^sledna v svoji miroljubni politiki in spoštovanju vseh mednarodnih obveznosti , SOVJETSKA ZVEZA ZAHTEVA OD ZAPADNIH VELESIL 1 SPOŠTOVANJE MIROVNE POGODBE IN IMENOVANJE GUVERNERJA S L O V E N C I ! Predlagajo, naj si fašist Tito pogoltne Kras, llarkovIje, Sv. Ivan, Kolonkovec, Skedenj in Breg, Ali veste, kaj nas raka, a ko se to zgodi? To kar se danes dogaja v Jugoslaviji in coni B. kjer je ljudstvo predano rokovnjaškim tolpam imperialističnega Idapea Tita. A imenu svojih ljudi, v imenu svojih bratov onstran meje ' ne dopuščajmo tega. Obnovljena izdaja leto II. štev 70. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA ZAHTEVAJMO GUVERNERJA ! Ameriški ljudožrci podpirajo novega Hitlerja, Josipa Broza - Tita. Ameriški ljudožrci vzpodbujajo titovske SS-oddelke k novim pokoljem v coni B. Ameriški ljudožrci nas hočejo prepustiti Titu in njegovim bandam pobesnelih zločincev. Da se rešimo pred pretečo nevarnostjo, da zaustavimo kri, ki v coni B teče v potokih, zahtevajmo spoštovanje mirovne pogodbe in v skrajnosti plebiscit! TRST, SOBOTA 22. APRILA 1950. Cena 15 lir - 5 din LETOŠNJI I. MAJ je dan borbe za mir sovjetske vlade 3 poslanikom v Moskvi - Takojšnji umik okupatorjev in likvidacija vojnega oporišča - Izjava c STO - Pismo demokratičnih organizacij Varnostnemu svetu OZN - Mobilizacija vseh sil proti barantanju „ MOSKVA — V četrtek je namestnik sovjetskega zunanjega mi-a’ Gromvko izročil poslanikom ZDA, Velike Britanije in Francije o«kvi noto glede Svobodnega Iražaškega ozemlja. Nota obtožuje tik o, angleško in francosko vlado nespoštovanja mirovne pogodbe ^"Kjo o ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja in poskusov Henitve tržaškega mesta v vojno oporišče. Nota pravi, da Sov-a Zveza smatra, da je tako stanje nevzdržno in zahteva, naj se Pristopi k imenovanju guvernerja, k umiku vseh okupacijskih in k likvidaciji vojnega oporišča. % izjava KP STO * °d junija 1949. je Komunistič-ir^ar,'ja STO priklicala pozornost lj lvalcev tega ozemlja kakor tu-tw^Parodno pozornost na ne-^n° barantanje, ki so ga anglo-ijjjtiki imperialisti s podporo ita-'krat 'n jusoslovanske vlade že hi ' Pripravljali, da bi zagotovili C« obstoječega stanja (statu 'litič-t r zagotovili dokončno pri-Mo | v cone B k Jugoslaviji in dosledno zasedbo cone A po an-lij-T^fiških četah, upravno prila-V ,e Italijanski republiki. 4 eku enega leta je Komunistični t!Va *Ian za dnem podčrta-". ,eži vseh ukrepov in uradnih H^ bfattaih izjav, ki so prikazale nost sproženega alarma in J“0, da se vsi, ki jim je bila >(, a prebivalstva tega ozemlja Jiri srcu, pridružijo postavlje- 5 šv Pret*l°gu: zahtevi na Varnost-trnVei za nujno imenovanje Gu-Wr-ia. ki naj bi dala možnost H '*ve obeh con, odstranitev !it, ‘kjih okupacijskih čet in bi s j^Prla pot vsaki boljši rešitvi i|e v ozračju miru in demokra- pa so sama dejstva do-^ "Mtno-ve.''jetrni številu oseb HK^Un stvarnost nesramnega ba-''teva ki se je v posmeh in za-i((t an-le mirovne pogodbe kon-izvajalo, dočim se je itali-t(0[la vlada vedno očividnejše pri-y 1,3 imperialistični politiki. **«*1 z ojačanimi pripravami fillio 0 j® Komunistična partija Podčrtavala nevarnost za u-\ našeSa ozemlja in za problem ki je obstajala prav v tem, vse možne predloge tukajšnjih etičnih skupin in v katerem bi se morali zagotoviti pogoji za največjo demokratično kontrolo. Centralni komilet, ki je odobril predloge Izvršilnega komiteta, ga je istočasno pooblastil, da povzame vse potrebne korake, primerno stike z vsemi strankami, organizacijami in pokreti STO, da doseže njihovo sodelovanje v borbi za preprečitev vsakega barantanja, da povzame, organizira in koordinira obširno in trajno kampanjo za popularizacijo teh predlogov ler da vpraša mednarodno zaslombo vseh podpornikov miru in demokracije. Danes imperialisti v največji naglici skle- ; rovne pogodbe je danes edina naj-niti sporazum med italijanskim in boljša rešitev, ki se nam predpo-jugoslovansšim diktatorjem za od- j stavlja in ki jo titofašisti, klerofa-pravo «tržaške spotike» in za skl a- ! šisti in imperialisti nočejo, ker bi nitev zavezništva v sklopu poraja- ! pomenila zlom njihovih ljudožrskih jočega se sredozemskega napadal- namenov nega bloka, ki ne more postati dej- | Oni, ki danes si želi nadaljevanje stvo brez pristanka Jugoslovije. | takega stanja, v katerem se v coni Zato je izjava CK KP STO z B stopnjujejo sramotne fašistične dne 14. aprila (ki jo objavljam.), ! in hiper fašistične akcije in se v op. ur.) življenjske važnosti za vse ! coni -A pripravljajo pomoli za pro-naše prebivalstvo, za naše življenje. | klele ladje z orožjem in za zanika-za življenje svojih otrok, družin, j nje celo onih bornih pravic, ki jih za življenje in razvoj našega mesta in ozemlja. Ako nočemo posta- ! li sokrivci imperialističnih ljudožr-cev. titofašističnih banditov ter kle-rofašističnih ponižnih slug, moramo odločno zahtevati rešitev tržaškega vprašanja v smislu spoštovanja mirovne pogodbe, imenovanja I še uživamo, je zakrknjeni sovražnik mesta, svobode, življenja našega prebivalstva, življenja svoje družine in samega sebe. Takih ljudi ne more biti. Ako pa obstajajo, so le blazneži pripravni za norišnico ali za pred sodišče. Strnimo se, Slovenci, v tej fronti z zahtevo po spoštovanju mirovne pogodbe skup- guvernerja, ker samo tako bomo mogli razbiti mešetarske načrte im- j no z Italijani in Hrvati. Strnimo se perialistov, titofašistov in klerofa- danes, da ne bo Jutri prepozno, šistov. ! Ako pa ta zahteva ne bi zalegla Danes mora biti rešitev našega j in bi imperialisti' nadaljevali svojo ozemlja, našega prebivalstvi« pred blazno politiko podpiranja titolaši-mešetarjenjem fašistov in imperia- stov in pripravljanja m-ve vojne, listov podlaga za skupno akcijo ako bi bilo nemogoče priti do ime-vseh poštenih ljudi. Spoštovanje mi- | novanja guvernerja, ako bi se z dol- gimi koraki bližalo barantanje, ki nas bi razčetverilo in nam uničilo življenje un mir, zahtevajmo spoštovanje samoodločbe narodov, zahtevajmo plebiscit, zahtevajmo, da se izrečejo naši ljudje in da povedo svoje mnenje, medtem ko so za to danes okupatorji na vse načine globoko in zločinsko prezirali. Rešitev plebiscita bi bila rešitev pred grozečo katastrofo, bi bila rešitev «in exstremis», ki nam bi mogla zagotoviti vsaj spoštovanje naše volje krojiti si sami svojo lastno usodo. V tem duhu pojdimo v boj, da ne bi naše ozemlje postalo o-zemlje brezpravja, kakor se to v doslej nevidenem obsegu dogaja v Coni B in v zakrinkani obliki v Coni A. SISKOVIC KAREL-MITKO Protest na Varnostni svet Zaradi naraščajočega terorja v coni U in volivne prevare, ki so jo titofašisti uprizorili v delu STO, so KP STO ZKM STO, SIAU, Osvobo- dilna fronta, ASlzZ, Zveza političnih preganjancev, Zveza partizanov STO poslale Varnostnemu setu OZN pismo v katerem ugotavljajo rez un terorja, v katerem živijo Slovenci, Hrvati in Italijani cone B in zahtevajo takojšen odvzem zaupne u-prave jugoslovanskim oblastem, ki n a zločinski način zlorabljajo ta svoj položaj. Poleg tega pa zahtevajo, naj se na vsak način onemogočijo nadaljni titofašistični koraki k priključitvi cone B k Jugoslaviji. Zato zahtevajo spoštovanje mirovne pogodbe, imenovanje guernerja, odhod vseh okupacijskih čet in zdruzitèv obeh con Samo tako se bo našemu prebistalstvu nudila prilika. da vsaj delno zaživi mirnejše življenje. Ako pa bi bilo to nemogoče zaradi stansca imperialističnih vlad, navedene organizacije zahtevajo od VS razglas plebiscita v popolnem demokratičnem ozračju za določitev volje in želje našega ljudstva. Ako bi ,prišlo do plebiscita. bi se morala upoštevati in postaviti na glasovanje vsaka rešitev, ki bi jo predlagale politične skupine na STO. Tudi letos bodo delovne množice vsega sveta svečano praznovale svoj naj več ji praznik — 1. maj, ki ga bodo proslavljati vsi miroljubni narodi v duhu borbe za ohranitev največje dobrine vsega človeštva, — Miru. Prvi maj ni samo praznik veselja, marveč je to dan borbe, ki jo vsakodnevno vodijo milijoni in milijoni ljudi v svetu za boljšo bodočnost in človeka vredno življenje vsega delovnega ljudstva. Z geslom borbe za mir bom«- tudi mi proslavljali letošnji Prvi maj. združeni v mogočni mednarodni protiimperialistični fronti, ki šteje tos bo dala slovenska in italijanska mladina svoj znatni doprinos za čim veličastnejši uspeh. Nad tisoč mladin ev in miudink iz mesta in vasi se z veliko vnemo skrbno pripravlja za le ovadili na:top. Delavci in kmetje pa pripravljajo ale-I gorične vozove, ki bodo predstrx-| Ijali v prvomajsi povorki njihovo j ustvarjalno delo Program na podeželju Spored dopoldanskih proslav smo | že objavili v naši zadnji številki. V popoldanskih urah pa bo na Stadionu pri Sv. Soboti množični telovadni nastop, povorka alegorčmh vozov, skupin športnikov, delavcev danes 800 milijonov partizanov mi ru. Na našem ozemlju pa je praz- | in kmetov. novanje tega velikega delavskega j Tudi na podeželju pripravljajo praznika še posebnega pomena. Na- !Jestre prvomajske sporede. Tako ša borba za ohranitev miru in pro- bo 30, aprila od 13 ure dalje v Boti imperialističnim vojnim hujska- čem pomeni obenem neizprosno borbo proti titofašizmu. kot največjemu sovražniku miru in demokracije in najzvestejšemu hlapcu imperialistov, ki hočejo spremeniti naše mesto v strateško bazo za vojne pohode proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. Naš Prvi maj bo torej dan borbe proti titofašističnemu terorju, ne- Ijuncu velika manifestacija, s slavnostnim govorom, nastopom pevsk h zborov, godb in športnih tekem. V Miljah bo v prvih jutranjih tirati budnica z godbami. Ob 10.30 bo na trgu veliko zborovanje in veselice po vseh vaseh miljske občine. V Križu pri Trstu, budnica z godbo. Sledil bo koncert s sode io-van em godbe in pevskih zborov, ki bo v dvorani prosvetnega dra- sramnemu barantanju, ki zavzema I štva. Ob 15. uri bo prvomajsko zbo iz dneva v dan konkretnejše in vidnejše oblike, za imenovanje guver- I nerja, spoštovanje mirovne pogodbe in odhod vseh okupacijskih čet. | V tem duhu se pripravlja tržaško delovno ljudstvo, da svečano prosla- j vi letošnji Prvi maj. Po vseh mest- j nih in okoliških ljudskih krožkih se stopnjujejo priprave. Tudi le- je se čas Zločin proti človeštvu, ki se je po predhodnem dovoljenju imperialističnih vojnih hujskačev odigral preteklo nedeljo v coni B STO in se še te dni nadaljuje v obliki množičnega preganjanja Slovencev, Hrvatov in Italijanov, nam narekuje, da pospešimo svojo akcijo za rešitev vprašanja Tržaškega ozemlja in da z njo mobiliziramo vse poštene ljudi. Takozvane volitve v coni B, ki predstavljajo za ves svet sramoto, zasramovanje vsakega demokratičnega načela in z daleka prekašajo' sramoto fašističnega nasilja v,predvojni fašistični Italiji in nacistični Nemčiji ter v povojni Francovi Španiji, nas morajo opozoriti, in nam ravajo ameriški imperialisti napraviti iz našega ozemlja, ako ne bo- ] mo odločno in množično dvignili : y nedeljo se je zaključila v coni 8 svoj glas protesta in ako ne bomo., cragidnji volivna burka, ki so jo skrb-vsiiili vojnohujskaškim ljudožreem ; no priprnvim in še skrt)neje zaklJlL. svoje zahteve po spoštovanju mi- m titofaSistiini rasi cone B po di_ Z ODOBRAVANJEM IMPERIALISTOV IN DE GASPERIJEVE KLERIKALNE VLADE ,°staja vprašanje Trsta nerešeno, dogodki 't v-vi* dogodki z govorom Sfor-* j Milanu in razgovorom, ki ga y '*! Tito z dopisnikom« Time-'t$t ,s° Ponovno potrdili vso res-'« (f®83 stanja. Ti dogodki so jas-V^zali, da se hoče po volji Aatneriških imperialistov po- JlOsiL neposredni sporazum med '^..Potrdi barantanje in potepa *Tii°Vansko in italijansko vlado, iijf p pogodbo, z namenom da v< anglo-ameriške vojne načrte Cedno vključitvijo obeh dežel W^0 Atlantskega in sredo-8a Pakta. Nika!1 barantanja, ki smo ga razit ai* prmeno pred letom dni, („ «ovora Sforze slutiti možnost C?ge obli................... V° *zvri fcv ?ačeiu, kar bi pomenilo !o- \ltv0d. STO bližnjega zaledja, z Nii’ b0,i nesmiselnimi in ne~ "•i posledicami za naše pre- No. SS:ki * v s ar # »j» ,0 «t Jl>‘ ijT »{ «It 0vt J ir jol* 6 V t0|j "Učno javno mnenje že vedno Sv-I^Ja k predlogu, ki ga je h"' bfiiiki II. rednega kongre-% 0{'dr tudi na zadnjem zaseda-6 št cJhskega sveta. Ta predlog ga®dini uporaben in še poseb-sprejemljiv od vseh slo-‘Hj m hrvatskih in italijanskih !t v a*čev, neglede na njihove tež-ahja vezi s končno rešitvijo vpra-W rsta- Vse to z osnovnim in Miri nan>enom, da se prepreči jSif. a^.Iiko barantanja, podpre .1, B enie duhov na našem ozem-Jfe osvoboditev iz okupa- %j Jl11 čet in vlad, ki niti naj-S me upoštevajo volje državlja->hiv^rveč se hočejo posluževati if'Hlfn stva izključno le za svoje diplomatske, gospodarske A «7ke interese. « It rednem zasedanju, ki je bi-%>ra,apri.a 1950. je zaradi tega i|No 1!" komi tet sklenil, da po-'k^pMuvi vse tukajšnje stranke k iti te Pred lastno odgovornost-'I'**Va ed,oži združeno akcijo, da v °d Varnostnega sveta m 'n».eIesil imenovanje Guverner- dogodki 'nam morajo služiti kot a-larmni klic in repričati, da se moramo odločiti danes, ker bo jutri prepozno že iz razloga, da hočejo rektlvah beograjskega trinoga ter ob čilnem molku anglo - ameriških imperialistov in demagoških protestih kle-rojašistične De Gaspenjeve vlade. Ze sam potek teh volitev in njihov, od titofašističnih trinogov umetno prikrojeni izid nam jasno prikazujeta pravo bistvo te, za prebivalstvo cone H krvave tragedije. Vzdušje terorja, pobesnelih škvadristtčnih pohodov na mirno, prebivalstvo, zverinsko pretepanje posameznih ljudi, nasilna vdiranja v zasebna stanovanja, nečuvent napadi na inozemske časnikarje, volivne sleparije na posameznih sedežih, vse to nam dokazuje pravi jašistični značaj teh takozvanih volitev, s ka-' terimi hočejo titofašisti uradno zaključiti. nesramno barantanje na račun prebivalstva. barantanje z usodo prebivalstev obeh con, marveč so še obsežnejšega pomena. Te volitve so pravi odraz po-mirjenja med dvema imperialističnima in vojnohujskaškima hlapcema, Titom in De Gasperijem. Prav to pomirjen je je prekooceanskim netilcem nove vojne še posebno potrebno, ker mora pač privesti do ustvaritve danih pogojev za sredozemski napadalni pakt, v katerega bodo imperialisti vključili, razen. Italije še Jugoslavijo in Grčijo. J.nto je potrebno imperialistom, da se na tem področju duhovi pomirijo in prav zaradi tega ima De Gasperijeva vlada v pogledu vollvnega terorja docela neodločno in ublaženo stališče. De Ga speri in njegov bedasti zunanji minister, grof Sforza igrata pri imperialističnih vojnih hujskačih povsem drugovrstno vlogo ter sta kot taka iz- 1 postavljena vsakodnevnim brcam in Volivni izid naj bi predstavljal pie- ; klofutam, ki jima jih daje Tito, se-biscitarho voljo ljudstva, ki naj bi s j beda s polnim odobravanjem Wasliing-iem pristalo na dovršeno barantanje z I tona ‘n Londona. ozemljem, ki je pod upravo OZN. To- | Nedvomno je, da se beograjski krv- NEDELJSKI KONGRES PARTIZANOV MIRU TRSTA MOBILIZACIJA VSEH SIL za obrambo ogroženega miru V soboto in nedeljo je bil v Ki- ' skrbljenost vseh prebivalcev Trsta nu ob morju Kongres partizanov I ob sedanjem trenutku mednarodne w ždrUi.! ijjfh juz,lev obeh con, odstranitev b S op°slovanskih in anglo-ame-5 spo-l^'jskih čet in to na pod-hAOt Novanta mirnvnA nneodbe. fu d; razuinei za to rešitev, bo KP Vv°i za*)van'ia mirovne pogodbe, i. 1 in skrajni poizkus, v Se Varnostni svet ne bi \i}. ^fcflJj^Preči barantanje in vse k* bi iz tega nastale — V«?!a' tega da se vpraša mnenje miru. Ta kongres je velika etapa tržaškega pokreta partizanov miru k '.mdaljini, obširnejši mobilizaciji m organizaciji vseh slojev prebivalstva, vseh narodnosti in vsakega političnega mišljenja v borbi za mir, ki je ogrožen. Podrobno poročilo kongresa objavljamo na II. strani našega lista. Objavljamo programsko resolucijo tržaškega odbora partizanov mini, ki jo je Kongres izglasoval: Kongres partizanov miru Trsta, izražajoč svoje zaupanje Svetovnemu odboru Miru, se obvezuje mobilizirati sile in usmeriti vse svoje delovanje za odobritev treh v Sto-kolmi odobrenih točk: 1. zahteva po popolni prepovedi atomskega orožja kot orožja terorizma in množičnih pokol je v; 2. zahteva po ustanovitvi mednarodnega nadzorstvenega organa, ki naj prepreči, da bi kdo izdeloval atomske bombe; 3. maksimalno širjenje teh točk. da bo prebivalstvo smatralo kot vojno zločinko vlado, ki bi kot prva uporabila atomsko orožje proti kakršni koli deželi. Nov glavni svet miru Trsta bo imel nalogo izdelati načrt konkret- . ’ «« ac vfjidad uničujta nega dela za uresničitev tega pro-- Be*a prebivalstva in to I grama. C|Iom, ki bi moral vsebovati Poleg tega izražajoč veliko za- napetosti m zaradi poskusov spre-liieuitve nase luke v vojno luko, nongres pooblašča nov glavni svet, ua razvije pospešeno delovanje za preprečitev, ua bi Trst postal žrtev nove vojne, in za omogočitev mirnega razvoja našega mesta in o-zemlja prizadevajoč si predvsem onemogočiti, da bi Trst postal vojaška trdnjava. Iz tega Kongresa se poziva tudi nov Glavni svet, naj organizacijsko okrepi osnovne odbore, naj jih politično in številčno razširi, da bo vsak odbor predstavljal narazlič-nejše politične ali druge tendence, ustvarjajoč pogoje širokega in silne la pokreta miru, ki bo predstavljal jez proti poskusu za spreme-nitev naše luke v vojno luko. Poleg te resolucije je Kongres miru sprejel tudi naslednjo resolucijo: Kongres miru Trsta najodločneje protestira proti volitvam v coni B, ki predstavljajo mednarodno podprto nasilje proti miru in varnosti Trsta. Tisoči oseb, ki so zapustili svoje domove so živa priča obsodbe onega režima in volje po združitvi cone B s Trstom. Sedaj hočejo nagraditi Tita s cono B in darovati cono A kot oporišče tujih velesil, da jo spremenijo v vojno luko za naše uničenje v primeru vojne. So’idarni z revmm in mučeni škim istrskim prebivalstvom in z mnočico ubežnikov, ki so morali izpustiti svoja mesteca in vasi, zahtevamo proti vsem odkritim in zakrinkanim sokrivcem te podle prevare, enotnost naševa ozemlja m spoštovanje ljudske volje, ki stremi pred vrem po miru. Objavljamo poteg teh dveh resolucij tudi imena novoizvoljenih članov Glavnega. sveta partizanov miru Trsta: Bisia dr. Mario, Battisti Giorgio, Bidovec Stane, Braun inž. Atto, Burlo Giuseppe, Casali Marija-Kar-leta, Canziani Ettore, Ferlan prof. Oscar, Franza Angel, Geramet O-scar, Gombač Franc, Grassi Virginia, Gregori Francesco, Košuta Justo, Jungo Antonio, Legiša Zorka, i.ovriha Dušan, Lucano prof. Fiero, Liberio Antonio, Leban Bruno, Meneri Francesco, Martinelli Nereo, Miklavec Rudolf, Migliacci Francesco, Malalan Kristina, Manzini prof Mario Prodan Karlo, Pedici- Augusto, Paoli prof. Marcello, Paoli, Pacco Giordano, Pirc 1-van, Pogassi avv. Giuseppe, Rebec Ivan, Slavec Ado, Sillig Luciana, Salotto Vincenzo, Spadaro Bruno, Temer dr. Salvo, Tominez Bono-ijio, Tanganelli Primo, Trevisani Giuseppe, Vincenzi Dante, Weiss dr. Laura, Col Alojzija, Bassi prof, dr. Amleto, Weiss prof. Ernesto. torja in vojnega hujskača, ki po eni strani izjavlja, da ni nikake nevarnosti za novo vojno, po drugi strani pa obtožuje SZ in ljudske demokracije, da pripravljajo napadalne načrte. Le s to zavestjo so titolašisti lahko uprizoril i volitve v coni B, ker so prav dobro vedeli, da ne bodo naleteli pri Imperialistih na nikak odpor, ker je vse to prav v interesu imperialističnega bloka vojnih hujskačev. Molk zapad-nih imperialistov nad naraščajočim ti-lolašističnim terorjem v coni B je še bolj opogumil beograjskega trinoga, ki si je u nedeljo dopustil nad teroriziranim prebivalstvom cone B take divjaške napade, ki presegajo že vsako mejo navadnega kriminala in za katere bi jih Giuntine škvadre iz leta 1921-22 prav gotovo zavidale. Toda kljub vsemu terorju, ki se je \ •inevno stopnjeval še v teku takozvane votivne kampanje je cone B pokazalo v nedeljo svoj odpor proH' tej tragični burki. Posebno v dopoldanskih mah so bili volivni sedeži skoro prazni. V Pirano je o!) M.3a uri glasovalo le 30 odst. voliv-"ev. Nekaj sličnega se je dogajalo v ' znana Jugoslovanska komunista in vodelja, Sreten Zu-jovič in Andrija Hebrang. Od takrat ju je titovska fašistična tolpa podvrgla najrazličnejšem mučenju, da bi zlomila njun odpor in n uno vero v zmago internacio-nalističnih sil v Jugoslaviji. Toda tovariša Sreten Zujovič in Andrija Hebrang sta ostala zvesta marksiz-mu-leninizmu-stalinizmu in sta danes za vse Jugoslovanske narode način dokopala do oblasti in spremenila Jugoslavijo v koncentracij-ko taborišče ter v vomì okop proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokrati’e. Ob lej priliki jima kličejo vsi demokratični Slovenci: Naj živita heroja Sreten Zujovič in Andrija Hebrang! KONGRES TÀRT1ZANOV MIRU TRŽAŠKEGA [OZEMLJA Za široho in mogočno fronto miru v Trstu Mladina se pripravlja za I. Maj! IZ TITOVSKE POLITIKE PO OSVOBODITVE V soboto popoldne in v nedeljo pred- atomskega oroijo, poldne je bil v Kinu ob morju Kon- ; ued. in njegovo prepo- gres tržaških partizanov miru. Ta konkres je bil z znamenju poostrene borne za mir, ki je prilla v teh zadnjih dneh prav posebno do izraza v plebiscitarnem protestu tržaškega prebivalstva proti iztovarjanju orožja v trtaiki luki. Ta protest je bil uspešen, ker so morali vojni hujskali spremeniti luko za pristanek proklete ladje «Exilone». Na kongresu so bili prisotni dele» fiali najraznovrstnejlth slojev prebivalstva, slovenske, hrvatske in italijanske narodnosti. Kongresu so prisostvovali predstavniki odbora miru, Italije: sen. Merlin članica ita- lijanskega odbora miru, sen. Urisolia, dr. Di Costanzo iz Ancone, proj.a Zannoni (krščansko socialnega gibanja), sen. Ghidetti iz Trevisa. Kongres je otvoril inž. Atto Braun, svetovalec tržaškega občinskega sveta in član Glavnega sveta Svetovnega odbora partizanov miru, ki je dejal, da se kongres vrši v znamenju velike zmage proti iztovarjanju orožja v našem mestu in v trenutku, ko se zaključuje tragična burka tito/ašističnih volitev v coni B. Predlagal je nato častno in delovno predsedstvo,, katerega vodstvo je za prvo zasedanje prevzel proj. Weiss Ernesto, ki je pozdravil vse navzoče in prav posebno prisotne delegate iz italijanske republike. Ko je nehal filali pozdrav Svetovne zveze demokratične mladine in Po poročilu gospoda Franze je sledila plodovita in konkretna diskusija, ki so se je udeležili ljudje raznovrstnih političnih tendenc. Govorili so Pina Cattaruzzi, Ester Cossutta, socialistka Virginia Grassi in Stane Bidovec, ki je v daljšem govoru podal analizo borbe, ki jo vodijo Slovenci našega ozemlja proti vojni, za mir in svoje svete pravice po življenju in enakopravnosti. Razkrinkal je delovanje titovske jašistične podružnice v Trstu, kot zaveznice imperialističnih vojnih hujskačev in najhujše sovražnice miru ter slovenskih pravic. Pred zaključkom sobotnega zasedanja sta govorili sen. Merlin in proj.a Zannoni ( krščansko socialnega gibanja) V nedeljo zjutraj se je Kongres nadaljeval. Govoril je predstavnik pri-staniščnikov, Battisti, predsednik odbora miru prista.niščnikov, ki je zagotovi'. kongresu polno solidarnost vseh pristaniških delavcev, ki so danes predstraža pokreta miru. Govorila. je tudi Kristina Malalan, ki je bila na kongresu italijanskih bork v Rimu. Kato Je prišla pozdravit Kongres milj-ska delegacija, ki Ji je načeloval milj-ski občinski odbornik. Micor. Pozdravil je Kongres neodvisni dr. Di Costanzo iz Ancone, ki je prinesel izraze solidarnosti in bratstva vsega anronskega prebivalstva in je v kratkem orisal organizacijske ukrepe Pogled na dvorano Kina ob morju za časa zasedanja Kongresa miru Mednarodne demokratične ženske zveze, je prišla na oder skupina pienii-jev in pionirk, ki so nosili parato: «Hočemo mir». Vsa dvoiana je z bui-nim odobravanjem pozat avita to žet jo naših otrok, ki nočejo več uidelt novega klanja, ki bi jih izpostavil ne-čuvenim grozotam. Nato je imel svoj rejerat Franzp Angel, dosedanji tajnik odbora miru, pokreta miru, ki danes šteje preko ki Je uvodoma orisal vso pot silnega »00 milijonov članov vseh narodnosti, ras, veroizpovedi in politične usmerjenosti. V kratkem je naznačil glavne etape te močne organizacije, ki je danes na svetu šesta odločujoča velesila, od konference naprednih izobražencev v Wroclavu, do lanskega kongresa v Parizu, od vseameriškega kongresa v Mehiki pa do moskovskega kongresa, ki je pokazal miroljubno željo sovjetskih narodov. Povedal je o uspešnih Iniciativah po vsem sveiu, o delegacijah na razne parlamente in o najnovejši resoluciji za prepoved atom skega orožja, ki ga je podpisal tu ai tržaški škof, Santln na izrecno prošnjo večje skupine tržaških žena. Omenil je veličastno borbo pristaniških delavcev vsega sveta, ki ne iz-tovarjajo orožja. Zato se vlade poslužujejo ogromnega polu ijskega in vojaškega ustroja, da bi proli volji ljudstva in delavcev izkrcale orožje za pripravljanje novega konflikta. Nato Je poročevalec podal proračun enoletnega delovanja Tržaškega odbora miru, ki Je o letu dni svojega obstoja opozoril svetovno Javnost o stanju v Trstu in na Tržaškem ozemlju, poslal svojega zastopnika v Pariz, kjer Je ta seznanil Kongres miru o tržaškem I oložaju, opozoril vse partizane miru o bistvu titovske klike, sovražnice miru in zavezniki vojnohujskaških sil. Inž. Braun Je postal nato član Svetovnega odbora miru. Organizirati se je začela po mestu in deželi vertikalna, organizacija odborov miru po vaseh, tovarnah, četrtih in v vsakem delu mesta in podeželja, kjer živijo in delajo pristaši miru in pošteni ljudje. Do sedaj je bilo organiziranih 25 takih odborov miru. Toda ti rezultati še niso zadovoljivi. Zato bo treba s pospešeno akcijo organizirati na desetine in desetine odborov miru, ki morajo zajeti veliko večino Tržačanov vseh narodnosti, veroizpovedi, politične usmerjenosti. To akcijo za mobilizacijo vseh tržaških sil miru se mora sprovesti v globočino, ker nam bo porok, da Trst ne bo postal središče vojnih provokacij in smottišnica, zaradi katere bi imperialisti sprožili novo svetovno klanje. Gospo d Franza Je govoril tudi o volitvah v coni B, ki so predstavljale pravi atentat na mir na našem ozemlju in v svetu, ker so skušale prikazati potrebo po nadaljevanju tuje ske demokracije skupaj, provocira obmejne incidente, «čisli» železnico Skopje - Solun skupno z monarho/ašisti, ogroža s svojimi najboljšimi divizijami neodvisnost albanske republike, daje ameriškim ljudžrcem na razpolago svoja letališča, gradi po njihovem nagovoru strateške ceste in železnice, zapira, muči in preganja partizane miru, ki Jih preko 100 000 zaprtih po ječah in koncentracijskih taboriščih Jugoslavije, itd. «Zato je vsak udarec proti titovski fašistični kliki, udarec ameriškim voj-nohujskaškim ljuddžrcem, udarec vojni, uspeh za ohranitev miru» — je zaključil govornik. Prišle so na oder delegacije žena, največjih mesntih tovarn in prebivalstva. Nato je predsednik Juraga Intrige titovcevll proti ruskemu bataljonu prečital pozdrave iz CSR, Poljske, Francije, Bolgarije In Avstrije. Sekretar KP STO, Vidali je v kratkih besedah povedal, da je izhod iz nevzdržnega sedanjega položaja o imenovanju guvernerja in. a ko bi bilo to nemogoče, v plebiscitu, ki bi moral pred- ; stapljati voljo Sloveniev, Hrvatov Italijanov ozemlja. Za njim je v imenu SHPZ govoril Justo Košuta. Salvo Teiner je prinesel pozdrav tržaške federacije PSI, nakar je spregovoril sen. Grisolia. predstavnik italijanskega odbora miru. Ob zaključku je kongres izvolil svoj glavni svet in sprejel dve resoluciji. Predsednik, sindikalist Juraga je za- j ključil Kongres, poz ivajoč vse pri- I . .. šotne, naj ponesejo glas Kongresa | pogodbe in za normalizacijo našega ozemlja, ki je sedaj podvrženo i sem poštenim ljudem našega ozemlja, j titovskemu fašističnemu terorizmu in imperialističnemu nasilju Iz borb za Opčine titovsko sabotažo - Besede Franca Štoke, dokazujejo Neprijetno darilo za Kraigh^j, Mladina bo s telovadnim nastopom proslavila letošnji tPrvi maj, praznik miru in vseh delovnih ljudi v borbi za spoštovanje mirovne V TEKMOVALNEM OZRAČJU se mladina pripravlja na nastop Kot je bilo pričakovati, se mladina z velikim navdušenjem udeležuje tekmovanja za proslavo Prvega maja. Tekmovanje za čim večje število telovadcev, ki že nekaj časa traja v nekaterih sekcijah, se je v zadnjem času z veliko naglico razširilo tudi med ostale sekcije. Do sedaj je tekmovanje dalo zadovoljive rezultate. Pred kratkim so številne sekcije pričele s telovadnimi vajami in se na ta način pridružile tekmovanju, da bi povečale svoje število telovadcev. Prav dobre uspehe so že dosegli v Sv. Barbari, Božičih, Hrevatinih, Domju itd. Sekcije, ki že telovadijo, pa so se obvezale da bodo zvišale dosedanje dinca. Brez dvoma so vsakemu pri srcu obisk enega izmed mest Italije, prisostvovanje na prazniku «Unità», knjige «universale economica», naročnina na «Vie nuove», ali «Pattuglia». Ugotoviti moramo, da se je mladina z velikim navdušenjem odzvala temu tekmovanju. Ustanovile so se številne mladinske sekcije, katere že imajo mesto v lestvici. V začetku lestvice, po kateri je razvidno delovanje vseh sekcij, se nahaja še vedno sekcija Sv. Ane, tki je prejšnji teden vpisala 13 novih članov, in je ta teden dodala še drugih 7). Drugo mesto je ta teden zasedla sekcija iz Barkovelj, število telovadcev. V Boljuncu n. | katero so prejšnji teden držale pr. je pričelo na novo telovaditi 24 : sekcije Sv. Ivana, Skednja in Pe-mladincev Tudi druge sekcije težijo ! carja. Vidimo torej, da je mladina za tem da zvišajo svoje število le- iz Barkovelj napravila velik korak lovadcev. Prejšnji teden pa nas je naprej. Želimo jih pa, da bi ta te- anconskega odbora miru. Na oder so prišle delegacije vseh mestnih četrti. Predsednik, sindikalist Juraga je podal besedo istrskemu emigrantu, Spadam, ki je orisal nečloveške razmere, u katerih živijo tamkajšnji prebivalci. Dejal je tudi, kako skušajo tu | špekulirati z njihovim položajem in l jih pošiljajo v najraznovrstnejše predele sveta, da si jih znebijo. Rekel je, da Istra še ni okusila miru in da zato je solidaren s tem Kongresom ker samo z mobilizacijo vseh sil miru, se bo moglo rešiti tudi njegovo vprašanje, ne pa z vojno, kakor zagotavljajo nekateri špekulanti emigrantskega položaja. Na koncu pa je zagotovil, da jugoslovanski narodi in prebivalci cone B nimajo kaj opraviti z tolpo pobesnelih fašistov Titovvega ali Hel-Iramovega kova. Dejal je, da je jugoslovansko ljudstvo prav tako za mir, kakor usi narodi na svetu in da bo v kratkem pomedlo s svojimi rablji. Kongresu je posla! izraze solidarnosti tudi zelo znan tržaški slikar Piero Lucano. Pozdravil je kongres sen. Ghidetti iz Trevisa Za njim je govoril Karel Siškovič-Mitko, ki je podal dokumentirano in prepričljivo analizo vojnohujskaških priprav titovske klike, ki je postala udarna četa ameriških Ijudožrčev na Balkanu. Ta klika skuša uspavati budnost množic z izjavami, da ne bo vojne in skuša «prepričati» jugoslovan- prav prijetno presenetila mladina Kolonkovca Tam je 79 mladincev in mladink, ki se neutrudno vadijo za nastop. Ce nas je prejšnji teden presenetil Kolonkovec, ni rečeno, da nas ne bo ta teden presenetila kakšna druga sekcija. Do sedaj ima vse pogoje za zmago pri tekmovanju vprav Kolonkovec, zato priporočamo ostalim sekcijam, da pohitijo v tekmovanju. Velike zmage mladine v tekmovanju za razširitev ZKM Vpisovanje novih članov v Zvezo komunistične mladine, ki ga je pred nekaj tedni razpisal Izvršilni komitet ZKM, nam daje iz dneva v dan vedno boljše rezultate. Po vseh sekcijah mladina z velikim navdušenjem medsebojno tekmuje in pri vsakem mladincu vlada prepričanje za pridobitev nagrad, ki jih je razpisal IK ZKM za najboljšo sekcijo ali najboljšega mia- mi silami, razširiti je treba fronto miru in demokracije. Navedli bomo še nekaj imen tovarišev, ki so se v tem tekmovanju prav dobro izkazali: tov. Ron-celj s 15 na novo vpisanimi mladinci, tov.a Zoe Busin, ki je vpisala nadaljnjih 12 mladincev in tovarišica Liliana Runtini s 7 vpisanimi mladinci. Nato sledijo še tov. Vinicio Ugrin, Pezza Filip, Roiazzi Marcel, Perini Sergij, Bruno Zecchili. Tudi tem tovarišem želimo še mnogo uspeha v nadalnjem delu. Ali je tudi to " inf ormbiroje vska ------laž?------- en obrok kosila tudi po 92 dinarjev, previsoke cene so bile tudi v Ljutomeru. Ze dalje časa so se tečajniki v Radenicah pritoževali zaradi slabe hrane. Kontrola je ugotovila, da so uslužbenci menze živeli na račun želodcev tečajnikov, ker niso oddajali svojih živilskih nakaznic. (Iz Ljudske pravice, 16 marca 1950). den dosegla prvo mesto. Tudi sekcija Griže je ta teden dosegla drugo mesto. Pri koncu lestvice pa sta sekciji iz Rocola in Cerejev. Upamo, da bodo prihodnji teden njih rezultate beležili nekje blizu prvega ali vsaj drugega mesta. Toda kaj je z ostalimi sekcijami? Kaj mislijo o tem mladi komunisti sekcije Rinaldi, Dugulina, Ricmanj, Proseka? Mladina Kolonkovca se je pri tekmovanju za Prvi maj dobro pokazala, kar nas ne spravlja v dvom, j ^arrle da bi v tem tekmovanju izostala. Na vse te sekcije z gotovostjo računamo, da bomo v prihodnji številki navajali kako stojijo njih mesta v lestvici. Vsi na delo torej! Ob velikih prireditvah, mladinskih plesih med pripravami za telovadni nastop, je prilika bližati se z o-stalo mladino ter ji razlagati o Zvezi komunistične mladine, o borbi mladih komunistov, ki se borijo za boljšo bodočnost vse mladine. Prepričati je treba mladino, ki še dvomi, ojačati je treba Zvezo komunistične mladine z novimi mladinski- Nedavoo so ekipe oblastne trgovinske inšpekcije pri pregieuu puu-jeuj ustanov in gostisc v manoor-ski oblasti omcnie vec manjsm pa tudi grobih nepravilnost pri obračunavanju zivnsKih nakaznic, rezanju odrezkov za neopravičene izostanke. Najbolj resne so pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri rezanju zivn- V Ločah so naredili kar po domače V Loče so dobili po dolgem času 6 m kamgarna in 9 m blaga za moške obleke. Tega blaga pa niso bili deležni Ločani, temveč popolnoma drugi ljudje, ki so imeli dobre zveze z uslužbenci poslovalnice. Jože Sela, šofer okrajnega magazina Poljčane, je pripeljal blago in zahteval 3 m za svojo obleko. Drugi deleženec je bil prehodni poslovodja, ki je bil samo dva dni v poslovalnici in si je izposodil od učenca 60 točk, od prodajalke 30, si kupil obleko ter izginil z blagom in točkami. Prodajalka Marica Korošec je vzela 3 m za brata, ki je zaposlen kot progovni delavec pri železnici in mu pripada garantirana preskrba v železničarskem magazinu. Tri metre blaga je dobila po 5. aprila 1945., torej le mesec dni pred osvoboditvijo, je zadela IX. korpus na Vojskem ona silna katastrofa, o kateri smer že zadnjič pisali in ki je reducirala moštvo od 6.000 na 2.000 mož. Kmalu nato so prodrle iz Jugoslavije partizanske armade v Istro in se je začela borba za osvoboditev Trsta. Vsem' je znano, da so tam bile najtežje, najdaljše in najbolj krvave borbe. Tudi ruski batoljon se je v sklopu IX. korpusa v borbah na Opčinah ponovho izkazal. Ze sam potek poslednjih dogodkov okrog IX. korpusa in ruskega bataljona nam dokazuje, dà so bili za zavesami ljudje, ki so delali na uničenju teh formacij. In v resnici je bil IX. korpus kmalu «laz-lormiran». Tudi odnos titovskih provokatoi-jev v našem gibanju do ruskih žrtev, ki so pokopane na Opčinah, je zelo značilen. Vodstvo demokratičnih organizacij je bilo takrat v rokah titovskih provokatoriev in ti so poskušali na vsak načhi spra viti v pozabljanje dejsvo, da je na Opčinah 29 ruskih vojakov darovalo življenje za .osvoboditev Trsta. Borba in žrtve ruskega bataljona so namreč lahko samo propaganda za internačionalizem in za Sovjetsko zvezo, a to titovskim razbijačem seveda ni bilo všeč. Ob priliki odkritja spomenika To- 1 mažiču in tovarišem 1945. leta je tov. Malalan omenil Stoki Francu, da imamo na Opčinah tudi rusko pokopališče. Tov. Malalan je razložil toki tudi vso zgodovino tega bataljona. Franc toka je bil «navdušen» ter je zagotavljal Malalanu, da se bo organiziralo «komemoracijo v velikem obsegu». l .. i '■ Z,«1',1 '77™ i* r ’ ’ fli ZqI tQZ Pe; ‘*Pra Na |*I iz «N 'ko Uefi Ni« It -j i*ltl L 7° ni i "itoli r#vn, Si fio lutei '•«I. ; nter S N :'tor % č to d N te 'tod, >j, %)i In d: % S tov «h toei tli, L s, Si tot 'ke č s :-tli tov, Si istv 'm- - to, S s 'tol 'ieu "1 ! 'to| S ,«l šle f, t|| C- V tov, Nagrobni spenti k pcdlim ruskim ^vojaKom^a^Opčinah^^^ ČLANEK SOVJETSKEGA PISATELJA 1LJA EHRENBURff* Ameriški «nadljudje» ton 1 tt II. vod nacističnih zakonov iz Nuerem- berger ustvaril gotov IZ RAZGOVORA Zj F, IZLETNIKOM (Nadaljevanje in konec) «V nedeljo popoldne smo šli v v jeseniško livarno. Prisostvoval sem _ _ _ _ _ . . . p p i i C* F ^odvrVceDm:k:njevepaž:uena""«PREPRIČAL SEM SE ko peč. Dejala mu je, da je njiho- o jugoslovanski resnici...» tekstilni tovarni. Saj ni čudno, da imajo «sindikalisti» Salajovega kova lepa stanovanja. «Zaslužili» so jih zaradi svojega protidelavskega stališča in preganjaštva. Ze na Bledu so morali izletniki vo delo — njihov siguren kruh. A delavec ji je odvrnil, da je takega kruha zelo malo. Ko pa mu je Da-vorninova žena dejala, da je v Trstu mnogo slabše zaradi brezposelnosti, itd., ji je delavec odgovoril: «Tam (v Trstu, op. ur.) ne delajo in ne jedo, toda tu delamo in ne jemo. Poskusite tudi vi delati in ne jesti» in ji je ponudil klešče. Opazil sem, da ga je «Putnikov uslužbenec» zelo slabo in sovražno gledal». V livarni so tudi zvedeli, da se pred enim letom za eno uro dela dobivali 24 din, pred šestimi meseci 22 din in sedaj pa dobivajo 18 din. Zvečer se je med izletniki na Bledu vnela srdita debata. Tam so zvedeli, da botiljka vina stane 175 Spominjam se ognjevitih besed nekega «nadčloveka», ki je zagotavljal, da so Ukrajinci «polazijsko ljudstvo» in je v dokaz navajal zdaj obliko njihove lobanje, zdaj «poguben vpliv Karla Marxa». Italijanski izseljenci so v Združenih državah ljudje «tretje kategorije». Mnoga podjetja ne dajejo dela Italijanom. Njim ni dovoljen vstop v brino ge aristokratske krožke, a tudi v mnogih tržavnih uradih ne dobijo namestitve. Ameriški rasisti trdijo, da so Italijani «polafriško ljudstvo» in smatrajo, da je mešanje z -Italijani škodljivo za čistost njihovega «nadčloveka». Za časa nacizma je poljski pesnik Tuvin napisal: «Antisemitizem je mednarodni jezik fašistov». A-meriški nadljudje so se izvrstno naučili jezik. V New Yorku živi 2 milijona Zidov. Uradno uživajo vse pravice. V resnici pa so vse njihove pravice omejene. Na univerzah obstoja prikrita «norma v odstotkih». Le redko more Zid postati državni uradnik. Večina Zidov živi v Ghettu. V državah Massachussets so politični kaznjenci. Vsi izgleda-jo zelo slabo. So v resnici ljudje, ki jih sedanja razredna ureditev pritiska, da bi jih uničila. Naš sobesednik se je spravil v stik z nekim Primorcem, ki so ga zaprli, ker je zavzel stališče za resolucijo IU. Povedal mu je svojo odisejo in dejal, da so ga zaprli takoj po resoluciji IU, ker je agitiral za njo. Drugega ni mogel povedati, ker so na njega in na človeka, ki se je z njim razgovarjal, pazili. Nato so šli v Kranj v tovarno «Iskra». Tam je bilo zelo malo delavstva, ker so končali svoje de- okupacije in po vključitvi tržaškega ; din in kava 25 din in zato so r.eka- lovne ure. Ko so si ogledali tovar- ozemlja v sistem vojaških napadalnih blokov. Po poročilu gospoda Franze so se vrstile na odru delegacije in delegacije naših delavcev, žena, pionirjev, krožkov, vast, kmetov. Vse te delegacije so zagotovile Kongresu svojo solidarnost in svojo voljo po miru in boljšem življenju. V navdušenem ozračju je predsednica ASIZZ, Barut Marija - Karleta obvestila vse prisotne, da se je proti iztovarjanju orožja u našem mestu nabralo preko 45.000 podpisov In da se nabiranje podpisov nadaljuje. Prav tako so kongreststl, povabljenci in inozemski delegati z navdušenjem in veseljem sprejeli vest, da je tudi škof Santin podpisal resolucijo na štiri velesile, v kateri se zahteva uničenje teri izletniki postavili «pravover- ! no, so našli nekaj delavcev pred nim» vprašanje, kako si mora de- vrati. Ob izhodu iz tovarne so za-lavec s tako nizko plačo privoščiti čeli titovski podrepniki kakor San-teden dni dopusta na Bledu. Titov- [ cin Savo in Davorinova žena goti niso vedeli odgovoriti drugega, variti ostalim izletnikom o «dobro-kot da je bil Bled pred vojno po- tah», ki so jih videli. To so šlišali znan kot shajališče bogatašev in tudi delavci in ko je eden izmed da se stanje ni moglo nenadoma titovcev dejal, kakšna razlika je zboljšati. Nekateri izletniki pa so med stanjem v Trstu in v Jugo-jim odgovorili, da bi v resnično so- slaviji, se je delavec oglasil in de-cialistični deželi morali delavci u- jal: «Saj potem bomo lahko me-živati bledne dobrote, ne pa da so njal’». rezervirane samo nekaterim. Mislimo, da bi bil vsak komentar Izlet se je očividno krhal v ro- odveč, k ah organizatorjev. ; Pred odhodom so šli tudi v neko V ponedeljek so si šli ogledat de- vas blizu Kranja, ker so ves čas la za elektrarno pri Kranju. Po ve- izleta spraševali, da bi videli te čini so na delovišču zaposleni kaz- famozne «kolektive», o katerih je njenci, ki so zelo strogo gledani ; toliko govora. Peljali pa so jih v Med kmeti ni bilo razlike, kakor se to opaža po deželi. Saj so vsi kmeti v oni vasi več ali manj lastniki malih zemljišč. Z razgovorov je bilo razvidno, da jim «kolektiv» ni prav nic dišal. Kljub temu pa so dejali, da bodo prej ali slej morali iti v «kolektiv», ker drugače ne bodo mogli živetin. Eden izmed kmetov je dejal, da kmetu, ki ne gre v «kolektiv», slaba prede. Svobodno lahko prodaja na prosti prodaji, toda. . . zadrugi. Navedel je primer, da kmet mora na prosto prodajo oddati krompir zadrugi po zelo nizki ceni. Ako pa ga prav tako hoče kupiti od zadruge mora zanj plačati dvakrat ali trikrat toliko. S tem torej prisilijo kmete, naj se vpišejo v zadruge, drugače pa so obsojeni na pogin. Vsekakor pa izletnike niso peljali obiskat vasi, kjer se vidi razlika med malimi, revnimi in velikimi kmeti. Bali so se najbrž, da bi izletniki videli, kar ni bilo dovoljeno videti. Sli so tudi na neko delavsko stanovanje. V resnici je bilo stanovanje zelo lepo, dobro opremljeno. Toda na koncu so izletniki zvedeli, da je to stanovanje enega izmed «sindikalnih» predstavnikov, ki jih je spremljal. Tudi ob tej priliki niso torej pokazali, v kakšnih stano- podpisati resolucijo, v kateri izjavljajo, da so jih dobro postregli. Ta j jn Conecticus je Zidom prepoveda-resolucija je odgovarjala resnici, n0 kopanje v kopališčih «arijcev», ker je bila postrežba odlična in ji j za časa svojega bivanja v Ameri-ni bilo kaj reči. Toda misliti na vse j ki sem videl hotele, v katerih one poglede slovenskih delavcev in Židje ne smejo. Vse to je dobro od številnega vojaštva. Po večini vas, ki še ni vanjih živijo delavci, ki so jih vt imela svoje zadruge, deli v Litostroju, Iskri, Livarni im slovenskih ljudi, ki so sovražno zrli na jedi, ki so se prinašale na mizo izletnikov, ni bilo nič ka, prijetno. V ponedeljek zvečer so jim napravili poslovilno večerjo v Ljubljani. Na tej poslovilni večerji je govoril predstavnik sindikatov, ki je govoril o «socializmu», itd. in je moral priznati — ker so ljudje videli — da. živi jugoslovansko ljudstvo slabo. Rekel je da se bo vse zboljšalo. Toda to pesem gonijo naprej že pet let in nič se ni zboljšalo, celo jioslabšalo se je. Dejal je tudi, da se je življenjski standard Bosne izenačil z življenjskim standardom Slovenije, kar ni bilo v stari Jugoslaviji. To je tudi verjetno, saj slovenski delavci živijo j?rav tako slabo, kakor živijo bosanski, ki so tako slabo živeli pod staro Jugoslavijo. Večinoma svojega govora je posvetil klevetam proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. «Za časa mojega izleta — nam pravi izletnik — nisem nikoli slišal, da bi titovci napadali imperialiste in njihove vojne spletke. Vsi njihovi napadi so bili usmerjeni proti Sovjetski zvezi in komunistom. Tudi to me je prepričalo, da so ti ljudje navadni razbojniški sovražniki ljudstva in komunizma». znano ameriškim diplomatom, ki imajo v raznih mednarodnih komisijah govore o človeških in državljanskih pravicah. Kolikor bolj je njihova Amerika črna, toliko bolj «plemeniti» so njihovi govori. Enakopravnost je izvozno blago. Za notranjo uporabo imajo ameriški pre- berga. Seveda branijo bogati buržuji z vsemi silami vodilne kroge Amerike. Lastnik važnega časopisa «New Vork Times», gospod Sulzberger je židovskega izvora, a je rasist m antisemit. Ce hočejo Amerikanci prikazati, da v ZDA ni antisemitizma, iio navadi navajajo gospoda Sulzbergerja ali druge židovske finančnike. Fo porazu nacistične Nemčije je eden izmed najvažnejših predstavnikov «Komisije za preiskavo pro-tiameriškega delovanja», gospod Parnell Thomas rekel profesorju Millerju iz columbijske univerze: «Ko so nemški Židje dvignili preveč greben, jih je Hitler spravil k pameti. Isto se bo zgodilo pri nas, če Židje ne bodo mirni». Na stotine rasističnih in protisemitskih časopisov piše vsak dan, da so «Židje predstraža rdečih, da so ljudje brez korenin, ki gledajo proti vzhodu in da je zanje Sovjetska Rusija prava domovina». (Bi um). Ti rasisti sanjajo na nove Majdaneke in Oswiecime. Po vseh državah marshallizirane Evrope izhaja revija «Reader’s Di gest». Ta revija ima nalogo, prikazovati «zaostalim» Evropejcem «veliko moč in prosvetljenost napredne Amerike». Nedavno je omenjena revija objavila izvleček neke knjige, ki jo je napisal črnet: Charlie Spaulding. Ta črnec —- ki je v reviji ocenjen kot «pomemben afarist», pripoveduje Evropejcem velikih svoboščinah, ki jih črnci u-živajo v «svobodni» Ameriki. Gospod Spaulding, ki si je kakor Sulz hvali, da ga je sprejel v avu po- čelo sam predsednik Truman ji Beli hiši. Vendar pa • -e pripovedovanju ni povedal, prenočeval za časa bivanja shingtnnu. Niti ni povedal, je vozil v Washington v 5P^„ i* vozu I. razreda, ali pa v črnce». V svojem pripoved0^ pr pravi med drugim tudi, da stal ravnatelj neke banke za p* ki razpolaga s 5 milijoni d° p» pove rezervnega kapitala. Ne ----- - . v$f u ničesar o dejstvu, da kljub |jtiH Z petim milijonom dolarjev tet j temu, da je imel čast 8oV°v(,je1’1 Trumanom, nima vstopa v 5 ^ič’ mestu niti v javno stranišče' rega sc poslužujejo beloko»0 ' vr Naš črni «afarist» nam duje, da je mnogo črncev v \Aolf ki doseglo visok socialen 7^e1’ -v. v.v.^6— ----- ------- ■ jglt ter navaja kot primer neka) pfa Kot prvega omenja dr. Čhat'1 gjir wa, ki je «učenjak svetovne^ j» vesa». Jaz pa k temu doda)8n sl vesa nima niti toliko pravic6' )a# vstopil v mestno bolnico v kakor tudi ne v vseučilišč0.„ nico v New Orleansu. NadaW6 ^v' vi naš «afarist», da je čme6 j, )( William «eden izmed najbob ^ v. «i-uui ---- v hitektov v Ameriki». Jaz pa ^ gf* dodajam, da omenjeni arhitj ^ ’ di lahko hiše v New York Chicagu, a ne more sta110 svl) stanovanju, ki bi si ga sati v gpt1 ji volji izbral; živeti mora ki je rezerviran za črnce- - ILJA EHREN0^f() (Nadaljevanje pri*101* > 'toj VjU J A novinarjem : Nifi las se vam ne bo (skrivil9 Udbovci v znani obleki «ljudske volje». Posvetimo jim dobro, samo po glavi ne smeti0' da «se jim ne skrivi las». nesramno frankosko afero so zapletene številne civilne in vojaške osebnosti UMAZANE ŠPEKULACIJE Ha račun krvi pobitih Vietnamcev so «neodgovorni elementi» sežgali tajne listine in zakaj niso Snovali krivcev? - Poslovanje «Indokinske banke» in tihotapstvo Valuto - Degaullisti in njih važne državne funkcije v Indokini peyr, Pri Na III. e je deloval z denarjem. Na je po- i,^«sevanju, čigar zapisnik j- " sežgala (kdo ve koliko lepih fPodbudnih stvari je vseboval!), J.Nvil, da je večkrat «poklonil» 'Jon frankov generalu Reversu jle° ie ta začel ljubimkati z An-Hj,.!1' milijon generalu Mastu, pol jbona socialističnemu ministru tJrocqueru, poldrugi milijon ne-y drugače neznanemu Paulu! Ji! zaključek je dognano, da je Jeyre v tesnih stikih z nasled-* osebnostmi: M. Laurentom, Celjem j,V|>atelje; indokitajske banke. . m nizozemske banke (ki *at V vplivom Standard Oila), rav-.jiem francoško-kitajske banke, i ' °eyre je imel ogromne osebne tJ£ese v indokini kot agent teh .. m francosko-ameriške diplo-j^be! Evo, zakaj se je «domo-, °n°» potegoval za nadaljevanje J* Proti vietnamskemu ljudstvu, to Htern času je prišla na pozorni-(n druga osebnost: Van Co, agent h genetskega cesarja Bao Dala v Vikiji. Za podpiranje vojne proti Vil rnu Ì® Van Co med drugim h . *il naslednje vsote za «kupo-duš», kakrft- je sam pravil: ^ frankov ravnatelju pariške- ■.Nevnika «Aurore», gospodu Ba-več milijonov desničarskemu IS, , ancu Chevance-Bertinu, ravna-J* časopisa «Clitnats», več milijo-Za bankete Mochu, Ramadieru, amtu, Coste-Folretu, itd. ^“pkutngnte Peyrea» (ki niso 4ll 1 Priti v javnost) so zažgali. s° morda aretirali odgovornega ij sežig? Niti zdaleka ne! Ukaz it»'0 «delo» je dal nek skrivnostni li)( nsieur Wibot», ki ni nič manj i|;e Načelnik francoske protivohun-s|užbe. Njegov življenjepis je djoveka takega položaja mnogo ii,"bjivejši od Peyreovega. Je tanaglisi, ki ga je De Gaulle ime-za načelnika protivohunske ‘J ,vo- \e«' ii« F s6 )»if f I)C«’ tK t li11 ti j ■f of 0 & Dt»' & » > la1,1 <4 ttf z u ;r / Z »< '$V / z lit1 Ì? ij,t e' ali bolje rečeno «Ravnatelj a za narodno obrambo». Ima r,t °dlikovànja, Častne legije (se zakaj), o kateri se baha in ijjjd Pa, o kateri ne govori nikoli: •jjj.dbo na dva meseca zapora za-:ie. koralne degradacije! Ta «moniti z Wibot» je spolni razvratnež topen gost vse prej kot pripo-Nf*b «hiš!» Je veliki prijatelj ((N. Bouzanqueta in Mocha. :r dunque de l'Indocine» je tista i,j daskb banka, ki je vedno vla-f- nad vsemi francoskimi posestev- daljnem Vzhodu. Indokina iatnam, kot se imenuje v do-!f.v ,6111 jeziku, je bila neke vrste k, oziroma kolonija, ki je bila t|j '•Tima prepuščena že omenje-Nk *Ci' Mec* zadnjo vojno se je - pka, katere glavni center je bil , ar'zu, povezala z «Banque de n lS et des Pays Bas». Direktor banke pa je bil tedaj Jacques ’4 91 več, ker je srečno odnesel parklje ali z drugimi besedami, ker »rJa že januarja meseca razgnali, na njegovo mesto pa je prišel ali kar je eno in isto, ustanova, ki se zdaj ne imenuje vaški v htarveč se zdaj imenuje Sovjet delavskih kmetskih in vojaških Vlatov. Na vaški svet so pa že vsi pozabili. Tega niti ne omenjajo y zdaj bi vi radi vedeli, kje je vaški urad, ali, kar je t marveč po kratkem premisleku. . .» - £mei so poslušali in poslušali, nato pa — ne da bi čakali konca Vnali puške • in odrinili dalje, vlačeč svoje težke škarpete po V a««.*ri Ivasenko je dolgo gledal za njimi, zaničljivo kimal z glavo, j,” Pa se mu je zrčala huda užaljenost. 't e ar> kar! Ce so vsi tako pametni, naj kar sami iščejo. Naj! Bomo * videli!» . aPosled so Nemci nekako prišli do Vaškega sovjeta. a strehi iz šašja, ob štorklji, ki je stala na eni nogi poleg svo-t y?ezda, so zagledali usločeno rdečo zastavo, ki je bila od sonca a«rio pobledela. i zast n° i*h je to močno presenetilo, kajti najstarejši je dolgo zijal t tfe^Vo, nato napihnil lica visoko dvignil obrvi in rekel z glasom L°!*ha' vat° so stopili v hišo. t Ni S°bi se je kakor po navadi motalo precej sveta. Remenjuk je T Bolta!1 ve^hem dežnem plašču in kučmi, ki je ni snel ne pozimi ”, sedel kakor, po navadi za mizo in je z zvodenelim črnilom N v hočrtaval spisek o razdelitvi klembovskega kmetijskega orodja «g Preih°žne kmetovalce. k Pomoč?» je nekoliko utrujeno pa vendar še vedno precej živahno vzkliknil poznavalec ruščine in snel svojo pogačo. «Dobri deni» Ob teh besedah se je resno obrnil z obrazom v kot in se na široko pokrižal, ko je zagledal pisani novi moskovski lepak, na katerem je bil narisan pop, ki drži v rokah sito, polno jajc, spodaj pa sta bila zapisana stiha Demjana Bednega: Ljudstvo na svetu se brati jaz pa želim obrati. Nato je riajstarejši izgovoril svoj trebušni «mo-oen» in položil na mizo papir, ki ga je potegnil iz notrajnega žepa. «Bitte!» > «Izvolite,» je prevedel jezikoslovec. Remenjuk je razgrnil že dobro omaščeni papir in je počasi na glas prebral zahtevo načelnika cesarsko-kraljevskega zveznega oddelka, da je treba v roku treh dni spraviti v skladišče vojne intendan-ture 1200 pUdov rži ali pšenice, 200 pudov svinjske masti, 3700 pudov sena in 810 pudov ovsa. Ce se to ne bo zgodilo, bodo krivce zaprli. Po splošnem molku je Remenjuk zgrnil papir na četvero, šel po pregibu s svojim nohtom, trdim kakor školjka, odrinil papir z laktom m pričel na novo črtati spisek. «Also?» je po daljšem premolku vprašal najstarejši. «Herr Unteroffizier,» je prevedel poznavalec jezika, «kar pomeni po rusko gospod unteroficir, hoče od vas, gospod, zvedeti odgovor za Herr oberlajtnant.» «Reci mu, da bomo brezpogojno izpolnili,» je ravnodušno odgovoril predsednik in je dalje slinil svojo cigareto. Najstarejši je z odobravanjem prikimal, nato pa se je vnovič surovo namrščil, dvignil proti stropu svoj debeli kazalec in pretrgano izgovoril iz trebuha besedo: «Aber!.. . .» «Ni treba dvomiti,» je rekel predsednik. Nemci so se še malo obotavljali po sobi in vohljali po kotih. Kazalo je, da bi se radi odžejali. Pa niso našli vode. N ato se je prevajalec vnovič pokrižal proti popu s sitom in prijateljsko rekel: «Dobri den! Lahko noč!» Nato so Nemci zapustili Sovjet; spremljali so jih nemi pogledi. Na povratku so zavili na neko dvorišče, da bi, se napili vode. In v tem, ko je najstarejši hlastno pral svoje brke v vedru hladne vode, je poznavalec ruščine že privoščil gospodarju, ki je dodajal vedro, to in ono besedo. «Malo jesti,» je rekel in napravil slikovito kretnjo: «po rusko bi se reklo psi tako lačni kakor mi.» Pa najsi so kmetje še prav nedavno na zborovanju složno dvigali roke in zatrjevali, da v prav nobenem primeru ne bodo dajali Nemcem kruha in da jih bodo s čimer koli podili iz Ukrajine, se je gospodinja po stari ženski navadi vendarle usmilila vojakov. Se zlasti se ji je smilil tisti tretji, ki je bil videti najbolj klavrn in je bil najmanjši, suhljato glavo je imel nabrano kakor želva in je nosil okrogle jeklene naočnike, ovite s sukancem. Gospodinja je stopila v hišo in prinesla za troje Nemcev četrt velikega hleba in precejšen kos slanine. Opogumljen po tolikšnem uspehu je poznavalec ruščine na povratku iz vasi zavil še na nekatera dvorišča in se tam vpletat v nekakšna pogajanja. Ko so Nemci po takem šli mimo kovačnice, se je na prevajalčevi puški zibal precej težak zavoj, zavit v snažen robec z rdečimi gotskimi začetnicami. Tiste ženske, ki so plele na njivi, so videle, da so Nemci izven vasi počepnili pod nasipom in malicali. Ko so se oteščali, so potegnili svoje smešne porcelanaste pipice, okrašene s slikicami, z dolgimi efevmi in zelenimi šopki, ter so pridno kadili. Nato so krenili dalje. Najstarejši je stopal z razpetim plaščem, pod katerim se je videl siv volnen jopič z gumbi iz biserne matice, nad jopičem pa je visel nekak mešiček proti mrčesu. Tisti klavrni z naočniki je z ženskim glasom prepeval nemške pesmi. Skratka, Nemci se v vasi niso zamerili. In vas je nanje pozabila. Toda natanko po štirih dneh so znova prišli in se napotili naravnost proti Sovjetu. To pot je bila hiša Sovjeta zaklenjena z žabico, na vratih pa je bil s testenim lepilom prilepljen napis: «Kdor me išče, me najde kot svata na zaroki mornarja Careva v Remenjukovi hiši onkraj jarka. Predsednik Vaškega sovjeta Remenjuk». Poznavalec ruščine ni umel čitati ruski, zato so Nemci precej zmedeni stali pred zaklenjeno hišo. V tem so se od blizu, z one strani jarka, razločno začuli glasovi gosli, harmonike in bobna. Nemči so se posvetovali in odšli tja, odkoder so čuli godbo. Ko so obšli jarek, so se ustavili pred plotom, za katerim so svatje praznovali zaroko mornarja Careva z jubko Reme-njukovo. Mornar je praznoval kar na veliko. Hiša ni mogla sprejeti vseh gostov. Mize so bile postavljene tudi po dvorišču. Naj je imel Remenjuk čez glavo opravkov, vendar ni mogel mornarja odbiti. Predsednik je sedel na vidnem prostoru z ruto na rokavu in s palico v desni ter je preudarno vodil zaročno svečanost. Najstarejši Nemec je pristopil k mizi, izbuljil proti predsedniku oči s kovinskim sijem, se strahovito napihnil, pomigal z brki in zahreščal nekaj nemškega s tolikšno silq, da je padla žlica z mize. «Herr Unteroffizier vpraša,» je pojasnil prevajalec, «kje so dolžna živila?» «Kakšna živila?» je rekel predsednik. Unteroficir je potegnil iz žepa svojo beležnico, jo odprl in ,|e preteče potrkal po njej s svojim svinčnikom, ki je imel na zgornjem koncu radirko. «Ein tausend zwei himdert,» je hitel prevajalec, «in to bo po rusko eno in dve sto tisoč pud pšenice in dve sto pud mast in tri in sedem sto petdeset tisoč pud seno in osem sto deset pud oves. Kje je to?» «Mar vi iz nas brijete norce ali kaj’» je vzkliknil mornar po splošnem premolku. Nato je natočil iz steklenice polno čašo in jo porinil unteroficir ju: «Bolje je - na. izpij, da ne bo zamere pri hiši; česa takega pri vas v Nemčiji nimate in nikoli imeli ne boste!» «Nein!» je rekel unteroficir in z dlanjo odrinil čašo odločno pa vendar obzirno, da ne bi razlil, nato pa je spregovoril precej dolg stavek in snel puško z ramena. Prevajalec se je malce zmedel, ko si je ogledal številna dekleta, goste, gospodarje, radovedne prežoče in godce. Nato se mu je čez obraz razil obziren nasmešek in je za korak odstopil. «Herr Unteroffizier opolnomočen, gospod predsednik, odrediti, da vi zdaj aretirani in dolžni vzeti pravec v komandaturo.» «Ja!» je rekel unteroficir. «Steh auf!» in je vrgel puško na strel. «Kaj je to? Mar se zares norčujete?» je vzdihnil mornar in se skoraj razjokal od jeze. ker mu gre zaroka navzkriž, iztrgal je unter-oficirju puško iz rok, bliskovito odstranil naboje in vrgel puško tja za klet s tolikšno silo, da je razbila pasjo hišico in pri priči ubila sivega gosaka, ki se je po nesrečnem naključku znašel tam. Gostje so poskakali s sedežev in naslednji renutek sta še drugi dve puški strčali čez dvorišče, poskakujoči kakor paličice, kadar otroci bijejo svinjko. Nemce so zaprli v klet in jim dali veliko skodelo hladetine telečjih nog s česnom, hlebec kruha in bučo vina. Zaroko so nadaljevali lefjo v redu. Izpočetka so Nemci močno treskali s pestmi po vratih in nekaj vpili. Zlagoma pa so se pomirili. In na večer se je iz kleti že čulo piskavo petje nemških pesmi. l I • •• g DVA DNI SO JiH «KUHALI» — Učicldno je: da imajo titofašistlčni tiieiarhi cone B za računstvo še uo-sebfto negativo. Pomislite, da so se reveži pri štetju bornih 37.963 glasov mučili in potili kar dva dni. Sele u sredo je «Primorski» objavil «veličastni:» Izid plebiscita . . . UDBe. Razumljivo je. da so nastale pri štetju poretkoče, treba je bilo pač uporabiti vso spretnost, da se prikaže javnosti vso «veličino» plebiscita, ki ni smel prikazovati ne previsokih in ne prenizkih številk. «Skuhati» je bilo treba torej tako volivno «mineštro», ki naj bi bila prebavljiva za vse želodce. In tako so revčki dva dni seštevali, odštevali, množili in «krpucali». kjer je bilo pač treba. Verjetno so imeli največje preglavice s štetjem glasov «import-export-nih» volivcev, ki so najbrže preveč «zvesto» glasovali za «Fronto», tako, da ni ostalo za Stokovo «opozicijo» nič glasov in zaradi tega so morali tudi te «neprijetnosti» skrbno «mašiti». Pač vsakemu nekaj, da je lahko prišla tudi «opozicija» do dveh stolčkov. To je Sele «višek» demokracije — kot pravi pregovor: da je ovca cela in volk sit! Vsekakor pa bi gangsterji New Yorka ali Chicaga opravili to delo boljše in kar je važno, tudi hitreje. Vidi se, da manjka gangsterjem cone B prava ameriška praksa. ČASNIKARSKI «TEROR» — Ali veste, kdo je kriv, da ni bila udeležba na nedeljski vollvni burki v coni B stoodsto'na? Seveda boste takoj škodoželjno mislili na «ubogo» Udbo in škradre «junaškega» Nanosa. Kaj še’ Le čitajte papirnato krpo špijona Bortola Petronja — «Voce df~frieste» In ono, ki se na njej podpisuje kot «odgovorni», kulak Stanislov Renko. Ti dve «pravoverni» časnikarski pisani capi vas morajo «prepričati» tja do belih kosti, da je vsega kriva edino . . . skupina časnikarjev, ki je «terorizirala» prebivalstvo cone B Kljub vsej Udbi, Nanosovim škvadram, vojaštvu in narodni zaščiti. Prav tako je bilo in nič drugače: skupina časnikarjev je ze v prvih Jutranjih urah «obkolila» vso cono B in po kratkem bojnem posvetovanju, kot krdelo Indijancev «nasilno vdrla» v cono B. S huronskim bojnim krikom «smrt mišim in podganam» je «zasedla» poslopje VUJE, z orožjem v roki «prisilila» k molku ves generalni štab, pretrgala telefonske žice in prisilila «ubogega» dr. Juga, da Jim je izstavil potrdila za «prosto kretanje» po vsej coni B. Polkovnik Lenac Je .za las živ in zdrav odnesel pete. Stoka, Beltram, Laurenti, Gobbo. Nanos in «compagnia bella» so se, v «smrtnem» strahu poskrili na svojih domovih kjer so se «trepetaje» od nog do glave zaprli v... Kaj pa UDBa? Cim so že od daleč zagledali bližajočo se časnikarsko «nevarnost», so se «miroljubni» udbovci, to Je ljudje, ki ne bi stopili niti mački na rep, kar nenadoma . . . pogreznili v zemljo, Tako so ostali novi «Gullverji» popolni gospodarji položaja in pričeli trositi kvintale letakov, ki so jih pripeljali na svojih «oklopnih» avtomobilih. Od hiše do hiše, od vrat do vrat so tekali in «terorizirali» prebivalstvo, zaklepali družine v stanovanja in jim «grozili», da ne smejo na volišče. Vendar so se kljub «časnikarskemu» terorju našli «korajžni» ljudje, ki so jim priredili res «prisrčen» sprejem, ki ga ne bodo tako hitro pozabili. Ta «teroristični časnikarski pohod» je vodil seveda dopisnik «Unità» Pandullo. Zaman ga ni torej koperskl radio «zasledoval» ves dan. Sele ko so odšli «teroristi», je v coni B zavladala prava «demokracija» in premirje, šele takrat se je UDBa lahko «oddahnila» in obrnila vso svojo «skrb» in pozornost na prestrašeno prebivalstvo. S svetopisemskim rekom «ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe» so od hiše do hiše «tolažili» ljudstvo in mu z vso vnemo in «krščansko» ljubeznijo «pomagali» na volišča, «svetovali», kako naj glasujejo ter jim celo pomagali držati svinčnik in glasovnico, vse to v zaskrbljenosti, da se ne bi morda kdo «zmotil». Da se ne bi v temi kdo spotaknil in padel, so poskrbeli tudi za osebno «spremstvo», nič zato če je med potjo padla «slučajno» kaka klofuta, saj so udbovci pač v «dobri veri» mislili, da klatijo . . . padležne muhe. Kot v bajki «tisoč in mn noč», so se p~ed «miroljubnimi» Wbovci stanovanjska vrata kar sama odpirala. Nič zato. če je pri tem «čudežu» 20 stoletja zadela dve osebi srčna kap. Udbovci pač niso krivi, da s nekateri ljudje tako šibkega srča. Tako je bilo torej v nedeljo v coni B, vsaj po pisarijah «pravovernih». Nikomur se ni skrivil niti las na glavi — tako trdijo titofašlsttčni papirnati trobentači. V tem imajo prav, lasje se v resnici niso skrivili pač pa se je, pod «božanjem» nežne udbovske roke ali škornjev skrivila marsikatera hrbtenica. jjj ! ? : i ! j j j j j j j ni Enotne sindikate izrivajo iz sedeža v ulici Imbriani [INTERVENCIJA PRI PALUTANU - IZDAJSTVO VODITELJEV DELAVSKE ZBOR-NICE GLEDE KOVINARJEV ZAVZEMA VEDNO TEŽJO IN VIDNEJŠO OBLIKO Se. pred časom je ustanova «Mario Morpurgo de Nilma» vložila na tržaškem sodišču tožbo proti Enotnim sindikatom, da bi ji bili podeljeni prostori v ulici Imbriani, v katerih imajo sedež ES. Omenjena ustanova je lastnica poslopja m Ima že v 2. naostropju svoj muzej, sedai pa hoče uporabiti tudi prostore, v katerih se nahajajo uradi ES, za muzej. V času od 23. februarja do 27. aprila 1949. je tržaško sodišče izreklo prvo razsodbo, na osnovi katere bi morali ES capo Siiti prostore v ulici Imbriani. ES so seveda vložili priziv, a priziv ,e bil nedavno odbit in ES so prejeli tl. t.m. rasodbo, da morajo za-pusiti poslopje. Predstavniki ES so se podali na razgovor tudi k predsedniku cone z Paiutanu, da bi dosegli odložitev razsodbe. G. Palutan je najprej dgotovil vse mogoče uredbe in ovile, proglasil se je za nekompetentnega. a končno obljubil, da bo posredoval pri županu Bartoliju in prizivnem sodišču za odlog. Sinki-kalni predstavniki so mu predočili da posluje v uradih v ulici lm oriani 25 strokovnih zvez ter da ni v ulici Montort prostora, kjer bi se mogli namestiti. Poleg tega je la sedež tud' daleč od središča in morajo odgovorne oblasti upoštevati voljo in želje velikega dela delovnega ljudstva. : Ze iz samega opisa dejstev vi a imo, da gre za poskus oropati edino razredno Organizacijo delavstva najvažnejšega sedeža ter tako otežkočiti, če že ne onemogočili nadaljnje delo. Ze v pretekli številki smo pisali u izdajstvu nekaterih voditeljev IZ OBČINSKE SEJE V ZGONIKU Delavske zbornice, ki so sklenili ločeno pogodbo z zvezo industrij-cev v pogledu medtedenskih praznikov. Ze zadnjič smo pisali, da so .- tem izdajstvom zasadili nož v hrbet ne samo italijanskim delav-! ceru, ki se bore za isto vprašanje. I nego tudi Enotnim sindikatom m ! vsem tržaškim delavcem. V preteklem tednu se je izdaj-I stvo vodstva DZ popolnoma izkazalo. Zveza industrijcev je na osnovi pogodbe z DZ poslala navodilo v sem delodajalcem kovinarske industrije, naj navajajo vse posamezne delavce in delavske skupine na to, da popišejo omenjeno pogodbo. Postopanje zveze indu-atrijcev ne predstavlja samo ue-aramue kršitve vseh sindikalnih svoboščin, nego tudi neverjeten poskus izsiljevanja in pritiska na-pram delavcem. Kombinirani nastop delodajalcev in voditeljev DZ dokazu.e, do kake mere hlapčevstva so se povzpeli nekateri voditelji te sindikalne organizacije. Proračun za 1950. prikrajšan za 1.300.000 lir Na nedeljski seji (16. t.m.) te zgoniški občinski svet razpravljal o proračunu za leto 1950, ter o bilanci za preteklo leto. Načrt stroškov in del, ki ga je poslala občina Zgonik predsedstvu cone v Trst, pa se je vrnil s teme-ljiUmi spremembami. Dočifn je prejšnja leta zgnniška občina imela velike primanjkljaje, ki jih je krila cona (več milijonov), se je letos proračun z> bodoče leto vrnil z velikimi okrajšavami izdatkov in povišanji prejemkov. Tako bo letos znašal pr manjkljaj samo 1 milijon in 300 tisoč lir lz vprašanj proračuna naj povzamemo samo nekatera važnejša. 2e prvotnem načrtu je občina predložila nomeititev cestarja. Stroški •a cestai ja pa so precej visoki, a - ' sem < est r ne more v resnici 'loviti vzdrževanja cest. Zato 1'ed'Oži občinski odbor., da se z 1,1 - en ar jem plača za vsako vas -i:ške c beine po enega delavca, ki bi r'e'ul 6 mesecev. Naslednjih d :<•;•(.■/ c\ tfi dglalo ..drijgjh. .6 delavcev v vsaki občini. Tako misli občinski odbor, da bi več ljudem zagotovil vsaj majhen zaslužek. Cona je sprejela tudi predlog občinskega sveta za nastavitev poljskega čuvaja, a plačati bi ga bilo treba po sindikalnih pravilih, kar bi znašalo precejšen strošek. Zato ■Sklene občinski odbor, da se namenijo po pravihh lovskih čuvajev 3 osebe in sicer, po enega čuvaja za vasi Zgonik-Repen. enega • a Salež-Samatorm in enega za oznajo vso njihovo zgodovino s policijo in VU. Saj jih policija stalno rešuje pred gnevom in prezirom ljudstva, jim pomaga raz- ,Silno navdušenje množic61 pred volišči eone B Toko so izgledalo volišča v Kopru, Izoli in Piranu. Na sliki v Piranu vidimo avtobus, ki je pripeljal .diplomirane" volivce iz Jugoslavije LJUDSKO OGORČENJE NARAŠČA Nesramna izplačila INAMa za pomoč v času stavke Vprašanje izplačil INAMa vzbuja med prebivalstvom vedno večje ogorčenje. Medtem ko izplačuje U-stanova stroške za zdravila v celoti, izplačuje stroške za zdravnika le v minimalni meri in sicer 150 lir za pregled. Pri izplačilih se u-stanova ne vpraša, če je bil pregled zdravnika na nedeljo ali praznik, ko so stroški temu primemo višji, nego izplačuje vedno isti znesek Jasno je, da ta vsota ne predstavlja niti tretjine stroškov, ki jih je prizadeti imel celo v najboljšem primeru. Kot izgovor za prikrajšave v izplačilih vodstvo ustanove navaja, da je nezgod 'zavarovancev kriva stavka delavcev m nameščencev. K temu je treba ugotoviti, da je INAM prejemal tekom vse stavke redno predpisane doprinose in torej dohodki ustanove niso bili s stavko nikakor prikrajšeni. Nasprotno pa so se s stavko zmanjšali izdatki, ker INAM v tem času m tudi pozneje ni izplačala delavcev in nameščencev. Medtem £/Mdsfea|pz>csVef« 'KOMFORTNA# postrežba U D B e £ Prinesel je poslednje 'glasove, volivcev, ki so glasovali ‘izven volišča*.. PROSLAVA PREŽIHOVA V LONJERJU V soboto, dne 15. t. m. je PD Lonjer-Katinara priredilo v novih prostorih gostilne tov. Čoka skromno, a zato še bolj prisrčno in lepo komemoracijo za pokojnini slovenskim pisateljem Prežihovim Vorancem—Lovro Kuharjem. Tov. Košuta, ki je bil za časa osvobodilne borbe skupno s pokojnim pisateljem v isti jetniški celici tudi sam zaprt, je orisal pisateljevo delo, njegovo življenjsko pol, kakor ludi njegovo delovanje za časa osvobodilne borbe. Pokojni Prežihov je do svoje smrti ostal zvest svojemu narodu ter «ljub pritisku od strani titojašistov ni hotel podpisati izjave proti ruskim književnikom. Zato ga bo naš narod na veke častil ne samo kot največjega sodobnega pisatelja, ki je prvi uvedel r slovensko književnost socialni realizem, temveč tudi kot odločnega borca za človečanske pravice proti fašizmu. Pevski zbor je pod vodstvom nadarjenega tov. Čoka mlajšega zelo lepo zapel nekaj pesmi, ki so jih štčvilhi poslušalci z navdušenim ploskanjem nagradili. V torek, dne 25. aprila t. 1. bo v Elerjih veliko zborovanje, kjer bodo nastopili pevski zbori iz Birmanj. KULTURNO DRUŽABNI VEČER V soboto, dne 15. t. m. so imeli v PD «Svetko Pečar» zelo uspeli kulturno družabni večer. Gostovali so pionirji iz «Tomažiča» z ljubko podano igrico «Škrati» in pevski zbor z Opčin, ki ga vodi lov. prof. Kodrič ter openski orkester. Po prireditvi se je razvila zabava s'Plesom, pri kateri je sviral openski orkester. PD «Svetko Pečar priredi v soboto, dne 22. t. m. ob 20. uri v društvenem sedežu na Zg. Koloniji glasbeni večer. Sodelujejo harmoni-kaši iz Dugolina. Po sporedu se bo vršilo razdeljevanje članskih izkaznic nakar sledi .ples! P. D. «Marij Matjašič—Milan» iz Barkovelj priredi v nedeljo, 30. t. m. od 20. ure dalje družabni večer za člane in njihove družine. j Naprošeni so vsi zbori, ki bodo | na Opčinah peli pesmi «Žrtvam» in I «Stalingrajsko», da se udeleže skupne vaje, ki bo v dvorani Prosvet-! nega doma na Opčinah točno ob 14. uri istega dne ko je torej INAM prejemala v času stavke iste dohodke pa je imel temeljito manjše izdatke. Vodstvo INAMa naj se zaveda, da delovno ljudstvo ve prav dobro, da so bili nameščenci ustanove prisiljeni stopiti v stavko zaradi bednih življenskih pogojev, v katere jih sili nepopustljivost ravnateljstva. Do kakšne stopnje prihaja nesramnost vodstva INAMa pa dokazuje poslednji rop zavarovancev pri izplačevanju stroškov tekom stavke. Vodstvu ustanove vse to ni dovolj. Apetiti teh ljudi so neprimerno, naravnost nesramno narastli, odkar so pogoltnili prve mastae grižljaje. Tem ljudem ne zadošča, da so s tem, da so prisili nameščence ustanove v dolgotrajno stavko, že itak silno oškodovali svoje zavarovance. Sedaj so se odločili, da jim ne izplačajo niti tistega, ker jim po vsej pravici pripada. Iz zaprašenih arhivov vlačajo na dan stara pravila (ki se očividno nanašajo eia predvojno vrednost li-. e n zdravn ške preglede) ter piar žujejo svojim zavarovancem nera mno vsoto, ki kaže, da gre za prnoven rop na račun zavarovancev. Nenasitni goltanci požeruhov si domišljujejo, da se lahko smejejo v obraz vsemu svetu, svojim nameščencem in svojim zavarovancem. Ljudsko ogorčenje prekipeva in je skrajni čas, da odgovorni organi posredujejo, ker ne sme izgle-dati, da sta postala popolna brezza-konitost in kaos temeljni zakon «zapadne demokracije». S SESTANKA ŽENA V KRIŽU V ponedeljek večer je bil v Sv. Križu množični sestanek žena, na katerem sta govorili tovarišici Kristina Malalan- in Ester Košuta, ki sta se nedavno udeležili kongresa italijanskih bork v Rimu. Sestanka se je udeležilo veliko število žena V svojem govoru je tov. Malalan poudarjala predvsem enotnost žena v borbn za mir, a tov. Košutova je govorila o razširitvi fronte žena, fronte ki se bori za mir v svetu. Kriške žene so ponovno poudarile, da so tesno na strani onih, ki ljubijo in hočejo mir ter se zanj tudi borijo. TRA VTS1KI OKROG PADRIČ so delo kmečkih žuljev Kmetje zahtevajo primerno ceno za zemljo, na kateri se bo gradila dečja poboljševalnica j bijati občne zbore prosvetni društev j (na Proseku), prepoveduje protitiiov-ska zborovanja, da se «zaveznik ne bi užalil . .», in sploh jim gre povsorl na roko, ko gre za porovokacije proti demokratičnemu pokretu. Sedaj pa so ; jočejo, ako jim niso odborili tabora SIAU in povzdigujejo do neba vik in krik, najbrž za lo, dn bi ljudje pohabili fašistične pokolje v coni B, kjer je prišel do popolnega izraza kriminalen značaj tito/aštzma. Raje bi molčali s svojimi «čvrstimi povezavami», ko je ie n se m znano, kakšnih povezav se oni poslužujejo za svoje razbijaške poskuse. Zakaj se titofašisti toliko zaganjajo s svojimi volitvami?. Zakaj terorizirajo cono B, tako da šo ti zločini slični samo nacističnim? Zakaj? Zato, ker jih imperialisti podpirajo, prav posebno ameriški imperialisti. Ameriško časopisje zanikuje Vesti o terorju u coni B. opisuje volitve v coni B kot «demokratično dejanje». F ole g lega pa je agencija INS javila, da ameriški vladni krogi ne podpirajo več tristranske nule in da odobravajo priključitev cone B k Jugoslaviji. Torej, «come la magnetno?» Kuj pravijo titojašisti k temu? Ali ni to najboljši dokaz njihovega plačanega hlapčevstva? Ali bodo še vedno trdili, da so «pravoverni komunisti»? Ali se je kdaj videlo na svetu, la so protikomunisti vsestransko podpirali komuniste? Ena od teh dveh: Ali so tudi ameriški imperialisti «komunisti» m gaio ni nič čudnega, da podpirajo «titovske komuniste*, ali pa so tilovci protikomunisti In iato Jih ameriški imperialisti podpirajo, da tn okrepili protikomunistično fronto. «Come la magnetno», torej, dragi podleži? sj---- «Primorski» piše, da so se «prebivalci come B oddahnili», ko so novinar/! zapustili področje. Nekaj takega si moremo pričakovati le od patentiranih bedakov ali pa Od zakrknjenih zločincev. Titofašisti pa so zreli za obešenje. 5000 vojakov. 1500 zaščitnikov, r.ekaj tisočev udbovskih agentov se je to ej prestrašilo 30 novinarjev. Toda kaj mislijo tito/ašisti, da so vsi njihovi ljudje taki bedaki? Kot je znano je v načrtu zgraditev dečje poboljševalnice v bližini Padrič. V ta namen je Vojaška uprava nakazala 100 milijonov lir, merodajnim oblasti pa so odredile razlastitev lastnikov tamkajšnjih zemljišč ter določile ceno istim. Jasno je, da bo omenjena ustanova zahtevala znaten kos zemlje. To bo nedvomno le škodovalo padrišklm kmetom. Dasiravno je svet okoli Padrič zelo kamenit, so vendar tamkajšnji pridni kmetje v teku stoletij znatno izboljšali gmajno ter jo mnogo spremenili v donosne travnike. Načelno sicer nismo proti gradnji dečje poboljševalnice, a nikakor ne odobravamo, da se ta gradi na že itak pičlih kraških travnikih. Neizpodbitno dejstvo je, da bodo tamkajšnji kmetje — če bodo hoteli še nadalje rediti krave-mlekarice — morali kupovati seno v Furlaniji, kar bo pa združeno z velikimi stroški. Tembolj pa nasprotujemo sklepu oblasti, po katerem bi prizadetim lastnikom odplačali ona zemljišča, ki leže ob cesti po 100 lir za kvadratni meter, a ona, ki leže vstran od ceste samo po 80, lir za kvadratni meter Tudi Državni tehnični urad je prišel do zaključka, da so navedene cene prenizke. Zvišal je ceno na 120 lir za kvadratni meter. Lastniki so se s io ceno nekako strinjali. Pred nekaj dnevi pa smo izvedeli, da so ceno ponovno znižali za 5 oz. 10 lir za kvadratni meter. To znižanje je vsekakor zelo čudno in nerazumljivo. Tembolj je nerazumljivo, če vemo, da je cena zemljišču v okolici mesta celo 1500 lir za kvadratni meter. In Padriče je smatrati še vedno kot okolico mestai Merodajne oblasti, predvsem pa ZVU bi morale upoštevati dejstvo, da so kmetje žrtvovali mnogo truda, preden so očistili in izboljšali svoje travnike, da iz njih danes črpajo ceneno krmo za živino. Upoštevati bi morale, da je spričo današnje draginje tudi 120 lir zelo malo Škabar Milka je titovska agentka in ne "učiteljica,, F. deklo svuoto se je «Frimorski dnevnik» i azpisal o «napadu komin-/ormistob» proli slovenski šoli, da bi mu lahkoveren, človek Utegnil verjeti. Vendar se je naše ljudstvo že marsikaj naučilo o titovski lažnivosti, tako da jim zlepa ne verjame. Na licu mesta smo se pieprtčall, kaj so «kominjormisti zakrivili» na Kolonji in Vrdeli. Ves krik in vik «P.tmo.skega» je bil v obrambo neke «učiteljice» Škabar Milke, ki ji hočejo «kominjormisti p, eprečiti, da bi poučevala slooenske otioke». Na ta način trdi Frimorski, da so komunisti pioti slooenskemu šolstvu. Stvari so pa bistveno drugačne. Omenjena Ska-oar Milka sploh ni učiteljica. Ta «učiteljica» ne prihaja na Kolonjo in Vr-delo, da bi učila otroke, nego ji je šola le krinka za nesramno politično propagando proti demokratičnim organizacijam. Pouk otrok je sila površen in tudi iz strokovnega stališča zgrešen, ker se otroci nič he naučijo, nego prepisujejo naloge, ki jih Skabarjeva pripravi. Ta pouk pa traja kar najkrajše. Ves ostali čas porabi Skabarjeva za razbljaško titojašistično propagando med rtiaterami. Ta ženska izvaja nadalje nd nekatere istrske družine pritisk ter jih izsiljuje, naj sprejmejo titovske izkaznice, ker se sicer boje, da se jim kaj pripeti, ko gredo k svojcem na obisk v Istro. Nova «prvoboriteljica» «Primorskega dnevnika» pa je postala taka velika «narodna borka» Sele po resoluciji IU. Prej se ni udeležila nobene manifestacije in nobenega dela, danes pa je zelo agilna. Ona sicer govori, da dela svoje delo brezplačno, kar pa ne odgovarja resnici, ker prejema od titov-cev mastno plačo, kot agent razbijašt-va na «šolskem področju». ČESTITKE V nedeljo, dne 23.IV. se bosta poročila tov. Košuta Ferdinand in Cern java Zofka. Celica iz Gabrovca jima čestita ter želi obilo sreče. Čestitkam se pridružuje tudi naš list. IZ SVETA PRAGA — Pretekli teden sta se srečali v Pragi madžarski nogometni enajstorici Edosz in Textiles s praškima Sparta in Slavia. V prvem kolu je Textilas premagal Sparto za 3-1, Edosz pa Slavio za 5-3. v druvem kolu pa sta se z odlično igro uveljavili češki enajstorici, s tem da je Slavia po-tolka Textilas za 3-0 in Sporta Edosz za 2-1. TRST — Pred velikim občinstvom sta se preteklo nedeljo srečali v kinodvorani «Fenice» Švedeska in tržaška raprezentanca v rokoborbi. Srečanje se je končalo z zmago Švedov, ki so dobili G od 8 matchov. Švedske rokoborbe je vodil svetovni in olimpijski prvak Axel Granberg. GLASGOW — V soboto se je v Glas-govu odigrala nogometna tekma med Škotsko in Anglijo. Po lepi in odlični igri so zmagali Angleži, čeprav so se Skotje izkazali bolj napadalni in sploh bolj tehnični igralci. Od dneva ko sta se prvič leta 1872, srečafi, sta Škotska in Anglija do danes odigrali že 69 tekem od katerih jih je 30 zmagala SKoasKa, 22 Anglija, rt pa je ono nedoločenih. Golov pa so Skotje zabili 129, medtem ko so jih Angleži zabili le 113. GRENWOD LAKE (ZDA) — Takoj po zmagi nad Portuguez-om je tržaški boksat in evropski prvak Tiberio Mitri, prišel v to mestece, kjer se neumorno vadi in pripravlja za bodoča srečanja. Mitri ima namen srečati se v najktajšem času s svetovnim prvakom La Motta, če pa ne bo tega ■T P O V I dosegel, sc bo vrnil v Evropo, kjer se bo srečal z Randol/om Turpinom v matschu, ki bo veljaven za evropsko prvenstvo. IZ TRSTA Jutri, v nedeljo 23. aprila se bodo odigrale naslednje lEKME ZA PRVENSTVO STO . Magdalena-Pristaniščniki, na igrišču v Boljuncu ob 9.30; Dreher-Sv, Marko-Ommsa, na igrišču v Nabrežini od 10.30; Tovarna strojev-Arzenal, istotam ob 14.30; Costa-lunga-Frausin, na igrišču v Trebčah ob 16; Skedenj-Nabrežina. na igrišču v Boljuncu ob 16. uri. Počiva četa iz Rojana. TEKME ZA PRVENSTVO CONE: Skoljet-Ponzianlni Err„ na igrišču v Boljuncu ob 9.30; Greta-Par-tizani, na Proseku ob 10; Trebče-Primorje DZ, na igrišču v Trebčah ob 14; Kolonja-Sv. Alojz, na igrišču v Boljuncu ob 14; Redivo Koz,-Rozandra, na igrišču v Zavljah ob 15.30; Nabrežina B.-Vesna, na igrišču v Nabrežini ob 16. uri. Počiva četa A. Vivoda. SPORED BALINCANJA Za jutri, v nedeljo 23. a,orila ob 15. uri : Acegat B-Vespucci, Baldi B-Mag-dalena A, na igrišču Bellavista, Postelegr.-Arzenal, Tirolese A-Du- gulin A, na igrišču Mario; Sv. A-ioJz-Sv. Ivan, Acegat A-Esso Club, na igrišču Vespucci; Mezgec A- Costalunga A, Corsi-Ponz. Liberi, na igrišču Bellavista. Sporočamo skupinam, ki se v nedeljo 16. t.m. zaradi slabega vremena niso mogle udeležiti iger, naj se prijavijo najkasneje do danes, radi izdelave točnega sporeda za napovedano III. Turnejo. Ravno tako obveščamo vse skupine, da bo v ponedeljek 24. t.m. ob 19.30 na sedežu ZDTV določen točen spored za IV turnejo. Tekme za prvenstvo STO bodo 7. maja. TEKMOVANJE V HITRI HOJI Tajništvo ZDTV obvešča vsa društva, da bo Prvega maja tekmovanje v hitri hoji po naslednji poti: Stadion - ul. Istria - ul. Mareeizi - Katinara - Ključ - Sv. Lovrenc -Botač - Boljunec - ul. Istria - Stadion. Nagrade so naslednje: Pokal «Prvi maj» bo dobila skupina, ki oo v najkrajšem, času prišla db cilja. Naslednji dve skupini, ki bosta prišli do cilja, dobita pa po eno kolajno. Društva, ki jih to tekmovanje zanima, so naprošena, da se prijavijo najkasneje do 24. aprila. Sekcija za zimski šport pri ZDTV .ipvešča vsa društva, da bo danes oo 20 uri v tržaškem planinskem klubu razdeljevanje nagrad tekmovalcem za leto 1950. Priporočamo točnosti TEDENSKI KOLEDARČEK Sobota 22 Soler Nedelja 23 Vojko Ponedeljek 24 Jurij Torek 25 Marko (Ovvi krajèc od 11.40 min.) Sreda 26 Marcelin Četrtek 27 Peregrin Petek 2fa Pavel od K. (Povprečna dolžina dneva 14 ur* Vremenski pregovor: Zito mora biti sušca v prahu, a o sv. Juriju v blatu. Zgodovinski dnevi: 22.1870. se ie rodil veliki vodil6*' delavnega ljudstva. Vladimir ’■ Lenin. 23.1564. se je redil rnglešk' P'SJ' teij in dramatik Shakesp631'1’ Villiam. 24.1944. je Janko Premrl-Vojko 0** proglašen za narodnega herci-1' 25.1945. so se v Nemčiji združi*6 edinice Rdeče armade z ang*1' ameriškimi četami. 27.1941. je bila ustanovljena Os'1' bodilna fronta. 28.1651. se je rodil v Ljubljani zsl' dovinar Ivan Vajkard ValvaZ<,r A D I O TRST II. Val. dol. 343,9 vini«1' Sobota: 13.30 Salonski kvii 18.00 Glasba slovanskih nared11'' 18.30 Oddaja za nujmlajše. 2*'11 Sobotni večer. 22.00 Večerni k01 ceri. 22.4) Plošče Za lahko noč. Nedelja: 9 00 Kmetijska odd«»"; 11.30, Aktualnosti. 13.00 Glasba P željah. 17.00 To kar vsakdo rad P" ■j li i s .* j. 1 D.00 Pogovor t ženo. 21* Z domate knjižne police. Ponedeljek: 11.30 Za vsakega kaj. 12.10 Lahka orkestralna g*aS bu. 18.40 Glasba razciih narod1'1' 19.00 Evropski obnovitveni naC1 20.30 Okno v svet. 21.00 Mend6*^ jofin: Koilčert za violino v op. 64. Torek: 13.00 Glasba po lì): Angleščina po ràdiu. 20.30 O*111 v svel. 21.00 Vzori mladini -met. 21.30 Čajkovski: Simf°nU it. 5 v e-molu. Sreda: 18.00 Mamica pripoved"1; je. 19.00 Zdravniški veJež- ' j Glasba raznih narodov. 3U® Brahms: Koncert za violino in lo op. 102. 23.00 Uspavanke. Četrtek: 13.00 Slovenske motive izvaja pevski duet. na rnoniko spremlja Marij San1’1"; iti DO Glasbeno predavanje. ^ Slovenščina za Slovence. 3vl.0° dijski ooer: Vaclav Stech: «1^.,, na deska», komedija v 3. dej- °8 Pestra glasba Petek: 13.00 Glasba po že*^ 19.90 Angleščina po radiu. 20.30 ' žaški kulturni razgledi. 21.00 M"', stri besede. 22.00 Dvorak: Kont’fje za čelo v h-niolu. 23.00 Ser*na in romance. radiooddaje ZA JUGOSLAVIJO v»*- K . 427.9' do*- PRAGA: V srbohrvaščini: čas: 6.00 ,. dol. 31.41; čas: 16.30 val. dol. 25' čas: 20.30 val dol. 233,3; 273,5; čas: 00.30 val. dol. 31,41. V slovenščini: čas: 17 val- 25.34. BUDIMPEŠTA: V slovenščini: čas: 21.45 val- ” 252,7; čas: 23.45 val. dol. 252,7 V srbohrvaščini: čas: 15.1® ' dol. 556,5; čas: 18.30 val. dol. 25‘ čas: 19.40 val. dol. 556,5; čas: 23 val. dol. 252,7; čas: 01.00 val- c 556,5. TIRANA: V srbohrvaščini: čas: 17.30 ' 38; čas: 19.30 val. dol. 38. POSLUŠAJTE RADIO JUGO5.1 VANSKIH EMIGRANTOV Hadiopostaja jugoslovanskih ž® lucionarnih emigrantov °da vsak dan na sbsko-hrvašken' *‘ ku ob 7.15, na valovni dolžini J ' in ob 14. uri na valovni d° 31,02. ■eda IZ ŠEMPOLAJA : Nujna potreba šolske stavbe Nedavno je bila od ZVU odo6^ obnovitev otroškega vrtca v ‘ -v hinjah. kar bo stalo 8 ,, lir. V Mavhinjah že obstoja . merno šolsko poslopje, ki hi ^ dvoma lahko služilo tudi za ; primeren otroški vrtec. Sicer 9 tem še ni rečeno, da morda n»5? v tu jemo obnovitvi otroškega vr L $ Mavhinjah. Vendar smo mnenia’ bi bilo mnogo bolj potreba0 z diti šolsko poslopje v SemP0 v kjer je šola še vedno nasfanien g starem, zasebnem poslopju-zdaleka ne odgovarja svojeh111 menu. po- znano je, da so občinski s vaici SIAU že zahtevali gradn)0^, vega šolskega poslopja v Se®P0ju Prot. itVe; Da je prišlo do take namreč, da se prej obnovi 0 vrtec v Mavhinjah, kot Pa )u šolsko poslopje v Semp°la) ,u P najbrže pripisati posred°vaa pil11 Če Je ,,«! župana. Čudno pa je že tako — da ni g župan ® ^gtt1 za potrebno, da bi zadev0 in z vso resnostjo presodil- — ■ k01)6*C Odgov. urednik DUŠAN ^ Založništvo «DELA» ^ Tiska Tip. Adriatica - Risrn°n Dovoljenje A. I- ®'