OKTOBER J? P Marija Mar.Al. 18 T Luket 19 S Peter Alkant M C Janer Kant 21 P Uršula + S Janez Kapia. N 20. pobinkl A P Rafael «> T Krispin K S Evarist 27 C Frumenoij Juda+ S" 5*21. pobink. 81 P Volbenk + g; SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST $ AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnica — od boja da zmagel GIIASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDXNJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four, Slovenian Organizational MKJ»TASBjAt » HAJBOLJ PRI£JUBLJEH BLOVENSX3 list; X ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, (NO.) 209 CHICAGO, ILL., PETEK, 28. OKTOBRA FRID AY, OCTOBER 28, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL, Obisku nemškega zun. ministra v Rimu se pripisuje velika važnost. — Diktatorja si bosta razdeljevala novi delokrog". — Mussolini utegne zahtevati nove koncesije v Sredozemlju in v Afriki. , 5Im> Italija. — V tukajšnji Rasistični prestolici se zopet ,e.kaJ kuha, od česar utegne , ' Prizadet celi svet. Kakor ,aze. so pričeli diktatorji de-dc! »adaljenje načrte za bo-cnost. Prispel je namreč 2kaJ' ta četrtek Hitlerjev od-aiiec, nemški zun. minister Ribbentrop, ki je, kakor ano, ravno pred letom dni jredoval v Italiji, da je ta J'st°Pila k že prej obstoječe, p, "protikomunističnemu" sk0 med Nemč«° in Japon-fak • ^pravičeno se zato pri-gcv''6'- 130 sedanji nJe" s'edic'3iSk r°dil Pomem'klle PO- bilf°t&0(iki za^njega meseca so staV Važni in so se vršili tev'hitro naglico, da so zah- Celotno pozornost dikta-č^ dižav in niso te imele j > da bi se dosti posvetovalo t'U8a 2 dru£°> kako se ima-^ i dogodki izrabiti. Ker je Nk ?aVa Pose^Ia Pri teh do-^Ža V interesne afere druge namreč Nemčija v ita- 'iivo ' torej P°vse razum'-kojjv' ('a se ti dve državi po nju a'lGm glavnem razburjenj u °Pet vsedete k posvetova-U • izravnate morebitne Pjjjj ® ln skujete načrte za t0( an.]Ost. Pričakovati je za-tew- bo "a sedanji konfe-^ določil novi "delokrog" tr državo> da ne boste t>rj druga v drugo. bila 1i H Vseh zadnjih dogodkih Hj-,;1 kalija na nikakem "iora] U: nasprotno, gledati je ' ako se Hitlerjev vpliv kier j . Po raznih državah, 110 besoT6^ °na doslej glav" ' kakor v srednji jetno 111 na Balkanu. Never ■ 'Ja J.e' da bi bila zvita Ita- nr: £VlLa na- Neti VOlji le daJ'ati in nič Nsl m" tako bo bržkone %ei. ^ussolini z zahtevo, da V j,o Jega Podpira zdaj, ka-:Je8ovih P°dpiral Hitlerja pri JJih j ' dosedanjih osvaja-«aj naj Mussolini zah-7ednja Evropa, ki bi 5 je ta J)0/tev' J'e Ilitlerj eva J^jetno ne bo odstopil. nHJe to^.i,da bo Musso- r HitZUana oblast tam> ka" k ih k7'rjev vpliv še ne se- S v di nimU "ika- A Prišlo V poštev bi t0" v ^ka , br-doze'mlje in pa 11,1 F to bi šlo na ra- Sv° je> da i G Mož- b0 Mussolini obrnil ? 0 Malt an»lešl»a«ii teh ^jih -1e Pričakovati d0b0m?^h ponovno d'ktnt A7ropi. ko si or'1 • razdeljevali HITLER GRADI OROŽJE Nemčija namerava imeti 6000 bojnih aeroplanov. Berlin, Nemčija. — Eden nazijskih listov, ki je uradno glasilo zračnega ministerstva. je zadnji torek objavilo, da ima vlada načrt, zgraditi do 1940 novih aeroplanov toliko, da bo njih število štelo 6000. Istočasno se je objavilo tudi nekaj, kar bo svetu še bolj odprlo oči, kako pomoto so napravile demokratičene države v Monakovem. Javljeno je namreč, da je ob času mona-kovskega razgovora imela Nemčija na razpolago 3000 bojnih aeroplanov poleg rezervnih. Kolikor je znano, ima Anglija 2,031 ateroplanov, Francija 1,400, Rusija pa celih 4,700. --o-- SCHUSCHNIGG ŠE VEDNO JETNIK NAZIJEV Berlin, Nemčija. — Bivši avstrijskih kancler Schusch-nigg je še vedno v nazijskih zaporih in mu je prepovedano občevanje s svetom. Niti toliko mu ni bilo dovoljeno, da bi se udeležil pogreba svojega očeta, ki se je vršil zadnji torek blizu Dunaja. -o- LJUBOSUMJE NA KRALJEVEM DVORU London, Anglija. — Angleški kralj je zadnji torek izdal odredbo s katero je imenoval svojega najmlajšega ^brata, kentskega vojvodo, generalnim, governerjem Avstralije. Na videz bi bilo to visoko odlikovanje, t6da iz govoric v intimnih družabnih krogih se po-vzema.da je to neke vrste pregnanstvo in da stoje za odredbo ženske intrige. Žena kentskega vojvoda, grška princesi-nja Marina, je namreč lepa, lepša kakor kraljica Elizabeta, in zna se tudi tako oblačiti,*du popolnoma zatemni kraljičin blesk, ter zato uživa ona, in ne kraljica, glavno pozornost v višji družbi, kakor tudi v tisku. Vse to je baje vzbudilo v kraljici ljubosumnost in ii je korikurentinja postala v na-potje. Pri tem Se ji je pridružila tudi kraljeva mati, kraljica Marija, ki je staromodno konservativna in jo je zato bodlo v .oči, ker sta vojvoda in njegova žena rada vesela in hodita na javne plese, kar je po njenem mnenju "nedosto-janstveno." Tako je prizadevanje obeh žensk doseglo, da bo živahni par poslan v "britansko Sibirijo", v Avstralijo, proti svoji volji. ŠIRITE AMER. SLOVENCA "MIR" BO VODIL V _V0J NO Vplivna osebnost kritizira Chamberlainov korak. London, Anglija. — Lloyd George, ki je bil angleški min. predsednik med svetovno vojno in ki še zdaj uživa velik u-gled, je to srfdo prvikrat povedal svoje mnenje o "miru", ki ga je nedavno sklenil Chamberlain s Hitlerjem v Monakovem. In to 'mnenje je kaj malo ugodno za Chamberlaina. Monakovski mir je slab mir, je dejal stari mož, "in slab mir sploh ni nikak mir". Kot posledice, ki bodo sledile temu "miru", je navedel sl(edeče: "Zaigrali smo svojo čast; izgubili spoštovanje sveta in, kar je še slabše, izgubili smo spo- i štovanje do samih sebe. In koncem koncev miru sploh ne bo. Vojno bomo imeli, vojno brez prijateljev." Na izgovor vlade, da bi države ne bile kos Hitlerju, je Lloyd George odvrnil: "Jaz se nekaj spoznam na Oborožitev. Francoska armada je danes najboljša armada v Evropi in ruska armada je največja armada na svetu glede števila in glede zračne sile." ZDRAVSTVENO STANJE BI BILO LAHKO BOLJŠE Kansas City, Mo. — Zdravstveno stanje v Ameriki se je sicer v veliki meri izboljšalo in tudi število smrtnih slučajev se je znižalo, vendar pa je splošni zdravstveni položaj povprečnega Amerikanca 100 let zadaj za tem, kakor bi lahko bil. Tako se je izrazil novi predsednik zveze Ameriškega javnega zdravstva, dr. A Wolman. Ako bi se uporabilo vse, kar je dosegla znanost, pri svojih preiskavah, je dejal, bi bilo zdravstveno stanje v o-gromni meri lahko boljše. Na v svoje interesne sferte. Kakor nekateri opazovalci trdijo, so v glavnem te tudi že razdeljene, in sicer sledeče: Evropa Hitlerju, Azija Japonski, in Mussolini ju — Afrika. PARNIK REŠEN PRED UNIČENJEM New York, N. Y. — Zadnji tcrek proti večeru je prišel nujni SOS klic na pomoč,ki ga je poslal parnik Deutschland, last nemške parobrodne linije, kateri se je nahajal na viharnem morju blizu Nove Fund-landije. Na parniku je namreč izbruhnil ogenj, ki ga je grozil uničiti ter je bil zato poslan klic drugim ladjam, naj prihi-te, da rešijo 981 oseb, ki so bile na parniku, od katerih je bilo 591 potnikov. Od blizu in daleč so se odzvale druge ladje, toda kmalu je prišlo drugo radio poročilo, da se je ogenj spravil pod kontrolo in da se bolj oddaljenim ladjam' ni potrebno truditi. Parnik Deutschland je bil zgrajen v 1923 kot prvi od skupine luksuznih par nikov, s katerimi je Nemčija skušala dobiti nazaj izgubljeno pomorsko trgovino. ■-o- NEKATERI NIMAJO NIKOLI DOVOLJ ^ Pittsburgh, Pa. — Neki Frank R. Fleming je eden tistih, ki poleg denarja verjamejo samo še v kupe denarja. Zadnje leto j,e mož podedoval $70,883, a, kljub temu se je dal še naprej rediti od WPA, kjer jo imel kot preddelavec dobro plačo. Med tem pa, ko je vlekel denar iz relifnega dela,ki je namenjeno revežem, je imel doma služkinjo, dva avtomobila in lastuje tri hiše. Zadnje dni je vodstvo WPA izvedelo o vslem tem in možu dalo brco. KRIZEMSVETA — Santiago, Čile. — Zadnji torek so se v tukajšnji državi vršile predsedniške volitve, v katerih je zmagal radikalni kandidat Ljudske fronte, Pedro A. Cerda, nad svojim konservativnim oponentom. Ponekod je prišlo do volilnih izgredov, v katerih je bilo več oseb poškodovanih. — Praga, ČeW kovaška. — Med Nemčijo in Čehoslovaško utegne v kratkem priti 'do carinske zveze. Prva znamenja za to so v tem, ker ste obe državi odpravili carino za blago, uvoženo v sudetske pokrajine in iz njih. — Rim, Italija. — Fašistični vrhovni svet je zadnji torek odredil, da se afriška kolonija Libija popolnoma združi z Italijo in preneha biti kolonija. Podrobnosti glede državljanstva domačinov se bodo izdelale pozneje. — San Josie, Costa Rica. — Zastopnik judovske organizacije za preskrbo beguncev je stopil v ponovna pogajanja s tukajšnjo vlado, da ta dov«li priseljevanje Judov semkaj. V ta nanien je bilo lani kupljenih 42,500 akrov. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA KONGR. ODBOR KRITIZIRAN Roosevelt obsodil Diesov odbor, češ,da se pusti izrabljati v politične svrhe. Washington, D. C. — Kongresni odbor, ki ima nalogo preiskovati neameriškanske aktivnosti in ki mu predseduje poslanec Dies, je zašel zadnje čase v tak fanatizem, ko išče komuniste že za vsakim plotom in za vsakim obrazom, da j je postal deloma predmet sme- i šenja, v veliki meri pa pred-m'et ogorčenja, kajti med o-sumljenc'e so spravili celo razne visoke osebnosti, ki uživajo splošen ugled. Ko pa so končno proglasili kot komunistično o r o d j e tudi michiganskega governerja Murphya, je to do-J seglo tak višek, da je celo { predsednik Roosevelt sam uvi-, del potrebo, da izpregovori besedo proti tej budalosti. Tako je predsednik zadnji torek podal izjavo, v kateri ostro kritizira Diesov odbor,; ker posluša taka lažnjiva pričevanja, ki jih podaja klika nezadovoljnih republikancev proti tako vernemu, zmožnemu in vzornemu governerju. Odbor, ki bi imel preiskovati neameriške aktivnosti, je dejal predsednik, se pusti izrabljati za gnusno nepošten in ne« ameriški poizkus za vpliv pri volitvah. Iz tfstgosiavijm Ministerski svet je pod predsedstvom predsednika vlade Dr. Milana Stojadinoviča razpustil narodno skupščino. Volitve bodo 11. decembra. — Družinska žalo-igra na Krupi. — Smrtna kosa. — Razno. STARI TRIK ŠE VEDNO UČINKOVIT Chicago, 111. — Alex Boro-ni,ki prodaja kuretino na 3601 No. Central ave., je prišel zad-) nji torek ob svojih S3000. Za-| upal jih je namreč dvema pri-j jaznima tujcema, katera sta mu v zameno "zaupala'' polno škatljo denarja, ki se bi imel razdeliti med reveže. Ko je mož doma škatljo odprl, je našel v njej le ničvredni papir. TIPIČNA AMERIŠKA DRUŽINA TUJEZEMSKA TRGOVINA IZBOLJŠANA Washington, D. C. — Kakor objavlja trgovinski department, je bila izvozna trgovi na Zed. držav v septembru za 16 milijonov dolarjev boljša Ikakor v avgustu. Neka ustanova je iskala mesto, ki bi predstavljalo pravo, tipično ameriško življenje, in je pri tem izbrala Muncie, Ind. Mesto samo pa je nato izbiralo med svojimi družinami tipično ameriško družino in ta naslov je dobila družina Glen Craig, ki jo kaže gornja slika. Narodna skupščina razpuščena Beograd, 10. okt. — Danes je jmel ministerski svet pod predsedstvom Dr. Milana Stojadinoviča svojo sejo,na kateri se je razpustila narodna skup ščina. Ob enem so se določile nove parlamentarne volitve za nedeljo 11. decembra letos, dne 16. januarja 1939 bo novoizvoljena narodna skupščina imela svoje prvo izredno zasedanja. Vest o razpustu narodne skupščine se je po prestani vladni seji bliskovito raznesla po mestu ter je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom, ker sedanja narodna skupščina nikakor ni odgovarjala narodnemu razpoloženju. V predsedstvu vlade se je pojavilo večje število narodnih poslancev, ki pa vesti o razpustu skupščine niso sprejeli preveč navdušeno. Nove volitve bodo po sedanjem volilnem zakonu, ki določa nosilce vsedržavne liste. Vlada je sicer napovedala nov volilni zakon ter ostale politične zakone, vendan pa se ni vezala za noben tei'mfn. Zaradi tega se bo med drugim z vsemi političnimi zakoni bavila nova narodna skupščina, ki bo izvoljeni 11. decembra t. 1. in v katero bo ljudstvo svobodno poslalo svoje najboljše ljudi. -o- Tudi seje senata zaključene Beograd, 10. okt. — Na predlog notranjega ministra so kraljevi namestniki podpisali tudi ukaz, s katerim se seje senata, sklicanega na izredno zasedanje dne 20. oktobra 1938, zaključujejo ter se senat sklicuje na izredno zasedanje dne 16. januarja 1939. -o- Gospodinjo je hotel ubiti Novo mesto, v oktobru. — Pred Velikim senatom tukajšnjega sodišča je bil obsojen Avgust Muc na štiri leta ječe, ker je s sekiro zamahnil po Ivanu Ivanjšku na Krupi. Do žalostnega dogodka je prišlo tako. Posestnik Janez IvanŠ3k je svoje posestvo izročil sinu Jožetu, ki se je oženil z Marijo Mucovo. Starejši sin Ivan in hči Ana, sta pa še ostala na posestvu, a delež jima je bil že izplačan. Mladi gospodar je moral k vojakom, stari je pa dan po Telovem umrl. Na posestvu je ostala samo Marija s svakom Ivanom in svakinjo Ano. Ivan se ni brigal za bratovo posestvo. Sovražil je pa svakinjo Marijo in ko ga je posvarila, naj ne prodaja hrastov iz gozda, j.e še bolj vzrojil. — Nekega popoldneva je prišel pijan do'mov in je zgrabil Marijo jo pritisnil k zidu in ji grozil, da bo to njena smrt. Na vpitje je pritekla v hišo njena sestra Ana Mucova, ki je hotela posredovati, p^ ji je Ivan zagrozil, da tudi njo ubije. Ana je zbežala in poklicala na, pomoč svojega brata Avgu- sta, ki prihitel'in zavpil nad svakom Ivanom: "Žan, mir!" In že sta se sprijela in se ru« vala najprej na postelji, nato na tleh, kamor sta se zvalila. Avgust Muc se je osvobodil Ivanovih prijemov. Skočil je v vežo in pograbil sekiro. Dvakrat je udaril Ivana po glavi, da se je ta zrušil mrtev na tla. -o- S strehe je padel Na neki novi stavbi v Ljubljani, ki pa še ni bila popolnoma dodelana, je bil zaposlen med drugimi tudi krovski mojster Mihael Plestenjak iz Dra-velj 46, star 69 let, ki je ravno nadzoroval zadnja dela. Na nesrečo je nekoliko nerodno stopil, pri čemer je padel s strehe. Pri padcu se je močno poškodoval. Zlomljeno ima nogo, pretresene možgane in hude notranje poškodbe. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Jožefa Istenič, rojena Grimšič. — V Mariboru je umrl Alojzij Potočnik, inšpektor poštne hranilnice star 67 let. — Na Pobrež-ju je umrla Marija Holz, soproga mesarja in gostilničarja stara 44 let. Nesreča Z dolenjskim vlakom je bil pripelj an v ljubljansko bolnico 60 letni občinski siromak Jože Mestek s Sela pri V e 1 ik i h Laščah, katerega je na cesti podrl neznan kolesar, da so se mu hudo pretresli možgani in je dobil še druge poškodbe. Pratike Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti Blaznikovo kakor tudi Družinsko Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga. Vsak komad stane s poštnino vred 25 centov Naročajo se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. •AMERIKANSRI SLOVENEC' Petek. 28. oktobra 1938 Amerikanski Slovenec / i>i in najstarejii tlovenaM list • AmeriM. pBtaaovljea leta Ittl. Izhaja vtak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po prunildlk Izdaja in tiika: pDINOST PUBLISHING GO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago % Telefon*: CANAL 5544 JKaročnints „15.00 2.50 _ 1.50 Za cek> leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado In 'Evropo: Za celo leto __$6.90 Za pol leta ____ 3.C0 Za četrt flšta----—1.75 JPosairtezrrV številka —;--3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerti*, Sfltablifthod 1«9L Issued daily, except Sanity, lion-day and th» day after holidaya. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription; For one year----- For half a year „$3,00 2.50 _ J.5C For three months-- Chicago, Canada and Europe: For otre year -—-$6.00 For half a year ----3.GD __ 1.75 ______3c For three montha Single copy-- Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposisstf na uredništvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadajo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — KokopiKW uredništvo ne vrača, ___ Entered as second class matter NoYtiKl.tr 10, 1S25, at the post office at Chicago, Illindis, under tha Act of March 3, 1879. ____ Slovani-najmlajši v družini evropskih narodov Zadnjič smo rekli, da moramo k svojim opazovanjem pritegniti še skupino najmlajših evropskih narodov, brez katere naše razmišljanje ne bi bilo popolno. Kako upravičena je ta trditev, vam bo takoj jasno, če mimogrede omenimo, da bo v dobrih 20 letih skupina teh narodov — po sedanjih cenitvah — dosegla po številu polovico vsega evropskega prebivalstva. Tako je izračunal neki nemški učenjak, da bo 1. 1960 v Evropi več Slovanov kakor vseh ostalih evropskih narodov skupaj. 2e samo ta okolnost zgovorno pojasnjuje ogromen pomen, ki pripada v zgodovini Evrope Slovanom. i Slovani so imeli v življenju evropskih narodov svoj poseben položaj. Zaradi obsežnosti zemlje, ki so jo posedli, in radi različnih okolnosti, pod katerimi so rasli, je nastala v njihovem razvoju precejšnja neenotnost. Posamezni deli tega ogromnega naroda so pod svojevrstnimi pogoji mnogo hitrejše dozorevali. Pa ta pojav ni nič takega, kar bi našo misel o organični rasti narodov omajalo. Kako pogosto se dogaja v človeškem življenju, da posameznik veliko prej dozori kakor pa bi bilo pričakovati po splošnih naravnih zakonih. Tako srečavamo neredko primere, da dvajseletni fant po svojem zrelem gledanju na življenje prekaša marsikaterega povprečnega tridesetlet-nika, včasih pa tudi narobe, namreč, da tridesetletnik po Neredno so trajale take ovire skozi več pokolenj, včasih mnogo stoletij, Zato je bil razvoj pri teh obrobnih slovanskih narodih hudo mnogoličen. Glejte, v sliki bi vam to lahko pojasnili takole: večkrat srečate v gozdu drevesa, ki so prav svojevrstno zraščena. In če jih natančno pogledate, boste videli, da so bila v svoji naravni rasti ovirana, navadno tako, da so jim starejša drevesa zastirala pot do zraka in luči. In vedno lahko ugotovite eno: da si mlajša drevesa pomagajo na vse načine, da bi prišla do svetlobe, do sonca. Ko pa je včasih vihar podrl močnejšega velikana, tedaj se je prej šibko drevesce zdravo razraslo in če okvare niso bile prehude, jih je nova rast kmalu popravila. Včasih pa ostanejo nepopravljive krivine, a drevo kljub temu raste in se razvija, kajti življenje je v njegovem vrhu in če ima vrh zadosti svetlobe in zraka, se bo drevo krepko razvijalo — kljub krivemu deblu. Kar z enim stavkom bomo posneli vsebino te podobe: vsi obrobni slovanski narodi so bili na ta ali drugi način ovirani v svoji naravni rasti in tako so nastale v skupnem razvoju razlike v njihovi zrelosti, odtod pa včasih navidezna nasprotja — kakor je to navada pri ljudeh: zdrav in krepak človek često kar ne more razumeti šibkejšega tovariša, pa čeprav hodita enako pot. Ne smemo prezreti, da si je večina obrobnih Slovanov šele pred nedavnim odprla pot do sonca in zraka. In človeka, ki je bil vajen mraka in sence, nenadna svetloba lahko za trenutek omami, da se zmede. Toda mladost slovanske narodne skupine in njena krepka volja do življenja sta nam porok, da se bo ta družina najmlajših evropskih narodov znala častno uveljaviti v družbi ostalih, kakor to odgovarja njenim neizčrpnim notranjim silam, pa tudi njeni številčni silnosti. Ob priliki bomo pokazali v robatih obrisih razvoj in rast posameznih členov velike slovanske narodne družine in videli boste, kako so se učili hoditi od prvih negotovih otroških stopinj pa do danes, ko postaja njihov korak trdna hoja mladega samozavestnega moža. soboto zvečer banket v domovih prostorih na John R. Za člane je banket brezplačen, drugi pa plačajo po 'copak', to je $1.00. Vsi dobrodošli in dober tek. Poročevalec -o- "BEDAK PAVLEK" Milwaukee, Wis. Tridejanska pravljica s petjem in plesom, bo podana prihodnjo nedeljo zvečer v S. S. Turn Dvorani. Vprizoril bo igro Mladinski dramski zbor cerkve sv. Janeza Evangelista. Igro je spisal France Bevk. Kolikor je meni znano, ni bila igra "Bedak Pavlak", še nikdar predstavljena na slovenskem1 odru to stran morja. Začetek predstave bo točno ob 8 uri zvečer. Prosta zabava in ples bosta zaključila program. I siovesen sprejem novih članov Ni lahko zabiti slovensko be-• Zato s0 vsi člani prav prijazno sedo v glave naše tukaj roje-' ne mladine. Kdor upošteva to dejstvo in se zanima za ohra-njenje našega jezika, kolikor časa možno, bo pokazal to s svojo navzočnostjo v nedeljo zvečer, dne 30. oktobra v S. S. Turn Dvorani. Pozdrav vsem John Androjna -o--> posameznemu članu, kakor tudi lepšo bodočnost vsem svetovnim narodom. Navzoči, katerih je bilo zares lepo število, so z zanimanjem poslušali govornike in odobravali njih govore. — Med govorniškim programom je šolska godba zaigrala več lepih komadov in za nje žela splošen aplavz. V splošnem' je bil ta shod od navzočih toplo cdobravan in koristno bi bilo, če bi se slični shodi še večkrat vršili. Brez dvoma bi zanimanje za društvo Najsv. Imena in za katoliško gibanje po svetu, med našimi možmi bolj pospešilo in razširilo. Prihodnjo nedeljo 30. oktobra bo slovesen dan za dr. Najsv. Imena. Pri osmi sv. maši bo skupno sv. obhajilo in iSa. llS •••; T-------' --- KAJ NOVEGA MED DE-TROITSKIMI ROJAKI Detroit, Mich. Ni veliko novic med nami, vendar se moram oglasiti in malo poročati, kako se sučemo okolu sv. Janeza Vianeja. Naša mala cerkvica in dvorana, tudi župnišče, vse troje je dobilo novo zunanje lice, vse je svoji živahnosti in otroškosti nadkriljuje povprečnega ^a novo^ prebarvano. — Pre-dvajsetletnika. Res je, da je predčasna zrelost v mišljenju in nazorih posameznika pogosto posledica kakšne težje bolezni ali pa posledica življenja pofl nenavadnimi okol-nostmi in da je najbolj zdravo, če se človek razvija tako, kakor mu je narava namenila. Toda nenavadne izjeme so v človeškem življenju tako pogoste, da pravimo, da izjeme pravilo samo potrjujejo. Takole bomo rekli in se ne bomo zmotili: Med vsemi slovanskimi narodi je imel mogoče ruski narod edini sko- ro vse pogoje za zdrav življenjski razvoj. Glejte, stvar je močno enostavna in se prav lahko pojasni. Ruski narod T* bo 1da1' v c°rkev ?a da ne pojuč1, ker preveč v uop'e je posedel ogromne razmere zemlje. Slučaj je hotel, da je bil postavljen v brezkončno ravnino, ki ne pozna meja. Ko je ta narod še pasel svoje črede, je lahko prehodil tisoče in tisoče kilometrov, ne da bi naletel na resne ovire. Ogromne nižine med Dnjeprom in Volgo so bile njegova domovina in šele daleč na robu Azije je zadel ob prvo naravno oviro — v Uralsko gorovje, ki ga je obenem ločilo od azijskih narodov in mu omogočalo kolikor toliko samo-1 Martin Ferderbar, ki pa name-svo'j in naraven razvoj. Zadnjič smo rekli, da je naklonila usoda Angležem srečen položaj v svetu: Britanijo obdaja okoli in okoli morje in to morje je tudi zagotovilo Angležem zdravo naravno rast, čeprav je bilo njihovo število majhno. Kar je angleškemu narodu dalo morje, to je pri ruskem nadoknadila ogromna razsežnost zemlje, ki jo je bil posedel. Pa saj je vsakomur poznana krilatica o ruski neranljivosti. To je hudo preprosta reč: kadar se je pojavil na mejah ruskega naroda sovražnik, je vedno in vedno obtičal na robu njegove ogromne zemlje, pa čeprav je korakal stotine kilometrov proti njeni sredini. In tako se je moglo zgoditi, da so se vse motnje v razvoju ruskega naroda razblinile v obrobnih predelih, sredina — njegovo jedro — pa je moglo nemoteno rasti in se razvijati popolnoma naravno. Kar preveč smo se pomudili pri Rusih, a je bilo potrebno, ker ta narod pomeni v družini slovanskih narodov najbolj naravno in zdravo jedro. Pri tem prav nič ne moti, čt* je r&vno ta narod v teku svojega razvdja doživel eno najstrašnejših notranjih motenj: tudi v človeškem življenju se dogaja prepogosto, da človeka napade težka bolezen, na primer pljučnica ali kakšna nalezljiva bolezen j kot je tifus ali "španska". Cesto izgleda, da je človek že zapisyn smrti, toda dokler so v njem mlade sile in volja do življenja, si kmalu opomore tudi po najhujši bolezni. Ostali slovanski narodi niso imeli tako povoljnih pogojev za svojo rast. Vedno in vedno so naleteli na kakšno zapreko, ki jih je ovirala v njihovem naravnem razvoju. cej mladih fantov, o katerih lahko rečemo, da so fantje od fare, je takorekoč brez dela. To ie našemu modremu g. župniku ravno prav prišlo, da se u-redi in očisti okolu cerkvice. Dobimo namreč tri nove oltarje. Tudi cevi za toploto so v cerkev napeljane. Na to zlasti opozarjam tiste, ki jih rado v noge ze'be. Slišal sem že možaka, ko je dejal, da za pre- 2ebe. — Naj vam tukaj orne nim poglavitne osebe, ki delajo in se trudijo pri cerkvi, ki so: Prvi je sevbda naš g. župnik Rev. Avguštin Svete, ki imajo to stvar na skrbi, da se vse prav vredi Druga promi-nentna oseba je naš "janitor" sto da bi kako reč "ferderbal", gleda in pazi na to. da se vsaka reč prav napravi. Kadar namreč dela ima očala na nosu, kadar pa ne dela jih ima na čelu. Takrat pa komandira in' ukazuje, tu pa tam tudi kako okroglo pove. Bil je ne- kdaj za "bossa" pri Hecla družbi, tam na Calumetu. Michiganu, torej je navajen komandirati. Tretja promi-nentna oseba ki veliko dela za našo cerkev in se tudi vsestransko razume ')e pa Medvod, ki pa na zimo ne gre spat v kak brlog in se tudi z nikomur ne spoprime. Tako dober je. da bi še muhe ne ubil. On je namreč "Jack of all trades". Vse napravi kar je potreba. Zato John, Bog te živi in ti naj poplača za vse tvoje skrbno delo in trud. Pa brez zamere, Mr. Medved! — Evo vam še drugih, ki tudi delajo in pomaga jo pri cerkvi in ti so: Joseph in Francis Svete, John Lach-man, John Knushek, Rudolf Paulich, Philip Blenkush iz Brockway, Minnesota, ki tukaj študira na University of Michigan. Tudi moja malenkost ni izvzeta, sem namreč pomagal oltarje "mufat". Vidite tedaj, za kaj težkega dvigniti, kaj dobrega pojesti in popiti je tudi poročevalec dober. — Seveda, ne smem pozabiti kuharice Mrs. Joseph Svete, katera ima nalogo; da vsem tem delavcem kuha jedi, pa še brez česna, katerega naša mladina ne "lajka" Počakajte, še nekaj vsakemu posebej na uho povem, da namreč vsaki petek igramo tisto igro, ki se ne sme v "caj-tenge" dati — Društvo Triglav št. 144, JSKJ. priredi v NEKAJ O SHODU DRUŠTVA NAJSV. IMENA Jolret, III. Shod, ki ga je priiedilo moško društvo Najsv. Imena preteklo nedeljo v Slovenia dvorani in ki je bil namenjen vsem moškim faranom, se je izvršil z lepim progra'mom in upamo, da tu d- z lepim uspehom. Shod je otvori! domači g. župnik Rev. M. Butala, ki je v lepem govoru pojasnil namen tega shoda. Govoril je, da je v prvi vrsti namenjen shod temu, da se bolj oživi in razširi med možmi naše fare prelepo cerkveno društvo Najsv. Imena. — Za njim so nastopili še sledeči govorniki: Mr. Geo. Stonich, Mr. A. Buchar, pomožni župnik Rev. G. Kuzma, nadalje župnik sosednje fare sv. Antona Padovanskega. Mr. Jos. Zalar, glavni tajnik KSKJ in končno kot glavni govornik Mr. Carr iz Chicage, ki je zastopnik ondotnih društev Naj sv. Imena. Vsi govorniki so v krepkih besedah povdarjali potrebo katoliške zavednosti med mož-, mi v sedanjih časih ter pojasnjevali, kako velike važnosti za obrambo Vere v sedanjih časih, je baš edina moška cerkvena organizacija Najsv. Imena, katera je razširjena pc vseh deželah sveta; katere vzvišen namen je delati za čast Najsv. I'mena in v obrambo Kristusovih naukov proti delovanju krivovercev. ki zlasti sedaj nekako uspešno zastrupljajo ljudi z mamljivimi modernimi nauki ter povzročajo gorje in nered po celem svetu. Le v močni duhovni orga nizaciji, katere načelnik je Kristus Kralj, bo mogoče vršiti uspešen boj proti sovražniku Najsv. Imena. — Vsi govorniki so toplo priporočali, da se vsi možje in mladeniči združijo v društvo Najsv. Imena, kajti le v skupnem delu je zagotovljena zmaga, ki bo prinesla duhovno korist vsakemu vabljeni, da se gotovo udeleže službe božje. Prav tako so vabljeni vsi možje, .ki še niso člani tega lepega cerkvenega društva, da to nedeljo pristopijo ter tako postanejo člani te megočne armade Kristusa Kralja, ki ravno to nedeljo praznuje svoj veličastni praznik. Bodite prepričani, da le pod njegovo zastavo bo končna zmaga in k tej zmagi bote tudi vi pripomogli, če postanete člani dr. Najsv. imena. S tem si bote preskrbeli tudi dušno zavarovalnino, ki ne preneha s smrtjo, kot preneha posvetna zavarovalnina, ampak vam bo ob koncu vašega življenja neprecenljive vrednosti za vaše večno življenje. Ta nedelja 30. oktobra je ob ;enem posvečena tudi našemu svetniškemu škofu Baragi. Gotovo ste vsi brali v naših katoliških listih krasen članek č. g. kanonika Rt. Rev. J. J. Omana, predsednika Baragove zveze, ki poživlja vse verne Slovence, da zlasti to nedeljo skupno molimo k Bogu, da bi čimprej poveličal Barago na oltar. Ob enem prosimo svetniškega Barago, da bo on naš priprošnjik, da nam bo pomagal, da ostanemo stanovitni in zvesti Bogu, kakor je bil on. Zato možje in fantje fare sv. Jožefa, v nedeljo vsi na plan, da bomo v resnici lahko rekli, da smo v pravem katoliškem duhu praznovali praznik Kristusa Kralja. Pridite pred osme sv. mašo vsi v šolsko dvorano, odkoder bomo skupno odkorakali v cerkev k službi božji. M. H. Polovico bo zibal. — Žena: "Miha, Miha, vstani, da bos zibal otroka." . Mož: "Daj mi mir, zibaj ga sama." jI Žena: "Za božjo voljo, saj ga že dve leti zibljem. Otrok pa je vendar na pol moj, 118 pol tvoj". Mož: "Zibaj tedaj svojo polovico, moja pa naj počiva. * * * Razumljivo. — G a S p e 1'■' "Veš, tožil sem ga zaradi raj žaljenja časti, ker mi je reke ostel." . . J| Melhijor: "Pa to sem ti tua jaz. že neštetokrat rekel. Gašper: "To je čisto neK« drugega! Ti me poznaš ze mladih let." Izgubljeni sin. — "Kdo , bil najmanj vesel vrnitve ^izgubljenega sina?" vpraša tehet v šoli. "Pitano tele, gospod lca " het," se odreže bistra glavlC ' # * * >. ^ , - i\Ielh>* Zavrnjen snubac — - i or je zasnubil bogato ki ima cel milijon: "Vi, ^P ste pa zelo bogati.' NAZNANILO IN PRIPOROČILO Našim naročnikom in vsem Slovencem v Greenwoodu, v Marshfieldu, Owenu in Bright-su, Wisconsin, sporočam,o, da je sprejel za ta'mošnj;e okrožje zastopništvo za list "Amerikanski Slovenec" in za mesečnik "Novi Svet" Mr. Joseph Rakovec iz Greenwooda, ki j.e pooblaščen, da sprejema naročnino za imenovana lista, kakor tudi za knjige naše knjigarne in druge zadeve. Vsem rojakom ga priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti naše liste. Uprava Amer. Slovenca in Novega S*eta Špela: pa ne." Melhijor: ' Špela?" Špela: "Ne, pa ne." Ne. Melhijor teg Ali me počete, Melhijor , tega Melhijor. "Saj sem že v <-" Železno voljo je inicl Tarzan m jeklene so bile njegove mišice. Ni se menil za silne bolečine leve roke, ki mu je brez moči visela ob strani. Vendar, zati po golem lesu navzgor. Skoro vse svoje življenje je prebil v nevarnosti džungle in smrt mu ni samo enkrat grozila, toda vse je do sedaj srečno premagal. To trdo življenje v džungli mu je tu<|i pri tej nesreči prišlo prav, zato se je znal tako obvladati. Tako je plezal Tarzan vedno višje po lesenem maliku. Če bi Tarzan ne bil tako odločen, bi se nikdar ne rešil iz rok divjakov. Na vso srečo so divjaški vojaki in ostali divjaki še vedno ležali na tleh. kakor jim je bil Tarzan zapovedal. Z obrazi so se skoro dotikali tal, usta pa so prosila: "Dni nam nazaj sonce, ki je oživljalo sveta drevesa." Tarzan je srečno prišel skoro dO vrha lesenega malika, ko je eden vojakov slučajno z ciiim očesom pogledal nekoliko kvišku. Menda je hotel videti, če ze sije sonce, pa je opazil na vrhu malika temno senco. "Vrag! vragi" je kričal: "ubijte ga! libijte ga I" lil je v jezi zagnal sulico v Tarzana. in $ $ Č t - V t Petek, 28. oktobra 1938 'AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Družba (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Vstanovljena 29. novembra 1914. » Zedinjenih Državah |A1:Af I|1 Inkorp- v drŽ" Illin°iS Severne Amerike. dCCieZ. J Oil d, ill. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. Podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2- Podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111, Tajnik: Prank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. j Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Uranbar, OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom iti članicam, ® njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bol-nisk>h podpor v znesku $165,396.00. Sprejema se člane in članice .od 16. do 55. leta. V mladinski odde-: Pa od rojstva do 16. leta. ... Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz-ycne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty ear Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Cen-na bolniška podpora. Družba sv. Družine 100% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo. » r nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., t Mlet. Illinois. ŽENSKO PREMAGALA ČUSTVA lek j PROBLEMI PRISELJENCA Ko je poljska armada vkorakala v ozemlje Tješin, ki ga je vzela Čeho-slovaiki, je tamkajšnje poljsko prebivalstvo pokazalo veselje, da je prišlo "domov". Slika kaže neko staro ženico, ki so jo tako obvladala čustva, da je skočila k nekemu častniku in ga objela. Sprememba imena VPRAŠANJE: Moje dekliško ime je bilo j ako težko izgovarjati za Amerikance in, ker so me že na delu vsi nazivali Miss Frances, začela sem vporabljati ta priimek. Nekolko let po svojem prihodu sem' se poročila s tukaj rojenim Amerikancem, pa sem navedla pri poroki ta drugi priimek kot svoje pravo ime. Vse moje listine razun rojstnega spričevala so na ime Frances. Zadnjič sem vložila prošnjo, za katero sem morala priložiti svoj rojstni list, pa je bila odbita, ker ni razvidno, da gre za isto osebo. Kako naj dokažem, da sem jaz ena in ista oseba? ODGOVOR: Ako imate ožje sorodnike tukaj ali v starem kraju, naj podpišejo zapriseženo izjavo (Affidavit), v katerem potrdijo, da ste pred svojo poroko rabila obe imeni. Ako je mogoče, priložite slike, pisma ali kaka druga dokazila identi-'>jo uradi za Social Security drzayi Pennsylvania? Ali the great effort the officers of'J. Flajnik ..........114 Saint Cecilia's society lodge No. B. Eich ..............151 12 are putting forth to organize L. Gasperich ....199 IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. v jv v Bolniške podpore izplačane za mesec september: V stev- 1. Rudolph Koleto, V2 podpor.........$14.00 ' \ Anton Kocjancich, ]/2 podpor..... 17.00 Joseph Verbic, Sr....................... 37.25 John Jevitz, Sr........................... 23.00 * | v Jacob Putz, Sr........................... 30.00 Df'?tev- 3. Joseph Lusina, V2 podpor........... 17.00 ^•stev. 4. Frances Lustig, V2 podpor......... 12.50 D*'?tev- 5. Louis Basky, Va podpor............. 10.00 'Stev- 6, Agnes Cepon .............................. 55.00 »jj, v Frances J. Young, porod............. 15.00 ^ stev. n. William Widina .......................... 47.00 Dt'?5ev-12. Mary Russ, porod....................... 15.00 'Stev-13. Jacob Žalec ................................ 30.00 Louis Duller .............................. 15.00 Frank Puklavetz ........................ 28.00 , * Dt v Jacob Žalec ................................ 20.00 v-14. Katherine Planinac .................... 31.00 Katherine Pavlakovich .............. 31.00 I)f v Mary Navish, porod................... 15.00 Dt'.ev-17. Pauline Lubshina ........................ 30.00 lev-2l. Edward Krall .............................. 30.00 , Joseph L. Zelko .......................... 41.50 M - ■g I $564.25 a S. D. FRANK J. WEDIC, gl. tajnik. two lady teams among their members, and since they need only a couple more we are posi-, tive they will have their full teams for the next bowling night. More power to the two captains Mrs. Anna Jerisha, and Mrs. Antoinette Wedic. LISTNICA UREDNIŠTVA Y (Društvenim tajnikom in članstvu DSD.) ®tev cenjene glavne uradnike, osobito tajnike krajevnih u ODoznvinmn Ha io liuf "AmoriUnnski Slovenec" ur ž asij0 >7 °Pozarjamo, da je list "Amerikanski Slovenec' VT rulbe Sv. Družine samo_____ * m ČETRTI petek v mesecu. dru-uradno ^{jQjUružbe Sv. Družine samo dvakrat na mesec in sicer vsaki %ge 0 Pa vsak član ob času opozorjen na društvene seje in taltl!.lreditve tikajoče se njihovega društva, je pa mogoče sa-h* at- ko dobi obligatno naznanilo potom glasila. Zato po- H Jjn _ , —----—. ------------- ,-------„--------- ----- ^šilja'P°ročamo vsem tajnikom in drugim dopisnikom, naj v°]'e Sv°Je dopise za glasilo ob qasu. 111 ^U§t6 V prvil1 dveh tednih v mesecu, naj pošljejo vse dopise N. I)Vena naznanila za glasilo ki. izide ČETRTI petek v me-v ted-U^Va Pa' imaj0 sv°Je seJe 'n druge prireditve zadnja Vsa društva, ki imajo \ v mesecu, pa za glasilo ki izide DRUGI petek v mese- na ta način bo mogoče ustreči vsem članom, večkrat, da tajniki pošiljajo vabila za seje za prvi v mesecu in tako člani, ki ne dobe dnevnika, ne s Sekm ' "Se n.iibovega društva, zato tudi ne prisostvu- 0 8otOVn ali drugim prireditvam. Ako H?odi So, Petek ki HOLY FAMILY LEAGUE Ooctober 12, 1938. Team Won Lost President ................ 2 Vice Presidents ...... 2 Secretaries .............. 3 Treasurers .............. Presidents A. Petek ............184 W. Horwath ......122 J. Wedic ............148 V. Lickovich ......165 R. Wedic ..........166 0 168 170 158 201 172 1 1 0 3 134 121 162 130 176 Total............785 859 Vice Presidents F. Ivnik ............181 163 J. Savol ............181 154 L. Martincich ....148 131 J. Strametz ........130 184 Low Score ........122 168 723 148 140 174 150 121 Total............762 800 733 Secretaries L. Wedic ..........177 187 148 F. Wedic ............144 152 149 L. Slack ............100 145 144 B. Mann ............164 152 139 E. Subar ..........159 166 139 Total............744 802 719 Treasurers Zelko ............118 141 148 J. Nosse ............156 110 159 172 179 ran državljan, je pred letom dni šel v stari kraj. Ravnokar sem izvedel, da so ga tam vpoklicali v vojake. Ali bo radi tega izgubil svoje ameriško državljanstvo? ODGOVOR: Ako zapriseže zvestobo inozemskemu vladarju, zgubi ameriško državljanstvo, razun ako je bil prisiljen v vojsko proti svoji volji in vloži protest pri najbližjem ameriškem konzulu. Ta protest naj bo, ako le mogoče, spisan. Mnogo inozemskih držav še vedno smatra izseljence vojaške starosti za svoje državljane, tudi če so se drugje naturalizirali. Najboljše je ža take ljudi, ki so v vojaških letih, da ostanejo v Združenih državah in da ne obiščejo stare domovine, dokler nevarnost obstoji. Social Security uradi v Pennsylvaniji VPRAŠANJE: Kje se naha- daje ta šola kratke šolske tečaje za ljudi, ki se zanimajo za poljedelstvo? ODGOVOR: New York State College of Agriculture v Ithaca, New York, nudi mnogo krajših tečajev, kot za upravljanje farme, mehaniko, mlekarstvo, vrtnarstvo, kokošjerejo itd. Tečaji začenjajo 2. novembra in končajo 10. februarja. Pišite tej šoli za knjižico, ki vsebuje podrobne informacije. — Enake tečaje nudijo tudi državne poljedelske šole v drugih državah. F.L.I.S. 135 85 167 159 Total............738 761 694 Team October 19, 1938. Won Lost F. Ivnik ............131 J. Savol ............ 94 L. Martincich ....130 J. Strametz........ J. Zulick ............213 4 2 4 2 2 4 2 "S 4 166 142 131 125 168 147 178 122 167 139 Total............568 810 675 Treasurers J. Zelko ............122 161 162 Low Score ................131 122 L. Gasperich ....192 199 152 H. Eich ............158 142 148 J. Nosse ............173 149 183 Total............645 Presidents 782 767 T. Petek ........ .150 161 162 B. Horwath 161 173 172 V. Lickovich .. ..128 161 162 R. Wedic ....... 186 177 153 Total......... 625 672 649 Secretaries L. Wedic ....... 147 162 157 F. Wedic ....... 180 156 165 L. Slack 151 145 144 E. Subar ......... 183 . 114 172 Total......... 661 577 638 tete. Vaša stvar je zopet primer, kako je važno za tujerodce, naj ostanejo pri svojem pravem imenu. Če ga hočejo zakonito spremeniti, je pravi čas tedaj, kadar se vloži prošnja za naturalizacijo. Ameriški zakoni o nevtralnosti. VPRAŠANJE: Po mojem mnenju so Združene države bile vlečene v svetovno vojno za to, ker so podmornjpe pogreznile ameriške ladije. Ali sedanji zakoni dovoljujejo izvoz orožja in municije državam, ki se vojskujejo? ODGOVOR: Na podlagi resolucije kongresa, ki je bila sprejeta v avgustu 1937, ako Predsednik razglasi, da obstoja vojno stanje med gotovimi državami, bo prepovedano izvažati orožje, municije in vojne potrebščine vojskujočim se. državam, bodisi direktno ali indi-rektno. Ista prepoved velja tudi za države, ki imajo državljansko vojno. Utegne se tudi omejiti raba ameriških pristanišč za podmornice in oborožene trgovske ladije inozemskih držav. More se tudi prepovedati ameriškim državljanom, da potujejo na ladijah vojskujoče se države. Ameriški državljani v inozemskih vojskah. VPRAŠANJE: Nek'i moj sorodnik, ki je postal naturalizi- so taki uradi v Scrantonu in Wil-kes-Barre? Rad bi tudi znal imena oblasti, ki upravljajo ne-zaposlenostno zavarovanje v Pennsylvaniji. ODGOVOR: Board ima 18 Social Security podružnic (field offices) v državi Pennsylvania, med drugimi v mestih Scranton in Wilkes-Barre. — Odškodnine za nezaposlenost (unemployment compensantion) upravlja v tej državi Division of Unemployment and Employment Service, Department of Labor and Industry, ki ima svoj sedež v Harrisburgu. Kratki podceni tečaji za poljedelce VPRAŠANJE: Kje se nahaja v New Yorku državna poljedelska šola (New York State Agricultural College)? — Ali SONČNE PEGE IN RADIO Ker računajo s tem, da bo število sončnih pek 1. 1940. doseglo višek, in je pričakovati zavoljo tega še posebno hudih motenj radijskih prenosov, zlasti pa prenosov med Anglijo in Ameriko, pripravljajo vse potrebno, da se te motnje kolikor je mogoče onemogočijo. V bližini Rochestra gradijo postajo, ki bo opremljena z nevovrst-nimi antenami. Stale bodo v določenih razdaljah druga od druge v smeri prihajajočih valov in bodo na ta način zavarovane zoper motnje iz sonca. Postajo bodo dogradili že ob začetku prihodnjega leta. ---o- NAGROBNIKE SO PREPOVEDALI Ljudski komisar za obče zadeve je poslal pokopališkim u-pravam v Moskvi razglas, ki prepoveduje postavljanje vsakršnih versko pomembnih nagrobnih spomenikov. Na sov-jetskoruskih pokopališčih smejo stati samo taki .nagrobniki, ki imajo znak srpa in kladiva ali pa sovjetsko zvezdo. Verski obredi na grobovih so bili Pa že prej prepovedani. -o- IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. bi pa videli v glasilu, bi U ^ato V VečJ'em številu odzvali vabilu. MVfll.Po^vno prosimo vse krajevne tajnike, da ta naš nasvet aJ° in S0 ..........Ti — i. .1.: _____________ yi ln se po njem ravnajo. Hou Bratski pozdrav vsemu član-UREDNIŠTVO. SOCIETY Wl-ERs IN FULL SWING Jhe Joliet, 111. N Family Society tj%,. -n^ed their season •'On Allot1 the Hub Recrea- , :uoy,s, rp, J>M„' rh(jy wiH bowl ev" ij. o'cloek y CVcni»S from 7 hS tZand th°yare now HV tlS of )i!;S from teams of mem- 11 >'* 1 No- 1 and >k iH H*e No. 21. Anton 0f I'resi- K lce-P>v • nik iK captan of 18 Emery Su- Wa*d for a lot of ^ • ••vorii°me and cheer for C8ts °f tteam- The league lodKe No. of the Secretaries and Louis Gasperich is captain of the Treasurers. All four captains no doubt will give their men all the good pointers in order to keep their team close to the top, as various prizes are to be awarded to the top notehers at the end of the season which will also wind up with a big outing. From the present league standing it appears that all teams are evenly matched and a lot of changing is expected during the season to obtain control of the honors of being in first place. Go to it boys, and nuiy the best team win. It sure is also very encouraging to see Št. 1. Društvo sv. Družine, Joliet, 111. — Predsednik John Kramarich, 1314 Cora St.; tajnik John Barbie, 1103 Vine St.; blagajnik Joseph Ger-sich, 301 Hutchinson St. Vsi v Joliet, III. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v stari šoli sv. Jožefa. Št. 2. Društvo sv. Dmžrne, Mount Olive, 111.: — Predsednik Mike Golda-sich, tajnik in blagajnik Sam Golda-sich, P. O. Box 656. Vsi v Mount Olive, 111. Seja se vrši vsako drugo aedeljo v mesecu. Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, 111.: — Preds. Anton Štrukel, 1101 -Stli St., tajnik Anthony Kastigar Jr., 1146 — 7th St.; blag. Mary Kastigar, 1140 _ 7th St. Vsi v La Sallc, Ul. Seja se vrši vsako drifgo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne. Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P.O. Box 462, tajnik John Zaje, P. O. Box 55, blagajnica Anna Jamnick, Box 368. Vsi v Bradi,ey, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 5. Društvo sv. Družine. Ottawa, 111.: — Pred. Louis Basky, 1018 Poplar Street, tajnik Frank Less, 1206 Chestnut Street. Vsi v Ottawa, Illinois. — Seja se vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu v prostorih sobr. Prank Less ob pol 8. uri zvečer. Št. 6. Društvo sv. Družine, Wau-itegan, 111.: — Predsednik Anton Ma-rlncic, North Chicago, 111.; tajnik in blagajnik Joseph L. Drašlcr ml.. 925 Wadsworth Ave., Waukegan, 111 — Seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu ob pal osmi uri do prckli«a v novi šolski dvorani tu Tenth St. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 6. uri zvečer, na domu sobrata Michael Kelly, 12 Sycamore St. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.—Predsednica Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Avenue, tajnica Amalia Anzelc, 1858 W. Cermak Rd.; blagajnica Theresa Pintar, 1930 W, 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu,_ v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary Skoflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Katherine Danyun, 1011 Pine itreet. — Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, 111. — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. ISth St.; tajnica in bla-gajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th in Laure St, Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Preds. Stanley Cudic, 111 E. Wollman St.; tajnica in blag. Rose Benich, 216 N. Arizona Ave.; Vsi v Butte, Mont. — Seja sc vrši vsako 3. nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave. No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: — Pres. and Sec'y. Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St. No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, 111. — President Emery Subar, 540 N. Bluff St.; Secretary John Rolih, 528 N. Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1109 tyizabeth St. — Lodge meets every third Sunday at Slovenia Hall, 803 N. Chicago St. OPOMBA: Ta imenik sc priobči v listu večkrat. Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj KUPITE BRZO "NARODNI ADRESAR" PO ZNIŽANI CENI Preostalo mi je nekoliko stotin iztisov "Narodnega Adre-sarja", ki ga je s tolikim trudom sestavil moj pokojni soprog Ivan Mladineo. Do zdaj je bila cena $3.75, da pa čim preje razprodam o-stale knjige, odločila sem se znižati ceno na $2.00. Pohitite z naročilom, dokler je še kaj knjig, in pošljite denar na: Mrs. Anna Mladineo, 2331 29th St., Astoria, L. L, N. Y. DENARNE POŠIUATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in ;So dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom, potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V.. Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55______ 100 $ 5.00........ 200 $ 7.20______ 300 $10.00....... 420 $11.65________ 5.ao $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50____100 $ 12.25_____200 $ 30.00________ 500 $ 57.00________1000 $112.50........2000 $167.50________3000 Pri večjih svotah posebrn popust Za izplačila v dolrrjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite ____________$10.85 Za $25.00 pošljite ___________$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICII 1849 We-»2 Cermak Road CHICAGO, ILL. St. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111. — Preds. Martin Žagar, 600 Moen Ave., tajnik in blagajnik Michael Smajd, 724 Meadow Ave., Rockdale, 111. Vsi v Rockdale, III. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Št. 10. Dcuštvo sv. Družine, South Chicago, 111.: — Predsednik in bla gajnik Frank Cherne, 2672 E. 79th St., tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue "L". Vsi v South Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v me secu. Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa.; tajnik George Weselich, 5222 Keystone St.; blagajnik Joseph Widina, 5113 Poc Way, l'itssburgh, Pa. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne K. S. Domu, 57. cesta. Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, 111. — Predsednica Anna Jerisha, 658 N. Broadway Street, tajnica Rose Bailor, 821 N. Center St.; blagajničarka Jennie Krall, 1205 N. Hickory St. Vse v Joliet, lil. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, »b 2. uri popoldne v dvorani stare šote sv. Jožefa. Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, 111. — Preds. Andrew Glavach, 1784 W. 21st St.; tajnik John Dcnsa, 2730 Arthington St.; blagajnik Frank Puklavec, 1930 W. 21st Place, Chicago, 111. — Seja sc vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa. — Preds. Joseph Pav-akovich, 308 North ave; taj. Michael Kelly, 612 Sycamore St., blagajnik ' se naznani ako kateri najde kako po-Nickolas Pavlakovich, 309 Beech St. — j moto, da se ista popravi - KLOBASE * Kakor vsako leto prej, prodajam tudi letos izvrstne domače klobase MESENE IN KRVAVE V zalogi imam vedno tudi \ sveže meso vseh vrst v v ! KAKOR GOVEDINO, SVINJINO IN OČIŠČENO KURETINO. V Naši odjemalci vljudno in zadovoljivo postreže-ni. — Se priporočam. Martin Senica LASTNIK 2059 W. 23rd STREET CHICAGO, ILL. Tel. CANal 8172 Strun 3 /AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 28. oktobra 1938 ^ Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK PAPA -ATA- MAMA Ali prišlo je drugače. Vse noči sem presedela ob njegovi postelji in vse dolge ure nisem mogla obrniti pogleda od tega bledega obličja, teh velikih, prazno in sanja-vo strmečih oči, od teh nežnih, bledih rok. Potem se je osvestil in prvo, kar je v zavesti spregovoril, je bilo zopet vaše ime. "Ah, vi ste?' je vprašal razočaran, ko me je pobliže pogledal. 'Mislil sem, da je Tamara!' 'Katera Tamara?' sem vprašala začudeno, čeprav sem to ime pač že stokrat slišala pri njem. 'Ali Tamare ni bilo tu?' je izpraševal dalje. * Ko sem zanikala, je molčal in odslej ni prišlo vaše ime niti enkrat več na njegove ustnice, tako da sem morala misliti, da Tamara rti bila nič drugega kot vročična sanja, na katero je zdaj pozabil. Vitalij je zelo hitro okreval. Privadil se me je vedno bolj in končno . . . Oh, te noči ne bom nikoli pozabila. Bila je noč pred veliko nedeljo. Prišla sem po maši v njegovo sobo, mu prinesla blagoslovljeno jajce in rekla: 'Hristos voskres, (Krist je vstal!) Vitalij Vladimirovič!' Ni odgovoril, ampak me z obema rokama prijel za glavo in me dolgo, dolgo poljubljal. Vedno krepkeje se je pritiskal k meni in mi šepetal: 'Ali hočeš postati moja žena? 2e dolgo vem, da me ljubiš! Učil te bom, skupaj bova živela in izobražena žena postaneš. Pametna si, nič manj kot druge, le prilike nisi imela, da bi se učila. Skupaj se bova veselila knjig. Knjige in umetnost ljubim nad vse v življenju ...' Pogledala sem mu nato naravnost v obraz in rekla: 'Ljubim vas, Vitalij Vladimirovič! To-(fa ne pozabite, da ste generalov sin in jaz hčerka preprostega kozaškega podčastnika. In ne pozabite, da nisem lepa!' Dolgo sem mu razlagala, da je moj obraz ves pegast, da sem suha, da imam velike, raskave roke. On pa me je poljubil na usta, na lase in na roke in dejal, da imam zlato srce, čisto dušo. Po enem tednu sva se poročila. Bila sem srečna, brezmejno srečna. A trajalo je le malo časa. Po dveh tednih so Vita-lija Vladimiroviča končno pregledali in poslali v zaledje; postal je zaradi zastrup-Ijenja s plinom stalno nesposoben za vojno. Prišla sva v Petrograd in tu je bilo konec moje sreče. Sorodniki Vitalija so me sprejeli z neprikritim začudenjem. Bili so mi zelo hvaležni, da sem ga s svojo nego rešila smrti, nikakor pa niso mogli razumeti, da se je moral iz hvaležnosti z menoj poročiti. Vitalij sam je bil od dne do dne bolj žalosten, bolj otožen. Nikdar mi ni rekel surove besede, bil je vedno pozoren in postrežljiv do mene, toda na njegovi duši je ležalo težko breme. O knjigah, ki 'jih je hotel brati skupno z menoj, sploh ni bilo nobenega govora več. Ce sem ga za to prosila, je vedno dejal: 'Oh, Anja, ostati moramo to, kar smo. Če hočeš brati knjigo, samo da bi mi ugajala, ni to vredno truda. Tudi tako te ljubim ! Imaš otroke, bavi se z njimi!' Čutila sem, da se mi je z vsakim dnem bolj oddaljeval... in imam ga vendar tako rada, tako rada!" Ana Ivanovna je umolknila. Solze so ji vrele iz oči. Vzela je svoj umazani, modri predpasnik in jih obrisala. Potem je tožila dalje: "Oh, često vso noč ne morem zaspati in si mučim možgane, kako bi mogla Vitali-ju pomagati. Vidim, da trpi. Včasih mislim, da me še ljubi, včasih pa se mi hoče dozdevati, da me naravnost sovraži. Kako grozna je ta misel! In potem mi je, kakor bi mož, ki ga je moj oče umoril, vstal iz groba in me preklel . . ." Tamarino srce je sočustvovalo z Ano Ivanovno. Tamarina usoda je bila trda; toda kaj je bilo to v primeri z življenjsko potjo te žene? "Vaš mož vas zelo ljubi!" je rekla odločno. "Toda on je pač pesnik. Podvržen je mnogim razpoloženjem, ki jih drug človek ne razume; on ljubi svoje delo, ljubi pa tudi svoje otroke in ljubi vas. Ali bi pač mogel najti boljšo ženo, kot ste vi? Gotovo bo vse še čisto dobro." "Svoje otroke ljubi, to je gotovo, in svoje delo tudi. A ravno to delo je svet, ki mi je tako tuj, svet, po katerem tako hrepenim, pa mi ne da stopiti vanj. Še danes se spominjam, s kakšnim veseljem sem se v času svojega strežniškega tečaja lotila knjig; toda če kdaj poskusim, da bi se izobrazila dalje, potem mi Vitalij takoj vzame pogum, da stvar kmalu zopet opustim. Ničesar mi ne zaupa — in najbrž ima glede tega tudi prav... Zdaj čakam le še enega: ko bo prišel moj Borja v šolo, potem se bom z njim učila, potem pridem vendar nekoliko dalje . . ." Žalosten nasmeh je spreletel obličje Ane Ivanovne. Bil je kot sončni žarek, ki prodre skozi oblake in povzroči, da se zasveti jesensko rumeno listje. Žarek, ki prinaša svetlobo, a nič več ne ogreje . .. V predsobi se je oglasil zvonec. Tamara se je zdrznila in hitro vstala. Podala je Ani Ivanovni roko. Oči obeh žena so se srečale in v Tamarinem pogledu je mogla Ana Ivanovna natančno brati obljubo: Nikdar v življenju ti ne bom storila ža-lega! . .. Ko je profesor Orlov zagledal Tamaro, so se mu oči veselo zasvetile. Kratko ga je pozdravila; zelo se je čudil, da že odhaja, da njen obisk ni veljal njemu, ampak njegovi ženi. In ko mu je v slovo podala roko, jo je pogledal tako žalostno, da ji je bilo, kot bi ji kdo z nožem prebodel srce. Tamara je šla po samotni cesti domov. Obup se je je lotil. Ne, ni hotela vzeti beraču zadnjega kosa kruha — toda odreči se, to je tako težko, tako neznosno težko! Samo trenutek biti popolnoma z njim, to bi bila sreča na veke! Toda brez konca, brez tolažbe bo potekalo življenje brez njega! (Dalje prih.) Nikdar ne reci: me ne briga kaj čita moj sosed, ampak za* nima j se, da bo tudi v hiši tvojega bližnjega katoliški časopis! Na ta način širiš katoliško miselnost. Otroci vseh narodov, pravijo svpjim staršem "papa" in "mama''. Tako pa tudi še odrasli r.azivajio svoje starše. Nekaterim se dozdeva, da je "papa" in "mama" — spakedrano, tuje in narejeno. Vendar obe besedi izhajata iz prajezika vseh narodov in sta blebetajoči besedi iz jezikovega prazaklada člpveštva. Papa in mama nista le besedi otrok, ki bi z njima zavestno označili pojem očeta in matere. Ta pojem so jim priučili šele odrasli, saj so v raznih jezikih tudi raznih oblik: Francozi pravijo maman in mere, latinsko je mater, slovensko mati, nemško Mutter, angleško mother, albansko ama, nordijsko amma. — Slovani rečejo tudi baba za mater, staro mater, staro žensko (babica, prababica, baba). Tudi z "n" se začenja ime za mater: V sanskrtu nana; albaaisko nane; grško nanne (teta); latinsko nonna; ta besedica je tudi za staro mater (v italijanščini). Tudi nuna je odtod, naziv za redovnico kot častitljivo žensko. Tudi iz blebetajoče besede otroka "papa" je mnogo besed. Iz papa je nastalo pop in papež. , Sicer pa se izvaja iz besede papa prav tako več nazivov kot iz besede mania. Tudi iz papa so besede z začetnico "b". Italijani pravijo bab'ba; Bolgari baba ; Srbi baba, Turki baba — kot imena za stare može, očete, sfare očete. Semitski jezik ima "abba", n^ziv za duhov-skega predstojnika ( a b b e, Abt). Poznamo tudi zobniške oblike iz imena papa, tako: sanskrtska tata; rusko tjatja, slovensko tata. Tudi naziv za "teto" je iz te besede. Judje kličejo očeta "tate' . V nekaterih jezikih, tako v zamorskem, angleškem, grškem, ruskem, laškem, litavskem itd.> "Amerikanski Slovenec"? pomeni otroška, blebetajoča besedica "zio" — stric. Iz at-ta, ata je izvedeno tudi ime Atila;zdaj v turščinj Ata-Turk (Kemal) — oče vseh Turkov. Danski jezikoslovec Jesper-sen je sestavil veliko število besed iz raznih jezikov, ki so vse v zvezi s korenom blebeta-jočih besed "papa" in "mama". Preprosti nazivi za jedila in pijače izhajajo iz prazio-gov "ma" in "pap", ki z njimi otroci imenujejo vse jedače in pijače. Pravimo: papcati, papati, dobra papa, paša, pu-pati. Iz prazloga "ma" _— jz-haja nemški "raus" (kaša) in francosko "manger" (jesti) ; latinsko pa mandere in man-ducare. Mogoče je tudi beseda "mleko", nemško Milch iz zloga "ma". Celo latinska beseda "amo" (ljubim) je baje iz o-troškega "am", kakor se izraža otrok, če mu je kaj posebno všeč. Papa in mama sta torej mednarodna izraza, ki nista prjšla iz nobenih tujih jezikov, marveč sta last otroka sploh. Že Navzikaa pozdravi (v Odiseji VI. 57' svojega očeta: "O pap-pa phil" — "o ljubi papa" (oče) in Homerja brez dvoma ne sm'emo sumničiti, da bi si 'bil to besedo izposodil od Francozov! Dandanašnji pravijo, da je izraz za očeta — papa — last višjih stanov, vendar rečejo Italijani, če so tega ali onega stanu, očetu vedno papa. Brez dvoma je to ime bolj v navadi pri romanskih narodih in je od njih prišla k nam, čeprav tudi naši otroci papajo, papcajo in pupajo. — Iz vsega pa je razvidno, kako otroško blebetanje bogati besedni zaklad vsega človeštva -o- Širite in priporočajte list Najpripravitejši MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE: SLAVA MAHI JI (Spisal P. K. Zakrajšek.) Vsebuje tri maše; raznevrstne molitve; križev pot; več litanij, pesmi in skupne molitve, ki jih rabijo društva pri skupnih obhajilih. Je zelo praktičen molitvenik. Molitvenik je vezan na tri načine in stane: Vezan v umetno usnje, zlata obreza............$1.00 Vezan v pristno usnje trde platnice, zlata obreza ...........................-..................$1.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza ..............................................$1.50 Pri naročilih vedno omenite, katere vrste vezavo želite in za isto pošljite potrebni znesek, kakor navedeno v cenah. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois JPisamm potjm J. M. Frank Sličice. Veselje v Varšavi, da so odtrgali kos Čehoslovakije. Hm'? List "Le Temps" je glasilo francoskega zunanjega mini-sterstva. Ž'e te dni piše list, da pride na vrsto najprej Poljska, potem Rumunija in---Moskva. Niti z mazincem ne bodo ganili. Jugoslavijo bodo pustili še malo capljati, ker se tam Hitler in Mussolini preveč križata, pa bodo jo gospodarsko "penetrirali", ki jo tako že zdaj. Ko Hitler doseže drugo, bo tudi Mussolinija udaril po glavi, in Balkan bo njegov, ves Balkan le za Nemčijo. Tudi Madžare zdaj še gladijo, pa pridejo Mažari še pred Musso-linijem na vrsto. Bolgari upa^jo še na Dobružo in Makedonijo, pa bodo dobili enako s — škor-njo. Saj res zaslužijo, kakor zaslužijo tudi Poljaki, ker "nisi spoznalo tega tvojega dne-va. * Mažari in Poljaki vabijo Slovake, da bi prišli v njih naročje. Oba bi jih imela tako rada, in jih pritisnila na ljubeče (?) srce, da bi kar mozga pogledala iz teh ljubljenih Slovakov. Menda so za zdaj Slovaki le izjavili, da hočejo biti pri Čehih. Končno je vse eno. Lepo vsaj bi bilo od Slovakov, da ostanejo pri bratih, pa bodo tudi tu šli rakom žvižgat z vso avtonomijo vred, manj lepo bi bilo, ko bi šli na led Poljakom ali Mažarom^j pa bi enako šli žabam pet, ker je za slovanstvo in mažasstvo-nastopila noč. V malem je bilo tako, mor-da bo tako še v velikem. Prav prve dni poznejše tragedije na Koroškem smo imeli v Ljubljani posvetovanje. Morda bi bilo tedaj zadostovalo nekaj vojakov brez strelov, le nastopiti ti bi bilo treba. Nočem kritizirati. Morda jih res ni bilo, morda je manjkalo tudi resne volje. Dvignila se je pa vrlo vplivna in merodajna osebnost, pa je prav solzavo menila, da je klanja dosti. Vojakov tedaj ni bilo. Pozneje je bilo prepozno in dosti — klanja. Tako v malem. Chamberlain in Deladier sta dobila v parlamentih zaupnico velike večine za svoje delo za mir. Naravno. Danes je mir, ni klanja. Zopet je niekaj slične-ga. Trdim, da bi ne bilo treba klanja, le zarjuti bi bilo treba, kakor tedaj na Koroško poslati nekaj mandelcev za strah. Koi-oško je zagrnil grob, drugo pride na vrsto danes ali jutri. V Londonu in Parizu so nekaj ropotali, to je bilo vse, in zdaj je vse O.K., ker je — mir. Prav, prav. Kako dolgo? Vsi razsodni možje pravjjo, da je mir le začasen, in že danes pišejo listi, da bodo za prihodnje leto porabili za oboroževanje 18 miljard dolarjev na vsem svetu. Čemu orožje? Ali bodo morda streljali kakor na Veliko noč? Sami mislijo že na — klanje, ampak zdaj je mir in zaupnice so danes z ogromno večino glasov. Na Koroškem je bilo precej klanja, a je bilo prepozno, in klanja bo vsekako ne- kaj in morda še veliko, a b Koroško v ma- pokopa- se tudi prepozno, lem je zajel mir na liscu, nad slovanstvom zagrnil grob v kratkem, grob prideta tudi Anglija ^ Francija, in bo mir, ker je «W ljubljeni mir. sept.Tl.', ko je napravilo enaJ' stero hrvaških in slovens Dobro, da je bilo to m v,Opravilo ell. 19 društev v Philadelphtji »j*« veselico. Tisti čas se m "slovanske" krize, in &anl0ibjlo bi omililo dejstvo, da ^ ^ tam vse polno politike m , več ko enajst strank, tt^m se postavljajo, kakor bi P* med Slovani le oni merodaJ® vse mora služiti dnevu", ampak drugi no bodo 'hrvatske®11 c botri so rekli in pravijo, da bodo le f rešili Hrvate, sami se ne _ ^ Kakor rečeno, tedaj še m ^ stopila doba slovanskega ^ ženjstva, kakršna je vidiku za vse, ko so suz ^ stvo morali nastopiti Cc-lu-se prepirajte. Poljaki so potegnili nojj? odrezali kos Čehom. ?0 &0 jo se, da se jim je to pop? ^ (?), ker so s'e nasloni« Nemce. Zdaj, pravijo, hoc em° biti s Čehi v prijatelji ^ bratstvu. V nemškem sfl' Ijaki že davno, v slovai* niti biti ne bodo mogh- * ..v?.- Še se godijo čuda, dtf» K vijo, da danes take robe " Jz ker je vse pclno prosvf^.. Pittsburgha poroča man, da so se zedinih Slovaki vsaj pri pro' Ceh' testu if tP nda t«1 di per I-Titlera. Enako iner'"!,gj vo vf if freb» f v Chicagi. Že to je prav* Že več. V opoziciji so v gradu Hrvati in Srbi sede • eni mizi, kar je vsekako^ ampak opozicijo je znati. Ko bi se vsedli za ^ ' ^ mizo, bi bili ko pes in n ^ Ampak v Pittsburgh!' \fi le dogodilo pravo po- opozicije. Čehom so_h° kazati, da so z njimi tf in dogodilo se je, da - ^ stopnik Srbskega NajLašHe Saveza in zastopnik .M' Bratske Zaveznice sedeJ. ^ paj. To bi bila v vsi slo ■ temi svitla točka, žal J J bo prišla, če bi bila tu I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično In poceni. * v.< Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, P CHICAGO, ILLINOIS f l IZBORNO MONARCH PIVO Ledeno mrzlo; četrt sodčka $4.25; osminka sodčka $2.25 MONARCH pivo je izdelovano skrbno in natančno in vsebuje vse najboljše kakovosti, ki napravijo pivo dobro in okusno. Vedno pazite kako pivo se vam servira. Na zapadni strani mesta Chicago razpečava MONARCH pivo BEER DEPOT John Kochevar WEST SIDE DISTRIBUTOR OF MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street Tel. Canal 6177 Chicago, Illinois BR. J. L ZDRAVNIK IN 1901 W. Centra* CHICAGO, ILL' ' Uradne ure: 1-3 P«P<^ —8 zvečer izvzemši sta„g« Rezidenčni telefon: La ^jg Uradni telefon: Can«* G0 PO DNEVI NA RaZF CELI DAN V UR^ ROJAK! SI n CEMETEB.V krasiti e1 pepo memorial/" jih drag»'lfflat« ^ i If bite. / A st da rojak®- Postavljam In hA*** t b S« poja61" grobni itpominski ^ podpisanega za vsa F" cene. V Vaio korist 00 Joseph SlapJ* SLOVENSKI KA^ Ve* 527 North Chic«* JOLIET, Telefon z'