566. štev. V Ljubljani, torek dne 22. julija 1913. L,eto n. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K. 10-—, četrtletno K 5‘—, mesečno K T70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo In upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju poli: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. s: Telefon številka 118. ::: -...— ..gMHBagBBBS—BBagjgpejgi5aSW! Balkanska vojna in Jugoslovanstvo. Pismo iz Belgrada. Belgrad 5. (18.) jul. 1913. Današnji položaj Bolgarske ie obupen. Močan obroč, katerega so stvo-file njene najbližje sesede radi neprevidnosti njenih državnikov, stezuie Se boli in bolj. V notranjosti poka ... (Ljudstvo se le z veliko težavo zadr-zuie od izbruha, da pokaže na viden k; c"noVO|e n.ezadovcljstvo z vlado, Ltf -VSe .kriDlie prizadeva vzdr- 7-ivi in c'” mi^ - m°čno ogroženi državi in se poslužuje Dri tem pravila: c 1] posvecuie sredstva. V tem tiči . 1 vzr°k. da se vlada še danes ne udu proglasiti Bolgarsko za premagano in oiicielni krogi se trdovratno izogibljejo izraza: vojna, ampak go-ore le: o dogodkih Na drugi strani pa si skušajo s tem odlašanjem prl-acbiti časa. da tako prisilijo velesile k ~ijl, brez ozira na obče ko- risti in posebno na koristi svojega naroda, ki obstoja — sodeč po dej-stih — edinole radi vlade in kobur-s*e dinastije, katera bi se razpršila, cnJ1 bi_ nastal prevrat v državi, ako Priznajo najvišji činitelji Bolgarske Pravi položaj Bolgarske. Konsekventno temu. postali so s.arski državniki popolnoma apatij1^ !5.?r!rain interesom Slovanstva rek Ni ”ni "a tem. ako Tu- Drinofmiil6 oel Traki’e ali Pa cel° Pnsiljeni macedonsko obal odtrgati fcfni ^HKr'S.ke- obal°' naselieno po ve cu v’ Turkov in Židov.. ^Krajni obup zavezal iim je usta Iriv svoji oholosti — liki Turkj _ 1?SS vsP*,eleti usodo, kakoršno so v« sami. Fantaziranje odgo- vornih elementov o slavi Bolgarske. Iie prineslo tel sramoto, Slovanstvu-pa težak udarec, katerega vehemenca se zvišuje z vsakim dnevom odlašanja. Morala vojske je okužena, disci-0»na iluzorična, ergo: vojna akcija — započeta s tako armado — je že naprej obsojena na — nevspeh ... Po-g tega pa je vojska brez municije, Stran?; 7 Stkem ^ , °d "-h""6 Voini L«*, t * nionu preze na K!L«0ntrabant Krške bojne ladje, v H1 m(>rju pa rumunske, ki so že ■edle celo pristanišče v Varni, po suhem in po Donavi pa je vsak uvoz nemogoč. Tovarne za municiio (Srbija jo ima v Kragujevcu) pa Bolgarska nima. K temu pa se pridružuje še finančna kriza, ker državne blagajne so že davno prazne. Ker ni gotovine. je država prisiljena posluževati se državnih potrdil pri izplačevanju. Pri aprovizaciji armade n. pr. dobi vsak poveljnik čete določeno število že natisnjenih potrdil, katere potem izpolni z datumom, vpiše prevzeti predmet in podpiše potrdilo. Na ta način se vzame prebivalstvu vse. kar ima: žito. oves, seno. prašiče. vole in sploh kar potrebuje vojska. Prošnje ne pomogajo nič in prebivalstvo — posebno revno kmetsko ljudstvo — se nahaja v strašni bedi, toda vojska mora imeti, ker je vsak uvoz popolnoma zaprt. Potrdila na kmetih so brez določenega roka izplačila in država jih lahko iplača šele tedaj, kadar se ji bo izljubilo — odnosno kadar bo imela denar. V mestih in uradnikom se izdajajo potrdila na trimesečni rok. Nastaja pa vprašanje, ali bo država priznala vsa ta potrdila ali ne. ker so ta potrdila lahko podpisana tudi od neopravičencev in lastnik takega potrdila ne more vedeti, kdo je opravičen podpisovati in kdo ne. Polja so po večini neobdelana, življenske potrebe pa so skrčile na minimum in v doglednem času se lahko pojavi še lakota, potres, ogenj in kolero pa so itak že imeli in upravičeno lahko zakliče obubožano bolgarsko ljudstvo oholemu Koburgu: »Kuge, lakote, vojne, ognja, potresa. reši nas. o gospod!« V takem političnem in gospodarskem (o kulturnem naj ne govorimo) položaju se nahaja nesrečna Bolgarska, katere rešitev je mogoča v demokratizaciji ustave na široki slovanski podlagi. Za sedaj pa ie vsak trenotek tako dragocen, da je vsako odlašanje zločinsko in Bolgarska se mora prilagoditi. dasi težkim, pogojem zmagovalcev, drugače ie najbolje, da izgine iz zemljevida kot samostojna država, ki nima več dovoljno predpogojev za eksistenco. Toda Koburg lioče še nadalje kljubovati celemu svetu in napravil je novo krvavo potezo, ki pomenja nov strašen udarec Slovanstvu in pravici v obraz. Sestavo novega kabineta ie poveril šovinistu, vodji demokratične stranke. Malinovu, ki je odkrit avstrofil in sovražnik Rusije. Menja se slepo orodje: Gešov, Danev. Malinov, a on ostane na svojem mestu. Strašno! Nepopisno strašno! Ali ni pomoči? Položaj Srbije je v vsakem oziru ugoden. Vojna akcija vspešno napreduje, dasi so vesti zelo omejene in lakonične. Ta »suša« na vesteh z bojišča ie umevna, ker ie vrhovno poveljstvo iz strategičnih ozirov uvedlo strogo cenzuro na vse brzojavke in pisma, dasi se nahajajo na posameznih bojiščih tudi tuji vojni dopisniki, na drugi strani pa hoče srbsko in grško vrhovno poveljstvo — odnosno dotične vlade — zabra- niti event. intervencijo velesil, ako bi bolgarska vlada vstrajala pri svoji odlaševalni politiki. Evropsko javno mnenje vzdržuje pozornost velesil na diplomatično akcijo in so dogodki na bojišču potisnjeni v ozadje, kar gre predvsem v prilog prodirajočim armadam zmagovalcev, ki nemoteno preganjajo razpršene oddelke demo-ralizovane bolgarske vojske. Dasi so bolnišnice prenapolnjene z ranjenci, isti še vedno prihajajo vsak dan, seveda v manjših grupah. Gospod dr. Oražen je izjavil, da je kljub velikemu številu ranjencev njihovo splošno zdravstveno stanje mnogo ugodnjše kot v prvi vojni, ker je zelo malo bolnikov na notranjih boleznih, vsled tega so tudi smrtni slučaji zelo redki. V to pa mnogo pomaga tudi dejstvo, da so vsi ranjenci zelo dobro razpoloženi, tembolj. ker ie vstop v bolnice dovoljen in znanci, prijatelji in človekoljubni dobrotniki prinašajo vedno vse polno daril. To vse pospešuje okrevanje m marsikdo je že opustil bolnišnico. Nasprotno pa je bilo v prvi vojni zelo mnogo bolnikov prezebljemh, prehlajenih in onemoglih, posebno pa je razsajal tifus in pljučnica. Radi tega je bil vstop v bolnišnico obiskovalcem zabranjen in bolniki so se čutili na ta način osamljene, kar je zelo vplivalo na zdravljenje in slučaii smrti so bili zelo pogosti, posebno med onimi izpod Drinopolia, radi katerega so se Srbi žrtvovali za Bolgarsko, ki jih je v zahvalo zahrbtno napadla, a kazen za ta bolgarski čin ni izostala. Najhujše grozi kolera v Belgra-du. Med bolgarskimi vjetniki. kakor pripovedujejo, je že 60 slučajev te nevarne spremljevalke vojne, med prebivalstvom pa so se pojavili do-zdaj že trije slučaji. Eden od teh se je dogodil na tramvanjskem vozu, v katerem se je vozil neki vojak. V hipu so se pojavali na njem znaki kolere in vsi potniki so bili izolirani v kolerične barake, voz pa temeljito desinficiran. Promet z Avstrijo s parniki je radi kolere ustavljen in po vseh javnih lokalih in v časopisju se nahajajo navodila, kako se le ubraniti pred kolero. Predvzete so najstrožje mere. da se okuženje ustavi. Splošno gospodarsko stanje se postopno vidno zboljšuje, dasi je že-ieznični promet še vedno omejen. Cene živil že tu in tam zopet padajo in pričakovati je, da bo Srbija kmalu okrevala od udarcev vojne, tembolj, ker ie njeno finančno stanje povsem povoljno. Na meio odhajajo dnevno vedno novi prostovoljci, večinoma Avstrijci. Prostovoljne čete in tretji poziv stražijo na srbsko-albanr.ki meji. toda dosedai še niso imeli povoda za oborožen nastop, ker kljub podpihovanju in agitaciji Bolgarov se Albanci ne zganejo in lepo mirujejo doma za pečio. UST K K t*AVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Oh, ne tako glasno!... Ce bi vas kdo slišal!... Saj veste, kaj sem obljubila... Ah, gotovo mi bo v nego, ker sem prelomila svojo ob- »Kakšna neumnost!... Saj ven-~ar veš, moja mala, da bom molčala Kakor grob.« »A gospod Florestan ...« v »Komu pa hoče izblebetati? ... RoŠegi... saj ne pozna teh ljudi... Nihče jih ne pozna tukaj...« —vendar... takšno ime...« _ »Ker se pišejo z »de« pred Ro-^gi?... Misliš, da mu to kaj impo-®.Ira! Ah, on je že vajen tega! Vse sipice tu pri nas imajo najmanj po enega ali dva prijatelja izmed plem-O ničemer drugem ne go-'Ah akor 0 grofih in baronih ... tun ne* staremu se ne bo zdelo nič |n J)f^a: • • Pomiri se, mucka moja. Srče^T vem< olajšaj svoje uboge i • • • Povej mi vse...« n Marta ji je povedala vse. mi ustN .Diia jo ie Poslušala z odprti-nesre&iV , pr,ekin3«"la je poslušala govoriti ^ skora1 ni mogla nehati kaliju dolgem, dušečem Poslušala ie, pclna nekakšnega občudovanja do srečnega bitja, ki je našlo v prvem trenotku sredstvo, da se je pomeknilo ne le v meščanske kroge, kamor ie težila na tihem ona sama .. nego med plemstvom, ki ima predpravice, naslove, grbe in krone! In dočim je Marta nadaljevala svojo povest, si je govorila Olimpija na tihem: »Grofica de Rošegi... kakšne sanje!...« Takoj nato pa ji ie prišlo na um: »Otrok ie že pripoznan po očetu. Hm. po tem takem je vse eno, ako je bil gospod Gilbert ubit priRejšofenu, mala bo vendar podedovala njegovo premoženje!... Premoženje Rošegij skih ie ogromno, in polovica vsega je last gospoda Gilberta ...« In ta sen o bogastvu se je je doj-rnil tako. da je prekinila v tem trenotku Martino povest in vzkliknila v preplašenem izbruhu: »Ah. mucka moja, kako morava streči tvoii mali... m tebi seveda tudi. da jo boš dobro dojila ... Tega otroka ne odtehtaš niti z zlatom!... Ali si srečna, da leži ta angelček v zi belki pred teboj!« »Ah. jaz ne bom srečna prej. dokler ne stisnem v svoje naročje tudi njenega očeta ... Takrat pa — takrat bom srečna kakor v raju ...« Zdajci pa se je prekinila in vzdrhtela: »Toda kje ie on? ... Kaj se je zgodilo z njim? ... Oh, ta bitka pri Rejšofenu... O mo restan!...« In kriknil ie s presunljivim glasom: »Eh. gospo'd Florestan!... Gospod Florestan!...« Stari režiser se le zdrznil. P(V gl-r-aal in spoznal mobilista. »Teodor!« je vzkliknil, takisto ves osupel. Tn razložil le svollm sosedom: »To le sin vratarice pri »Sto norostih« ... Ah. to vam le kujon. vročekrven kakor malokdo!...« 'tena revidirati svjo dosedanio dvo-ezno politiko. Tako je Avstrija popolnoma izpodrinjena iz balkanskega polotoka, vsied svoje nesrečne politike. Strah pred Srbijo ji je narekoval zelo po-grešeno taktiko, ki danes povečava strah pred Srbijo še mnogo bolj kot kdaj Duprei. Naravni sovražniki so enotni proti avstrijski politiki na Balkanu. Rusna bo napravila z eno potezo velik v speli in nova — z Rumunijo po-lacena — balkanska zveza stopa na površie v Pod takimi avspicijami bo avstrijskim Jugoslovanom zasigurana bodočnost, ker moralen vpliv balkanske zveze bo tako merodajen v Avstriji, da bo ta prisiljena dati Jugoslovanom in Rumuriom pod Avstrijo široke zasnovane ustavno-po-litične in narodnostne koncesije. Povsem tem nimamo avstrijski Jugoslovani nikakega povoda obžalovati iz jugoslovanskega politično-narodnostnega stališča drugo balkansko vojno, kj je utrdila balkansko zvezo in kaznovala izdajalce, dasi smo iz človekoljubnih ozirov proti vsakemu klanju. Klin se izbija s klinom! Da se gornje kombinacije vjema-!o, lahko razume vsak laik in v bel-g rajskih političnih krogih se račtma i njim kot z gotovim faktom. Bolgarska bo svojo neprevidnost drago plačala, ampak vsaka šola nekaj stane in s tem dejstvom se bo morala Bolgarska hote ali nehote sprijazniti, če hoče zopet vstati pod zaščito balkanske zveze v novo, boljše in plodonosno življenje. Seveda črez fantaziranje o Veliki Bolgarski in njeni hegemoniji na Balkanu ie že napravljen neizbrisen križ. ker umetno pomnoževanje bolgarskega naroda na račun iti škodo drugorodnih elementov se v XX. stoletju ne more več računati in tega sistema so se celo Madžari morali — riasi neradfi — odreči, ker tudi na Ogrskem mora čuvajizem oditi v pokoj. Bolgarom ie pomagala eksarhi-ja. Madžarom pa dualizem. Vojna na Balkanu še ni končana in pregovor nravi: ‘inter arma silent musae. vendar lahko že danes opazujemo s poetičnim zanosom prekrasne konture nove. svobodne bodoč-rsti za Jugoslovanstvo. Mars. Pismo iz Rumunije. Galac. 12. julija. Poročila listov in uradov so prinesla vest. da so rumunske čete vdrle v Bolgarijo in zasedle važne pozicije ob Donavi in v Sifistriji. Po mestu se vrši velikanska manifestacija — množice ljudstva kriče: »Vivat armata rumanesta« — »Pereat Bolgar«. Iz vsega tega pa se naehkrat izlije iz kričečih mas: »V Sofijo«. Ako sodim potem situacijo — se mi zdi. da se Bolgarom in njihovim prijateljem nič dobrega ne obeta. V mestu je razglašen preki sod in se opozarja posebno na tujce — zato moram biti previden in ne upam si niti pisati o vsem. kar se tu godi. Ako sodim po vzklikih, ki se čujejo iz množice in po raznih pripravah, tudi Avstrija ne more nič dobrega pričakovati. Fantazije o Trassilvaniji se zde že uresničene. Avstr, poslaništvo v Bukarešti! je strogo zastraženo, ker se je bilo bati napada. Sinoči je bila po mestu bakljada, godbe so igrale po ulicah in z njimi so se valile črne množice naroda in vojaštva. V sprevodu so se nosile •zastave: rumunsko, turško, grško. Čudno, kaj ne? Tudi turško! Mladina pa je javno sežgala slovanske zastave, bolgarsko in srbsko. — To je znamenje, kako misli množica. Danes so prišla poročila: »Korakamo čez Ruščuk v Sofijo«. Ta vest se je sprejela seveda z nepopisnim navdušenjem. Premagani so junaki, ki so izbojevali slavne zmage pri Kir-kilisah in Lule Burgasu. Rumuni sedaj mislijo, da bi bili oni najbrže one zmage še lažje dosegli. Kakor se vidi. se jim zdi Sofija zelo blizu in se sploh z njihovim navdušenjem kaže precej velik kos domišljavosti, ki ie vzrastla v zadnjih dneh. Vlada Pa stori vse. da se navdušenje in domišljavost ohrani v masi. Veliko veselje ie bilo, ko je prišla vest, da so Rumuni zasedli Varno. To je bilo slave na ladjevje in jelo mornarico. Priprave, ki se vrše, so velikanske. kakor da se pripravlja Ru-muniia na veliko bodočnost. Rad bi <*dšel od tu — toda vlak do meje, ki je prej vozil 9 ur. vozi sedaj 3 dni in še to le enkrat na dan. Pred nekaj dnevi so bile tu vsi-drane nemške ladje. Dva dni so bile tu — potem so odšle — isti dan popoldne je bila proglašena mobilizacija. Ali ni to čudno? Bile so menda tu kot poslanke iz Rajha. Mislim, da bi bil zdaj čas. da bi se Bolgari spametovali. Danev jo je zavozil, da ie crm/a. Kn b* vedeli vse. kar se tu godi. bi porabili prvi ugodni treno-tek, da se rešijo pred nevarnim sovražnikom. ki preti usodno poseči v balkanske in jugoslovanske razmere. Gorica, Napredna zmaga na Goriškem. Slovensko naprednjaštvo vajeno razočaranj je včeraj doživelo dan nepričakovane radosti: V splošni volilni skupini je izvoljen v goriški deželni zbor napredni župan Ignac Kovač v Ajdovščini. In to po silovitem volilnem boju z nositeljem goriškega klerikalizma dr. Brecljem. Ncdogleden je pomen te zmage. Pred vsem seve za Slovenstvo na Goriškem. Strt leži na tleh bojni načrt obeh tamošnjih klerikalnih struj: uničen je načrt »starih«, ki bi radi še dalje se bratili z laškimi naprednjaki. da si ohranijo moč nad nami. prečrtana pa je tudi ideja, da »mladi« stvoriio novo koalicijo laških in slovenskih klerikalcev. Ne eni ne drugi ne bodo preko naprednjakov vladali, to je danes že zagotovljeno. Z malo diferenco glasov so po ljutem volilnem boju bili pred 4 leti užugani naprednjaki. Sledili so slabi časi za njihovo stranko, ki se še nedavno o nji ni prav vedelo, ali še obstoja. A zvesto napredno ljudstvo je še stalo in čakalo parole, da pokaže svojo voljo. Priznati se mora, da so naprednjaki nenavadno srečno začeli novo politično delo v zadnjem letu. Predvsem je bilo pravilno zasnovano, da so nacionalizem postavili na prvo mesto. Osvojiti deželno in mestno upravo goriško. je tako visok smoter. taka zgodovinska naloga za sedanjo mlajšo generacijo, da se mora vsa taktika podrediti tej potrebi. Z zadovoljstvom je opazovala vsa dežela. kako so naprednjaki nesebično bili podrobno borbo z Italijani. To delo ni dišalo klerikalnim »starim«, ki so živeli v tesnem objemu z laško narodno stranko, pa tudi »mladim« ne. ker v strankarskem svojem pre-napetju poznajo le strankarsko delo in njim ni za čisto narodnostne težnje. Srečno ie napredno novo vodstvo nastopilo tudi v pametnem reševanju gospodarskih zadreg, v koje so zašli naprednjaki, v zmerni in zreli pisavi časopisja in končno v organizacije volilnega dela in v izbiri kandidatov. Že prva volitev v splošni skupini je pokazala, da so naprednjaki močnejši nego sami mislijo. Brez vsake umetne agitacije, da lehko rečemo. na poziv časopisja ie čez 5000 mož glasovalo za naprednjake. Če se ie vršila pravcata‘volilna borba ob času. ki je za volitve primeren, bi bili že pri prvi vol it vi vsi naprednjaki prodrli. Tako pa je v nezaupanju v lastno silo ostalo vse doma. Na Krasu ki je ves napreden, je volilo 20%. Šele ožja volitev ie naprednjake mobilizirala. »Starostrujarii so dali svojim volilcem prosto roko. socialisti pa so jim kar prepovedali vsako udeležbo. Je nekaj neverjetnega, da se more socijalistična stranka tako zagrizti, da hoče z abstinenco pomagati ultramontancu dr. Breclju v deželni zbor! Vodstvo te stranke že dolgo (menda izza idrijske volitve) ni storilo tako strašne napake. Ne verjeli bi, da ljudje dr. Tumove in dr. Dermotove inteligence padejo v nižino