METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V OKTOBRU 2015 Climate in October 2015 Tanja Cegnar ktober je osrednji jesenski mesec. Pogosto ga zaznamuje jesensko deževje, ki ga prinese topel in vlažen jugozahodni veter s Sredozemlja. Vč asih je oktober meglen in deževen, drugič pa nas razveseli s toplim in sonč nim vremenom, ki poudari bogate barve narave. Moč sonč nih žarkov sicer že opazno pojema, do konca meseca pa se v osrednji Sloveniji povpreč na dnevna temperatura zniža za okoli 6 °C. -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) KREDARICA -6 -3 0 3 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) LJUBLJANA -6 -3 0 3 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) NOVO MESTO -6 -3 0 3 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) MURSKA SOBOTA -6 -3 0 3 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) BILJE -6 -3 0 3 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) PORTOROŽ Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka oktobra 2015 od povpreč ja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, October 2015 O Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 Tokrat je bila povpreč na oktobrska temperatura blizu dolgoletnega povpreč ja, odkloni so bili v mejah ±1 °C. Po nižinah je bil odklon pozitiven, v gorah pa negativen. Oktobrske padavine so bile najobilnejše v več jem delu Posoč ja in Julijcev ter v Beli krajini, ponekod je padlo do 330 mm. Najmanj padavin, in sicer med 130 in 180 mm, je padlo v pasu od Obale prek osrednje Slovenije do Koroške in severovzhodne Slovenije. Več ina padavin je bila zbrana v drugi tretjini meseca. Dolgoletno povpreč je padavin je bilo povsod preseženo, več ina zahodne polovice Slovenije je zabeležila presežek do 50 % dolgoletnega povpreč ja, le v Biljah, Godnjah in Lescah je odklon presegel 50 %. Največ ji presežek so imeli na območ ju od Bele krajine vzdolž meje s Hrvaško vse do Prekmurja, padavin je bilo več kot dvakrat toliko kot v dolgoletnem povpreč ju. Sonč nega vremena je oktobra 2015 primanjkovalo. Še najbližje dolgoletnemu povpreč ju so bili v Slovenskem Primorju, na Krasu in Goriškem, kjer so presegli 80 % obič ajne osonč enosti. V več jem delu Slovenije so imeli od 65 do 80 % obič ajnega sonč nega vremena. Med 50 in 65 % dolgoletnega povpreč ja so zabeležili na severozahodu Slovenije, v Beli krajini, na Koč evskem, v več jem delu Dolenjske in na jugu Štajerske. Visoko v gorah je bila več ino meseca prisotna snežna odeja, na Kredarici je debelina snežne odeje dosegla 30 cm. V visokogorju so vse do 23. oktobra prevladovali dnevi hladnejši od dolgoletnega povpreč ja, nato pa je bilo vse do izteka meseca nadpovpreč no toplo. Na Primorskem je bila prva tretjina oktobra nadpovpreč no topla, v drugi polovici meseca je bilo sprva nekaj opazno hladnih dni, zadnje štiri dni oktobra pa je povpreč na dnevna temperatura opazno presegla dolgoletno povpreč je. Drugod po nižinah je bil zač etek oktobra hladnejši kot obič ajno, a se je povpreč na dnevna temperatura po nižinah več inoma že drugi dan dvignila nad dolgoletno povpreč je in nad njim ostala vso prvo tretjino meseca. V zač etku druge tretjine oktobra se je ohladilo, a ohladitev ni trajala dolgo, v nadaljevanju je temperatura nihala okoli dolgoletnega povpreč ja, ob koncu meseca je bilo več dnevno toplo obdobje. 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA -10 -5 0 5 10 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu oktobru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in October and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povpreč na oktobrska temperatura 11,0 °C, kar je 0,6 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Mesec je presegal dolgoletno povpreč je predvsem zaradi razmeroma toplih juter. Najtopleje je bilo v prestolnici v oktobrih 1966 in 2001 (14 °C), oktobra 2014 je povpreč na meseč na temperatura znašala 13,6 °C, oktobra 2006 je bilo 13,4 °C, leta 2004 13,0 °C in oktobra 2000 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povpreč na oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobrih 1959 in 1994 pa je temperaturno povpreč je znašalo malenkost več , 8,9 °C. Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 8,2 °C, dolgoletno povpreč je pa znaša 6,5 °C. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 pa oktobra 1966 z 10,8 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 14,7 °C, kar je 1,1 °C pod dolgoletnim povpreč jem. Oktobrski popoldnevi so bili najtoplejši v letih 2001 in 2014 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 18,9 °C, najhladnejši oktobra 1974 z 10,4 °C. Temperaturo zraka na ob- servatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature, v zadnjih dveh letih se je neposredna okolica merilnega mesta moč no spremenila. V visokogorju je bil oktober 2015 hladnejši od dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka 0,1 °C, kar je 0,7 °C pod dolgoletnim povpreč jem. Najtopleje je bilo oktobra leta 2001 (4,7 °C), sledijo mu leto 1995 s 4,6 °C, 1967 in 2006 s po 3,8 °C ter leta 1977, 2005 in 2012 z 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974 (−6,8 °C), sledil mu je oktober 2003 (−2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, leta 1964 pa je bila povpreč na temperatura −1,8 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici. Za opis toplotnih razmer poleg povpreč ne temperature uporabljamo tudi število dni nad in pod izbranim temperaturnim pragom. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Na Kredarici je bilo 21 takih dni, 5 jih je bilo v Rateč ah, 4 v Koč evju, dva v Slovenj Gradcu, po en v Lescah in Postojni. Drugod niso poroč ali o hladnih dnevih. V prestolnici sta oktobra v povpreč ju dva taka dneva (slika 4), največ jih je bilo v letih 1971 in 1973, in sicer po 8. 0 1 2 3 4 5 6 7 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA 0 2 4 6 8 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA Slika 3. Število toplih dni v oktobru in povpreč je ob- dobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- rature at least 25 °C in October and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število hladnih dni v oktobru in povpreč je ob- dobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with minimum daily tempe- rature 0 °C or below in October and the cor- responding mean of the period 1961–1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C; taki dnevi so oktobra redki. Oktobra 2015 jih ni bilo nikjer v državi. V Ljubljani je bilo največ toplih dni oktobra 2011, ko jih je bilo 6, v oktobrih 1970, 1985 in 2014 sta bila po dva, devet oktobrov pa je bilo s po enim takim dnevom. Najnižja temperatura v oktobru 2015 je bila izmerjena med 20. in 31. oktobrom, na zahodu države več inoma na zač etku tega obdobja. Na Letališč u Portorož se je ohladilo na 3,5 °C, v Biljah na 1,8 °C, v Godnjah na 3,0 °C. V Postojni se je temperatura spustila na −2,0 °C, v Lescah na −0,6 °C, v Rateč ah na −3,0 °C, pod ledišč em je bila najnižja temperatura tudi v Koč evju, namerili so −1,0 °C, in v Slovenj Gradcu, kjer je bilo −0,6 °C. V Novem mestu so izmerili 1,7 °C, v Č rnomlju 0,0 °C, Celju 1,0, v Mariboru 1,7 °C in v Murski Soboti 0,7 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 2,6 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Precej nižje se je živo srebro spustilo v oktobrih 1973 (−5,4 °C), 1997 (−5,2 °C), 1971 (−4,3 °C) ter 1991 (−4,0 °C). Na Kredarici so z −8,1 °C presegli dolgoletno povpreč je; v preteklosti so izmerili precej nižjo temperaturo; v letu 1997 je termometer pokazal −17,8 °C, sledil mu je oktober 2003 z −15,8 °C, temperaturni minimum oktobra 1972 je bil −15,6 °C, leta 1973 pa −14,2 °C. Najvišjo oktobrsko temperaturo so po nižinah izmerili med 3. in 5. oktobrom, na Kredarici pa 25. ok- Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 tobra. Na Kredarici je temperatura dosegla 8,2 °C, v preteklosti je bilo najtopleje oktobra 2012 15,4 °C, visoka je bila tudi temperatura v letih 1976 (15 °C), 2006 (14,8 °C), 2001 (14,2 °C) in 1983 (13,6 °C). Najbolj se je ogrelo na Letališč u Portorož, kjer so dosegli 23,6 °C. V Biljah in Mariboru so izmerili 22,6 °C, 22,7 °C v Č rnomlju, 22,5 °C so dosegli v Murski Soboti, Celju in Godnjah. V Koč evju se je ogrelo na 20,0 °C, v Postojni na 20,9 °C, v Rateč ah na 18,6 °C. V Ljubljani je najvišja temperatura dosegla 21,6 °C, v preteklosti so že izmerili precej višjo temperaturo, nekaj najvišjih je bilo v oktobrih 1970 (26,9 °C), 1971 (26,5 °C), 2011 )26,2 °C), 1985 (25,8 °C) in 1961 ter 2014 (25,6 °C). -18 -15 -12 -9 -6 -3 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA -4 0 4 8 12 16 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA -6 -3 0 3 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 14 18 22 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA -10 -5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 14 18 22 26 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) oktobrska temperatura in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in October and the 1961- 1990 normals Povpreč na temperatura je bila oktobra več inoma nekoliko nad dolgoletnim povpreč jem. Največ ji odklon (0,9 °C) je bil v Novem mestu, 0,8 °C nad dolgoletnim povpreč jem je bila temperatura v Murski Soboti, Godnjah in Biljah. V visokogorju in na Trnovski planoti so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali, na Kredarici je bil odklon −0,7 °C. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 Slika 6. Odklon povpreč ne temperatu- re zraka oktobra 2015 od povpreč ja 1961- 1990 Figure 6. Mean air temperature ano- maly, October 2015 -1°C 0°C -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA 4 6 8 10 12 14 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 4 6 8 10 12 14 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 8 10 12 14 16 18 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) PORTOROŽ 4 6 8 10 12 14 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) NOVO MESTO 4 6 8 10 12 14 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) CELJE Slika 7. Potek povpreč ne temperature zraka v oktobru Figure 7. Mean air temperature in October Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Najtoplejši oktober v tem obdobju je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu pa leta 1966. Na Obali je bil enako topel kot leta 2001 tudi oktober 2004. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 V nadaljevanju so za nekaj merilnih postaj prikazani poteki najnižje, povpreč ne in najvišje dnevne temperature, za več ino merilnih postaj je dodan tudi potek najnižje dnevne temperature na višini 5 cm nad tlemi. -5 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) BILJE -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) KREDARICA -5 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) LJUBLJANA -5 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) NOVO MESTO -5 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) CELJE -5 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MARIBOR -5 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MURSKA SOBOTA -5 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) PORTOROŽ Slika 8. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zra- ka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), oktober 2015 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), October 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 130 mm 180 mm 230 mm 280 mm 330 mm Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin oktobra 2015 Figure 9. Precipitation amount, October 2015 Slika 10. Višina padavin oktobra 2015 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1961- 1990 Figure 10. Precipitation in October 2015 compared with the 1961- 1990 normals 100% 150% 200% 250% Oktobrske padavine so prikazane na sliki 9. Nad 280 mm je padlo v več jem delu Posoč ja in Julijcev ter v Beli krajini. V Č rnomlju so namerili 294 mm. Največ padavin je bilo na manjšem območ ju Julijcev, kjer je padlo do 330 mm. V Kobaridu so namerili 330 mm, v Kneških Ravnah 316 mm in v Logu pod Mangartom 305 mm. Najmanj padavin, in sicer med 130 in 180 mm, je padlo v pasu od Obale prek osrednje Slovenije do Koroške in severovzhodne Slovenije. Na letališč u v Portorožu so namerili 134 mm, v Ljubljani 127 mm, na Brniku 173 mm, v Slovenj Gradcu 167 mm, v Slovenskih Konjicah 175 mm, v Lendavi 161 mm, v Murski Soboti 142 mm in v Velikih Dolencih 138 mm. Slika 11. Pogled s Slemenove špice (1911 m) proti Jalovcu, 17. oktober 2015 (foto: Petra Plevnik) Figure 11. From Slemenova špica towards Jalovec, 17 October 2015 (Photo: Petra Plevnik) Dolgoletno povpreč je padavin je bilo povsod preseženo, več ina zahodne polovice Slovenije je zabeležila presežek do 50 % dolgoletnega povpreč ja. Le v Biljah (173 %), Godnjah (166 %) in Lescah Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 (167 %) je presežek nad dolgoletnim povpreč jem presegel 50 %. V Postojni so dolgoletno povpreč je presegli le za en %, v Ljubljani in Kneških Ravnah za 10 %, na Zg. Jezerskem za 17 % in v Soč i za 19 %. Največ ji presežek so imeli v Lendavi, kjer je padlo 268 % dolgoletnega povpreč ja, v Novem mestu in Č rnomlju so namerili 264 % dolgoletnega povpreč ja, 233 % so namerili na Bizeljskem, 230 % je padlo v Murski Soboti in Velikih Dolencih, 212 % pa v Mariboru. Slika 12. Padavine v oktobru in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 12. Precipitation in Octo- ber and the mean value of the period 1961- 1990 0 100 200 300 400 500 600 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina padavin (mm) LJUBLJANA Oktobra je v Ljubljani padlo 127 mm padavin, kar je 10 % več od dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili so le 2 mm, sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter 2006 in 1969 (po 19 mm). Izjemno obilne so bile padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm so namerili oktobra 2004, oktobra 1974 pa 283 mm. 0 100 200 300 400 500 600 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 100 200 300 400 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 100 200 300 400 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina padavin (mm) NOVO MESTO Slika 13. Oktobrske padavine in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 13. Precipitation in October and the mean value of the period 1961- 1990 Na vseh merilnih mestih, ki so prikazana na zgornji sliki, je bilo dolgoletno povpreč je padavin preseženo. V Novem mestu je bil to tretji najbolj moker oktober od sredine minulega stoletja, na tem merilnem mestu je bil povsem suh oktober 1965, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namoč en leta 1992, ko je padlo 347 mm. Na Kredarici so tokrat zabeležili 258 mm. Najbolj namoč en je bil Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 oktober 1993 (548 mm), brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 1995. Na Obali so izmerili 134 mm. Najbolj obilen s padavinami je bil oktober 1980 (284 mm), suha pa sta bila dva oktobra, in sicer v letih 1965 in 1969. V Murski Soboti sta bila brez padavin oktobra 1965 in 1995, najbolj namoč en pa je bil oktober 1992 (194 mm). Tokrat je padlo 142 mm. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, je bilo na Kredarici, našteli so jih 18. Po 17 takih dni je bilo v Postojni in Novi vasi. Po 16 jih je bilo v Kneških Ravnah in Č rnomlju. Najmanj takih dni je bilo v Lendavi in Velikih Dolencih, našteli so jih po 10, dan več pa v Slovenj Gradcu in Mariboru. 0 100 200 300 Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1961 - 1990 oktober 2015 Slika 14. Meseč na višina padavin v mm v oktobru 2015 in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in October 2015 and the 1961–1990 normals 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Slika 15. Število padavinskih dni v oktobru. Z modro je obar- van del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in October with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila tudi potek temperature. Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki – oktober 2015 Table 1. Monthly meteorological data – October 2015 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD SSX DT SS Brnik 384 173 145 15 0 0 0 Zgornje Jezersko 648 223 117 15 0 0 0 Log pod Mangartom 740 305 137 15 0 0 0 Soč a 487 261 119 14 0 0 0 Kobarid 263 330 130 14 0 0 0 Kneške Ravne 752 316 110 16 0 0 0 Nova vas 722 209 160 17 0 0 0 Sevno 545 185 182 14 0 0 0 Slovenske Konjice 730 175 196 13 0 0 0 Lendava 163 161 268 10 0 0 0 Veliki Dolenci 195 138 230 10 0 0 0 LEGENDA LEGEND NV − nadmorska višina (m) − altitude RR − višina padavin (mm) − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja − % of the normal amount of precipitation SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) − maximum snow depth (cm) DT − dan v mesecu − day in the month SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm − number of days with precipitation ≥ 1mm Na sliki 16 je shematsko prikazano oktobrsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Sonč nega vremena je oktobra 2015 povsod primanjkovalo. Še najbližje dolgoletnemu povpreč ju so bili v Slovenskem Primorju, na Krasu in Goriškem, kjer primanjkljaj ni presegel petine obič ajne osonč enosti. V več jem delu Slovenije je bilo od 65 do 80 % obič ajnega sonč nega vremena. Med 50 in 65 % obič ajnega trajanja sonč nega obsevanja so zabeležili na severozahodu Slovenije, v Beli krajini, na Koč evskem, v več jem delu Dolenjske in na jugu Štajerske. Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja ok- tobra 2015 v primerjavi s povpreč jem ob- dobja 1961–1990 Figure 16. Bright sunshine duration in Oc- tober 2015 compared with the 1961- 1990 normals 50% 65% 80% Sonce je v Ljubljani sijalo 84 ur, kar je 28 % manj od dolgoletnega povpreč ja. Najbolj sonč en oktober v prestolnici doslej je bil leta 1971 (204 ure), sledijo mu oktobri 1983 in 1989 (po 162 ur) ter 1965 (158 ur), le uro manj sonč nega vremena je bilo leta 2006. Najmanj sonč nega vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur); med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 1961 (74 ur). Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 0 50 100 150 200 250 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število ur LJUBLJANA Slika 17. Število ur sonč nega ob- sevanja v oktobru in povpreč je ob- dobja 1961- 1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in October and the mean value of the period 1961–1990 Na vseh prikazanih postajah so moč no zaoostajali za dolgoetnim povpreč jem trajanja sonč nega obsevanja. V Portorožu je sonce sijalo 148 ur, kar je 87 % obič ajne osonč enosti. V Novem mestu so 72 urami dosegli komaj 55 % obič ajne osonč enosti, v Murski Soboti je sonce sijalo 91 ur oz. 67 % obič ajnega č asa, na Kredarici pa je 94 ur enako 63 % obič ajne osonč enosti. Na vseh naštetih merilnih mestih so v preteklosti že imeli tudi manj sonč en oktober kot tokrat. 0 50 100 150 200 250 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število ur KREDARICA 0 50 100 150 200 250 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število ur NOVO MESTO 0 50 100 150 200 250 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število ur MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 250 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 število ur PORTOROŽ Slika 18. Trajanje sonč nega obsevanja Figure 18. Sunshine duration Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Oktobra je bilo malo jasnih dni, največ jih je bilo v Rateč ah in na Obali, našteli so jih po 7. Dan manj jasnega vremena so imeli v Biljah in na Krasu. Po 4 take dni so imeli na Kredarici in Postojni, 2 v Murski Soboti, po enega v Mariboru in Lescah. Drugod niso poroč ali o jasnih dnevih. Tudi v Ljubljani oktobra 2015 ni bilo jasnega dneva (slika 20); od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici brez jasnih dni 22 oktobrov; največ jasnih dni je bilo leta 2011, našteli so jih 8, 1971 jih je bilo 6. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah oktobra obič ajno prispeva tudi jutranja in dopoldanska megla. Na sliki 19 so podane dnevne padavine in trajanje sonč nega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 20 40 60 80 100 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) BILJE Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2015 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA Slika 20. Število jasnih dni v oktobru in povpreč je ob- dobja 1961- 1990 Figure 20. Number of clear days in October and the mean value of the period 1961–1990 Slika 21. Število oblač nih dni v oktobru in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 21. Number of cloudy days in October and the mean value of the period 1961–1990 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ , in sicer po 19, jih je bilo v Koč evju in Novem mestu, dan manj so zabeležili v Č rnomlju, po 17 so jih našteli v na Bizeljskem in v Mariboru, dan manj pa v Celju. Najmanj takih dni, le 10, je bilo na Obali, dan več v Biljah, 12 pa v Postojni. V Ljubljani so s štirinajstimi oblač nimi dnevi (slika 21) za dva dni presegli dolgoletno povpreč je; največ oblač nih dni je bilo v oktobru 1987, in sicer 20, le dva taka dneva pa so zabeležili oktobra 1971. Povpreč na oblač nost je bila v pretežnem delu države med 6 in 8 desetinami. Na Goriškem so oblaki v povpreč ju prekrivali 5,8 desetin neba, na Obali pa 5,7 desetin. Najbolj oblač no je bilo v Koč evju (povpreč na oblač nost 8,3 desetin) in v Novem mestu (povpreč na oblač nost 8,4 desetine). Slika 22. Svež sneg na poti proti Slemenovi špici (1911 m), 17. oktober 2015 (foto: Boštjan Plevnik) Figure 22. Fresh snow on the way towards Slemenova špica, 17 October 2015 (Photo: Boštjan Plevnik) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki – oktober 2015 Table 2. Monthly meteorological data – October 2015 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 8,9 0,3 13,6 5,6 19,5 5 −0,6 21 1 0 292 112 6,8 14 1 224 167 15 1 0 0 0 0 Kredarica 2514 0,1 −0,7 2,3 −2,1 8,2 25 −8,1 20 21 0 616 94 63 6,4 13 4 258 138 18 1 22 27 30 20 750,3 4,7 Rateč e–Planica 864 7,0 0,4 12,1 3,6 18,6 5 −3,0 21 5 0 402 96 64 6,4 14 7 188 138 12 1 1 0 0 0 920,7 9,0 Bilje 55 13,1 0,8 18,7 9,1 22,6 5 1,8 20 0 0 122 143 86 5,8 11 6 248 173 13 3 2 0 0 0 1010,5 11,8 Letališč e Portorož 2 14,0 0,3 19,0 10,0 23,6 2 3,5 21 0 0 87 148 87 5,7 10 7 134 147 13 4 0 0 0 0 1016,5 12,6 Godnje 295 12,0 0,8 17,2 8,7 22,5 5 3,0 20 0 0 169 139 6,1 13 6 223 166 12 2 0 0 0 0 Postojna 533 10,1 0,7 14,3 7,2 20,9 5 −2,0 25 1 0 252 121 83 6,7 12 4 150 101 17 2 3 0 0 0 Koč evje 468 9,3 0,2 14,0 5,4 20,0 3 −1,0 23 4 0 281 8,3 19 0 205 149 15 1 10 0 0 0 Ljubljana 299 11,0 0,6 14,7 8,2 21,6 5 2,6 31 0 0 216 84 72 7,6 14 0 127 110 13 1 11 0 0 0 983,9 11,5 Bizeljsko 170 10,8 0,6 15,2 7,2 21,5 5 0,9 31 0 0 228 7,9 17 0 208 233 14 1 16 0 0 0 10,9 Novo mesto 220 10,8 0,9 14,6 7,9 20,7 5 1,7 25 0 0 238 72 55 8,4 19 0 262 264 15 2 16 0 0 0 993,0 11,6 Č rnomelj 196 11,2 0,7 15,2 7,9 22,7 5 0,0 23 0 0 223 7,9 18 0 294 264 16 2 7 0 0 0 12,0 Celje 240 10,1 0,6 15,1 6,4 22,5 5 1,0 21 0 0 262 100 77 7,7 16 0 189 197 14 2 5 0 0 0 990,5 11,2 Maribor 275 10,3 0,2 14,8 7,1 22,6 4 1,7 25 0 0 259 98 70 7,8 17 1 185 212 11 0 1 0 0 0 Slovenj Gradec 452 9,2 0,7 14,2 5,8 19,4 5 −0,6 31 2 0 291 96 69 7,5 13 0 167 165 11 1 7 0 0 0 10,3 Murska Sobota 188 10,1 0,8 14,9 6,8 22,5 5 0,7 31 0 0 261 91 67 7,0 13 2 142 230 12 0 8 0 0 0 997,4 11,1 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka – oktober 2015 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – October 2015 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 16,8 21,1 23,6 13,3 10,9 12,2 8,4 13,4 18,0 20,3 10,0 3,6 9,0 0,5 11,9 17,9 19,9 6,8 3,5 5,4 0,6 Bilje 16,0 20,5 22,6 13,1 9,5 11,9 7,9 11,8 17,1 20,5 8,4 1,8 8,2 0,5 11,5 18,5 21,5 6,1 2,6 3,9 0,5 Postojna 12,7 16,2 20,9 10,5 7,0 9,6 6,4 8,6 12,4 15,0 5,7 0,7 5,5 −1,1 9,3 14,2 18,1 5,5 −2,0 3,9 −2,4 Koč evje 11,9 15,8 20,0 8,9 5,8 6,6 2,6 8,3 12,3 17,1 5,3 1,5 2,7 −1,4 7,9 13,8 16,8 2,3 −1,0 0,0 −4,4 Rateč e 9,4 13,5 18,6 6,3 3,0 4,6 0,3 5,8 9,8 12,5 3,3 −1,9 2,3 −4,1 5,9 13,0 17,0 1,3 −3,0 −1,6 −6,1 Lesce 11,9 16,1 19,5 9,2 6,9 7,9 5,5 7,9 11,3 15,2 5,3 1,5 4,8 0,0 7,1 13,5 17,0 2,6 −0,6 1,5 −2,2 Slovenj Gradec 12,0 16,2 19,4 8,7 5,3 7,8 4,7 8,0 11,0 14,6 5,9 2,4 5,3 1,0 7,9 15,4 17,0 3,0 −0,6 1,9 −1,8 Brnik 12,4 16,8 20,0 9,2 6,8 8,8 12,3 16,5 6,3 2,8 7,6 14,5 16,3 2,3 −0,5 Ljubljana 13,6 17,0 21,6 11,2 9,8 8,8 5,2 10,0 13,1 17,5 7,7 5,4 7,6 4,0 9,5 14,1 16,8 5,9 2,6 3,1 −0,3 Novo mesto 13,4 16,9 20,7 10,9 8,5 9,1 6,7 9,6 12,6 15,8 7,7 5,3 6,6 3,4 9,4 14,3 17,1 5,3 1,7 3,2 −0,6 Č rnomelj 14,1 17,4 22,7 11,4 9,4 10,9 8,5 10,2 13,7 17,6 7,5 3,0 7,5 2,5 9,5 14,7 17,6 5,0 0,0 4,0 −1,0 Bizeljsko 13,6 17,9 21,5 10,6 8,0 9,7 13,0 16,5 6,9 4,7 9,3 14,7 17,5 4,3 0,9 Celje 13,0 17,5 22,5 9,4 7,0 8,4 4,9 8,9 12,4 16,8 6,4 3,4 6,2 0,6 8,6 15,4 17,5 3,7 1,0 1,3 −1,5 Starše 14,0 18,2 22,0 9,9 7,0 9,0 3,7 8,8 12,8 18,6 6,5 3,1 6,3 2,0 8,7 14,8 17,0 3,9 0,1 2,3 −1,1 Maribor 13,3 18,0 22,6 10,3 7,5 8,6 11,5 15,9 6,3 3,8 9,2 15,0 17,8 5,0 1,7 Murska Sobota 13,6 18,3 22,5 10,2 5,5 8,4 3,8 8,9 11,8 17,0 6,7 1,8 5,7 −0,6 8,2 14,6 17,2 3,8 0,7 1,7 −0,9 Veliki Dolenci 13,5 17,6 21,8 9,8 6,8 1,0 −4,2 8,0 10,6 16,0 5,8 2,2 −3,2 −7,8 8,5 13,4 15,6 5,7 3,0 −5,7 −8,8 LEGENDA: LEGEND: T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – oktober 2015 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – October 2015 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1. 1. 2015 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 42,3 3 69,3 10 22,2 2 133,8 15 570 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 27,4 7 206,3 8 13,8 3 247,5 18 1164 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 44,5 7 88,9 10 16,8 2 150,2 19 963 0 0 0 0 0 0 0 0 Koč evje 60,3 9 138,1 10 6,6 3 205,0 22 1114 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateč e 31,4 6 154,6 9 1,9 2 187,9 17 1201 0 0 0 0 0 0 0 0 Lesce 40,2 7 175,8 8 7,7 2 223,7 17 1301 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 39,2 4 127,2 9 0,4 1 166,8 14 929 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 44,8 6 124,1 9 3,8 2 172,7 17 1027 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 41,1 6 82,5 9 3,2 2 126,8 17 1044 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 58,2 7 124,5 9 2,6 3 185,3 19 1026 Novo mesto 77,6 7 176,5 10 7,6 2 261,7 19 1034 0 0 0 0 0 0 0 0 Č rnomelj 69,0 8 218,3 9 6,2 2 293,5 19 1297 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 47,6 8 159,3 10 0,6 4 207,5 22 852 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 53,4 6 134,9 9 0,7 2 189,0 17 985 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 42,2 6 177,4 9 0,0 0 219,6 15 867 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 39,7 4 144,8 10 0,1 1 184,6 15 846 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 16,6 5 125,8 9 0,0 0 142,4 14 679 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 9,8 4 128,2 7 0,0 0 138,0 11 595 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. oktobra 2015 RR − višina padavin (mm) 0 400 800 1200 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep 1.okt višina padavin (mm) LJUBLJANA p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2015 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) Dmax − višina snežne odeje (cm) s.d. − število dni s snežno odejo ob 7. uri LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2015 − total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax − snow cover (cm) s.d. − number of days with snow cover Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Ljubljana Maribor Bilje N E S W 5 % 10 % 15 % 11.8 % 11.4 % 13.8 % 11.4 % 12.0 % 6.0 % 3.9 % 3.3 % 3.0 % 5.6 % 4.7 % 2.1 % 1.0 % 1.1 % 2.1 % 6.7 % 0.8 m/s 0.8 m/s 1.0 m/s 1.2 m/s 1.4 m/s 1.0 m/s 0.9 m/s 1.1 m/s 1.0 m/s 1.1 m/s 1.5 m/s 1.0 m/s 0.7 m/s 0.6 m/s 0.6 m/s 0.7 m/s N E S W 9 % 18 % 27 % 5.7 % 4.5 % 4.7 % 3.8 % 2.8 % 4.3 % 8.4 % 4.2 % 2.9 % 0.9 % 0.7 % 1.5 % 7.7 % 25.7 % 11.0 % 7.8 % 1.1 m/s 1.1 m/s 0.9 m/s 0.7 m/s 0.5 m/s 0.7 m/s 1.3 m/s 1.1 m/s 1.1 m/s 0.7 m/s 0.5 m/s 0.4 m/s 0.9 m/s 0.9 m/s 0.6 m/s 0.9 m/s N E S W 13 % 26 % 39 % 1.5 % 1.3 % 4.1 % 11.6 % 38.5 % 14.7 % 2.7 % 2.2 % 2.4 % 4.4 % 5.4 % 3.8 % 2.5 % 1.9 % 1.8 % 0.9 % 2.4 m/s 1.8 m/s 1.4 m/s 2.1 m/s 2.7 m/s 2.2 m/s 0.8 m/s 1.1 m/s 0.8 m/s 1.1 m/s 1.1 m/s 0.8 m/s 0.9 m/s 1.0 m/s 0.7 m/s 0.7 m/s Portorož – letališč e N E S W 8 % 16 % 24 % 32 % 1.9 % 1.3 % 8.2 % 9.3 % 7.2 % 15.9 % 30.1 % 5.0 % 2.9 % 1.6 % 1.7 % 1.5 % 1.7 % 4.6 % 4.5 % 2.6 % 1.9 m/s 3.3 m/s 4.1 m/s 4.2 m/s 3.2 m/s 2.3 m/s 2.6 m/s 2.2 m/s 2.1 m/s 1.4 m/s 1.7 m/s 2.1 m/s 1.4 m/s 1.9 m/s 2.1 m/s 1.8 m/s Slika 23. Vetrovne rože, oktober 2015 Figure 23. Wind roses, October 2015 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodni veter, skupaj s sosednjima smerema je pihal v 51 % vseh terminov. Bilo je 7 dni s sunkom vetra nad 10 m/s, 10. oktobra je sunek dosegel 15,4 m/s. V Ljubljani so najpogosteje pihali severni, severseverovzhodni, severovzhodni, vzhodseverovzhodni in vzhodni veter, skupno jim je pripadlo 60 % vseh primerov. Jugozahodnik s sosednjima smerema je pihal v 12 % terminov. Sunki so v 3 dnevih presegli 10 m/s, 4. oktobra je sunek dosegel 11,2 m/s. V Mariboru je zahodseverozahodnik s sosednjima smerema pihal v 45 % vseh terminov, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 17 %. 16. oktobra je sunek vetra dosegel 11,4 m/s. V Biljah je prevladoval vzhodni veter, s sosednjima smerema je pihal v 65 % vseh terminov, bilo je 11 dni s sunkom vetra nad 10 m/s, 31. oktobra je sunek dosegel 17,2 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti povpreč ne temperature, padavin in trajanja sonč - nega obsevanja od povpreč ja 1961–1990, oktober 2015 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, October 2015 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1,2 −1,5 0,0 0,3 113 243 74 147 46 73 150 87 Bilje 1,8 −0,8 1,2 0,8 49 472 32 173 58 56 142 86 Postojna 1,5 −1,2 1,8 0,7 75 200 38 101 51 49 151 83 Koč evje 0,8 −1,5 0,8 0,2 113 312 16 149 Rateč e 0,7 −1,0 1,4 0,4 64 323 5 138 27 44 124 64 Lesce 1,2 −0,9 0,7 0,3 80 420 19 167 Slovenj Gradec 1,3 −0,8 1,8 0,7 111 383 1 165 45 38 130 69 Brnik 1,4 −0,3 1,2 0,7 99 338 10 145 Ljubljana 1,1 −0,7 1,4 0,6 94 222 9 110 29 53 142 72 Sevno 157 377 8 182 Novo mesto 1,4 −0,6 1,8 0,9 206 611 24 264 28 37 105 55 Č rnomelj 1,5 −0,7 1,2 0,7 170 638 17 264 Bizeljsko 1,3 −0,8 1,3 0,6 146 590 2 233 Celje 1,3 −0,9 1,3 0,6 159 442 2 197 52 42 144 77 Starše 2,0 −1,4 1,1 0,6 157 659 0 278 Maribor 1,1 −1,8 1,3 0,2 139 488 0 212 60 25 131 70 Murska Sobota 2,0 −0,8 1,2 0,8 76 605 0 230 71 24 114 67 Veliki Dolenci 1,5 −2,1 1,1 0,2 47 638 0 230 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1961–1990 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) I., II., III., M − thirds and month V prvi tretjini oktobra je bila povpreč na temperatura 1 do 2 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Manjši presežek so imeli le v Rateč ah (0,7 °C) in Koč evju (0,8 °C). Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, v Biljah in Velikih Dolencih niso dosegli niti polovice dolgoletnega povpreč ja, v Novem mestu pa je padlo dvakrat toliko padavin kot v povpreč ju. Sonč nega vremena je v primerjavi z obič ajno osonč enostjo moč no primanjkovalo. Še najbližje obič ajnim razmeram so bili v Murski Soboti, kjer so dosegli 71 % dolgoletnega povpreč ja. Med 25 in 30 % obič ajne osonč enosti so zabeležili v Rateč ah, Ljubljani in Novem mestu. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 Osrednja tretjina meseca je bila povsod hladnejša kot obič ajno; odkloni so bili več inoma med −0,5 in −2,0 °C. Bližje dolgoletnemu povpreč ju so bili na Brniku (−0,3 °C), več ji odklon pa je bil v Velikih Dolencih (−2,1 °C). Padavine so bile v drugi tretjini glede na dolgoletno povpreč je obilne. V Novem mestu, Č rnomlju, Staršah, Murski Soboti in Velikih Dolencih je padlo kar šestkrat toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. V Postojni je padla dvakratna povpreč na količ ina padavin, do dvainpolkratna v Portorožu in Ljubljani. Tudi druga tretjina oktobra je bila bolj oblač na kot obič ajno, zato je sonč nega vremena opazno primanjkovalo. V Mariboru in Murski Soboti je sonce sijalo le č etrtino toliko č asa kot obič ajno. Polovico dolgoletnega povpreč ja so presegli v Portorožu (73 %) in Biljah (56 %). Zadnja tretjina oktobra je bila več inoma nekoliko toplejša kot obič ajno, odkloni so bili med 0,0 in 1,5 °C. Več ji presežek, in sicer 1,8 °C, so imeli v Postojni, Slovenj Gradcu in Novem mestu. Padavine so bile v zadnji tretjini meseca zelo skromne, na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju je bilo suho. Še najbolj so se dolgoletnemu povpreč ju približali v Portorožu, kjer so dosegli 74 % dolgoletnega povpreč ja, na ostalih v preglednici prikazanih postajah niso dosegli niti 40 %. Sonč nega vremena je bilo več kot obič ajno, najmanjši presežek nad dolgoletnim povpreč jem so imeli v Novem mestu, kjer so dolgoletno povpreč je presegli le za 5 %, za polovico pa so obič ajno osonč enost presegli v Postojni in Portorožu. Slika 24. Predgorje Kamniških Alp z okolice Hotemaž, 18. oktober 2015 (foto: Blaž Šter) Figure 24. View on foothills of Kamniške Alpe from Hotemaže, 18 October 2015 (Photo: Blaž Šter) Na Kredarici so 20., 21. in 22. oktobra 2015 zabeležili 30 cm snega. Od sredine minulega stoletja so bili brez snega v oktobru 1965, po 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 6 cm oktobra 2014, 8 cm oktobra 1995, 11 cm pa oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm). Tokrat je oktobra sneg Kredarico prekrival 27 dni. Po ves mesec je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 1989, 1996, 2002 in 2007, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960. Niti en dan ni snežna odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dneva v oktobrih 1958, 1977, Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 1995 in 1997, po 3 dni pa v letih 1962 in 2014. V Rateč ah letos oktobra ni bilo snega. Največ dni s snežno odejo, in sicer 9, so zabeležili v oktobru 1964. 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan višina (cm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina (cm) KREDARICA Slika 25. Višina snežne odeje v oktobru 2015 in najvišja oktobrska snežna odeja Figure 25. Snow cover depth in October 2015 and maximum snow cover depth in October Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se obič ajno ozrač je že nekoliko umirja, sep- tembra in oktobra pa so nevihte že redke. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo na Obali, in sicer 4, 3 take dni so imeli v Biljah, po 2 v Godnjah, Postojni, Novem mestu, Č rnomlju in Celju. Drugod so opazili po en tak dan, v Mariboru in Murski Soboti pa nobenega. V Novem mestu je bilo tako kot v Ljubljani od sredine minulega stoletja največ nevihtnih dni v oktobru 1992, in sicer v Ljubljani 11, v Novem mestu pa 13. V Murski Soboti so brez nevihtnih dni za en dan zaostajali za dolgoletnim povpreč jem; največ , in sicer 6 nevihtnih dni, so imeli v oktobru 1982. V Rateč ah je bil en nevihtni dan, največ so zabeležili leta 1993 (7). 0 5 10 15 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni NOVO MESTO 0 2 4 6 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni MURSKA SOBOTA 0 2 4 6 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni RATEČ E Slika 26. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru Figure 26. Number of days with thunderstorms in October Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre- menljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V zadnjih dveh letih se je opazno spremenila tudi neposredna okolica merilnega mesta. V Ljubljani je bilo oktobra 2015 11 dni z meglo, kar je 4 dni manj od dol- goletnega povpreč ja; od sredine minulega stoletja ni bilo oktobra brez megle, 5 dni z meglo je bilo oktobra 2011, po 6 dni z meglo pa so zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ , kar 30, pa oktobra 1969. Dolgoletno povpreč je je bilo zadnjič doseženo oktobra 2012. Slika 27. Število dni z meglo v oktobru in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 27. Number of foggy days in October and the mean value of the period 1961–1990 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Na Kredarici so zabeležili 22 dni z meglo, v Novem mestu in na Bizeljskem je bilo 16 dni z meglo, 10 so jih našteli v Koč evju. 8 takih dni je bilo v Murski Soboti, po 7 v Slovenj Gradcu in Č rnomlju, 5 v Celju. V Rateč ah in Mariboru je bil po en tak dan, brez njih so bili v Lescah, na Obali in v Godnjah. Na sliki 28 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Oktober se je zač el z visokim zrač nim tlakom, prvi dan je bilo dnevno povpreč je le 994,5 mb, sledilo je padanje do 6. ok- tobra, po manjšem porastu je bila 11. oktobra z 974,2 dosežena najnižja vrednost meseca. Šele zadnja dva dni meseca se je povpreč ni dnevni zrač ni tlak dvignil nad 990 mb, zadnji dan je bil najvišji, dnevno povpreč je je doseglo 999,2 mb. 970 980 990 1000 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Slika 28. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare oktobra 2015 Figure 28. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in October 2015 Na sliki 28 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Pov- preč en tlak vodne pare je bil na zač etku meseca 9,6 mb in je narašč al vse do 7. oktobra, ko je dosegel 16,2 mb, kar je največ v oktobru 2015. V nadaljevanju je vsebnost vodne pare v zraku več inoma padala vse do 22. oktobra, ko je znašala 8,4 mb. Sledilo je narašč anje do 29. dne, ko je bilo dnevno povpreč je 12,8 mb, do konca meseca se je tlak vodne pare znižal na 8,2 mb. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 SUMMARY The mean air temperature in October was close to the 1961–1990 normals, the anomaly was in the range ±1 °C. The negative anomaly was observed in the mountains, in the lowland the anomaly was positive. The most abundant precipitation was registered in part of Posoč je, Julian Alps and in Bela krajina, precipitation in some places reached 330 mm. In the area from the Coast over the central part of Slovenia up to Prekmurje 130 to 180 mm fell. Most of precipitation fell during the second third of October. The precipitation was above the normals, the anomaly over the west half of Slovenia was mostly up to 50 %, in the east half of Slovenia it was mostly above the 50 %, in some places more than twice the normal precipitation was reported. In October 2015 less sunny weather than on average during the reference period was reported. On the Coast, Kras and Vipavska dolina exceeded 80 % of the normals were registered. Most of Slovenia reported 65 to 80 % of the normals. On the northwest of Slovenia, in Bela krajina, Koč evsko and south of Dolenjska from 50 to 65 % of the normals were observed. The first and the second third of October were mostly cloudy, but the last third of the month was sunnier than on average. On Kredarica the snow cover depth reached 30 cm. Slika 29. Vinograd na Debelem rtič u, 31. ok- tober 2015. Foto. Iztok Sinjur(foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Vineyard on Debeli rtič , 31 October 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration