki se pričakuje vsako (uro, konec vsem resnimi zapletljajem. Iz tega vzroka je vse mirno, o-sobito ker vlada,; trdno prepričanje, da se bo po padcu Skadra popolnoma razbremenil cel politični položaj.
Mirovna pogajanja.
Predlogi velesil glede na mir, ki so se predložili porti, se glase v bistvu:
1.	Meja med Turčijo in Bolgarijo je črta Enos —Midia.
2.	Vse zahodno ozemlje odstopi Turčija zaveznikom, izvzemši Albanijo, koje meje in ustavno obliko določijo velesile.
3.	Usoda egejskih otokov je stvar, velesil.
4.	Turčija izjavi, da je Kreta nič ne briga.
5.	Velesile so nasprotne temu, da bi Turčija Balkanski zvezi plačala kako vojno odškodnino, nimajo pa|-nič proti (temu, da se Turčija in Balkanske države udeleže finančne komisije v Parizu, ki bo skušala določiti pravično razdelitev turškega javnega dolga na zaveznike.
6.	Sovražnosti se imajo takoj končati, kakor hitro se mirovni preliminariji sklenejo.
Turčija je te predloge velesil sprejela in je to že sporočila velesilam.
Brodovna demonstracija zoper Crnogoro.
Ker se Črnagora ne ukloni zahtevi velesil, o-sobito Avstrije, Italije in Nemčije, da bi prenehala bombardirati Skader in odpoklicala svoje vojaštvo od obleganega mesta, so sklenile velesile, da vprizore demonstracijo pred črnogorskim morskim obrežjem, da tako prisilijo Crnogoro, (da odjenja in se ukloni. Ves interes vzbuja , sedaj vprašanje, če bo že zadostovalo, da se prikaže flota pred Barom in bo Crna-gora odjenjala, ali pa, če bodo poveiiuiki ladij tudi izkrcali vojaštvo na suho. Flotna demonstracija še sicer ne pomeni prekinjenja. diploinaticnih pogajanj, ter ima le namen,, glasno opozoriti dotično državo, da se nameravajo velesile, v slučaja, da ostanejo di-plomatične note brezvspešne, poslužhi najskrajnejših sredstev — orožja. Bistvo flotne demonstracije je zelo obsežno. Obsega lahko razne akcije. Z/ačenja, s tem, da se zastava samo pokaže, končuje pa pri rabi vojaške sile. Najmilejša oblika je, če se prikažejo vojne ladije v dotičnih vodah, da samo s svojo navzočnostjo pritiskajo, da vplivajo demonstrativno. Ce pa ne zadostuje to, potem se blokirajo luke in obrežja, to je, zapre se vsem ladijam uhod in izhod v te luke. Korak' do nadaljnih presijskih sredstev je potem prav blizu. Ce se upirajo blokadi v lukah zasidrane trgovske ladije, še jih tudi lahko obstreljuje. Vsak dovoz in izvoz je ustavljen. Na ta način se hoče vlado in prebivalstvo prisiliti, da odjenja in ugodi želji. Nadalnji korak je izkrcanje vojaštva, katero še potem zasede vsa javna poslopja dotične države kot pošte, colninske urade, vladna poslopja in slične državne zavode. Kakor se sliši, je najpoprej nameravana blokada črnogorskih obrežnih mest Bara in Dulcin j a.
Črnagora odklanja zahteve velesil.
jD,unaj,i dne 1- aprila:	Glasom danes zve-
čer semkaj došlih poročil je črnogorski kralj Nikita odklonil vse zahteve velesil in sicer zahteve: da bi nehala Črnagora bombardirati Skader, da bi njeno vojaštvo zapustilo Albanijo ter varstvo manjšinskih vernikov.
Cetinje, dne 1. aprila: Iz uradnega črnogorskega vira se javlja: Črnogorska Vlada je odgovorila zastopnikom velevlasti, da obžaluje, ker ni v položaju, ustreči zahtevi, da bi zapustili nekombatan-tje Skader, ker odklanja Vrhovno vojno poveljstvo, da bi se odposlala šifrirana brzojavka poveljniku skaderske posadke. Pač pa je Črnagora pripravljena, da odpošlje vrhovnemu vojnemu poveljništvu od turške vlade in Claris sestavljeno brzojavko, vsebujočo zahtevo po odhodu nekombatantov iz Skadra.
Razburjenje v Franciji zoper Avstrijo,
Pariz, dne 1. abrila: Tukaj vlada vedno večje razburjenje zoper Avstrijo. Bojazen, i da bo h koncu balkanske vojske prišlo do mednarodnih zaplet-ijajev, postaja vedno večja. Vobče pripisujejo vsi listi krivdo Avstriji in jo dolže vznemirjajočih akcij.
,Vpis dr. Dane va v rusko zlato knjigo.
V dumi je bila dr. Danevu predložena takozvana zlata ruska knjiga, da vpiše vanjo spomin na zgodovinski padec Odrina. Dr. Danev je vpisal v to knjigo:	„Padec Odrina ne pomeni samo bolgarske
zmage, ampak zmago vsega slovanstva, ki naj cvete in živi s sveto Rusijo na čelu.“
Izmail Kemal beg v Rimu.
R i m, dne 1. aprila: Predsednik provizorične albanske vlade, Izmail Kemal beg, je došel semkaj. V njegovem spremstvu je več ministrov. Kakor se poroča, so se vozili z jahto vojvode Montpensipr, ki bi rad zasedel albanski prestol.
Turčija sprejela predlog velesil.
Carigrad, dne 1. aprila: Turčija je izročila odgovor na kolektivno noto velesil danes predpoldne avstro-ogrskemu veleposlaniku v Carigradu, obmejnemu grofu Pallaviciniju. ;V odgovoru je sprejela porta en bloc predloge velesil.;
Črnagora ne odneha.
„Slovenec“ poroča iz najboljšega vira:	Crna-
gora pojde po dosedanji poti dalje ter bo skušala za-
vzeti Skader za vsako ceno. Črnogorci né [odnehajo pred izdajsko Evropo in so odločeni pripustiti, da si gotove velesile's krvjo Črnogorcev omadežujejo svoje roke.
Zahvalna daritev za zmago balkanskega orožja v Petrogradu.
V	cerkvi Odrešenika v Petrogradu se je vršila dne 30. marca zahvalna služba božja za zmago balkanskega orožja. Službi božji so prisostvovali bolgarski poslanik Bobčev, (srbski poslanik Popovič, dr. Danev, general Dimitrijev in velika množica občinstva. Ko je balkanska deputacija odšla iz cerkve, jo je občinstvo viharno pozdravilo. Popoldne so se pred bolgarskim in srbskim poslaništvom vršile velike manifestacije.
Sukri paša o zavzetju Odrina.
„Narodni Listy“ objavljajo razgovor svojega sofijskega dopisnika z braniteljem Odrina, Sukri pašem, ki je izvajal:	Odločilen napad na Odrin sem
pričakoval. 'Živeža je bilo Še komaj za en teden; če bi ga bile v male porcije razdelili, bi bil morebiti za 20 dni zadoščal. Ce sodim jpo razdeljenem kruhu, je bila zadnje dni posadka močna še okoli 60.000 mož. Oblegovalna armada je štela okroglo 100.000 mož in je bila premočna. Sukri paša se ni udal, marveč ga je vjel major Marcelov, ki je prvi udrl v poveljništvo trdnjave. Sukri paša je zajezdil konja in odjahal k poveljniku druge oblegovalne armade, generalu Va-sovu, kateremu je svojo sabljo izročil. Sukri paša je Kurd, male postave, brado ima na (francoski način postriženo.
Srhi v nekdanji Turčiji.
Muzlimanski mufti v Skoplju, Hasan Fenp, in bivši turški župan Rešad priobčujeta v imenu smuz-limanskega prebivalstva zahvalo srbskemu vrhovnemu poveljništvu za podporo turškim častniškim rodbinam in za dobro ravnanje z njimi ter za prosto vožnjo od Skoplja do Gumedže, ko so se vračale v Carigrad
Čestitka srbskih poslancev.
Poslanci srbske skupščine so odposlali iz Bel-grada generalu Stepanoviču, poveljniku srbske armade v Odrinu, sledečo brzojavko:
„Občudujemo veličastno junaštvo naše mile srbske vojske ob Šumni Marici, kjer so nekdaj naši očetje prelivali kri, boreči se proti azijatskemu navalu za rešitev vsega krščanstva. Srbi so v velikem epohalnem boju proti istim osvajačem vj družbi s svojo bratsko bolgarsko vojsko pokazali brezprimer-no junaštvo in samopožrtvovalnost, osvajajoč nezav-zetna obzidja trdnjave odrinske in boreč se s strahotami in elementarnimi nezgodami ravno pet mesecev. Bodi blagoslovljena plemenita srbska kri, prelita pod obzidjem odrinskim!“
Narodnostni odnošaji v okraju Debar.
V	zadnjem času še je vršilo v prisotnosti Ar-navtov in Turkov splošno ljudsko štetje v novoosvo-bojenih pokrajinah. Po izvršenem ljudskem štetju v okraju Debar šteje ta okraj v celem 31.805 ljudi, od teh jih je 9494 Srbov, 16.592 mohamedajncev, torej skupno 26.086, nasproti 5719 Arnavtov. Okraj šteje 70 vasi, od teh jih je 17 srbskih, 16 arnavtskih, o-stale so mohamedanske in mešane. Izmed mohamedanskih vaši jih 28 ne govori ne turško, ne arnavt-sko. Izmed (16.592 mohamedancev jih govori 12.318 srbski in samo 4274 turški. Ar n antski govori samo ena petina vsega prebivalstva. To ljudsko štetje dokazuje, da je Debar po pretežni rvečini naseljen od srbskega prebivalstva.
Politični pregled.
Ogrska.
Poslanec Kovaes je naznanil Juliju pl. Justhu, Kossuthu in Bela Egriju, da odlaga svoj državnozborski mandat, ker je uvidel, da je ravnal skrajno neparlamentarno, ko je streljal V' zbornici na grofa TiszO. Ta sklep jé Sklenil že prej, a je počakal, da je oprostilna razsodba postala pravomočna.
Italija.
V	navzočnosti italijanskega kralja in kraljice, vojvode Abruškega, raznih ministrov in voditeljev uradov so izpustili v morje peti laški dreadnought: „Andrea Doria.“
Nemčija.
„Norddeutsche Zeitung“ objavlja o novi bram-bni predlogi sledeče : Vojaška predloga zahteva zvišanje mirovnega stanja od 544.211 mož na 661.170 mož. Infainterija bo imela glasom te predloge 669 bataljonov (do sedaj 651), kavalerija '5150 eskadronov (do sedaj 516), pehotna artilerija 551 bataljonov (do sedaj 88), pijonirjev 44 bataljonov (do' sedaj 33), za prometno službo 31 bataljonov (do sedaj 18), tren 26 bataljonov (do sedaj 25). Odškodnina za civilno o-skrbo vojaštva se zviša od 12 mark na 20 mark mesečno. Glede izdatkov za brambno predlogo poroča list, da znaša večji izdatek za leto 1913 435, za leto 1914 285 in za leto 1915 178 milijoinov mark. Torej Skupaj 898 milijonov, mark.
Raznoter osti.
Iz učiteljske službe. Stalna učiteljica pri Sv. Urbanu, Emilija Sorec, je imenovana za Sv. Vid pri Ptuju ; provizorični učitelj pri Sv. Marjeti nižje Rtu-
ja, Ivan Novak, je imenovan za stalnega učitelja i-stotam. Nadučitelj v Selah, Rudolf Kocmut, je imenovan za nadučitelja pri Sv. Urbanu pri Ptuju; u-čiteljski suplent pri Sv. Urbanu, Karol Sorec, je imeno'van za stalnega učitelja pri Sv. Vidu nižje Ptuja; stalni učitelj in šolski vodja na Resniku, G. Srabotnik, je imenovan za nadučitelja pri [Sv. Stefanu; učiteljica, ročnih del na Teharjih, Julija Klemenčič, in stalni učitelj pri Sv. Stefanu, Ivan Kotnik, sta stopila v stalni pokoj.
Novi poreško-puljski škof. Cesar je imenoval za poreško-puljskega škofa dr. Tirifona Pedercolli. Pedercolli je rodom Dalmatinec ter častni kanonik in župnik v Trstu. Dr. Pedercolli je vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine in italijanščine.
Smrt v tujini. Iz Grafensulza na Nižje-Avstr. nam poročajo: Ne samo na domačih tleh, tudi v tujini izteguje bela žena svojo neusmiljeno roko po naših vrlih narodnjakih. Dne 23. marca t. 1. je umrl na Nižje-Avstrijskem, v Grafensulzu, Jožef Fras, izobražen, zaveden mladenič, poln najlepših idealov, star komaj 27 let. Bil je rojak iz Slovenskih Gozic, iz St. Ruperta. Toda usoda ga je odpeljala že v jako zgodnji mladosti v glavno mesto mogočne Avstrije — na Dunaj. Tukaj je preživel zlato dobo svojega življenja ter neutrujeno deloval ne samo kot umetnik v slikarstvu, temveč njega bodo pogrešala tudi slovenska društva na Dunaju, kjer je neumorno deloval v njihov razvoj. Bil je vnet in vstrajen ud slovenskega izobraževalnega društva „Straža“, ud društva „Zvezda“, ud hrvaškega društva „Prosvjeta“. Društvo „Prijatelji tambure“ je pa izgubilo ž njim svojega kapelnika. To slovansko godbo je nad vse ljubil. Se preden je zatisnil oči, je želel, naj se mu prinese njegova tamburica. Da je bil priljubljen in visoko čislan občan vasice Grafensulz, kjer je bival ob času bolezni, je pokazal njegov sijajni pogreb, katerega se je udeležilo /ogromno število ljudstva. Mladeniči, ki so ga nosili in položili k zadnjemu počitku, so mu darovali med mnogimi venci tudi nebroj šopkov iz rožmarina, vse to v njegov grob. K slovesu se mu je tudi zapela pretresljiva žalostinka. N. v m. p.!
Sklepi na posvetovanju vrhovne uprave hrvaško Stranke prava v Opatiji. Glede poedinih hrvaških dežel so se sprejeli ti-le načelni sklepi: V banovini nobena nagodbena vlada ne more računati na podporo Stranke prava in njenih članov. Stranka prava ostane zvesla svojim obvezam iz pakta s hr-vaško-srbsko koalicijo. Stranka prava bo tudi nadalje zastavljala vse svoje moči v, boju proti izvenza-konfskemu stanju v banovini. Z ozirom na nesoglasja, ki so nastala v Dalmaciji med nekaterimi člani Streike prava, opozoruje .vrhovna uprava svoje tamošnje pristaše na svojo izjavo (.katero smo že priobčili, op. ur.) in na programatično stališče Š ranke. Ga Diro sprejema Stranka prava stališče tamošnjih hrvaških in slovenskih zastopnikov, da se ima hr-vhšV> ic/ik v tej deželi pr iznad in popolnoma izvesti v istrskem deželnem zboru in vseh avtonomnih uradih. Glede Bosne in Hercegovine stoji Stranka prava soglasno na stališču, da mora biti hrvaški jezik izključno edini državni in uradni jezik v področju zunanjega in notranjega poslovanja. Stranka prava je vesela sloge med mohamedanci in katoliškimi Hrvati v teh deželah in si bo prizadevala, da se ta-le sloga ohrani in okrepi. Stranka prava z zahvalnostjo priznava domovinsko požrtvovalno delo Hrvaško-slo-venskega kluba v državnem zboru za odstranitev iz-venzakonskega stanja v banovini in vidi v tem prve vspehe pristopa bratov Slovencev v( našo Stranko prava.
Še delravdante zagovarjajo Nemci in nemškutarji, če tako zahteva njihova strankarska korist. Svojega velikega pristaša Drolza v Laškem; trgu, ki je po zadnjih računih osleparil nemško 'kašo >v Laškem trgu za 480.000 K, slikajo sedaj po nemških listih kot najbolj nedolžno jagnje, ki je samo enkrat zagrešil malo nerednost, a je bil drugaqe ivse časti vreden maž. Res, žalostno je, kako daleč smo že prišli! Naša spodnještajerska nemškutarja je tako propala, da so ji dobrodošli tudi razni temni elementi Drolzove vrste, samo če trobijo v njen rog.
Enaka pravica za vse. Nemški listi na vse mogoče načine kličejo in zahtevajo, naj pride vlada na pomoč njihovi falirani kasi v Laškem trgu. Ne imeli bi nič proti temp, Če bi ravno ti listi, v slučajih, ko je zadela kaka nesreča naše zadružništvo, ne ugovarjali tako divje proti vsaki sanaciji. Uri nas so se zgodile nesreče radi napačnih špekulacij in je bila tedaj pomoč umestna, toda nemška javnost jo je s svojim krikom preprečila. 'V Laškem trgu se pa gre za defravdacijo najumazahejše vrste. Nekateri listi celo namigujejo, da Drolz ni užival sam svojih „profitov.“ Ce se naj v takih slučajih pomaga, se mora v drugih ravno tako, ali še bolj nujnih tudi. Da bi veljala polnoč;'piade) samo za Nemce, proti temu odločno protestiramo. Enaka mera, enaka pravica za — vse!
Pozor! Za 480.000 K je osleparil Drolz „špar-kaso“ v Laškem trgu, za 67.000 K Prosch nemško rajfajznovko v Trbižu. V obeh slučajih so oškodovani tudi naši ljudje. Ali bo treba Še nekaj takih slučajev, da se bodo spametovali?
Častnikom skupne /armade prepovedano govoriti hrvaški. Častnikom skupne armade v Zagrebu, ki imajo skupno obednico, je zapovedano, da ne smejo med seboj govoriti hrvaški. Hrvaški častniki so radi
te naredbe zelo razburjeni. Naredba pravi, da je službeni jezik skupne armade nemški in da morajo častniki radi tega v obednici nemški govoriti. Čudna skrb za nemštvo?!
Imenovanje. Deželni odbor štajerski je v svoji seji dne 31. marca t. 1. imenoval gospoda J. Stegnarja, kancelista v mariborski bolnišnici, za oskrbnika bolnišnice v Rotenmann na Zgornjem Štajerskem, na njegovo mesto pa provizoričnega kancelista ;Fr. Goloba v Slovenjgradcu. Čestitamo obema gospodoma !
Milijarder Morgan. V Rimu je po daljši bolezni um 1 poznati ameriški milijarder 'Morgan. Rojen je bil leta 1837 v Londonu. Bil je velik prijatelj u-metnosti in si je nakupil neprecenljive zbirke raznih umetnin. Njegovo premoženje je nepreračunljivo. Nekateri ga cenijo na okroglo 50 milijard. Podeduje ga sin John.
Zapomnimo sl! Tržaški „Edinosti“ se poroča iz Koroške : Finančni ravnatelj in dvorni svetnik dr. Chiari v Celovcu je šel v pokoj. (Slovenci ne bomo žalovali za njim; 'vedel je za krivice, ki se nam delajo, ali iz strahu pred iVolksratom in deželnimi mogotci si ni upal ščititi zakona.) Evo (tipičen slučaj ! (Oseba in okolnosti so nam znane., pa jih iz gotovih ozirov ne objavljamo.) Volksrat je očrnil pri direkciji nekega uradnika, češ, da slavizira; in kakor je že navada, prišel! je dotični uradnik v mučno preiskavo, ki jo je vodil dr. Chiari sam. Značilno je, kako se je dr. Chiari izrazil napram onemu uradniku : „Ich persönlich^ muss Ihnen ja recht geben," aber öffentlich darf ich es nicht tun. Im Landtag sitzen fast nur deutschradikale Herren, was würden die sagen?“ (Saj vam za svojo osebo moram dati prav. Ali javno ne smem storiti tega. V deželnem zboru sede skoro sami nemškoradikalni gospodje — kaj bi rekli ti?!) Komentarja ni treba. Jasno pa je, kakor \eli dan, da prihajajo pri naših vladnih organih v \rvi vrsti v poštev želje, oziroma direktive nemške ga Volksrata, potenj, šele zakona, če ta sploh kedaj prihaja v poštev. Zares — tužni Korotan!
Štajerska
Maribor. 'Skupina Jugoslovanske strokovne zveze ima v nedeljo, dne 6. aprila, ob 8. uri zjutraj, v prostorih Ziadružne zveze v Mariboru (Cirilova tiskarna) svojo ,vplačilnico. Udje in delavci, ki želite pristopiti, pridite vsi. Vplačevanje se vrši do 11. ure dopoldne.
Maribor. (Slovensko gledališče.) Naša gledališka sezona se bliža svojemu koncu. Vprizorita se Še samo dve igri in sicer dne 6. aprila, ob pol 8. uri zvečer ruska ljudska igra „Naš župnik gospod Jakob“ in v nedeljo, dne 20. abrila „Rokovnjači.“ Mariborsko Dramatično društvo upa, da bo s tema dvema igrama zadovoljilo občinstvo in da bo poset vsaj toliko povoljen, da mu ne bo treba zaključati sezone z izgubo, kakor dosedaj že dve leti.
Maribor. V zadnji „Slogi“ jje izšel nek neokusen napad na naše voditelje — (govori se, da izpod peresa dr. Rosine —, . v katerem se pere tukajšnja liberalna posojilnica, katere pa nikdo v zadnjem času ni napadel. Ali mogoče liberalcem ne da vest miru? Smešno, zelo otročje in resnega politika nevredno je dokazovati, da posojilnica ni /liberalna, ker daje neko malo podporo šolskim sestram. Podpora se vendar daje za vzdrževanje slovenske dekliške šole, ne pa — šolskim sestram. Koliko tisočakov pa dobe liberalna društva, koliko po, ovinkih — „Nar. List?“ Posojilnica je liberalna, ker je še vedno članica — celjske zveze, v kateri je pod imenom Narodna založba včlanjen tudi „Narodni List“ in plačuje celjski zvezi letno 750 K, akoravno so liberalni listi pisali, da se je sklenilo na občnem zboru znižati prispevke posojilnic. Ali ni mogoče pod tem prispevkom zapopaden „po ovinkih“ prispevek za „Nar. List“? Zelo modro je pogruntal dopisnik, ko hoče s par o-sebami dokazati, da posojilnica ni liberalna. Mislimo, da povsod odloča večina ih da da pravec vsakemu stremljenju' večina, ne posamezniki. Dokaz se je člankarju tako ponesrečil, kakor bi se vsakomur ponesrečil dokaz, da je avstrijska državna uprava slovenska, da vlada v nji slovenski duh, ker sede tu in tam v kakem uradu — tudi Slovenski uradniki. Go. spodom liberalcem svetujemo, da naj pomagajo rešiti posojilnice v Šoštanju in Brežicah, namesto da napadajo naše voditelje.
Ptuj. Ptujski Orel je imenoval velečastitega gospoda patra Norberta Povoden, gvardijana in župnika, ter velecenjenega gospoda Franca Pollaka svojim častnim članom.
Ptuj. Velečastiti gospod dr. Josip Hohnjec in velečastiti gospod pater Norbert Povoden sta darovala ptujskemu Orlu vsak po 20 K. Obema prisrčna hvala !
Sv. Lenart v Slov. goricah. K zadnjemu poročilu v „Slov. Narodu“' iz Sv. Lenarta bi 'še dodali nekatere opazke, katerih bistrovidni opazovalec ni navedel:	kako zahaja kratkopetni akademik jurist,
jako naroden Središčan, vsak večer v gostilno bogate nemške vdove; kako se vozi v Maribor zagovarjat štajerčijance proti Slovencem velenarodni dr. Milan, ki je že večkrat izrekel brumno željo, da bi bilo najboljše, ko bi bil človek štajerčijanec, in «pa kako se dičijo naši velenarodni Sokoli z modrišem. A največja podlost dopišnika „Slovenskega Naroda“, ki
ima, kakor vobče vsi liberalci, nalezljivo bolezen v možganih, pa je, da se norčuje iz bolezni' našega slovenskega gostilničarja. Dobro bi bilo, da ne pridete liberalni velenarodnjaki v klerikalne gostilne, da se še morda — mi kje ne okužimo.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Naši dični velenarodni Sokoli popevajo po nemških gostilnah pesem „Das treue deutsche Herz.“ Vzor narodnjak dr. Gorišek: Hic Rliodus, hic salta! Saj so Sokoli Vaša — telesna straža!
Brezno ob Dravi. Gregorjeva shoda (v nedeljo in na god) sta se letos nenavadno številno obiskala od sosednih župnij, zlasti iz Ribnice in Remšnika. Povod je star, malodane 300 let. Menda leta 1625 je razsajala v Dravski dolini in severni strani Pohorja Črna smrt ali kuga. Takratni opat pristojnih benediktincev iz St. Pavta v Lavantinski dolini, o. Jeronim Marchsstaller (rojen Švabec) je ukrenil v zdravstvenem oziru vse potrebno ter strogo zastražil prehod pri Spodnjem Dravbergu, da se smrtna nevarnost ni razširila na Koroško. Ljudstvo pa je zaupalo tudi na božjo pomoč in Marijino priprošnjo. Z'ato so se zaobljubile procesije k Marijini cerkvi v, Bre- • zno, kjer še stoji, nasproti sedanje šole, kužne znamenje. Ljudje so zvesti ostali izročilu pradedov. In prav imajo. Saj je še (danes in več inhujše kuge v teh krajih, nego je telesna bolezen ali smrt.
Sv. Frančišek Ks. Katoliško bralno in izobraževalno društvo uljudno vabi na ponovitev prireditve, ki se vrši v nedeljo, dne 6. t. m. Vsi prijatelji našega izobraževalnega društva uljudno vabljeni! — Odbor.
Zreče. Dne 25. marca. Danes je tukajšnja podružnica društva Slovenska Straža imela občni zbor. Ista je v minulem letu štela 43 članov. To številu je v pogledu na razmere v našem kraju zadovoljivo. In blagajničarka je s svojimi številkami v poročilu znala izvabiti veselost med poslušaloi. Delovanje odbora se je vzelo s pohvalo na znanje in se je dosedanjim četvero osebam še za tekoče leto zaupalo vodstvo podružnice.
Vitanje. V nedeljo, dne 6. aprila, se vrši pri nas ustanovni shod Jugoslovanske strokovne zveze takoj po prvem sv. opravilu v cerkveni hiši. Kmetje, žene, posli, delavci, gozdarji in vsa zavedna mladina, pridite v obilnem številu na važno zborovanje. Vabljeni ste od blizu in daleč, da se udeležite. Poročat pride odposlanec Jugoslovanske! strokovne zveze V. Zajc.
Poljčane. (Pazite na otroke!) V pondeljek, dne 31. marca, je pustila viničarka M. Svagan v Ljube-čnem pri Poljčanah svoja dva otroka od 3 do 5 let stara, brez varuha doma, med tem ko je sama šla na polje delat. Starejši otrok, Marija Svagan, je prišel do vžigalic, s katerimi se je potem zunaj igral. Pri tem se je pa naenkrat vnela obleka in ker ni bilo nobene pomoči blizu, je otrok zadobil hude opekline. Mati je sicer otroka še tisti večer peljala v bolnišnico v Maribof, a je že med potom umrl.
Celje. (Konkurz.) Trgovec Josip Matič v Celju je napovedal konkurz. Za komisarja je postavljen de-želnosodni svetnik dr. Kotniki za upravitelja pa odvetnik dr. Jurij Skoberne.
Celje. Prve duhovne vaje za slovanske organiste se vršijo te dni pri Sv. Jožefu nad Celjem. Navzočih je okoli 100 organistov iz vseh slovenskih'Škofij, posebno iz lavantinske. Pred duhovnimi vajami je bil občni zbor podpornega društva organistov, na katerem so udeleženci poslali Nj. /ekscelenci, prevzv. knezoškofu lavantinskemu udauostno brzojavko, na katero so prejeli sledeči odgovor:	„'Srčna hvala za
prijazni pozdrav! Bog blagoslovi podpornega društva organistov dobre namene, v katerih dosego pošljem po poštni nakaznici 100 K.“ S tem kaže prevzv. nadpastir, da mu je pri srcu napredek (cerkvene glasbe in gmotno zboljšanje organistov: naše lepe slov. domovine.
Verhole. V noči dne 26. marca je zgorela hiša Pavla Podovnika v Verholah. Škoda znaša 4000 K, zavarovalnina samo 1400 K,
Mozirje. Kmečka hranilnica in posojilnica v Mozirju ima v nedeljo, dne 6. aprila,i ob 3. uri popoldne, v zadružni pisarni, svoj redni občni zbor. Vabijo se vsi člani in vsi, ■ ki se zanimajo za tako potrebno zadružništvo.
Sv. Martin pri Velenju. V nedeljo, dne 13. a-prila, se vrši pri nas v Društvenem domu popoldne po večernicah ob 3. uri, ustanovni ishod nove skupine Jugoslovanske strokovne zveze. Kmetje, žene, de^ lavci, posli, rokodelci in vsa zavedna mladina, pridite v obilnem številu, da slišimo in izvemo še več, kakšne važnosti je jugoslovanska strokovna organizacija. Poročat pride od načelstva Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani poslan govornik.
Primorsko.
Smrtna kosa. V petek po noči je umrl v Pragi oče državnega poslanca dr. O. Rybarja, gospod dr. Jan Rybar, c. kr. stavbni svetnik, namestnik stavbnega ravnatelja severozapadne železnice v poksju.
Kmečka zveza v Istri. Potrjena so pravila političnega društva Kmečka zveza za politični okraj Koper s Sedežem v Dekanih. To je prva organizacija te vrste v kršni Istri.
, Gorica. Deželnozborske volitve na Goriškem se prično z dne 13. julijem 1913. Ta dan voli splošna skupina.
Planinka,
planinsko letovišče, 1250 m nadmorske visočine, pri Ruški koči na Pohorju, 10 sob z 22 posteljami, topla in mrzla kopel, krasni in lahkotni izprehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, izborna kuhinja, lahek dohod iz železniških postai] Ruše, Bistrica ob kor. žel., Maribor, SFram; cene zmerne, sezona od 1, junija do 15. sebtembra. Natančnejša pojasnila daje podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
Bay-Rum
s konjičkom
iz tovarne Bergmann & Co., Dečin ob Labi
je in ostane vedno najboljša voda za umivanje glave, za pametno negovanje las, zabranjuje luskavost, zabranjuje predčasno osivelost in izpad las ter krepi lasne korenine. Nebroj priznanj ! V stekleoicah po K 2'- in K 4-— se dobi v vseh lekarnah, drožeri-jah, parfamerijah in brivnicah.	a
Biser
med vsemi žitnimi kavami je
Fanckova Perl-rž.
Vsak požirek iz Skodelice potrjuje premoč in fine kokovosti.
K vsaki
Franc Pletersek
Maribor ajr 2al098
cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
a	se lepa	Soaa?s^ obstoječa iz
1^1 009 mala zidana Ill59f dveh sob in kuhinje. Pri hiši so svinjski hlevi, drvarnica, brajde in dva velika vrta. Hiša je še tri leta davka prosta. Izplačati ni treba vsega. Hiša stoji na Teznu, 5 minut od Maribora, cena se zve pri g. Ant. Haler-ju, uradniku v bolnišnici v Mariboru, Tržaška cesta 29. Hiša se preda le radi preselitev gospodarja v Ljutomer.	58
žitni kavi pa je, da se doseža v resnici poln okus in lepa, okusna barva, treba pridejati malo porcijo
zagrebškega : Franckovega pridatka za kavo.
Obe vrsti se dobita v vsaki špecerijski trgovini.	—
Darujte za Slov. Stražo !
narodna trgovina
Ki£2& Vanic, Celje
Narodni dom s.
C4
a
■Jpriporoča bogato zalogo manufaktur-| I nega m modnega blaga, posebno §
■S krasne novosti za spomladne obleke g
*■ po zelo znižani ceni! ^ «
e
£s
Ostanki pod lastno ceno.
Ponehale bodo vse kritike o
TfllutuiiPUkI ulžatini ako jo sedaj poskusite
■ VI9SWI	OPICa ■■ip ko se je posrečilo vrelec moderno urediti
in se je našel nov pritok, ki je močen na ogljikovi kislini. Sedaj lahko tekmnje „TdstovrŠka“ z vsemi
najboljšimi kislimi vodami, ker zelo	Je sec*aj
mozira in ostane tudi čista.	|| ■	9K.Č9 namizn
najboljša zdravilna in namizna osvežujoča mineralna
kisla	naročajo odlični zdravniki za se in za	b;la
voda. ■ SPIS BlPW”3»fiS.CPSy0jefo0inji£e ter za cele bolnišnice. ■ SPl^VlPwi	odliko-
vana na dveh razstavah. Dobiva se v vseh boljših Tn|e4nunčlri elatinS gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri podjetju ■ WlBIUWl SRI	pUVIa
* ■--m (Koroško) — Zaboj s 25 s/s 8tekl. stane le 5 kron. Prazne steklenice se sprejmejo v polnitev
Guštanj
po najnižji ceni. Poskusite! Boste
Aketiiiciiiti i p*jte Tolstovrèke KllilSIl Ki ■ slatino, ki vsled svežega, prijetnega oknsa nademesti vsako drago pijačo !
lvalili !
Kadilci!
grgrate in pijete
Katare in drage bolezni v grlu najhitreje ozdravite, ako pridno Tolstovrško“.
ISKAMUsv
Koroška cesta 5 MARIBOR
IRILA
lastna hiša
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor :
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike : pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa narožila se najhitreje in ceno izvršujejo.
Prodajalnica tiskarne sv. Cirila
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, Šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n, pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunetorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.

Založnik iy izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lsv, Kemperle
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,