strasti, ki raje vidi ztnaszo nove klerikalne, kakor nove napredne struje. Nekaj tako naivnega pa tudi nesmiselnega kakor ie bila utemeljitev abstinenčnega sklepa sociialistov v »Zarji«, ni slovenska politična zgodovina kmalu doživela. Tako so bili naprednjaki navezani nase. Brez volilnega fonda so delali vsi složno iti uspeh ni izostal. Simpatični njih kandidat Ignac Kovač ie izvolien. Kranjskemu klerikalizmu. ki ie v novi izdaji se hotel usi-liti na Goriško, so pokazana vrata. Vsa dežela stoji pod utisom tega dogodka. Vse se pripravlja na nov nastop v gorenjih kurijah. Glavne konture pa so vidne že danes: Ni je več možne kombinacije, ki bi pripeljala laško-liberalno stranko na krmilo. Propasti mora ta škod-ljivka. ki je na brezprimeren način zlorabila deželna sredstva. Na zatožno klop bo postavljena, da ne vstane nikdar več. Nova večina ne bode sestavljena brez naprednjakov. Znjimi bo moral vsakdo računati. Vidi se že danes, da bodo nastopali na način, ki bode omogočil, da se izvrši skupni program vseh poštenih Goričanov: obračunati z laško komoro, razkriti nje gospodarstvo, celiti rane, zadane deželi po gospodarstvu laških despesadov, premenlti goriški mestni in deželni volilni red. Tako zadobi včerajšnja volitev na Goriškem tudi širši narodnosti pomen, ker nam je iamstvo._ da bode mirodna ideja vodnica<<>ližniega P.o-kreta v deželni upravi goriški. Podružnica društvai jugoslovanskih železniških uradnikov v Gorici se je osnovalo preteklo nedeljo. Udeležba na zborovanju je bila jako častna tako od uradništva kakor od strani gostov. Vodil ga je predsednik Černigoj iz Trsta, ki je razvil program svojega društva. Zborovalce ie pozdravil dr. Puc, ki je zagotavljal pomoč naprednjakov, dr. Vošnjak imenom mlajših. Ivin DeržiČ imenom podružnice v Zidanem mostu, Josip Pilar imenom »Lige slovanskih železniških^ uradnikov« in «Spolka čeških _ železniških uradnikov«, g. Vocak imenom jeseniške podružnice, dr. Dereani imenom C. M. družbe in profesor Košnik za »Narodni odbor združenih Slovencev«. Nato se ie osnovala podružnica, ki ima delokrog od Podbrda do Štanjela, od Krmina do Nabrežine in Vipavsko progo. Predsednikom je izvolien oficijal g. Testen v Gorici. Zelo informativne nagovore sta dalje imela še gg. Irgolič iz Trsta in Gregorič iz Gorice. Novi podružnici želimo tudi mi iz vsega srca. da živi. raste in cvete, da reši Slovenstvu goriško železni-carstvo in zada smrtni udarec Wie-serjevi strahovladi. Slovenska zemlja. Ciril - Metodovim podružnicam v album. (Dopis z Dolenjske.) (Konec.) Ha, ko bi se mogla dognati statistika narodno zavedne inteligence potem sličnih vprašani, no to bi prišle številke na dan; celo pesimisti bi se prijemali za glavo! Nai navedem le en dogodek, ki se je odigral pred tremi tedni nekje na Dolenjskem v gostilni zavednega naprednjaka. Da je mož zaveden, o tem ni dvorna, saj je v odboru narodnih društev in mnogi izmed naše inteligence so veliko slabši kot on. Med pogovorni je prišlo na vrsto tudi prirejanje Ciril in Metodovih veselic in nekdo je omenil kot odpo-moč indolence isto idejo, kot jo priporoča pisec članka »Ciril in Metodove veselice«. (Da se pojavlja ta ideja istočasno na več krajih, je nov dokaz žalostnih razmer in potrebe reform.) Med drugim je trdil, da naši ljudje absolutno nič ne poznajo delovanja Ciril in Metodove družbe in je hotel takoj doprinesti dokaz svoje trdiive. Vprašal ie gostil1’’*''’'^: »Povejte mi le en kraj. kjer ima družba kak zavod, ali sploh nekaj drugega kot običajno f razo? »CMD. nabira za slovenske otroke.« In odgovor: Poslušajte »Pri moli duši. več denarja sem že zmetal za Ciril Meto todevo družbo, kakor vi. da veste!« Hočete še komentar? Morda mi ne verjamete? Vprašajte tajnika ta-niošnie podružnic, kraj bodete na zahtevo tudi zvedeli. Da ie torej v tem oziru po deželi zelo žalostno in skrajni čas. da se iz-premeni na boljše, ie pač gotovo. Vprašanje je, kako se da tem rameram odpomoči? Na to je odgovoril pisec že omenjenega uanKa. Samo še par opazk naj sledi. Umestno je. da se vsaka prireditev vrši pod naslovom kake šole. C. M. D., o tem se ni treba prepirati, to je najbližja misel seznaniti narod z njegovimi trditvami. Pravilen pa ni odstavek: »Ob enem bi bilo tudi primerno predavanje, nanašajoče se samo na dotičen kraj. Oriše se narodnostni boi celega okoliša dotičnega zavoda, gospodarsik položaj ondotnih Slovencev in narodnih nasprotnikov (ne-samo Nemcev!) sploh, toliko, da bo vsakdo imel popolnoma jasno sliko ondotnih razmer itd.« Glasiti bi se pač moralo: »Vsaka taka veselica, »s posebnim naslovom« se mora otvoriti s kratko črtico o dotičnem zavodu, njegovi zgodovini in njegovem uspevanju itd.« Dostavi se Pa še lahko kratko poročilo oj,plošnetn de-lovanin družbe v tekočem letu. Vsa ta predavanja so . .. ^o kratka, sumarična, sestavi si jih lahko vsak kdor le zna čitati. zato odpadejo izgovori: »Nimamo govornikov!« Na ta način se bo doseglo dvojno. Ptvič si bodo ljudje hočeš nočeš vsaj nekaj zapomnili, drugič bodo podružnični funkcionarji prisiljeni prisvojiti si te vednosti in .ce se doseže samo zadnje, bo družba zaznamovala pozitiven uspeh — nekaj več ljudi bo poznalo njeno delovanje. Z ono zahtevko glede izkupička je pisec sicer pokazal dobro voljo, pa le napravil velik pogrešek. On piše: »Izkupiček vsake take_ veselice naj pa družba porabi za dotično šolo. za katero je bila veselica namenjena. Z ozirom na to naj se delo posameznih podružnic z vednostjo centrale temu primerno razdeli; bolj ogrožene kraje prevzetno močnejše druge boli slabe podružnice ... Temu se mora oporekati prvič, ker se ne more nikdar naprej dognati z vso sigurnostjo.^ koliko prebitka bo veselica prinesla in zna se zgoditi, da kako leto veselica, ki prinese sicer lepih 'dohodkov izoade zelo slabo ali pa sploh odpade. (Saj moramo računati z vremenom, lokalnimi elementarnimi nezgodami itd.) No pa to bi moglo vodstvo še vedno izravnati. Drugi razlog je pa še tehtnejši. Ce bi se ravnalo po piscevem receptu. potem bi po nekaj podružnic skupaj vedelo le za eno postojanko. Ljubljana menda le za ogrske Slovence, Novomesto mogoče samo za Trst itd Nam se pa mora iti za to, da poznajo podružnice razmere vseh ogroženih krajev, le tako si moremo obetati popolnega uspeha. Veselica naj ima z običajno odbrano postojanko samo ime skupno, denar naj se da vodstvu na prosto razpolago, ker le to lahko presodi potrebe posamnih zavodov in je to tudi sicer čisto njegova stvar. Vsekakor bi pa smele podružnice kazati veliko več agilnosti v vseh smereh s tem, kakor tudi v ostalem se s piscem popolnoma strinjamo. Toliko toraj. kar se tiče veselic. So pa še tudi druga pota. po katerih se da vzbuditi zanimanje za druž-bino delo. Svoj čas je izdala družba kolek »Muta«. Zakaj bi se pa ne prodajale družbine razglednice s fotografijami družbenih zavodov, njihovih voditeljev in gojencev? Raznoličnosti bi bilo dovolj in v promet bi menda tudi šle čeprav bi se za praznike pridržale sedaj običajne umetniške. In en skioptikon bi morda družba tudi dobila na razpolago. Kaj, ko bi njeni potovalni učitelji prirejali predavanja s pomočjo teh aparatov, zlasti po zimi, ko se ne dajo prirejati veselice. Stroški bi bili gotovo pokriti. če bi ne bilo prebitkov! Rodoljub z dežele. Štajersko. Celje. (Kruhoborstvo.) Zadnja »Straža« se peča z zaključkom pouka na tukajšnji orglarski šoli. To poročilo je, v kolikor se tiče učnih uspehov silno neinteresantuo. razuii, če posnamemo morda, da samemu dopisniku uspehi na tej šoli ne zadoščajo. Edino pa je, kako prav po klerikalno hinavsko se zaganja dopisnik — najbrže kak kaplan — v »liberalne« učitelje, ki delajo poštenim klerikalnim marijinim mladeničem tudi kot orglarji konkurenco. Mož se trudi, da bi dokazal, kako neskončno manj vredni so učitelji-orglarji, a kako vsestransko rutinirani pa celjski organisti. Vemo, da narekujejo vse to le sline po onih groših, ki jih v tem ali onem slučaju ta ali oni učitelj dobi od orglanja. Dobro. Mi ne odrekamo nikomur upravičenosti, živiti se od onega kruha, za katerega se je bil kdo šolal. Vemo pa tudi. da s tem prihranjujemo občanom in faram vsako leto lepe svo-te denarja, kajti s tem, kar dobi nas eden od orglanja kot odškodnino, pravi organist ne bi mogel živeti niti en teden, kaj pa celo cel mesec. Treba pač one porcije hinavščine, da se piše v tem tonu, kot prinaša zadnja »Straža«. Št. Lovrenc na Drav. polju. Poštnim ekspedientkam je imenovana dosedanja pošta pomočnica gdč. Gl-zela Šorn pri Št. Lovrencu na Drav. polju. Pragersko. (Fiasko »Grenzwach-terjev«.) 2e zadnjič smo se prav na kratko bavili z prireditvijo veselice, ki io je uprizorila renegatska »Grenz-wachterska« soderga na Pragerskem. Danes pa smo v stanu našim bralcem postreči tudi z nekaterimi intimnostmi te veselice. Našim rene-gatom na ljubo moramo priznati, da ie bila veselica naravnost sijajna — polomija. Udeležilo se je je kakšnih 50 — beri in piši: petdeset ljudi, ki so seveda nekam čudno »napolnjevali« veselični prostor. Zanimivo je tudi, da so ti pragerski turnarji preje že ves mesec bobnali, odkod vse da bodo prišli nemški bratci, ki pa jih odnikoder ni bilo. 5 možiceljnev od »Grenz\vachte« je stezalo suha svoja bedra vneskončni želji po soin- cu, po zraku okrog. Efekt pa je bil ta, da jih je par muh smatralo za do- t brodošlo pašo. Ljudje iz l rager-skega iti bližnje okolice so pa stali pred veseličnim prostorom in se na vsa usta režali turnarjem. Nič ni pomagalo, da je slavni Nemec, skla-diščar Celcer ponujal brezplačno tenke frankfurtarice — klobasice — nič tudi da je zagotavljal, da ni potreba plačati vstopnine. A blamaže še ni bilo dosti. Ker domačih punc — nemških — na Pragerskem ni, so si jih 10 naročili — iz Maribora. Te so strašile po postaji pred brzo-vlakom št. 1, pa zastonj. Prišel ni nobeden. Da je bila mera popolna, jih je neki mariborski nadsprevodnik prav pošteno vlekel. Spoznal je na prvi pogled mariborsko »importira-no robo«. Punce so se konečno umaknile, a ostali so »honoraciorci«, ker je bil iz Maribora aviziran drugi vlak. Pa glejte spaka. Mesto vlaka so pribučale na Pragersko — tri lokomotive brez sledečih yozov. Ce so morda hotele zavoženo veselico »spraviti v pravi tir?!« Ouien sabe? S tem posebnim vlakom bi se naj bil pripeljal tudi poslanec Wastian. a »njega ni bilo«. — Ves dopoidan onega dne se je opažalo, da je mnogo delavcev, ki jih je služba vezala na postajo, delalo na veseličnem prostoru. Zanimivo je tudi, da je prišlo med tamošnjirni bogataši, ala Ssider et comp. bella, do ostrega spopada, kdo da bo poravnal ogromni dolg fa-lirane prireditve. Enega njih so dejansko napadli, tako, da je moral re-tirirati ven na progo. Ptujska deška godba, ki bi nai bila igrala, je skoro do polovice že s prvim večernim vlakom odšla nazaj na Ptuj. Ostali del — odrasli — so pa morali pri vsakem vlaku igrati. Konečno. ko razun »Heil!«-klicev niso ničesar dobili, je dejal njih kapelnik: »Heil kumt nit in Sock ein!« Neki uradnik ime mu je Schwab, si je stekel največ zaslug, da so bili pasaširji neprestane žrtve renegatskega rjovenja. Ko pa je bila ura dve zjutraj, ie pa začela godba z direktnim štraj-kom in jo odkurila domu. j f Dr. Karol Glaser."} Dr. Karel G la ser je umrl — in šele danes smo zvedeli o tem. Umrl je dne 18. t. m. v bolnišnici v Gracu — njegovo truplo so prepeljali v Hoče. J*jer so ga pokopali. Zadnje čase je živel v Hočah, kjer je počival po težkem nemirnem življenju. Pravega počitka si ni dal niti tu. dasi je bil mož že prileten — imel je do 80 let — ba-vil se je še vedno s svojimi načrti. Zaujič je prinesel »Dan« njegov članek o njegovi zbirki Aškerčevih prevodov — pod naslovom: »Aus dem Orient und Occident«. Za to svojo knjigo ni mogel najti založnika. Imel ie pa še cele kupe drugih rokopisov prevodov in razprav — ki jih ni mogel spraviti v svet. To mu je težilo njegova stara leta. Zdelo se mu je namreč, da ima mnogo sovražnikov — v resnici pa so se odklanjala njegova dela iz drugih vzrokov. Dr. K. Glaser je bil izredno priden mož. ki je mnogo študiral. V jezikih in orientalskih študijah bi se z njim težko kdo meril. Imel pa ie nesrečo, da se mu nič na svetu ni hotelo posrečiti. Njegove družinske razmere so bile neugodne. Bil je ločen od svoje žene in je živel kot samec. V življenju se je kazala nervoza, ki je bila posledica marljivega dela. V mladih letih je deloval kot profesor v Trstu in se ie udeleževal tudi društvenega življenja. Zanimal se Ve za H+c- rature. najbolj ga ie zanimal orientalski svet in Shackespeare. — Naj-sal je več razprav iti prevajal Sha-ckespearja. Potem se ie lotil pisanja: »Zgodovine slovenskega slovstva«. Lahko rečemo, da ni še nihče trpel toliko za kak svoj greh kakor Glaser zaradi tega svojega dela. Res je. da »Zgodovina« ni popolna —■ ležr pa v nji ogromno truda. — Kritiki so Gla-serja raztrgali — Glaser pa se ie branil, kakor je vedel in znal. Kljub vsem napakam nam vendar do danes služi njegova Zgodovina in čakali bomo menda še dolgo, predno bodo kritiki boljšo napisali. Iz Trsta je šel Glaser za profesorja v Oeer. Gradišče, kjer je bila zadnja njegova služba. Zadnjič je bil v Lubljani pri Aškerčevem pogrebu — bil ie namreč Aškerčev profesor in ga je opozoril (udi na orientalske snovi. Dr. Glaser je bil uverjert, da je njegovo delo dobro — zato so ga neuspehi zelo boleli. Večkrat je dokazoval. da more tudi nepesnik pesnika prevajati — skliceval se je na razne dokaze na Alberta itd. toda s tem še ni dokazal, da so njegovi prevodi res dobri — in v tem je bila vsa tragika njegovega življenja in dela. Pred par tedni je še nam poslal o tem neki članek. Vi ga priobčimo. Kdt>r ga ie poznal, bo prizna!, da je z dr. Glaserjem umrl velik idealist. * >3« * Svetovni prevajalci. Med Nemci se vseučiliščni profesorji silno malo baviio s to stroko in ostanejo pri svojem nčenjaškem poslu med tem ko ie slavni orientalist Isalo Pizzi prevel iz perziščine v lepih stihih 120.000 stihov obsegajočo epično pesem šahname -= »Knjiga kraliev«. katera je zloži! «loveči pesnik Firduzi. On ie tudi iz staro indii-ščine in sicer iz Ramalano prevel lepo epizodo »Visvauitra«. Celi Ra-majana. ki obsega 25.000 stihov je prevel Italijan Oorresio. Kaj takega ne zmorejo nemški vseučiliščni pro-fesorii. pač sta med njimi dva srednješolska profesorja, ki zaslužita, da jih omenim. Ludwig Fritze ie v Re-clamovi biblioteki v začetku osemdesetih let objavil prevod dveh lep!h indijskih gledaliških iger in siotr *a-ko. da je tudi prozaične dele prelevil v peterostopne jambe ne samo k't5ce. Z njim sem se seznanil na petem ori-jentalskem shodu v Berolinu l»8i Naj si čitatelji ne mislijo, da jih hočem tulca! nadlegovati z naštevanjem Dralagateljem tuje tvarine, nego naj se omeni to. kar je gotovo brez primere na svetu. V Stettinu je živel profesor matematike Hermann GraB-mann. v svoji stroki ieden najuglednejših mož svoje dobe. Spisal je pet knjig za nemški poduk nasrednjih šolah, jedno knjigo za latinski pod-: i ”.!n Je v 51- letu začel učiti san-sKrita in je prevel 1028 slavospevov ?z ^ajstarejše indijske literarne dobe v klasično lepili stihih na nemški je-zik; on je bil tudi pevovodja dijaškega zbora na stettinski gimnaziji in komponist. C(.h_ Al. Vaniček. kateremu sem napisal življenjepis v posebni knjigi 1885 l. je začel služiti na Poljskem kakor jurist, potem je zapustil svoj |tan in se posvetil gimnazijski profesuri in postal ravnatelj. Kot tak sc >ic začel učiti staroindijščine in umrl 1883. kot vseneiliški profesor te stroke in ]e zlagal lepe izvirne nemške pesmi, katerih pa ni izdajal in šele a mojga življenjepisa, v katerem sem objavil nekai lepih njegovih izvirnih nestnic. so izvedeli širši krogi, da je M pesnik. Torej Ttirist. filolog, san-sY'tist in pesnik. Drugi čudež je ijnlad Nemec Otto Hauser na Dunaju. dvema letoma izdal »Welt-':S?i?,der Literatur«, sin nem- L na Hrvaškem, kamor wi^x-r ®neselili iz severne mene. On prevaja iz več kakor dvajset jezikov in izdaja zdaj zbirko Prevodov z naslovom »Aus fretnden uarten« v Weimaru. Pred dvema letoma ie izdal zvezek z naslovom »Serbische Dichter«, kjer se nahajajo Pesmi od Laze Kostima, Jovana mča, Jovana Dučiča in Svetislava Stefanoviča. On je odličen muzik na glasovir. in obžaluje, da le jugoslovansko pesništvo tako malo znano v inozemstvu. Torej po koncu Slovenci! Posebno na Kranjskem naj se združijo Premožni einitelii. ker imate tam več denarnih sredstev in gotovo se najde v Ljubljani par srednješolskih procesorjev. ki bi v roke vzeli ureditev take stvari in posnemali stanovske 0va|i5e pri drugih narodih, r* L- Fritze je bil vadniški učitelj v 7ria;SRnniU*naL Braniberskem in živi V Cono n fl i iv" d.uSevno in telesno čil ‘It reerif poetica delectat recre^-______________ Dr. K. Glaser. Dnevni pregled. Bosanski Hrvati, ki so doslej zavzemali neverjetno in nerazumljivo protisrbsko stališče — so se iz-preobrnili. Ko so videli, da ne gre drugače, so izpregovorili odkrito. »Hrv. Dnevnik«, glasilo hrv. klerikalcev v Bosni piše: ako imamo poginiti v nemško-mažarskem morju, potem se že rajši odločimo za svobodo, ako se ta nam zajamči drugod. To so svarilne besede, ki bi jih na Uunaju ne smeli preslišati, Zal da je majo upanja, da jih bodo prav razu-tneli. lzprcobrnenje bosanskih hrv. ',e velika senzacija — pa ra?« dokaz — proti sedanjim razmeram v Avstriji. U(*na narodna doslednost. Nismo razvajeni, kajti živimo v časih, ko se naslovne besede smatrajo le kot kak kavčukast trak, ki se ga Po volji raztegne, ali pa pusti, da ostane ta kot je. Zanimivo pa bo morda vendarle vedeti, kako si nekateri tolmačijo praktično uporabo fraze — sai tako daleč smo jo že skoro pritirali — narodna doslednost zlasti naša učeča se mladina in med njo razni gospodje v Pragi in na Dunaju. Eden naših visokošolccv — une namenoma puščamo za enkiat s. P:, a te vsekako narazpolago hit ,C lL,yJ]ipnl zadregi. Rabil bi od nnhm * Podpora ni došla IskTt stF.ani.- svoto COOK. nr;‘ Posojila in imel zato tudi . 1erne poroke, da eden njih se je cio zavezal, da bo sam odplačeval 0 vezne obroke. Dotičnenut visoko- iv HUua s.e ]e dosodilo, da posojila 1 a°bil pri nobenem slovenskem dednem zavodu, kakor tudi ne dru- nr- !fPr' beških. Okolnost pa ga je Prisilila, da je moral poskrbeti si do-ticno svoto in — obrnil se je na neko nemško podporno društvo, ki mu je tudi obljubilo, da mu v najkrajšem času preskrbi zaželjeni denar. Za to namero pa je zvedel neki tovariš dotičnega in vprizoril ie proti njemu Pravcato gonjo. Konečno je postavil ^nega, ki je bil v zadregi pred alter-rip -x’ mora >z društva — aka- dotten”e*i5 ~ izstopiti ali on’ pr-stori tn -je biI v zadregi, ali pa k'icanepj?n1, Se smatral za po-skih višnir xVai'ovati prestiž sloven-tako. da ^š.olcev. Pojmil je najbrže ali pa, če frvi raje K’adu umre’ Negove — + n-e’ si na^°P*ie radi doslednoc+- t0variševe — »narodne mučne nrviJ^n, iube in gotovo silno tudi res rt2faje-, K"ne.čno ^ drugi tovariš ii? / a J'e bil njegov nega drS3UČen 12 oneKa akademič- ^ DotemV u Z-g0dil0 Pa Se ie t0 D°tem, ko ie oni, ki je iskal de- narne podpore, že povedal onemu »tovarišu« kakor tudi celi vrsti drugih. da je posojiilo nemškega društva že odklonil in niti vinarja ne sprejel. — Dvoje imamo pri tej, gotovo zelo čudni aferi pred seboj: prvič neverjetno neknlantnost naših denarnih zavodov, ki niti proti primerni garanciji ne poznajo potrebe pomagati človeku iz zadrege, a drugič: izborno tolmačenje pojma »narodna doslednost« hiperdoslednih gospodov, ki privoščijo tovarišu vse, makari najneprijetnejše posledice, samo, da z kolegijalnostjo te baze, briljirajo med svojimi sodobniki. Društvo za pospeševanje narodnega miru v Avstriji se namerava ustanoviti. Izšel je obširen poziv, ki nosi podpise raznih kulturnih delavcev, večinoma učenjakov in vse-učiFških profesorjev. Med temi imeni čitamo tudi ime prof. Murka v Gradcu, doc. dr. Rostoharja in dr. Žmavca iz Prage in Stritarjevega sina dr. Milana Jožefa Stritarja, profesorja na Dunaju, poleg teh je cela vrsta čeških profesorjev n. pr. Drt:-na. Če!akovsky, Pastrnek itd. Brez dvoma bi poleg podpisanih štirih Slovencev popisal ta poziv še marsikateri Slovenec — ko bi verjel v uspehe tega društva. To pa je težko verjeti. Društvo je značilno za avstrijske razmere in bo nekaka avstr, kurioziteta. Dokler ne bo Avstrija postala pravična — ne bodo ponehali nar. boji in tudi delovanje takega društva narodnih bojev ne bo omililo. O stvari bomo še govorili. Zagorje ob Savi. Pred nekimi dnevi sem v vašem cenjenem listu čital o pridnosti in vestnosti našega slavnega cestnega odbora. Da pa se še boli spopolni omeni, članek, evo vas še ta slučaj: V soboto 19. t. in. okrog 11. ure dop. Po cesti proti križišču ceste in rudniške železnice pri Brovetu je drdral lahak enovprežni voziček. last gospe M. VVeinbergerjeve. Voznik, ki radi ovinka ni mogel z vso paro prihajajočega vlaka zapaziti, je zadel v vlak. Da se ni razim hlapčeve poškodbe na nogi. zgodila še večja nesreča, se imamo zahvaliti koniu, ki je bil toli pameten, da se je zasukal takoj na nasprotno stran. Čudno se nam zdi, da nastavlja rudnik neiz-prašane rudarje ko strojnike, mesto izučenih strojnikov, ki vedo, koliko časa da morajo piskati na takih mestih kot je pri Brovetu. Še bolj čudno se pa nam zdi, da ne nastopi cestni odbor proti rudniku, da bi nastavil tu čuvaja oziiroma napravil zatvore. Seveda odbor se ne upa nastopiti proti sem privandrani nem-čurski gospodi. Mi plačujemo davke menda zato, da dobivamo mesto pravic, brce. Kaj, pdne Rancinger, ali ni temu tako? Stori Pepče kal za nas, zelo hvaležni ti bomo! Toli za sedaj. Gad. Vsi podjetniki. Prejeli smo: Med Podnartom in Kamno gorico ob okr. cesti je napraviti neki uporni zid. Delo se ni razpisalo ali vsaj oddalo kakemu upravičencu, pač pa sta je prevzela kar dva domača gostilničarja. posestnika, trgovca itd., menda zato. ker ie eden omenjenih podjetnikov tudi član cestnega odbora in celo župan. In to ni edini slučaj na Gorenjskem. Mi pa. ki smo zato upravičeni in edino od tega živimo, moramo mirno gledati takšne nezakonitosti. Merodajne oblasti prosimo, naj že enkrat napravijo konec takim razmeram in kaznujejo take- podjetnike. Več prizadetih. Zobozdravniška pomoč železniškim uslužbencem. Železniško ministrstvo namerava vpeljati brezplačno zobozdravniško pomoč za podrejene uslužbence in hoče za poskus uvesti enotno organizacijo zobozdravniške pomoči na Dunaju. V ta namen se nastavi v najkrajšem času 10 zobozdravnikov, ki bi zdravili člane bolniške blagajne, stanujoči v posameznih železniških okrajih. Če se ta naprava dobro obnese in na podlagi pridobljenih izkušeni’ se uvede enotna zobozdravniška pomoč y celem okrožju državne železniške uprave. Promocija. Akad. društvo »Slovenija« naznanja, da promovira njen večkratni predsednik g. Vekoslav Zalokar v slavnostni dvorani c. kr. vseučilišča na Dunaju dne 23. julija t. I. za doktorja vsega zdravilstva. Iskrene čestitke! O risu v Voitsbergu. Po več tedenskem cincanju se je konečno tudi dež. namestnija odločila, posvetiti razsajanju one zverjadi potrebno pozornost. Razpisanih je več načinov lova, med drugimi s pomočjo psov posebno ostrega duha. brakirjev, potapljanje razglednih stolpov v mesečnih nočeh, koncentrični pogoni in lovi posameznikov ter s pomočjo vo-jakov-strelcev. Hkratu ie razpisana tudi nagrada 300 K. Privatna poročila, ki prihajajo iz Voitsberske okolice iz ust lovcev-strokovnjakov. vedo povedati, da je mnenje teh, da bi bila ona zverjad ris; postalo omajano. Mnenje, da je tu opraviti z zverino tujih con. zavzema vedno več verjetnosti'. Po raznih okoliščinah sodeči. so ti lovci mnenja, da je tu opra viti s pumo — srebrnim, ameriškim levom — ali pa s kakim jaguarjem. Od kod bi se taka zverjad uzela? Iz ogrske meje prihaja vest. da je tamkaj iz nekega zverinjaka ušlo več glav take zverjadi, ki je v splošnem, kolikor se tiče človeka, bila izborno dresirana. Zadnje mnenje bi konečno tudi opravičevalo nenavadno močno in obsežno sled, 10 cm, ki se ie mestoma našla v zadnjih dnevih po mehki zemlji. Nezgodr. se je zgodila, ker so se konji splašili. Pretečeni petek se je peljal 49!c-tni hlapec Andrej Aljaž čez Dralje domov. Na poti se je splašil konj in skočil s ceste. Pri tem je Aljaž padel z voza in se je potolkel po glavi. Otrok zašel pod voz. Minuli petek je pustila Lucija Kolman svojega 17mescčnega sina Ernesta v varstvo svoje devetletne hčerke doma, sama je pa šla na polje. Čez nekai časa je pa odšla deklica z doma in šla na polje k svoji materi. Ko je otrok to zapazil je bežal za sestro. V tem trenotku se je pa pripeljal voznik s težko obloženim _ vozom. Voznik je ležal na vozu in ni zapazil otroka. Otrok jc zašel pod konje in pod voz, kjer je zadobil globoko rano na glavo in umrl. Železje se mu je dopadlo. Jakob Zalokar iz Koroške Bele je delal v tovarni za železo na Savi., Jemal i£ svojim sotovarišem razne železnine in orodje, med temi tudi 140 kg težko nakovalo. Vrednost vzetih stvari znaša 415 K. Gre se za slučaj kleptomanije. Ljubljana. — K včerajšnjemu članku o »kulturnem središču slov. naroda« bi bilo umestno še opomniti, da bodo oni ljudje, ki so postali prodanim ljudem naše bele Ljubljane nekaki vzor — za značajne in prave Slovence odpravili iz Ljubljane tudi ono slovensko trobojnico, ki je kot jasen dokaz slovenstva plapolala nad hišami našega mesta in jo bodo Poljakom na ljubo zamenjali s zastavo dež. stanov. Tilko bo naše narodno mesto zatajilo samo sebe in klerikalni meščan bo priznal, da je to prav, ker so to storili klerikalci. Kajti Ljubljančan je izgubil ponos meščana in je stopil v službo nekulturnih ljudi. Ako se Ljubljana kmalu ne izpreobrne. io lahko za to. da čimdalje bolj popušča v kul^rnem in narodnem oziru in pušča proste roke klerikalcem, zadene kazen, da bo nje meščanstvo trpelo pod klerikalnim jarmom kakor v babilonski sužnosti. — Meščan. — K koncertu učlteljlščnlkov. V včerajšnjem »Dnevu« se neki »—k« pritožuje, da so naši napredni učite-ijiščniki krenili nekoliko od svojega načelnega demokratičnega stališča k salonstvu. ker so priredili v veliki dvorani »Narodnega doma« koncert, proti čemur se je pa najodločneje zavarovati. Da. glavni namen takih se-stakov je »razmotrivanje položaja in revizija programa, to se je tudi zgodilo. Velik namen je pa tudi, zainteresirati najširšo publiko za pereča učiteljska vprašanja in ji pokazati, da je imel učiteljski naraščaj resen namen, vzgajati se vsestransko, torej tudi umetniško, saj je vendar samo vsestranska naobrazba harmonična. Da so priredili koncert in ne samo veselice, kjer bi se samo pilo in pelo, je torej velik korak naprej in ne nazaj. Koncert, ker le tu je pričakovati udeležbe iz najširših krogov, se pa more prirejati samo v primernem lokalu in nikdar na vrtu. Če pa »nesejo« vrtne veselice več, kot pa resen koncert, je pa žalosten znak nivoja ljubijaske publike. Vsestransko delo in izobraževanje na izključno demokratični, napredni m narodni podlagi je bil namen naprednega učiteljskega naraščaja- To v pojasnilo! Predstojnik ^ °kr. sod. Sturm je mož. ki smo ga že opetovano potipali radi njegovega steberskega germa-nizatoričnega početja pri okr. sodniji v Ljubljani. Danes moramo možica (»krtačiti v drugem oziru. Oblastnost in birokratska nadutost tega pritlji-kovca sta namreč, ki potiskata pero v roke prijatelju. našega lista. Ker nam žalibože ne dopušča prosior. da bi se bavili obširneje z zadevo, opozarjamo možica samo na to. da naj bo v bodoče v očigled dejstvu, da je on radi »strank« tu in ne obratno ter živi od denarja davkoplačevalcev. napram tem strankam vsaj toliko uliuden. da jim bo odzdravil, ako ga dostojno pozdravijo. Kupite si izvod knjige »Knfcges Umgang mit Menschen« in preštudirajte to koristno knjigo temeljito, gospodine Sturm, če ne Vas nauče stranke dostojnega obnašanja. — Neljuba pomota se je vrinila včeraj v parte. ki ga je poslalo telovadno društvo »Sokol« v Stepanji vasi ob priliki smrti Leona Čerina, svoiega ustanovnega člana. Stati mo- ra: Telovadno društvo »Sokol« v Stepanji vasi naznanja žalostno vest itd. — Promocija. Gosp, Viljem Krejči bo dne 22. julija v dvorani c. kr. vseučilišča na Dunaju promoviran za doktorja prava. Čestitamo! — Stara zapeljivka mladih deklet, Piše se nam: Varujte se starih zapeljivk, ki hodijo po domovini mladih deklet iskat — in jih spravijo v nesrečo. O lem se čita vedno več slučajev. Razne take ženske pa žive tudi med nami in skrbe raznim pohotnim mogotcem za dober svež materijah Ti ljudje se med seboj dobro poznajo. Take ženske kažejo včasih na zunaj prav tercijalsko pobožno lice — v resnici pa so ostudne sovodnice, ki skrbe za Ijubavna razmerja in se dajo za to dobro plačati. Tak slučaj se ie pripetil v Ljubljani n. pr. na sv. Petra dan, ko je bilo odpeljano 201etno dekle in se še do danes ni vrnila. Ona stara zapeljivka se je delala za Marijino devico in je imela znanje z raznimi mladimi gospodičnami. Deklice so ji seveda1 zaupale. Na njenem domu pa je bilo shajališče raznih moških, ki so si potem deklice TH> volji zbrali in jih na kak način zase pridobili. Ta stara Marijina devica je deklicam pripovedovala, da se je ni še nobena roka' dotaknila. Znala si je pridobiti tako veljavo, da so punce nji več verjele nego starišem. Zenska je stara že čez petdeset let — pa si je še vedno želela posvet, zabave, katere je bila tudi deležna zvečer, kadar so se pri nji sešli razni pari. Ima tudi sina. za katerega pa ne skrbi tako, kakor je hotela skrbeti za hčere raznih stari-šev. ki jih ie hotela rešiti domače sužnosti. O tem bomo drugič natančneje pisali. — Pijani jezdec pod raarelo. V Lattermannovem drevoredu je v nedeljo popoldne »jezdil« na vrtiljaku konja mož, ki ga je imel malo preveč pod kapo in ie svojo dobro volio kazal na ta način, da je razpel nad sabo rnarelo. »Konj« je bil sicer miren, ali v možakarju so se puntali vinski duhovi. izgubil je ravnotežje in padel s konja na glavo. Obležal je nezavesten. iz glave mu ie^ pa potekla kri. Odnesli so ga na bližnjo klop, obvezali za silo in umivali z vodo. potem so pa šli nekateri klicati rešilno postajo. Na besedi »rešilna postaja« je ranjenec prišel k zavesti- strgal ovoj z glave in ga vrgel na tla. potem je pa zakričal: »Kje je pa moja mare-la?« Dali so mu marelo, ki jo je odprl. potem se pa odpravil po drevoredu. glasno prepevaje... Z neobve-zane glave mu ie pa curljala kri in zaznamovala pot. po kateri je hodila ta junaška korenina. Ljudje so. kar strmeli in se niso mogli vsemu temu načuditi. o. Krvav bol med stražnikom in vojakom. V nedeljo zvečer je šel neki vojak z neko žensko na sprehod. Stražniku pa se ie zdela ženska sumljiva in jo ie zasledoval. Blizu kolodvora ie zahteval, da se mu legitimira. To pa ie voiaka razjezilo tako. da je posegel po bajonetu. Stražnik je zapazil nevarnost in je takoj preprečil napad s tem. da je potegnil sabljo in je vdaril vojaka dvakrat PO roki. Voiaka pa ie to še boli raztogotilo in se je zopet z bajonetom hotel vreči na stražnika. Stražnik je udaril vojaka s sabljo po glavi in mu zadal globoko rano. Vojak se je zgrudil ves krvov. Prepeljali so ga v bolnico. Hudobija. V zadnjem času so neki pastirji ob železniški progi med Ljubljano in Zalogom s kamenjem zdrobili 60 izolatorjev na telegrafskih stebrih. Škode je za 90 K. — Divji lovec. Seveda' se ta naslov ne prilega za 171etnega fanta, ki ga ie zasačil na Studencu neki orožnik z nabito puško. Puško je vzel orožnik. Fant je pa označen za — divjega lovca. Na oklicih so: Anton Selan, asistent južne železnice, z Ivano Koželj; Janez Gašperlin, delavec drž. žel., s Frančiško Podgoršek; Janko Lapajne. uradnik banke »Slaviie«. z Ivano Kozjek. — Umrli so v Ljubljani: Helena Dežman, kajžarjeva žena. 50 let. — Pavla škafar, delavčeva hči, 2 leti. — Terezija Dimc, posestnica, 74 let. — S trga. Danes sta dva Vipavca pripeljala na trg 143 šv atelj sadja in ga naglo s-nečala v denar. l<*edno vdiko }. bilo »rob na trgu. C ene so bile srednje. — Kinematograf »Ideal«. Maks ima konkurenco«, se imenuje najno-vejša komična privlačnost z »Maks Linderjem« v kino »Idealu« ot* Četrtku Sijajna drama v barvah k Močnejša sila iz umetniških krogov. O-stale sliko so najboljše, kakor sledi: 1. Romeo na metuljem lovu. (Hum.) 2. Sredozemskega morja užitne živali. (Znanstveno, v barvah.') 3. Trio Pollos. (Sijajen varietetni film.) Mo-ric proti tašči. (Velekomično.) Zur-nal Pathe. (Najnvejše. šport, moda itd.) V petek: »Kdor drugim jamo koplje«. Nordisk film. 4 dni; Od sobote 26. do torka 29. julija »Otrok Pariza«. (Velika senzacija v 7 delih.) Predstavljanje traja 2 uri. Pred- stave ob 3., 5.. 7. in 9. V soboto 2. do 4. avgusta: »Krvavi poljub«. Seuzu-cijska drama iz balkanskih vojen. Trst. Nabrežina. Socialni demokratje so s sklenitvijo pasivnosti pri zadnji o?ji volitvi med naprednjaki in klerikalci zopet pokazali, da jim je več ležeče na tem, da zmagajo nazadnjaki, klerikalci, nego pa napred. stv^ Kakor se sliši, je bil baje dr. Tuma tisti, ki se je odločno postavil na stališče, da se morajo socialisti —.držati volitev] Več voditeljev, kakor dr. Dermota in drugi so bili menda mnenja, da naj bi socialisti podpirali pri ožjih molitvah naprednjake, kar bi bjlo edii?o pametno. Toda mogočnemu Tumi to ni bilo posebno povolji, bržkone za to re, ker goji še precej veliko osebno rnižnjo do naprednjakov. Te so pač ostanki tiste dobe, ko je bil n«l-navdušenejši njihov pristaš. V politiki. če se gre torej za važne zade-. ve, ki so velikega pomena za narod, ti pa kaj takega nikakor ne smele priti v poštev. Sklenili so torej vzdržati se ožjih volitev. Ali je to prav? Ali mari to odgovarja socialističnim načelom? Ne. in stokrat ne! Je res, da je tudi napredna stranka nasprotnica socialno demokratične stranke; toda tako velika, kakor klerikalna, pa že ne. Napredna strana ima s so. ciaino demokratično nekaj skupnega v enem sta si edini, namreč kar se tiče boja za napredek. Čisto naravno bi torej bilo, če bi socialna demokracija pri ožji volitvi podpirala naprednjake. Če to dela socialno demokratična stranka drugje, zakaj bi naša tega ne smela storiti? Morda pa čaka. da jej bo napredna stranka kai ponudila, par stotakov? Vse to je lahko mogoče. Če sodrugi tako mislijo, se prokleto motijo. Glasov narodnjaki ne bomo kupovali. Kdor iz prepričanja, da s tem stori koristen korak, ne glasuje z nami, ta naj' ostane tam, kjer je. Takih ljudi sploh ne potrebujemo. — Proti socialistom vlada iz navedenega vzroka velika razburjenost. Ljudstvo, ki jih dosedaj Še ni natančno poznalo, jih je imelo priliko spoznati sedaij. Kai ie s karikaturami Jz Trsta? Iz vrst tržaškega občinstva nam prihajajo pisma z vprašanji, zakaj »Dan« ne prinaša noberaili karikatur iz Trsta. Na tozadevna vprašanja odgovarjamo, da je upravništvo »Dneva« tudi v tem pogledu poskrbelo. da bo »Dan« večkrat prinesel kako karikaturo tudi iz Trsta, in sicer takoj, ko tozadevno vse potrebno ukrene. Tukaj ni Italijanov. Prejeli smo: Ko sem se vozil v smeri proti Nabrežini in se je vlak vstavil na postaji v Sv. Križu, je sprevodnik zatulil »Santa Croce«. V vozu poleg mene pa je sedela Slovenka, ki je ravno tisti hip, ko ie zaslišala imenovati od sprevodnika čisto slovenski kraj v samo italijanskem jeziku; stopila k oknu ter zavpila; »Saj v tej vasi ni Italijtnov, kličite po slovensko.« In napolpijani nemško-na^ cionalni sprevodnik je zatulil v ro^ batem tonu; »Halt’s Maul.« Ali ni to višek predrznosti? Mari ni to sramota? Če ima že take predpise, da mu ni treba klicati ime kraja tudi v slovenskem jeziku, bi bilo zahtevati od njega pač toliko kulantnosti nasproti ženski, da bi ji odgovoril v, lepši obliki. Toda od nemških suro« vežev ni mogoče tega pričakovati. Proti Slovencem so popolnoma divji. Železnica bi morala take frkalipe poklicati na red, in jim eventualno, če že druga sredstva nič ne pomagajo, dati »laufpass«. Če bi bila železniška! uprava kai vredna, bi že napravila red 'tem vedno se ponavljajočim škandalom. Toda, kakor vse kaže, ji je celo ljubo, če uslužbenci tako postopajo proti Slovencem. Ali res ni najti izhoda iz tega peklenskega bla« ta? Skrajni čas bi bil, da bi naši po1*-slftnci na Dunaju ostro zaropotali. G. Brandner se pretepa. Pod; tem naslovom je prinesla petkova! »Zarja« pompozno notico, ki je bila! objavljena pod rubriko »Go riško tf,1 in to vzlic temu, da se je dogodek! doigral v Trstu, kar je pač najjas-j nejši dokaz, da so se sodrugi okoli j Zarje«, ko je dospela ta zanimivaU lavnost pretresujoča vest, zme-j od samega veselja. V omenjeni dolgovezni notici je govorjeno traj-j več o vsem drugem, kakor pa of predmetu. Šele proti koncu se je do-j pisnik spomnil, da je njegov nameri p. «ivz>>prav ta, da opiše, kako se j« g. Brandner obnašal na Cirii-Meto-i dovi veselici pri Sv. Jakobu nasproti1 socialnim demokratom. Pripoveduje^ da je bil g. Brandner silno razkačen;' Socialne demokrate je zmerjal n« vse mogoče načine in mahal z roka-j ma okoli sebe tako, da je nekemu sodrugu izbil celo cigareto iz rokej Pri tem pjL mu je učitelj Širok lepo sekundiral in drugi so aplavdirali.1 Ko pa sta Brandner In Širok videla. da imata za seboj vedno več pristašev, pa sta dobila korajžo in Brandner je enega izmed sodruffov prijel za grlo in ga začel daviti. Nato je prišla policija in je — pomislite! — socialne demokrate zapodila, torej ravno tiste, ki so bili po trditvi »Zarje« napadeni. To pa baje zaradi tega, ker je nekdo imenoval ime slavnega Regenta, ki je bil pred kratkim obglavlejn v »Lavoratoru« in ki daj ni več za nobeno drugo rabo, kakor pa za to, da polni »Zarjo« z lažmi in obrekovanjem. Regentov ime so socialni demokratje privlekli na dan; hoteli so dokazovati, da se Regent v Gorjanskem ni hotel dotakniti Brandnerja, marveč ravno nasprotno. Ko je policija slišala ime Regent, se ie tako strahovito stresla in prestrašila, da je kar planila po socialnih demokratih in jih razgnala — tako se hvali »Zarja«, oziroma rfjen častihlepni tržaški dopisnik. Sicer je že iz tega. kar smo podali iz »Zarje«, skoraj vse razvidno. Pameten človek si na podlagi tega že lahko napravi jasno sliko, koliko je resnice na tem. Toda vzlic temu hočemo zavrniti laži v »Zarji«, ki menda nima boljšega gradiva, ker bi se drugače ne pečala s tako malenkostnimi stvarmi, ki pa so povrhu vsega tega še zlagane. — Že v »Dnevu« smo konstatirali, da je prišlo na Ciril-Metodovo veselico k Sv. Jakobu par socialno demokratičnih zgagačev, ki so začeli izzivati. Najpoorej so se poprijeli g. Brandnerja. Ker pa iim ie Brandner povedal y obraz, kar pač gre takim ljudem, ki niti mirnih iiudi ne puste pri miru, je skočil eden izmed njih proti Brandnerju s stisnjenimi pestmi in ga hotel napasti. Ker pa Brandner pretepov ni vajen in se iih v svojem življenju tudi še nikoli ni posluževal, bi se čisto gotovo ne bil niti branil, če bi iz ust onega socialnega demokrata-napadalca tako strahovito ne smrdelo po žganju, da tega Brandner pri najboljši volji ni mogel prenašati in ie bil zaradi tega prisiljen napadalca. kj je bruhal smrad iz ust, potisniti rahlo od sebe, ker bi si sicer pokvaril želodec. Da se nič druzega ni zgodilo nego to, temu je najboljši dokaz ta, ki ga je navedla »Zarja« sama. da je namreč policija pognala socialne demokrate, dočim je Brandnerja, Široka in druge pustila pri miru. če bi bilo to resnično, kar piše »Zarja«, bi bil Brandner s svo-limi pristaši, ki so mu po trditvi »Zarje« baje pomagali — aretirani. Celi komediji sta vendar prisostvovala skozi ves čas dva redarjai. Brandner pa je bil poleg tega, da so ga socialni demokratje izzivali, kakor tudi obrekovali Narodno delavsko organizacijo, nasproti sodrugom tako milostjliv, da jih ni pustil odpeljati v luknjo, čeprav so mu klicali od vseli strani: »Pustite jih aretirati!« Kar bi se tudi gotovo izvršilo, če bi on — Brandner — ne vplival na policaje, češ, pustite jih — so reveži. Brandnerjevi dobrosrčnosti se imajo sodrugi torej zahvaliti, da se jim ničesar druzega ni pripetilo, kakor to. da so bili pod pazduho odpeljani na široko cesto. — Kar se pa tiče zgodbice v Gorjanskem, ki jo »Zarja« v isti notici pretvarja v laž, bodi povedano sledeče: Regent je bil na shodu v Gorjanskem, o katerem je »Edinost« obširno poročala, tako razkačen, da se ni mogel več premagovati. Zato je hotel Brandnerja udariti. Toda — kako? Kdor moža Regenta pozna, bo vedel, da se ta »palcev pet« mož ne more ravno prištevati knajvečjem ljudem pod božjim solncem. Premišljeval je in premišljeval, kako priti temu salamenskemu Brandnerju do živega. Spomnil se je na grške klasike in takoj je imel pravo idejo v možganih. Privlekel Je neko dolgo klop, jo posta-jvil pred Brandnerja, skobacal na pjo ter se pokazal v vsej svoji velikosti. Toda vzlic temu, da je stal jv mogočni pozi na klopi, je bil še zmerom tako majhen, da je segal Bradnerju komaj-komaj do vratu. Ko je bil za pol metra višji, kakor ponavadi, je začutil v mišicah tako silo. da je zamahnil z obema rokama ter hotel Brandnerja prav pošteno cmokniti. ne bi ga njegov tvesti sodrug Marizza potegnil nazaj in potolažil, bi Brandnerju gostovo pustil čutiti moč njegovih ročic. Ta Regentov šaljiv prizor je bil tako smešen, da se nihče izmed zborovalcev ni mogel vzdržati smeha. To, kar smo tu napisali o shodu v Gorjanskem, lahko potrdijo vsi oni, Ki so bili na njem navzoči. Isto velja glede veselice pri Sv. Jakobu. Tudi tam je bilo priča celemu prizoru najmanj 70 ljudi. In vkljub temu ima »Zarja« pogum tako nesramno la- gati. Kakor rečeno, je resnica to, kar smo napisali. Kdor kaj druzega trdi, je čisto navaden lažnik in hinavec. Slov. akad. društvo »Balkan« v Trstu naznanja svoj letni občni zbor, ki se vrši v sredo 23. julija 1913 ob po! devetih zvečer v Barkovljah z sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor in predsednikovo poročilo; 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročila odbornikov: a) tajnika, b) blagajnika, c) arhivarja; 4 poročila odsekov: a) za ljudske knjižnice, b) za centralno ljudsko knjižnico, c) socijalnega dela; 5. poročili: a) manjšinskega in b) juridič-nega kluba; 6. poročilo preglednikov; 7. proračun; 8. volitev predsednika in odbornikov; 9. volitev odsekov: 10. predlogi odbora; 11. samostojni predloeri: 12. slučajnosti. Vsi. ki se zanimajo za delovanje tržaške akademične mladine, dobrodošli! Najnovejša telefonska in brzojavna peroči!a. BOLGARSKA VIDINSKA ARMADA IZGUBLJENA. Belgrad, 21. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Včeraj so srbske čete napredovale od Zaječar-ia do utrdbe na bolgarskem ozemlju, kjer so Bolgare potolkle, jim prizadejale ogromne izgube In jih pognale v smeri proti Vidinuč Z napredovanjem Ruinunov. ki se nahajajo že v veliki bližini onih srbskih čet. ki operirajo po bolgarskem ozemlju od Pirata, je bolgarska armada iz vidinskega okrožja popolnoma odrezana od ostale bolgarske armade in že potemtakem Izgubljena. PRI ČUSTENDILU SE NE VRŠI VELIKA BITKA. Belgrad. 21. julija. (Srbski tiskovni tirad »Dnevu«.) Na merodajnem mestu zagotavljajo, da so neresnične vesti, da se že nekoliko dni vrši velika bitka pri Čustendilu. Resnica ie samo to, da pride večkrat do manj važnih pozicijskih bojev in Srbi odbijajo večkrat bolgarske napade in zavzemajo vedno več terena. Brez večie potrebe Srbi sploh ne nameravajo izzvati velike bitke, iz-vzeinši slučaj, da bi Bolgari začeli, kar ie pa malo verjetno, ker bolgarska armada ni več zmožna za nobeno ofenzivno gibanje. Srbi čakajo na rezultate odločitev nove bolgarske vlade. Do sedaj še ni nobenih bolgarskih obveznih iziav. TUJI ZDRAVNIKI V SRBIJI. Belgrad. 21. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Semkaj prihajajo neprestano tuji zdravnik?; včeraj jih ie prišlo zooet deset, a najavljeno je že nelioliko italijanskih misij. Od sinoči se zopet obdržavajo strokovni zdravniški tečaji. Na svoja domovja se vrača veliko število ozdravljenih lahko ranjenih vojakov. ODHOD TURŠKIH VJETNIKOV IZ SRBIJE. Belgrad. 21. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Te dni odidejo s posebnim vlakom poslednji turški vjetniki proti Solunu, kjer jih prevzame posebna turška komisija. BIVŠI TURŠKI OFICIRJI V SRBSKI ARMADI. Belgrad, 21. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Mnogo vjetlh turških oficirjev je naprosilo srbsko vojno upravo, da se jih uvrsti v srbsko armado, da morejo sodelovati v tej vojni. Mnogi bodo tudi sprejeti in se porabijo posebno pozneje za izobrazbo vojakov turške narodnosti v srbski armadi v novih krajih. KAKI SO BOLGARI! Belgrad, 21. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Pri umikanju od srbske meje pri Pirotu so pustili Bolgari veliko množino kruha, ker so mislili, da bodo Srbi kruh snedli. Ali Srbi so kruh preiskali in konstatirali. da je zastrupljen in so ga uniči«. Bolgari pri umikanju tudi na last-stnem ozemlju zažigajo posamezne dele svojih vasi in sicer samo stare hiše, gotovo zato, da bi pozneje obtoževali Srbe, da so zažigali bolgar ske vasi. Bolgari jemljejo pri umika-kanju s sabo tudi vse prebivalstvo bolgarskih vasi, tako, da so vse bolgarske vasi na ozemlju, s katerega so se bolgarske čete umaknile, puste in prazne. NOVI BOLGARSKI TOPOVI V BELGRADU. Belgrad, 21. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Včeraj so pri-peljali v Belgrad nove štiri bolgarske topove, zaplenjene pri Vlasinji. Turki zavzeli Lozengrad in udrli v Drinopolje. Zavlačevanja bolgarske vlade, ki menda pričakujoč pomoči od neke velesile ni hotela na noben način začeti mirovnih pogajanj, so že rodila sadove. Turki so zavzeli Lozengrad, kjer so lansko jesen Bolgari izvojevali tako slavno zmago in udrli v Drinopolje, ki je stal toliko tisoč žrtev. Kumuni so 38 kilometrov pred Sofijo,^ kjer grozi izbruhniti revolucija. Tisoči in tisoči pribež-nikov se zbira v Sofiji , . . Ali ima bolgarska vlada resen namen začeti s pogajanji ? Se li bo podvizala in rešila deželo katastrofe? Sofija, 21. julija. Enver bej je poskusil na čelu kavalerije udreti v Drinopolje. Je-li v resnici zavzel mesto — o tem še ni potrjenih vesti. Turške čete, ki so gredirale od Dimotike so bolgarske čete napadle. Vnel se je boj, ki še traja. TURKI ZAVZELI LOZENGRAD. Sofija, 21. julija. Turki so udrli v Kirkilis (Lozengrad) in zavzeli mesto. POLOŽAJ V SOFIJI. Pariz, 21. julija. Poročila iz So-slikajo položaj skrajno obupen. Ru-muni se bližajo Sofiji in imajo do kje le 38 km. Za seboj podijo mostove in brzojavne zveze. TURČIJA HOČE IMETI BESEDO. Pariz, 21. julija. Listi poročajo, da Turčija ponavlja zahteve, da mora biti pripuščena k mirovnim pogajanjem balkanskih držav, ki v principu niso proti temu. Mesto mirovnih pogajanj bo najbrže Bukarešt. POSLANIŠKA KONFERENCA IN TURŠKA BOJAŽELJNOST. London, 21. julija. Danes po‘po-ludne se je sešla poslaniška konferenca, ki se posvetuje o vkrepih proti Turčiji, ki je vkljub obljubi prekoračila linijo Enos-Midije. Velesile so pripravljene energično nastopati proti Turčiji. BOLGARI V NIŠU. ALI KOT — PROSlTEL.il ZA MIR! Belgrad, 21. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Bolgari so prosili srbsko vrhovno poveljstvo, da pusti Pri Pirotu stopiti na srbska tla bolgarskim delegatom za sklepanje miru. Srbi so poslali pred Bolgare automobil in pripeljali v Pirot bolgarske delegate: Generela Paprl-kova, Ivančeviča in bivšega vojnega atašeja bolgarskega poslaništva v Carigradu Topalčikova, kj jih spremlja tudi ruski vojni ataše v Sofiji Romanovski, a vodil jih je srbski polkovnik Živanovič. Bolgarski delegati so posetell generala Stepanolv-ča (ta je pomagal Bolgarom zavzeti Drinopolje), potem so se pa s posebnim vlakom odpeljali v Niš, kamor so Bolgari mislili priti kot zmagovalci. pa ie vojvoda Putnik s svojimi vojaki vse tako uredil, da so prišli Bolgari v Niš — prositi za mir. V Nls pridejo še srbski, grški in rumunski delegati in potem 86 tako začnejo mirovna pogajanja, ki Pa ne bodo čisto nič motila vojnih operacij, temveč nastane mir šele potem. Ko bodo Bolgari sprejeli in podpisali pogoje, ki jih stavijo zavezal. BOLGARIJA SPREJELA SRBSKE PPEDLOGE. Berlin, 21. julija- Bolgarija Je sprejela tudi vse srbske Predloge; težavo delajo le še S^ke zahteve. KAJ VSE SI DUNAJ ŽELI! Zadnje dni so začele preko Dunaja prihajati vesti o grško-srbskem nesporazumu radi niest Gjevgeliia in radi Pltolia. koji dve mesti hočejo Imeti Grki. Vesti so bile prav spret-nos kovane !n izmišHene-.označevale so le pobožno željo Dunaja, da bi se Srbi in Grki skavsall. Takšna malo-verjetna vest prihaja tudi danes čez Dun?* z Belgrada. Belgrad, 21. juliia- Pri Gievgeliiu ie prišlo med srbskimi in grškimi četami do spopada, ki pa ni povzročil nobenih posledic. V Belgradu o tem dogodku molčijo. (Vesti se pozna— dunajski izvor!) Odgovorni urednik Radivoj Koreje. I.ast in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem (e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mallb oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu II. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena. Laška kuhinja ■v Z-jj-u-Tolja-ni. Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco. Motorno koto (Puch) 13/.i HP, en mesec v rabj, proda za 300 K; <3totako dvzneitM avto 12 HD za 2200 kron. Ni-.sk)v f „7 rvi anončni pisarni". Žganiama F. Pečenko se je zopet odprla v Mlel Scala Belvedere & f (prihod iz ulice MlramarV Pii poroča sc svojim starim obiska' valccm in obenem cen J. občinstvu, v Radioaktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem Sezija od 1. maja do 1. oktobra, j Postaja dolenjske železnice Straža-TopllceJ Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 h« radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjenl in s kopanjem. Izredno uspeino proti putiki revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim itf drugim. Velika kopališč*, posebne in močvirna kopeli. Eiektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin KonvalinkaJ Zdravo podnebe, Gostogozdnata okolica. Bo-' gato opremljene sobe. Izborne in cene restavJ racije. Prospekte in pojasnila daje brezplačna kopališka uprava. • za vso ljubezen, izkazano predragemu soprogu, ozir. očetu gosp. Jakobu Pretnar, mestnemu učitelju, ob njegovi bolezni in smrti, kakor tudi za vse prisrčne dokaze blagega sočutja od strani prijateljev in znancev ob tej veliki nesreči. Zahvala preč. duhovščini in slavnemu Sokolu I. za zadnje spremstvo, dalje gg. pevcem za krasno petje, g. Luki Jelencu za toli iskreno nagrobno besedo. Zahvala zastopnikoma dež. šol. sveta gg. dvor. svetnikoma Hubadu in Levcu, zastopnikoma mest. sol. sveta g. magistr. svetniku E. Lahu in g. Režeku, g. okr. nadzorniku Gaberščeku, g. dež. poslancu Ganglu in g. šolskemu vodji Dimniku, — vsem zastopnikom učiteljskih društev in organizacij ter ^Učiteljske tiskarne* za njih navzočnost pri pogrebu ljubljenega ranjkega. Zahvala darovalcem krasnih vencev — zahvala vsem, ki so nam z besedo in z dejanjem tešili bridko žalost. Ljubljana, dne 21. julija 1913. Rodbina Pretnar. Slovenci!' zahtevaj^^l povsod edino-le || I V. Priznano najboljše! I Ciril-Metodove Dobijo se povsod! vžigalice!! _ Glavna zaloga pri IVAN PERDAN-u v Liublian^^^^ Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom In s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, ali pa po naših potnikih. r Ne glede na vrednost blaga dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke „ „ „ 13—16 „ „ 7 „ bele obleke zadnje nov. „ „ w „ 40—50 ,, „ 14 „ prašne plašče „ , , 18—20 „ „ 10 „ Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. ” Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Rezervni fondi K 58,461.432*56. - Izplačane A A ** Po velikosti drBg»/z*Jemn* zav*^'[®'nl^nrD*šne odškodnine in kapitalije K 123,257.605-77 w -HLw .im. države z vseskozi slovansko-narodno upravo. vzajemno zavarovalna banica v Pragi. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim ško- | dam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj- 1 kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Generalno zastopstvo v Ljubljani 0e“ fflS 'iv v Gosposki ulici št. 12. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti viomski tatvini B pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte g