m*.
UredniStvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. 1'
(vhod Cm dverlite na d lltkarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—iS. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefonu iter. 14.	^
V Ljubljani, v soboto, 3. decembra 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prasnike, ob polu S. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, na polovico leta 13 K, sa četrt leta 6-50 K, xa 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: ta celo feto 20 K, xa pol leta 10 K, ia četrt leta 6 K, za 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje sr vnaprej.
Upravništvo je t Kopitarjevih ulicah štev. 2.
Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — D m i t r a 11 ae računajo enostopna petitvrsta ^dolžina VS Milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, ia trikrat
« b, za več kot trikrat 8 b. T reklamnih noticah atanc enoatepna garmondvrata M b. — Pri večkratnem objavljeni« primeren popust.
UprarniikegK telefona iter. 188.

T"'
Kulturni boji.
Dva tabora — dve armadi!
Mod«rno človeštvo je ločeno po nepremostljivem prepada v dva dela: Dire kulturi si stojita nasproti, dve svetovni n&ziranji, ki obsegata vsega človeka, ki gibeta vsa njegove zmožcotti, ki vladata znanosti in umet nosti, šoli in narodnemu gospcdar&Uu. Močni so gospodarski interesi, strastni so narodni boji, a močnejša od vseh sta ljubezen in sovraštvo do Križanega in njegove cerkve
To niso besede pobožnih pridigarjev. To proglašajo danes v svet zastopniki proti kričat skega svetovnega nabiranja, kateri odločno trdijo, da jim je boj proti krščanstvu višji kakor narodnost, da jim je tuji somišljenik ljubši, kakor pa rojak drugega mišljenja.
Videli smo na Francoskem, kako je sovraštvo do krščanstva premcgalo vsa druga nasproistira in združilo v »bicc« ljudi, ki bi se v drugačnih razmerah klali med seboj. Zmagali bo socialisti, a pozabili so vsega M*ixovcga programa in proglasili za zdaj kot najvažnejše delo boj pr ti krščanstvu. Najprej uničimo »klerikalizeni«, poteši pride ves zeraski raj kar sam od sebe! Ia zaslepljene trume pozibijo na svoj glad in na svoje izkoriščevsvce ter upijejo z rojeno buržoazijo vred: „A bas 1» calotte — smri farjem!" Kulturno delo celega stoletja rušijo s frivolno lshkomišljenostjo. Milijone mečejo proč iz državnih blagajn, da nadomeste to, kar je krščanska ljubesen v ponižni požrtvovalnosti delala zastonj. Uamiljenko zgrabijo ob postelji bolnika in jo vržejo na cesto b sirovo silo, siroto in ubožce tirajo iz dobrotnih zavodov in jira jemljejo edino zatočišče, da jih »obranijo prod klerika-lizmem«. Uradnik, ki ga zasačijo, da je š«l v cerkev, ja izgubil karijero. aa v čast niški službi so vpeljali najgrše vohunstvo,
katero tega v vse zasebno življenje, da do-ženejo, aii ni kateri častnik sumljiv, da služi v skritih kotih svojega srca najvišjemu Via darju, katerega je na Francoskem odstavilo nekaj predrznih križačev in sleparjev javnega mnonja. Framasonski	vohajo za
VBem: Kakšne odgojiteijica imajo državni uslužbenci za svoje otroke, v katerih šolah so, ali nimajo morde „kIeriVa!nih" sorodni kov, bližnjih ali daljnih Č) se o katerem dežene, da so ga videli v cerkvi — po njem je, uničena njegova bodočnost. Tako ume-vajo libaralci svobodo vesti. To se pravi pri njih: Vara jo privatna stvar! Ta terorizem, ki eo ga izstrievali doslej samo nad državnimi uslužbenci, hočejo raztegniti na vse ljudi, da jih s silo dovedejo k odpadu.
Glasno vriskajo po celem svetu oni, ki upajo, da se zdaj začne povsod veliki lov na „črno divjačino", v katerem bo smel vsak liberalen lopov iz cerkvene pušioo ukrasti vinar uboge vdove, ko ii bodo liberalni mcgočnjfcki razdelili cerkvene posode ter pili s svojiaci metresami iz pozlačenih kelihov, kakor kralj Belzacar v stari zavezi, regajoč so oni katere so s surovo silo pobili 1
Glasilo slovenskih odpadnikov, »Slov. Na?ed", piše že s slastno radostjo, iz katere zvene grgrajoči glasovi kanibalskih občutkov:
Počila je zadnja struna in Combes je predložil parlamentu zakonski načrt za ločitev dižave od cerkve. Konkordat s papežem se odpove in verniki katoliške cerkve in vseh drugih veroizpovedanj morajo na svoje stro ške vzdrževati svoje duhovnike in svoje božje hrame. Cerkve, kapelice, Btmioarji, škofov »ka palače, iupnišča, sploh vsa poslopja, ki jih je prepuščala država ali občina posa meznim verskim družbam v porabo, se smejo v bodočo rabiti za bogoslužns namene samo proti najemnini. Plače duhovnikom od dr žave se ustavijo. Vse verske ceremonije, naj si bedo že procesi e ali druge verske ma
nifestacije, se morajo vraiti med štirimi stenami božiega hrama, a nikdtr pod milim nebom. Tako se glasi v glavnih potezah C j Ritem v zakonski načrt. Načrt ža sicer ni zakon, a ni dvoma, da ga bo zbornica sprejela. In dan, ko se to zgodi, bo z zlatimi črkami aačrtan v igcdoviti kulturnega na-pradka ne samo Francije, marveč vesoljnega katoliškega sveta.
Na Francoskem Be je torej utrgal prvi kamen, ki stie klerikalno gospodstvo. Začetek je storjen, zgled ja dan, kako ee treba temeljito otresti klerikalne golazni.
Tako piše glasilo stranke, na katere strani stoji odkrito in brez dvoma večji del našega uradništva !
A poglejmo malo natančneje te liberalne načrte!
„Narod" upije, da je papež prelomil konkordat in razžalil Francijo. A s čem vendar? To je tista stara zgodba od jag-njeta, kateremu je volk očital, da mu vodo kali, dasi je stalo pod njim ob potoku. Pišejo, kot bi država cerkvi izkazovala miloščino, če prospeva k bogoslužju. Ali to je jie majhen del tega, kar je država cerkvi oropala. Ako zdaj tudi te doneske črta, samo svoj rop dovršuje. Upajo, da bo cerkev zatrta, če ji pobero tiste borne dohodke, kar jih je še ostalo. A ne bo tako: Katoličani bodo svojo cerkev sami vzdrževali; liberalci bodo sicer zopet in zopet stegovali svoje bogoskiunske roke, da oropajo, kar darujejo katoličani, a te bo slednjič minila potrpežljivost in obračunali bodo z volkovi, kakor se spodobi z roparji. Prepovedati hočejo vsak zunanji verski pojav in mislijo, da so s tem krščanstvo uničili. A pozabili so, da je krščanstvo že vstalo iz katakomb!
Ko glasilo narodno-napredne stranke, združeno z našimi ,, ustavovernimi" odpadniki, tako razvija svoj program, samo kaže, kako nujno potreben je boj proti tej družbi!
Francija sama nam razlaga vir svoje
nesreče. Predsednik „Sillona", Marc Sangnier v „Universu" popisuje napake katoličanov, ki so privedle do zmage 1'ramasonskih liberalcev. Ko so pošteni ljudje videli, da je birokracija prešla v take roke, da je postala uradniška služba nemogoča katoličanom, so svoje sinove dajali le v vojaške šole. Odtod boj framasonov proti »klerikalni armadi*. Katoliške šole so vzgajale po načelu: Ne vtikati se v politiko! Uspeh tega je, da se v politiki nihče zanje potegnil ni. Katoličani so bili proti splošni in enaki volivni pravici. Ko je pa ta prodrla, jih je potlačila, ker so držali roke križem.
Sangnier pravi, da je katoličanom še po težkih bojih mogoče, da sedanjo frama-sonsko republiko pretvorijo v resnično demokratično, pravično ljudovlado, ako se na vseh poljih socialnega življenja lotijo dela požrtvovalno in neumorno.
Francija stopa v isto dobo, v kateri je bila na Nemškem katoliška cerkev pod Bismarckom. Posledica tega robstva je bila železna organizacija katoliškega centra. Tudi mlada Francija bo postavila s časom na bojno plan urejeno katoliško armado katera bo rekla: Treba je bilo Combov, da so nas skovali v močno verigo 1
Tudi v Italiji se kažejo začetki velike katoliško-socialne organizacije. Iz že navedenega članka lista „CiviIta Cattolica" navajamo tu glavne obrise nastajajoče organizacije :
Treba je, da se vsi katoličani združijo kot vojska s trdno disciplino in v neposredni zvezi s politično organizacijo svoje stranke. Nobena druga stranka se ne more tako hitro in tako trdno organizirati kakor katoliška, ker smo mi najbolj vajeni držati disciplino pod vodstvom onega, katerega pravo pripoznavamo, in žrtvovati sebe popolnoma, kadar vidimo, da se gre za gmotni, še bolj pa za socialni in verski
LISTEK.
Plesne vaje.
K sezoni. — Spisal M. II e p o 1 u s k,
Tk, tk, tk. . .
Nekdo trka?
Notrrr 1
Odpro sa uredniška vrata, in v sobo vstopi postaren mož živahnega kreianja, ne velike postave.
»Jaz sem France aervicelj", se pred stavi prijazni mož. »Ker vidim, da Vaš cenjeni list vedno pravico zagovarja, sem prišel k Vam, gospod urednik, da Vam potožim svoje težave ter si izprosim od Vr.s kak na-■vet".
»Jako laskavo za naš list, gospod Ser-vicelj, kar začnite!«
„Jaz imam štiri hčere", začne g. Šervicelj, „8tiri hčere, ali veste, kaj ae to pravi ?«
»To se pravi štiri hčere. Ali emem vpra-iati po starosti?"
»Najstarejša bo tako okoli trideset, najmlajša pa bo o božiču šestnajst. Ko pride zimska sozoca, začno noreti. To se ponavlja vsako leto. Novembra meseca se začne in traja notor do pusta."
»In kaj je vzrok tej periodični blaZ' nosti ?«
»To je ravno, o čemur bi se jaz z Vami pomenil. Jaz sem vdovec že mnogo let, in verjemite mi, da imam z dekleti težavo. — Najhujšo pa v Bezoni, to se pravi pozimi. Takrat namreč mi začno plesati."
»To je veselo."
»Ne, to je zame žalostno. — Ko je bila najstarejša — Minba ji je ime. . .«
»K&kor v pesmi", pristavim polagoma in sarijavo.
»Ko je bila najstarejša okoli šestnajst let, je rekla moja stara — Bog ji daj dobro -: Ti, France, je dejala, našo Minko moramo dati plesati učit. Jaz sem grdo gledal, kajti jaz nisem znal plesati, pa sem prišel do poštenega kruha. Tudi moji rajnki sem rekel: Kaj boš, evša, saj imamo pametnejšega dela dovolj, kuhati se naj uči in šivati, to je pravo! Pa se ni dala pregovoriti. Veš, je dojela, dekle, ki dandanes plesati ne zna, eo no More omožit'-. Treba je mlade ljudi v družbo spraviti, in to se godi pri plesu. — AvSp, sem dejal, saj ti tadi nisi znala ple sati in še zdaj ne znaš, pa sem te vseeno vzel. — Zdaj so drugačni časi, je dejala, zdaj se je treba za moža potruditi, in če ni drugače, ga je treba pripleeati. Tako je re
kl@, in saj veste, če si ženske kaj v glavo vtepo, tedaj je vsaka beseda zastonj !«
„Vsaka pametna beseda ie zastonj", sem pritrdil gospodu Šerviceljnu.
»Torej moja najstarejša je hodila plesat. Treba je bilo obleke, vsega vražjega lišpa, in jaz sem plačeval."
„To je tako usoda soprogov in očetov."
»Edino godrnjati nam je še dovoljeno", je pristavil g. Šervicelj in nadaljeval: „Prvo zimo je plesala, jo je moja stara spremljala tudi drugo in tretjo. Ali ne bo že kmalu znala ? sem vpraševal, a moja stara je vedno dejala: Potrpi, Francelj, to ne gre tako hitro. Moja stara je umrla. Zdaj je pa druga hči prišla nadme, da mora zdaj tudi ona plesati« Kaj hočem, ubogi vdovec? Drugo sem dal plesat učit, in prva je rekla, da mora hoditi ž njo za spremstvo. Taz revež sem se doma mučil z malima dvema. Kmalu mi začne plesati tretja, in doma je ostajala samo najmlajša, a zdaj mi uidejo vse štiri: tretja, ker je vrsta na nji, da se uči plesati, druga, ker se mora še izpopolniti, prva, ker mora varovati prejšnji dve, in četrta, ker ji je dolg čas, da bi bila sama doma."
„In vi, gospod Šervicelj?"
„Jaz? Jaz bom znorel!"
„Uprite se svojim mučiteljicam, doka-
zujte jim brezumnost njihovega početja, opozarjajte jih na gmotno izgubo takega ravnanja, sploh, rabite pripomočke moderne vzgoje-slovne tehnike!"
„Ab, pojdite mi s svojo vzgojevalno tehniko! Kadar začno ženske noreti, takrat je vse zastonj, vsaka metoda in vsak nauk."
„Zadrgnite mošnjo in ustavite denarni promet, kateri je pač tudi pri plesu glavna gonilna sila!"
»Potem mi delajo dolgove, in slednjič pridejo z izgovorom, da se moramo ogniti sramoti, in „dobri papa" mora vse plačati.
»Nastopiti morate z vso očetovsko avtoriteto. Gotovo ustrahujete vaše nepekorne hčerke."
»Vi se motite, kajti mi ubogi očetje stojimo tudi pod terorizmom oboževateljev svojih hčera. Moja Dragotina, stara sedaj osemnajst let, ima na primer jako rabiat-nega soplesalca. Sedemnajst let je star, dijak sedmega gimnazijskega razreda, po imenu Fridolin Cvajtar. Vedno spremlja mojo Dra-gotino od plesa. Piše ji vedno zaljubljena pisma, jaz sem jih nekaj strgal in v peč vrgel ter Dragotino natepel z zajcem za čevlje, ker sc s takim smrkavcem pajdaši. Ko mi jo zopet nekoč pod pazduho domov pripelje zvečer, ga primem za ušesa, neko-
blagor družbe. Osnovati se mora zveza pogumnih katoličanov, kateri gredo z jasnim programom v boj in okoli katerih se potem združijo drugi. Predvsem pa morajo prenehati prepiri med katoličani samimi. Nekateri žive samo v preteklosti in ne vidijo, kako napreduje svet okoli njih in se izpre-minjajo pogoji za javno delovanje.
Drugi {.a zopet šive samo v bodočnosti, ali celo v utopijah in ne spoznavajo, da so njihovi naSrt, dasi dobri, vendar nezreli in neizvedljivi. Ideje so kakor rastline, katere se ne sade dorasle, ampak se morajo razvijati iz semena polagoma z veliko skrbnostjo za zemljo in za podnebje. V katoliški stranki pa morajo biti možje, ki ii ? e v sedanjosti. Srednja, realna potje prava.
Rekli smo že, da članek, ki širše raz preja te misli, ni izšel iz vatikanske tiskarne brez vedaoati sv. cčeta. Načela o njem so zdrava, praktična, vsakemu umljiva, ki ime kaj smisla za pravo in dobro.
Tudi v A v b t r i j i bo treba, da se katoliške vrste trdneje sklenejo. Ko pride v zbornico novi državljanski zakonik, Be takoj izpremeni njeno lice. Narodnostni boji bodo odstopili tedaj s pozorišča, ker se bodo vse liberalne stranke skhnile v tak „bloc", kakor ga vidimo v Franciji. Da bodo naši liberalci mad najhujšimi sansculotti, nam dokazuje navedeni citat iz »Naroda«.
Naša naloga pa je, da nas najdejo takrat pripravljene, zedinjene in oborožene za ve liki kuburni boj.
Državni zbor.
Dunaj, 2. decembra.
Slovensko stališče.
Razprava o izjavi ministerskega predsednika tudi danes ni še končana. Oglaše-nih je menda bilo še 17 govornikov; od teh sta danes govorila samo štajerski Vse-nemec s češkim imenom M a l i k in v imenu „Slovanske zveze" dvorni svetnik S u k 1 j e. Poslanec Malik je znan kot govornik, ki s svojo neprostovoljno komiko vedno zabava svoje poslušavce. Mož govori, kar mu pride ravno na misel. Hudoben in nevaren ni, četudi se dela. Govoril je vsevprek o nagodbi z Ogrsko, o ribjem lovu v Muri, o Inomostu in štolnini, o orožnikih in Dalmaciji, o Cehih in vinski klavzuli. Bila je zmes, kateri se je govornik končno sam smejal. Največ smeha je vzbujal, ko je s pestjo pretil ministrom, ki so bili že davno iz zbornice.
Dvorni svetnik Š u k 1 j e je v elegantnem in dobro premišljenem govoru v glavnih potezah označil vzroke sedanje parlamentarne mizerije in stališče Jugoslovanov, osobito Slovencev nasproti vladi. Ker objavimo govor po sten. zapisniku, navedem samo glavne misli i z govora:
Dogodki v Inomostu so razburili nemško levico. Dne 24. novembra pa je ministrski predsednik kapituliral pred levico ter obljubil, da zapre italijansko fakulteto v Inomostu, in Nemci so se vidno pomirili, ker čitali so med vrstami govora, da je dr. pl. Korber še vedno njihov. To pa je ravno na nenemške stranke naredilo slab vtis. Vlada vedno trdi, da hoče skrbeti za kulturne potrebe vseh narodov. A to so le ob-
liko potresem in vržem čez stopnice. Drugi dan dobim od njega pismo, v katerem me zmerja, da sem neomikan barbar, kratko-umen reakcionarec in prismojen mračnjak, ter grozi, da me b« tožil, ker sem čezenj žaljivo govoril proti njegovi zaročenki in njega telesno poškodoval. Tak frkelin! Pomislite, kake ideje imajo ti ljudje! In zraven mi napiše razpravo o feminizmu, češ, da imajo odslej po ne vem katerem filozofu ženske pravico svobodnega plemenskega izbora in da bo on nastopil za pravice užaljenega ženstva proti sirovemu fevdalstvu nadutih in mračnjaških očetov."
„Hm", ga prekinem; ,to kaže, da se pripravlja v našem dijaškem naraščaju nova radikalna stranka."
„To kaže, da bom jaz tega Cvajtarja zopet za ušesa stresel, če ga dobim."
„Že dobro, gospod Šervicelj, a ostanime pri plesnih vajah!"
„V mojo najmlajšo se je pa pri plesu zagledal osmošolec Rajko Dritar. Imam pi s mene dokaze, v obliki verzov. Njegova poezija je taka, da rajši ubijem svojega otroka, kakor da bi ga dal takemu norcu, če bo sploh kdaj kaj iz njega. O luni, o kriian-tem h, o zlatih žarkih in podobnih čenča-rijah jej piše in se norčuje iz filistrov, kakor
ljube brez dejanj. Tako je v proračun postavljenih za obrtne namene 9 in pol milijona kron, a Kranjska dobi le okroglo 80.000 kron.
Vlada je v finančnih stiskah. Za podpore hoče dovoliti 15 in pol milijona, a zase zahteva 53 in pol milijona. Uprava je vedno dražja, a vedno slabša. Dr. pl. Korber hoče biti modem državnik, dočim je birokracija v vedno večjem nasprotju z ljudstvom, s katerim nima pravega stika, za katerega potrebe nima razuma, ne dobre volje.
Vlada bi bila lahko preprečila izgrede. Ker pa so bili provzročeni od nemške strani, ni storila potrebnih korakov. Ko bi bili izgredi naperjeni proti Nemcem, n. pr. v Ljubljani ali v Pragi, na nogah bi bilo vse erož-ništvo in še vojaštvo. To označuje vlado in njeno taktiko.
Ali je sprava med narodi v Avstriji mogoča ? Prostovoljna sprava, dogovorno med uarodi, je danes izključena.
Baron Offanmann, je v sredo govoril o enakovrednosti vseh narodov, a takoj so ga tovariši postavili na sramotilnik.
Torej je vlade dolžnost, da ona zabrani »mesarsko klanje« med narodi, ki se uničujeio v medsebojnem boju. A sedanja vlada tega ne more, ker je od početka jet cik nemške levice in nosi težke verige na rokah m negah. Kar je storila glede Hrva tov z ozirom na zagrebško univerzo ter za Slovane v Šleziji, tega ni storila iz ljubezni do Slovanov, marveč le v sili, da dobi nekaj uradnikov in učiteljev.
Niti govora ni, da bi Slovani grabili nemško poseBt. Nasprotno je resnično, ker s pomočjo nemške birokracije raste nemška pohlepnost. Ker torej vlada prezira in zanemarja Jugoslovane v kulturnem in gospodarskem oziru, zato sedaj jugoslovanski poslanci nimajo povoda, da bi nasproti vladi predrugačili svoje stališče.
Gleda italijanskega vseučilišča pravi govornik, da se tej opravičeni zahtevi sloven ski in hrvaški poslanci na bodo upirali. Ako pa dobi 700 000 italijanskih državljanov svoje vseučilišče, potem ima vsaj isto pravico tudi 2 milijona avstrijskih Slovencev in Hrvatov. Jugoslovanski dijaki so na nemških univerzah danes le neljubi gostje, zato zahtevamo svoja vseučilišče. Med italijanskim in sloven skim vseučiliščem mora biti »iunetim«. Kje naj se napravi italijansko vseučilišče, o tem bode prilika pozneje govoriti. To pa moramo že danes izjavili, da italijansko vseučilišče ne sme in ne more biti v kraju, koder bi slovanska narodnost trpela škodo. (Živahno odo bravanje. Govorniku čestitajo slovenski, hrvaški in češki poslanci.)
Prihodnja seja je v torek.
Jeseniške novice.
j Strah pred smrtjo je veliko delavcev s H ušice domu pognal. V zgornjem rovu, kjer se je zgodila nesreča, dobijo delavci po 7 kron na dan. Z manjšo plačo noče iti nihSe delat. Do 15. tekočega mašeča bi moral biti rov skozi Karavanke narejen, a sedaj pravi podjetje, da zaradi mno > gih ovir ne bo pred aprilom prihodnjega leta. Sp 400 metrov morajo prevrtati
j Voda nagaja v predoru. Delavci morajo do kolen stati v vodi in od zgoraj leti voda nanje, da so vsi premočeni.
i Kako ie je nesreča v predora ■godila? Trdovratno ae vzdržuje med de lavci mnenje, da je krivo to, k e r j e b i 1 o premalo zraka. Svetnik Teller se je iarazil, da je vremenski kontrolor izgubil glavo, sicer bi sa nesreča ne bila mogla
bi name mislil. In tretji junak, ki zalezuje mojo drugo hčer Vero ...«
„Gospod bervicelj", ga prekinem, »kaj pa miilite, da bi vam mogel jaz v Vaših stiskah pomagati?«
.Da, zaradi tega sem prišel. Stavil bi predlog, katerega blagovolite objaviti v svojem cenjenem listu in posredovati v javnosti, da se sprejme od merodajnih fak torjev«.
»Prosim, me jako veseli«.
»Moja načelo je to: V sedanjem soci alnem neredu je treba pomoči onemu, ki je slabejši in ki je od vseh izkoriščan in Btiskan. To ste že neštetokrat poudarjali v svojem listu.«
„To je zdravo narodno gospodarsko načelo".
„A se upošteva najmanj v rodbini. Najbolj stiskani sloj človeške družbe ao dandanes družinski očetje. Na njih leži vse breme življenja, in na njihov račun se za bavajo oni, ki ne nosijo nobene odgovor noBti, ki nimajo skrbi za nikogar, kakor le za svoje osebe. Jaz torej predlagam, du se osnuje »Drulba obupanih družinskih očetov«, katera naj uveljavi sledeča načela:
1. Z našimi hčerami smejo plesati mladi ljudje šele tedaj, ko so si priborili tako sta-
pripetiti. Seveda je izgubil glavo, a k d o je kriv? Izgubil jo je bil tudi že inženir Muzika, da je padel nezavesten na tis, a se ni po tistem nič zgodilo za zboljšanje zraka. Ia zato je vremen ski kontrolor iagubil glavo, prišlo mu je slabo, seveda je potom padel, in pri tem se je Bvetilka ubila in nastala je ekaaloztja. Tuli je prav rekel seksijiki načelnik Wu»mb, da se ne bo dognalo nikdar, kaj je pravzaprav povzročilo nesrečo. Vremenski kontro lor je mrtev, ne more govoriti, delavci, ki so bili v bližini, so mrtvi, tudi ne morejo govoriti. Preiskava ne bo ničesar dognala in če z ne kaj čas a bo vs e — tiho.
j Oderuhi so zlasti nekateri mali pod jetniki, iakoz»ani „Partiefuhr«rji". Ti prevzamejo od podjetja E. Grcss <-t Co. male partije za gotov; svoto, sami iščejo delavcev in jih sami plačujejo, a pri tem delajo brez srca. Dalaveu obljubijo določeno svoto, potem mu pa pri plaM trgajo — broz useni-ljeuja. Nadzorstv a nad temi pijavkami ni nobenega. Inženirji nadzoru jejo eamo delo, kako mali podjetniki z de lavci ravnajo, za to se ae briga nihče. To je naravnost vnebovpijočr!
j Egiptovska očesna bolezen na Hrušici ius navdaja z veiikim strahucn. Ca se ne omeji, potem leta ne bo izginila odtod. Ta boieaen, ki je lahko tako hula, da človek vsled nje znori, je nalezljiva. Bolnik potegne z roko čet oči, ki ga srbe, nato prime z reio kljuko, da odpre vrata. Za njim prima za ki uko zdrav Človek in se s tisto roko kako dotakne svojih oči, pa je — dobil sit 10 egiptovsko bolezon. Torej poaor!
j Kaj jih je zbodlo? Dunr,jska ,Zoit* in „N Fr. Presae« sta o pogrebu ponesre čenib v predoru poročila, da ja duhovnik na njih grobu imel slovenski govor, ki zasluži bolj ime „Brandreda* nego .Grah-rede", ker je nesrečo imenoval skoraj ka z e n za ne k r š ža o s ko ži v • Ijenje delavcev. Vsled ta netaktnosti kateri zi para, da jc nestalo med navzrčimi neprijetno vugledovanje. — No, v?giolov»li so se morda k večjemu le ne kateri zagri zeni nemški nacionalci, ker bo morali poslušati slovenski govor in pa be sede, ki sa zadevale tudi nje. Slovenska \ beseda jih je zbodla, da so zacvilili od bo ločine po nemških listih in obrekovali slovenskega duhovnika.
j Kaj je govoril duhovnik na grobu ponesrečenih? Razviial je te misli: Prave sreče na zemlji ni najti, odkar je zbeiaia vsled greha iz raja. Bog je zomljo preklel in v potu svojega obraba si mora človek kruh služiti. Sale po smrti r,ajdo mir in pravo arečo, ako je na zemlji stuž.l B >gu. Kaj pomaga človeku, če dela in se ub ia, da bi našel srečo na zemlji, če pa ne s uži Bogu? Po smrti bo vekomaj nesrečen. Z »to pa Bog časih pripusti teke grozre nesreč?, da bi se odprle oči onim, ki iščejo sreče na zemlji, za večno srečo sa pa ne menijo. Ca pogledamo življenje na Hrušici, v:dimo, ko liko jih živi brez Boga. ki za večno srečo prav nič ne skrbe. Za take je ta nesreča klic z nebi, naj se o pravem času preskrbe-naj pri skrbi za časno srečo ne z» pravijo večne sreče. V predoru so v vedni smrtni nevarnosti. Kako grozno, ako bi umrli v smrtnem grehu! — Kje je kaj takega, kar očitajo židovski listi ?
j Most čez Savo na Hrušici poprav ljsjo, ker je bil že tako slab, da ni veJ bilo varno čeaenj vozit'.
j »Katoliško delavsko društvo" je preteklo nedeljo priredilo predstavo z igro
lišče v življenju, da so zmožni vzdržavati rodbino. Sedaj plesne šole ne dosegajo na mena, da bi privedle dekleta do možitve, ker plešejo ž njimi samo mladiči, ki nič niso in nič nimajo.
2.	Vsak plesavec mora povrniti očetu plesavke vse stroške, ki jih je imel za njeno toaleto, in če ee ž njo ne oaaoži v teku treh meseeev, mora njenemu očetu plačati odškodnino za izgubljeni čas in trud v vi šini, ki se odmeri po draginjakih razmerah dotičnega kraja in po davčnem razredu, v katerem je dotični oče.
3.	Ker se primeri, da eden pleše redno z več dekleti, mora založiti pri pleBnem učitelju vsoto, katera odgovarja povprečni eventualni odškodnini za pet plesavk in vsoti za eno plesno toaleto.
4.	Ker smo očetje prisiljeni svoje hčere vsled terorizma njih častivcev pošiljati v gledišče, morajo moški obiskovavci gledišč in koncertov plačati trojno vstopnino, da so vstopnine prosti družinski očetje in njih hčere.
5.	Država naj prevzame monopol plesnih šol, katerega oekrb izroči »Družbi obupanih očetov".
To bi bil načrt za našo družbo, je pri stavil Serviaelj ter me pomenljivo pogledal.
„Sanje". Vse je bilo !epo, samo prostora je manjkalo. Čudno se nam zdi, da ei lo društvo ne preskrbi vejj.h prostorov; telo bi jih potrebovalo.
j Predavanje bo v nedeljo, 4. t. m, popoldne ob 4 uri v stroko »nem društva pri Jeie iu na Savi. Predaval bo g. Moškere iz Ljubljane. Deavci, prihitite v obilnem številu
j Miklavžev večer priredi »Katol. delavsko društvu« v nedeijo zvečer ob pol 7 uri v društvenih prostorih na Savi. Igrali m deklamirali bodo otroci slovenskega otroškega vrtca. Tudi Miklavž bode nastopil, izpraševal otroke in pridnim delil darove. Običajnih in porednih pakeljnov lotos ne bo.
j Slavnosten večer v čast Breima-dežni bodo pr redii e v četrtek, 8. t. m., tukajšnje M trij'na drutbe b sodelovanje n „Kat. delavskega društva". Spored obsega petje, g dbo, slavnosten govor in deklamaci|e z iivo podobo Vstopnina k temu slavnostnemu večeru bo prosta, toda le za povabljene
Praznika bv Ceoilije se je .Katol.
delavsko društvo" spominjalo tudi letos. V neieljo pred praznikom je bilo v društvu predavani j s petjem; v torek na praznik glasbene zaSčitmce pa je pri sv. maši mešan zbor lzbom) pel lepo Foersterjevo slovensko mašo v čast sv. Caciliji.
j Nova hiša slovenskega otroškega vrtca je seiai docela pokrita. Izdelovanje se bo vršilo spomladi.
j Zanimivo predavanje bo v neieljo, 11 t. m, zve er ob 8 uri v .Katol. delavskem društvu". Ime gospodo predavetelia iz L ubljane in vsebino predavanja bomo še o pravem času naznanili.
j Zgodovinske drobtine. — Nesreče na Jesenicah. Grozna nesreča zadnjih dni v predoru na Hrušici nam nehote vzbuja vprašanje: Kako je bilo pa nekdaj ? Ali so se tudi nekdaj dogajale take grozne nesreče? V odgovor na to objavimo vse nesreče, katere najdemo zapisane v mrliški knjigi jeseniški. 1. Lovro Nobois, mežnar, star 30 let, je 22. septembra 1672 padel s strehe župnišča in se ubil. 2. Marija Lipovec je umrla 8 oktobra 1672 grozne smrti. Našla je bombo, ki jo je bil nekdo skril, in jo prijela; bomba se je razletela, in izdihnila je dušo na mestu. 3. Uršo, pastorko Jurija Lipovec iz Planine, 35 let stara je podsul snežen plaz in jo zadušil 23. januarja 1678. 4. Jakob Pozor, 95 let star, je 21. avgusta 1684 padel po nesreči v vodo in utonil. 5. Jurij Robič s Hrušice, 80 let star, je padel s hleva in vsled poškodb umrl 5. avgusta 1684. 6 Boštijan Špendov se je ponesrečil v Fužini 28. dec. 1693. Star je bil šele 30 let. 7. Janez Žva-gen je padel po stopnjicah 22. okt. 1694 in umrl v 56. letu starosti. 8. Sneženi plaz je podsul in zadušil 17. marca 1699 Antona Alian 43 let starega in 391etnega Primoža Bohinc na Savi. 9. Matija Stebel 45 let star, z Bele, je bil ubit na Jesenicah 28. maja 1699. 10. Jurij Tazoll, pisar, je bil v prepiru ustreljen 25. nov. 1718 11. Janez Puc, 51 let star, je padel s hruške in se ubil 26. sept. 1720. 12. Tomaž Ravnik je hotel posekati drevo. Drevo je padlo nanj in ga zmečkalo 9. septembra 1722. Učakal je le 30 let. 13. Luka Mežik s Hrušice, 40 let star, je zmrznil v planini 10 novembra 1728. 14. Lovro Kotlar, 40 let star, se je ponesrečil pri podzemeljskem delu. Podsulo ga je in zadušilo. Pokopali so ga 12. avg.
Dalje v I. prilogi
„Vi ste bistroumen socialen reformator, gospod Šervicelj. Vaši načrti imajo poleg koristnosti tudi veliko prednost, da so izvirni, česar mi časnikarji tako bridko pogrešamo pri običajni zakonodaji".
„Sadaj pa le še želim, da se poslanci Vaše stranke zavzemo za tako socialno reformo. Saj če hoče človek na Dunaju kaj doseči, se mora itak vedno le na Vaše poslance obračati — z nasprotniki ni nič, ker nimajo niti vpliva niti socialnega smisla. Ako nam pomagate v označenem smislu, Vas izvoli n«ša družba na prvem občnem zboru za častnega obupanega očeta . . .
.Prevelika čast, prevelika čast, gospod Šervicelj!"
• in Vam pokloni častno svetinjo za rešitev družinskih očetov iz njih nevrednega hlapčevanja".
„Nei3s!uženo odlikovanje, nezasluženo odlikovanje, gospod Šervicelj!"
Sel je proti vratom, poslavljajoč se in se klanjajoč. (Skrbi polni družinski očetje ee sploh bolj klanjajo, kakor mladi brez Bkrbneži) A pri vratih se še enkrat obrne ter mi z »kliče:
„Gospod urednik, pa glejte, da bo stvar prej izpeljana, preden dobe ženske volilno pravico!"
1729. 15. Štirinajstletni Anten Pintar je zgorel 29. junija 1737. 16. Tomaža Rekel z Jesenic je zmečkalo drevo 8. juL 1741. 17. Tridesetletni Luka Konič je padel v Savo in utonil 22 avgusta 1741. 18. Simon Klinar z Rovta se je ponesrečil v rudniku
12.	jan. 1746. Podsula ga je zemlja. 19. Janez Požar je našel nesrečno smrt v kamnolomu 27. avg. 1747. Podsulo ga je. 20. Janez Zvagen, 50 let star, umrl vsled padca in poškodb na glavi 24. jan. 1761. 21. Ana Kimovka, 40 let stara, iz Vogljev, župnije St. Jurij pri Kranju je romala na sv. Vi-šarje, na Hrušici pod Kumerdejevem gričem, pa je utonila v Savi 8. aug. 1672. 22. Jakob Janša je drva sekal v Mižakli, pa je drevo padlo nanj in ga zmečkalo 10. sep. 1762. 23. Jožef Razinger, 63 let star je padel z drevesa in vsled poškodb umrl 15. aug. 1766. 24. Matija Rogar, 59 let star, s Hrušice, je padel z visokega drevesa in bil takoj mrtev 4. avg. 1770. 25. Marjeta Mežnarc s Hrušice, 60 let stara, padla z drevesa in se ubila 21. avg. 1788. 26. Štiridesetletni Martin Tavčar se je ponesrečil v rudokopu 19. febr. 1794. Zmečkalo ga je. 27. 361etnega Jožefa Robič je zmečkalo v rudokopu 23. nov. 1794. 28. Neznan berač padel z drevesa in se ubil 3. sept. 1788. 29. Andreja Smolej s Planine, 16 let starega, ubil kamen 13. jul. 1789. 30. Dvajsetletna Helena Posavc je zmrznila na Rošci 2. apr. 1790. 31. Jakoba Razingarja s Plani^ je zmečkalo v rudokopu 19- febr. 1794. Star je bil 52 let 32. Primož Razingar, 41 tet star in Matevž Razingar s Planine sta se smrtno ponesrečila 20. febr. 1804. 33. Lovrenc Stroj z Jesenic 13 let starega ubil konj 2. okt. 1805. 34. Marka Razingar s Planine št. 3, 78 let star, je v gozdu zmrznil
13.	nov. 1812. 35. Blaž Lešant s Planine št. 34 je našel smrt v Rošči pod snegom. Že meseca januarja 1814 ga je zasul snežen plaz, našli so ga pa še le čez pol leta in pokopali ga 3. jun. 1814. Bil je star komaj 20 let.
Iz slovanskega svetit.
si. Na Ruskem se kaže živahno gibanje za povzdigo prosvete med narodom; le-to polje je bilo dozdaj popolno zanemarjeno in to v veliko škodo ruskega ljudstva in ruske države. Izmed vrst omikanih Rusov objavljajo ruski časniki senčne sličine o prosvetnih razmerah ruskega ljudstva in nekateri celo dokazujejo, da razmerne neuspehe ruske v krimski in sedanji rusko japonski vojski je poglavitno povzročila nizka stopinja omike pri ruskem prostem ljudstvu. Kar se tiče analfabetizma, je znano, da Rusija sledi takoj za Turčijo, Rumunijo in Bolgarijo. Na 1000 ruskih vojaških novincev pride 620 »negramotnih" to je, takih, kine znajo niti čitati niti pisati. (Pri nas le-ta številka znaša 220). V tem pogledu se je brezobzirno izrazil v listu „Rus" znani profesor ustavnega državnega prava Gradov-skij in njegov glas je našel na vseh straneh precej odmeva. Uredništvo „Rusi" je celo začelo zbirati denar v korist povzdige ljudske presvete. To je sicer hvalevredna delavnost, toda z zasebno dobrodelnostjo se kulturna ruska naloga ne bo rešila. Povzdiga ljudske prosvete mora izhajati od države, država mora jo vzeti v svoj program in ta program se mora realizirati. Danes Rusija izdaja za šolstvo 50 mil. rub.; od te svote plača država 23 mil., zemstva pa 9 mil. rub.; ostalo svoto plača ruska dobrodelnost. Vsled tega namestu 15 mil. otrok obiskuje šolo samo 4,500.000 otrok.
si. Analfabetiaem v Galiciji. Rusin-ski poslanec o. Bogačevski je začel svoj govor v gališkem deželnem zboru pri šolski debati s sledečim zanimivim uvodom: »Naša dežela se ne imenuje brez vzroka dežela analfabetizma, dežela temote. Pri nas je 3,387.378 analfabetov, 2300 občin, ki nimajo nobene šole, 436,857 otrok ne obiskuje nobene šole — to je gotovo dejstvo, ki nam ne dela nobene časti. Pri nas so 4 ječe, a samo 2 univerzi; 698 žganjaren, a samo 40 gimnazij; pri nas je 793 loterijskih kelektur, ali samo 20 strokovnih šol, 2046 gostilnic, ali samo 4468 ljudskih šol."
si. Rutini v Ameriki V Ameriki se nahaja največ Rusinov v južni Braziliji in to v kraju »Parana"; vseh vkup je tam 50.000 Izselili so se iz Galicije, da bi ne umrli od lakote; največ se jih je izselilo v letih 1894—1897. Sedaj se jim sicer prav dobro godi gmotno, a nimajo nobenega, rusinskega duhovnika, učitelja in rusinske šole. Kedarkoli pišejo svojim rojakom v Galicijo, se konča vsako pismo z besedami: „Rojaki, pošljite nam rusinske dušne pastirje; veliko plače jim ne moremo dati, kar pa damo, to jim damo radi in iz srca."
si. Žalosten pojav. Kakšne žalostne posledice ima prenapetost med posameznimi političnimi strankami, jasno dokazuje sledeči žalostni dogodek, ki se je pripetil pred nedavnim na Poznanjskem. — V nekem voliv-nem okraju je bila razpisana dopolnivna volitev deželnega poslanca. Kot kandidata sta nastopila: tako zvani „centrewiec", ki
so ga podpirali konservativni Poljaki in stranka »Katolika" ter neki zagrizeni ha-katist, ki so ga podpirali Prusjaki in židje. V volitev se je vmešala tudi stranka lista „G6rnoslazak", ki je svoj ideal videla v svojem kandidatu Korfanty. Da bi ne zmagal kandidat »centra« in »Katolika", svetoval je „G6rnoslazak" volivcem, da naj rajši volijo h a k a t i s t a. Volivci so ubogali in tako se je zgodilo, da je bil izvoljen hakatist, najbolj zagrizen sovražnik Poljakov, s pomočjo poljskih glasov.
si. Rodoljubja ruskih iidov. Pred kratkim časom so židovski rabini v Odesi govorili vpr.čo ruskega carja o velikem ro doliubju svojih rojakov Ia med tem, ko ra bini govori da so ruski židje pripravljeni in voljni prenesti vse žrtve na altar domo vine za carja in narod židoviki »molodci« beiejo pred rusko japonsko vojsko. Is Cer novic se poroča, da so tja ie prUle cele truoce takih mladih židovskih rodoljubov. Avstrijske državne oblasti se zanje ne brigajo ter jih trt 6 v mestu. Kakor hitro bodo židovski »molcdci« dob'li donar, potegnili jo bodo v London ali pa New York. — Tudi Poljski listi v Galiciji se pritožujejo, da je v Gaiic ji ve'iko Židov iz Rusije, tako da daljši pritok te*a plemena je neznosen. Kličejo torej ca pomoč vlado proti daljii poplavi Galicije r židovskim proletariiatom
si Nemci, učite sa češki! Klici, da bi se Nemci učili čeiki, so množč Pred ne davnim je tako svetoval Nemcem praški »Montagsblatt", sedaj pa tudi hudjeviški list »Volksseitung" piše o potrebi češčm« zs Nemce. Češki jezik je bojda manj vreden, nego nemški, toda brez njega dines Nemec na Češkem ne more obstati, zliati ne uradnik. Zastonj je bojda vpitje Nemcev, da se na uradniška mesta v nemških krajih pošiljajo Cehi, ko nedebtaje nemških uradnikov, ki bi znali dobro oba jezika. C hi so bojd^ tako modri, da se nanje nemš*
«1 Nemci odstranjujejo deželni grb. »Uech" piše: Okrajni z»stop v L beroib je vpeljal na svo|em pečatu nam-stu češkega leva — podobo Germanije. Tudi na skup nem posvetovanju nemških okrajnih zasto-cov je bil sprejet predlog, da naj se grb češkega kraljestva iz vseh tiskovin odstrani in nadomesti s podobo A.stnjp. Za podebo Germanije je glasovala sicer le manjšina, a ne bode dolgo trajalo in za „t?iklbavbarat" nemških policajev v A< itri i prst ne »Ger manija" obči grb avstrijskih Nemcev. In vendir so Nemci živeli, »ki nato državo vzdržuje" in ki pred njimi celi državni stroj kapitulira.
si sieaija (Delo društva »Ma-cierz stalna'1.) Kr ie z« SI >wence družba sv. C rila in M tr da, to ie za Po Ijake v Sleziji »M cierz szkolna". Is najnovejšega poročilu o delovanju tega društva ae vidi, da društvo 7.el-> pridno ustanavlja in z velikimi žrtvami vzdržuje poljske šole v Sleziji. S^daj vzdržuje petrazred^o šolo v Tešinu, za katero izdaja na leto 25.000 K; v Michalkovicah »ida rtroški vrtec za otroke poljskih delavcev, Iateri bodo veljal 16.000 kron; dalje zida dvorauedno šolo v Zbit kth za kitaro se bode potrošilo 34.000 K. Razun tega vsako leto izdaje 7000 kron v podporo revnib dijakov na poljski gimnaziji v Tešinu
si. Jugoslovanska umetniška ko lonija. Kralj Peter namerava osnovati ustanovo, iz katere obresti se bodo vzdržavale jugoslovanske umetniške kolonije. Tudi z bolgarskim knezom Ferdinandom so se pričela pogajanja, da bi se tudi na Bolgarskem osnovale enake kolonije. Te kolonije se mislijo osnovati na ta način, da se bo vsako leto več jugoslovanskim umetnikom dala prilika, da preži ve nekaj časa na deželi, da študirajo jugoslovanske pokrajine, običaje in tipe.
K mniške novice.
Po kamuiikih volitvah se repenči »SI. Narod" nad kamniškim gosp. dekanom. Dopisnik zasluži, da se ko posebnost po smrti našopa in izpostavi med znano starinsko zbirko v Kamniku.
Kamniiki g. Močnik je osebno prosil za glas nemškega barona na Križu, ne pa g. dekan, kakor piše »SI. Narod" od četrtka. Gosp. baron Apfaltrern kot kavalir govori resnico in prizna, da gosp. dekan, čeprav osebno že nekaterikrat pri njem, n i nikdar prosil ali sploh kako namignil, da naj bi on oddal glas katol. narodni stranki. Pri volitvi druzega razreda pa ni bil gosp. dekan v volilnem lokalu in ne na volišču, in vendar piše liberalni »poštenjak", kako globoko se je dekan baronu v volilnem lokalu klanjal... O siromaki, ki verujete „S1. Naroda" lažem!
Kamniiki dekan ni snedel svoje besede o miru, kakor mu „S1. Narod" v zadnjih dneh opetovano očita, pač snedli so besedo drugi. Župan g. Močnik (!) je priporočal Kristusov mir in za Kristusov mir je obljubil gosp. dekan delovati ter se resnično in dosledno zanj trudi. Seveda liberalci si
žele svoj mir, ki je pa v polnem nasprotju Z mirom Gospodovim. Kaj ne, Vi novodobni
farizeji in Saduceji!
Primorske novice.
P V Sodi utonila. Lucija Pintar iz Podgore je ie delj časa ume bolne. Te dni so io doma pogrešali. Ob bregu Scče so niši njene čievlje, kar je pač znamenje, d« je nesrečna žena iskala smrti v Soči.
p Goriški mesarji morajo odslej po magistr^tnem odloku imeti ob proi4»jalnah napise s ceno in feakovoitjo mesa Kot meso prve vrete se štej« meso volov, starih 4-8 let in pooolnoma »ejenib
p Pi varna Gorjupova v Gorici začne zopet delofBti prihodnjega februarja. V Go risi je G:rjup tudi ustanovil tovarno za led.
v	- ■ ' ■ .i ..JI.1. I ' 1 ■ I I, |!
Štajerske novice«
š Častno obfianstvo slovenjegraiko.
h Slovenjgradca se mm piše: Kakir smo Vam že sporočili, je bil gospod Anton Ča-pek, c. kr. 9fcr«ioi glavur f. S. pvenjgradcu tekom letošnje jeseni izvoljen častnim občanom 15 občia sodnijskega okraja slovenj-graškega. Dne 3. decembra 1904. izvršila se je vročitev dotične diplome. V to svrho zbrali so se gg predstoiaiki teh občin v sejni dvorani okrajne hranilnice in od tod pod vodstvom gospoda okrajnega načelnika Ivana Regina podali v pisarno gospoda (krajšega glavarja. Ta je odpoilanoe sprejel, na kar mu je gospod Rngina izročil diplomo v pri znanje zaslug, katere si je glavar za občine slovenjgraškega okraja, bodisi z izpo slovinjem podpor za po uimah poškodovane okrajane, bodisi s stavbo novih šol, osobito v okolici slovenjgraški, sploh pa s popolnoma nepristranskim in uljudnim uradovanjem pridobil. — Častno občanstvo ae mu podelile občine: Golavibuka, St. IIj, Sf. Janž, Legen, Mi-slinji, Ot škivrh, Pameče, Podgorje, Razbor, Sele, Staritrg, Šmartno, Smiklavž, St. Vid, Vrhe Gospod c. kr. okrajni glavar je sprejel izročeno mu diplomo, zahvalil se za izkazano priznanje, in pri tem povdarjal, ' da bode imel pri vsaki priliki kakor do zdaj, tako tudi v bodoie edino le blagostanje pre bivalstva v očeb. S tem je bila slovesnost dovršeca. Mi imamo nagovoru gosp. okrajnega načelnika Rogina samo to še prista viti, da naj si bode gospod c. kr. okrajni glavar Anton Cipek svest zislombe, katero ima v prebivalstvu slovenjgraškega okraja in da se mu ni treba bati drzovitib, neopravičenih napadov pešcice političnih nasprot nikov. Končno še omenimo, da je diplomo izdelal z dovršeno umetnostjo gosp. Adolf Ruda v Ljubljani, kojemu je izreči za to delo naše priznanje.
š Blagoslavljanje novega altarja Matere milosti v frančiškanski cerkvi v Mariboru se bo vršilo v sredo, dne 7. t. m. po sledečem sporedu: Slovesnost Be prične ob o^mib sjutrij s sprejemom njih ekicelence premil. kneza in šikofa, ki bodo najprej blagoslovili nov tabernakel in podobe Bvetnikov, (posvečena je bila altarna miza že pred štirimi leti), potem pa imeli primeren nagovor. Temu sledi slovesna pontiGkalna maša, po maši pa se bo preneslo Najsvetejša v proceviii od stranskega altarja v nov tabernakel. Na to se bo slovesnost sklenila s slavospevom »TeDeum« in z blagoslovom z Najsvetejšim. — Vsi pobožni častilci Marijini in dobrotniki cerkve so k tej veseli slovesnosti uljudno povabljeni.
š Odbor druitva »Naprej" v Gradou vabi uljudno na zabavni večer, ki ga priredi b prijaznim sodelovanjem pevsk. kluba akad. teh. društva »Tabora v sredo, dne 7. decembra 1904.
š »Stajerc« — berači 1 V Mariboru kroži te dni pols, s katero se nabira za de ficit «Štajerca«, ki znaša baje 4800 K. Pregloboko pa nočejo segati Nemci v žepe, ker darujejo samo po kionieab. Mati „Siidmar-ka" bržkone tudi noče več darovati za svojega pankarta, ker vidi, da pri slovenskem ljudstvu nič ne opravi, k večjem kakega roparja in inopsarja si pridobi. Med raznimi tvrdkami v Mariboru je darovala tudi »lekarna k Mariji pomagaj" za »Štajerca". To lekarno katoliški krogi jako pridno po dpi rajo. S tem denarjem pa se potim podpira list, ki sramoti duhovščino. Če je to pošteno od tvrdk°, naj vsak sam presodi!
š Volilna sleparija v Mariboru pred sodniJO Dne 30. novembra se je vr šila pred senatom okrožne sodnije v Mari boru obravnava proti Feliksu Schmidlu, Fr. Opelki, Jakobu Skazi, Janezu Mohoriču in F. Grifu. Prvi in drugi sta obtožena, da sta Skazo podkupili s tem, da sta mu obljubila, ako se pripelje iz Slov. Bistrice in voli za Nemce, povrnitev stroškov. V resnici je tudi dobil 14 K. Mohorič in Graf sta pa nabirala pooblastila ter jih je prvi prinesel svojemu gospodarju Schmidlu in Graf volilnemu odseku. Akoprav io priče iipovedale, da niso podpisale pooblsstil in so tudi iz
vedenci izrekli, da so podpisi zelo dobro ponarejeni. Senat s predsednikom Morocut-ti-jem na čelu je vse obtožence oprostil Obtožba se op rn na članek VI. zak. z dns 17. grudna 1862. drž. zak. št. 8 ix 1868., na razsodbo kusacijskegn d<ora z dn«* 5. sutSca 1887 št. 14 443 <x 1886. in r a razsodbo o kr. okrožne sodnije v Mariboru opr. št. Vr. VI. 713/2. Vsi obtoženci so tako nevedno revica, vsaj po njih izpovedbah, da jih človek res smatra žftv*m nem, stranke. Zopet je torej nemška sleparija d* segla oni vrhunec nedopustnosti, da se je morala ba-viti z njo sorinija kakor nedavno v Celju, ko je bil znani pokojni Schmid zaradi volilne s'eptrije obsojen Ca bi se vse nem Ake volilne sleparije na Spodnjem Staje«' skam prmerno kaznovale, bi pa bili zaperi polni samih sleparjev nemške in nemšku tarske stranke.
š Glas od meja. Ii Jarenioe. Ze dolgo niso cenjeni bralci slišali kaj iz naše fare. Gotovo ie misli, da smo že zdavna izginili. Ali temu ni tako ! Res, da nas sovražniki našega naroda io stanu vedno pikajo in ko likor jim jn mogoče nas stiskajo, aH vendar ša gremo mi mladi n«prej ! Pozimi bodemo imeli poučni shed, kjer nam bo g. duhovni voditelj predaval o občinskem redu in dru gib zadevah, naš voditelj pa nam bo pred-našal iz ilovenske zgodovine. Tako tudi mi delamo, da bi šli naprej, ali samo nekaj nai kvari, in to je bujši, kakor grožDje naših nasprotnikov. Manjka nam orostorii. Ce na pravimo shod, jih komaj 20 more biti pričujočih v sobici, ko bi se venlar jareninska mladina rada polnoštevilno udeležila, ter se kaj naučila. Naši nasprotniki pa imajo toliko na razpolago, da nam potujčijo naše ljudi I Zato pa danes stopamo pred vas, cenjeni bralci, s prav prisrčno prošnjo, da bi nam pcmagali povečati »Čitalnico«. Slovenci in blovanke, ozrite se semkaj na mejo, kjer že stegujejo svoje kremplje, da bi nas zagrabili naši sovražniki, pon agajte obnejnim Slovencem, da ne obnemerejo, pomagajte, da Ja-renina ce bode nemškf, ampak še slovenska last! Zlasti se obračamo k vam, dragi mla-denči in mladenke po domovini in tujini. To mladeniško gibanje, ki se je pri nas začelo, ste vi, cenjeni bravci, z velikim veseljem pozdraviti, in tj gibanje, ta organizacija je že postala vseslovenska. Toda, kakor ste nas tedaj pozdravili z veseljem, tako, mislim, pa boste so zdaj radevolje odzvali naši ponižni prošnji ter nam priskočili na pomoč. Kdor nam hoče kaj poslati, naj pošlje na naslov : France o e k o 1 , vditeli mladeniške zveze v Jarenini. P. J«ren na Štajerske. Darovi se objavljajo v »Slov. G spidarju«. Zi vsak najmanjši dar 89 vem že naprej aa-hvaljujemo : Tisočkrat Bog plati!
Mladeniška in dekl. »Zveza" bralnega društva.
Socialne stvari.
boo. Socialna demokracija aa verski odpad Soc. demokraci a je izgubila Bvojo privlačno Bilo. Za delavske koristi se
ne poteguje, kakor se je potegovala svoj čas. In kako bi se? Sij ima dovolj drugih skrbij in zato obsoja celo stavke. Siititi in varovati mera judovske voditelje in prirejati zanje n. pr. na Dunaju demonstracije proti Luagerju, v Trstu pa za laške judovske ire-dentistične kroge. Ker pa ne vlečejo več med delavci obrabljene fraze, je začela delovati za gibanje »Proč od Rima«. Na nemških strokovnih shodih priporočajo sodrugom, naj odstopilo iz katoliške cerkve. In pri nas? No, saj vemo, da sta oba Kristana, dunajski in pa idrijski, odpadnika. Je pač lepa reč: vera je zasebna stvar na popirju za slepljenje rdečih kalinov, a pravi namen rdeiih voditeljev je, pripeljati zaslepljene delavce po Latnem zgledu k odpadu.
Naši Amerikanci.
Družba sv. Rafaela nas prosi, da objavimo sledeče pismo:
Smatram si za svojo dolžnost, izraziti moje priznanje k ustanovitvi »Družbe svetega Rafaela" za slovenske izseljence. Obenem vam naznanjam, da sem ne samo jaz, ampak tudi vsi drugi slovenski duhovniki v Ameriki vedno pripravljeni storiti za slovenske izseljence vse, kar je v naši moči. V ta namen smo si tudi ustanovili svojo družbo slovenskih duhovnikov, katera je prečast. knezoškofu ljubljanskemu kar najtopleje priporočala nujnost ustanovitve družbe za izseljence onkraj morja, katera naj bi delovala skupno z nami za naše izseljence.
Naši izseljenci, dospevši v New York, naj bi se obrnili na Leo House, od koider naj bi se potem pošiljali dalje na zastopnike v notranjem tega obširnega kontinenta. Naši možje so raztrošeni po celi Ameriki. Nekateri gredo na zahod v M o n-t a n o ali W y o m i n g ali O r e g o n. Ti potujejo čez Pittsburgh, C h i c a g o, S t. Paul in Minaeapolis, kjer jih na poti in na postajah amerikanski fakirji
neusmiljeno dero. Izseljenci, ki gredo > srednje zahodne države, gredo preko Chicage in St. Louis, Omaha in D e n v e r. To so vsi oni, ki so namenjeni v Colorado, Kalifornijo in sosedne države. Južno potuje jako mnogo naših ljudi čez Memphis v jugozahodne države, kamor gredo na jesen doge tesat. V vseh večjih krajih, skozi katere potujejo na zahod, kakor tudi na vseh onih krajih, kjer so že naseljeni, imeti bi morali slovenski izseljenci može, ki naj bi jih nevešče jezika in običajev dežele podučili, jim vse potrebno preskrbeli, jih varovali goljufov in jih tako naprej pošiljali do njih cilja.
Kar se mene tiče, sem jaz pripravljen storiti, kar morem. V Minneapolis, ki šteje 250 tisoč prebivavcev, ni sicer nobenih Slovencev, toda jako mnogo jih gre skozi Minneapolis in St. Paul na zahod in nazaj, ker je tukaj začetek in konec vseh severozahodnih železnic.
Želeč vam uspeh in božjega blagoslova k vašem delu, ostanem Vaš udani
Francis J a g e r.
Minneapolis, Minn., 12. nov. 1904.
Položaj v državnem zboru.
Kljub temu, da je „Slovanska korespondenca", ki je kakor znano ena najbolj nerazumljivih korespondenc, dementirala konference Mladočehov s Korberjem, drugi viri vendarle poročajo, da je to res. Mladočeški voditelji, izjemši poslanca Kramara so kon-ferirali s Korberjem, nakar so poročali parlamentarni komisiji svojega kluba. Včeraj je radi tega zboroval mladečeški klub. Tej seji, ki je trajala do 9. ure zvečer, je prisostvoval tudi češki minister dr. R a n d a. Klub se je posvetoval, v kaki obliki bi izpre-menil svojo taktiko. Pogajanja Mladočehov z vlado in raznimi parlamentaričnimi skupinami se nadaljujejo in so menda precej ugodna. »Politik" pravi, da bo, če prične proračunski odsek zopet delovati, težišče situacije v proračunskem odseku. Položaj se boljša, a pred Božičem tega skoro ne bo poznati. Situacija je otežkočena vsled stališča nemških strank in vlade, naj bo med vladno predlogo za pomoč po uimah oškodovanim in prorač. provizorijem zveza. Na tem stališču Nemci in vlada še neomajano stoje. Tozadevna pogajanja se dalje vrše, kakor tudi pogajanje glede včerajšnje vladne izjave, da obstoji na tem, da hoče dovoljenje za posojilo 69 milijonov kron, dočim bi po uimah oškodovanim dala le 15 mil. „Pol." je mnenja, cio bo uspeh pogajanj mcrda U, da ee bo rešila predle ga, za pome j po uimah oškodovanim, nadaijna pogajanja za delavnost parlamenta se bodo pa vršila po novem letu, seveda, fie se bodo nade, ki jih imajo deški poslanci, sploh izvršile. Treba je dobiti fi a s a. Skoro trotovo je, da sa bode dobi la obliko, ki bo omogočila češkim poslanoem izprememti taktiko. Tako .Politik".
Dr. P a c a k je imenom mladofieškega kiuba izjavil predsedniku zbornica Vctterju, da Mtadočehi nimajo mi proti temu, de sa vladna predloga za pomofi po uimah oško dovanim izroSi proračunskemu odseku o dragih predlogih se pa ni ni8 izjavil. Omeniti )« še, da je dr. P a c a k imel daljše posvetovaoje z dr. P 1 o j e m in da je Korber imel pogovor tudi i dvornim svetnikom S u k M e j e m.
Preosnova nižjeavstrij skega šolskega zakona.
Včeraj dopoldne je bilo pri min. predsedniku dr. pl. Ko'berju odposlaništvo kršč. soc. okrajnih šolskih svetnikov. Zahtevali so, naj Korber zakon predloži cesarju v potrjenje. Korber je odgovoril, da se popolnoma strinja z naučnim ministrom Har-tlom, ki je priznal opravičenost preosnove šolskega zakona. A pristavil je, da zaradi razburjenja med nasprotniki sedaj ni ugoden čas za potrditev. Preje se mora pomiriti razburjenje. To je pač čudno stališče avstrijske vlade. Sama prizna, da je zakon pravičen, a ker demonstrira nekaj pouličnih barab, ga ne predloži cesarju v potrjenje! To si morajo katoličani zapomniti!
Grof Kapnist umrl.
Na Dunaju je včeraj umrl ruski poslanik grof Kapnist. V postelji je bil le deset dni. Ko je legel, niso mislili, da ne bo več zapustil postelje, ker je bila bolezen navidezno lahka. A včeraj dopoldne ga je zadel mrtvoud in ob 2. popoldne je bil mrter 4asi so zdravniki storili vse v njegovo rešitev. Avstrijska vlada je naročila svojemu poslaniku v Peterburgu, naj izrazi sožalje ruskemu dvoru. Grof Goluchowski je poslanikom družini osebno izrazil svoje sožalje.
Dogodki na Ogrskem.
Ko je Tisza predvčerajšnjim odpotoval iz Gjura, so se ponovile demonstracije. Dasi so spremljevali kočijo „železne roke" huzarji, je množica metela kamne proti kočiji in je razbila eno šipo. Policija je prijela 27 oseb. Zvečer je moralo vojaštvo v Gjuru še en-
krat nastopiti, ker so demonstranti navalili na „Hotel Royal", kjer so raztrgali zastave. „Magyar Nemzet" izjavlja, da ni resnična vest o ustanovitvi 40 mož močne zbornične straže. Predsednik je le pomnožil število slug za 40 mož, ker dosedanje število ni zadostovalo. Predsednik mora pa tudi razpolagati z zadostnimi silami, ako nastanejo v zbornici izgredi, katere napoveduje opozicija vsak dan. Tisza je bil včeraj pri cesarju v Godtillo, kjer je poročal o položaju in o svojih načrtih v prihodnjem zasedanju zbo-nice. —
Ministrska kriza v Srbiji.
Včeraj je naznanilo srbsko ministrstvo kralju svoj odstop, ker zbornična manjšina ni hotela izročiti socialističnega poslanca Ilica sodišču, ker je razžalil armado. Kralj se še ni odločil, a bo najbrže odobril odstop. Novo vlado bo najbrže sostavil Pasič.
Dragi mirovni shod.
„Reuterjev urad« poroča iz Washingtona: Ameriška vlada je naznanila časopisju, da bo drugi mirovni shod po končani rusko-japonski vojski, ker se Rusija noče preje udeležiti shoda.
Nemiri v Varšavi.
Varšavski generalni guverner Gertkov je zapovedal, da se bo streljalo, če se po-nove demonstracije, tudi na kočije in na vozove cestne železnice, ker so pri nemirih ušli voditelji v njih. Hišnikom se je naročilo, da morajo, če se pojavijo nemiri, takoj zapreti vrata, da se ne bodo mogli demonstranti skriti v hiše. Poljska grofa Krzežin ski in Potočki sta odpotovala v Peterburg, kjer hočeta izjaviti carju, da z zadnjimi izgredi poljsko plemstvo nima nikakega stika in so zanje odgovorni socialistični voditelji.
Prosili"bodo tudi, naj car odpokliče general-nega ^guvernerja Čertkova.
Trgovinska pogodba z Nemčijo.
B t Diplomacija še ni pričela s pogajanji e nadaljnih pogajanjih glede trgovinske pogodbe med našo državo in Nemčijo. Tudi med zaslišanjem nemškega poslanika pri cesarju Francu Jožefu ni bilo govora o trgovinski pogodbi. »Lokalanzeiger" piše, da je ogrska vlada preprečila odobrenje trgovinske pogodbe. Če bi ne bila ogrska vlada zahtevala določil zaradi prepovedanega uvoza ogrskih prešičev v Nemčijo, bi bilo prišlo do sporazumljenja. Avstrijska vlada ni delala težkoč.
Rusko - japonsk* vojska.
Boj sa „203 m grič" pri Port Arturja.
Londonsko poročilo od 2. t. m. poroča, da so Rusi pustili na .griču 203 m.", ki so ga vzeli Japonci v sredo po hudem boju, več brzostrelnih in 15 centimeterskih topov. Japonci so morali pri svojem napadu vzeti najprej celo vrsto dobro savarovanih utrdb, ki so obdajale vrhunec grič«.
0 podrobnostih v boju se poroča: Po obupnem boju se je Japoncam posrečilo v sredo ob 8 uri zvečer zavzeti »203 m. grič«. Takoj zjutraj so pričeli Japonci silovito ob itreljevati utrdbo na griču; pod varstvom topniškega ognja je ila pehota popoldne dva krat k naskoku. Obakrat so Rusi napad od bili ter prizadjali Japoncem ogromne izgube, — Pri prvem naskoku je ostalo živih le pe ščica Japoncev. Eao uro pozneje so Japonci naskočili v tretje, a zopet jih je odbil ruski ogenj. General Nogi je poslal nato v boj sveže čete. Ti ao naskočili višino, a ruski ogenj je do pičiee uničil cele kompanije. — Tudi ta napad je bil odbit. Zopet ao morale nastopiti res« r ve. Eao uro pozneje so prodi rali v naskoku novi oddelki na jugovzhod nem delu griča.
Med tem je ruski ogenj na silovitosti nekoliko ponehal. Japonci so naskočili z »ban-
zaj« klioi grič. Rusi so pustili, da so nasko-kovaloi prišli prav blizu ter pričeli nato nanje uničevalen ogenj. Napadalci ao bili pri siljeni, da sa umaknejo. Posamezni vojaki se niao hoteli umakniti ter ao naakakovali sami, dokler jih niso podrle ruske krcglje.
O j 7. uri svečer ao pričeli Japonoi cd aevera in jugovzhoda nov naskok na grič. Juinovahodua kolona je najprvo piiiia do ruskih postojank. Nipadalei so prišli v jarke in razvnelo se je pravcato klanje. S kopiti in bajor.eti sta ae vrgla aovražnika drug na drugega. Knoa'u potem je dospela do vrba tudi severovah' dna kolona in ob 8 uri je padla utrdba. Rusi so se, ko ao videli, da je vsak cdpor brezuspešen, naglo umaknili, pusti vši m k g> mrtvih in ranjenih.
Iz Tokia poročajo 2 t. m., da so Rusi i močnimi silami pod osebnim vedstvom generala Steslja, hoteli vziti nazaj „grič 203 m.«, a so bili z velkimi isgubami odbiti. Rusi utrjujejo avoje poaicije med Ljaotješanom in NantauSanom, kjer ae bodo branili.
Po uradnem razglaau je padlo na bo jišču 17 častnikov in 64 ramenih Bojišča pa ni imenovano; vendar ae sedi, da ae gre tu z« bojišče pred Port Arturjem.
Auglelka sodba o Japonskih isguoah
pri naskoku na »203 m grič".
„Daily Telegraph" poroča iz Cifua dne 2. t. m., da je trpela prva japonska divizija pred Port Arturjem med naskokom na „grič 203 m." največje izgube. V teku 24. ur j e padlo po mnenju tega dopisnika 15.000 Japoncev. V istem času, ko je prva divizija napadala „203 m grič", sta napadala 9. in 11. divizija utrdbi Erlunšan in Kikvanšan.
Dopisnik meni, da bo general Nogi na-
Admiral Roschdestwensky.
Poveljniki baltiškega brodovja.^
daljeval napade do 10. t. m. Tedaj upa general vzeti celo trdnjavo.
V Tokiju je včeraj stopil v veljavo novi brambeni zakon. Na tisoče novincev koraka skozi ulice v Tokio, spremljani od sorodnikov, da gredo k svojim polkom.
Boji v Mandiuriji.
Ruski brzojavni urad poroča is Mukdena 2. t. m.: Štiri at^tnije cerčinskih ko zakov bo zasledovale Japonce, ki so bili dne 30 t. m. potisnjeni is dveh prelazov, za sedle so nato Suidun ter raidejale brzojav. V dolini reke Tajci se našli k< zaki 23 trupel padlih Japoncev ter uieli 7 Jjporciv Japonci so zelo pobiti. V Daljnem je bilo ustre ljenih 5 Japoncev, ki so a» delali bolne, da bi jim ne bilo treba iti v boj. Kakor se kaže, se giblje sovražnik proti Siccintinu.
Is Mukdeoa poroča .Lokalanzeiger" 1, t m.: Japonske operacije proti generalu Ren-nenkampiu najbrže še niso pri koncu. Pričakuje se, da bodo napad ponovili z moč nejšimi silami. — Francoski ataše, general S.lvestre, ki so ga odpoklicali, je dobil naznanilo, naj Se ostane.
Kuropatkinovo poročilo.
Kuropatkin poroča doe 1. t. m.: Kozaške sotoije. ki so bile poslane, da zasledujejo sovražnika, so preganjale aovražnika skozi vas Suidun do reke Tajci, razdrle brzojavne zveze ter vzele seboj brzojavne iice v doliini 1 klm Med strelanjem ia pušk so saigali Japonci zaloge živil v dveh vaaeh doline Tajci. Mi smo imeli 2 ranjenca. Od drugega oddelka, ki je zasledoval sovražnika, še nisem d< bil poročila. Kitajci poro čajo, da so Japonci na vozeh peljali 50 m rt vih in 150 ranjencev. Mi smo našli 23 trupel] in vjeli 7 Japoncev.
Saharovo poročilo.
Saharov poroča 1. L m.: Na našem le vem krilu so naši oddelki nadaljevali aasle dovanje sotrainika ter ga prisili, da ie v hitrem begu zapustil vasi Dapinduša in Uici-kuci ter se umaknil proti Canšanu. Po bo jih v prelazih juino Giobenčena smo na šli še 50 japonskih pušk. Dne 30. nove« bra smo epazili v centru naših postojank
ob reki Saho v smeri proti Lamotunu so vralno premikanje. Naš oddelek se je pri-bliial sovražnim utrdbam na dvajset kora-kov, ko |e bil sprsjet z živahnim streljanjem; pri tem so padli por. črnk RoževiA ia trije vojaki, trije so bili pa ranjeni. Ko j« sovražni ogenj ponehal, je del našega cddelka pod poveljstvom poročnika Kozakova nada ljeval rekognosoiranje. Priplazil ie je do sovražnih utrdb na zahodni strani Lamotun« ter planil, ne d* bi bil oddal kak strel, z bajonetom na Japonce, ki so pričeli po hu dem odporu bežati ter bili aasledotani do desnega Sxhr>»*ga brega. Naši bije neti so prebodli 25 Japonosv, enega Japonsa amo pa ujeli.
Dobili smo tudi mnogo pušk ter raznih drugih predmttcv. Pri tem je padel na naši strani en vojak, podporočnik Ktltbekov pa je bil ranjen. V noči na 1. decembra se je približal oddelek našega levega krila pod poveljstvom kapitana Aleksandre va neopa-ion sovražniku ter ga priailil, da je — močan okrog 60 mož — zapustil svoje utrdbe. Vkljub živahnemu ognju so planili naši, ne da bi bili oddali en strel, na utrdbe ter zapodili Japonce v spopadu v beg. Tudi tu smo saplenili mnogo puSk.
- Ruska oieniiva P
Iz Mukdena poročajo 2. t. m.: Kuropatkin je imel včeraj vojni svet, ki je sklenil, na celi črti pričeti z ofenziv e, da se kolikor mogoče, oslabi japonski i*.itisk na Port Artur. Ruski glas o angleško ruski pogodbi.
»Novoje Vremja" se bavi z angleško-rusko pogodbo, ki jo proglaša za važno diplomatično zmago, katero si je priborila Rusija s pomočjo zveste zaveznice Francije nad angleškim časopisjem ter nad onimi
zastopniki Angleške, ki so z govori in dejanji pripravili Anglijo skoro do vojske. Najbolj netakten govor je bil govor Balfo-urjev, najnepremišljenejše dejanje pa mobilizacija angleškega brodovja.
Rusko brodovje.
Reuterjev urad poroča iz Tangerja 2. t. m.: Pozno sinoči je dospelo v Tanger nekaj ladij, ki so se vsidrale v zalivu. Sodi se, da je to ruska dopolnilna divizija, ki so jo pričakovali v Tanger te dni.
Blasni vojaki.
Moskva, 2. dec. Z bojišča je zopet prišlo 18 na umu bolnih ruskih vojakov. V tukajšnji bolnici leži sedaj 112 vojakov, ki se jim je omračil um med vojsko.
Prevoz streliva skozi Dardanele prepovedan.
Francoski parnik »Mertbye«, ki je voail vojno strelivo skozi Dardanele, namenjeno za Perzijo, so Turki ustavili in je moral iz-loiiti vse strelivo. Družba je imela dovoljenje, da sme izkrcati za Persijo strelivo v ruskem pristanisflu Baku, a posabila je iz-poslovati od turške vlade dovoljenje za pre voz skozi Dardanele.
Hulska afera.
Ameriike zvezne države odpošljejo v mednarodno preiskovalno sodišče glede bul-ske afere kontreadmirala Gbarleaa H. De-vosa. Kakor se obče meni, utegne Avstro-Ogrska odposlati v razsodišče admirala Spauna, bivšega poveljnika avstrijske vojne mornarice.
Japonski upi sopet rastejo.
London, 1. decembra. V Tokiu so dobili zopet več poguma. Danes se je izreklo mnenje, da bo sedaj, ko je vzet „203 m grič", kmalu padel Port Artur. Upanje je iznova poživelo. Ko jc uradno naznanilo poročalo o zavzetju tega griča, je prišlo na ulicah do entuzijastičnih demonstracij.
Dalja v prilogi II.
Kako Japonoi časte tvojo mrtve.
Japonski vojni minister je izdal zadnji čas natančne odredbe glede preiskavanja bojišč po vsaki bitki ter ostro zabičal, ravnati se po teh navodilih. Pri tem je vzeti vsakemu padlemu Japoncu malo koščico ter šop las ter z njegovim legitimacijskim listkom poslati njegovim dragim v domovino. Potem se morajo japonska trupla sežgati, ruska pa pokopati.
Japonci ae upirajo.
„Birž. Vjed." poroča iz Mukdena dne 1. t. m : Japonski vojaki se upirajo, izvrševati povelja. Smrtne obsodbe se vedno množe. Nekateri obsojenci so dejali, da je že čas, da se grozni vojski napravi konec. Boje se, da se ne bi te ideje razširile med japonsko armado.
Japonski parlament, brodovje in armada.
London, 1. dee. »Times* poročajo iz Tokia : Japonska gosposka zbornica je skle nila, izreči cihvalo armadi in br< d jvju za juna'ka dala.
Ruska mobilizabija.
V najbližjem času bo odrejena mobilizacija v peterburškem in moskovskem vojaškem okrožju, kateri sta bili doslej iz mobilizacije izvzeti. V peterburškem okrožju je podvrženih mobilizaciji 200000 reser-vistov! Tega ogromnega števila, katero že samo reprezentira vojsko ene manjše države, seveda ne bodo vzeli naenkrat, ampak polagoma po rajonih. Iz mobilizacije bodo izvzeti: Očetje, ki imajo več kot tri otroke, policaji in mestni stražniki, vozniki in sprevodniki železnic.
Književnost in umetnost.
*	Štirinajst zborov (7 mešanih in 7 moških) Be ele G.'egcr/Si eve(l2) in Lev-{eve (2). Ugiasbil Jakob Aljaž. 1904, Cona b poštnino vred 1 K. Dobiv8 se pu skladatelju in z.loiniku J. Aljažu Pcfcta: D-.vje, Gir. V 'ej zbirki imamo sledeče ire šane zbore : »U etiga ptiča tcžba«, »Neve sti«, »Ne zteni mi«, »Ne tožim«, »Oj z Ba-gom, ti planinski sveti«, »C'rkvica", »Oj planin:«, ter mošie zbore: »Dneva nam pri pe'ji žsr« (2), »Naša zvezd««, „Na B e5»u«, »Vjet'ga ptiča tožba", .Sjč.", »Pri mrtva škem sprev.du«. G. skladatelj ilaga jasno in no pretežko. Te Bfeladbo jako priporočamo svojim izobraževalnim in pevskim društvom. Besede so vseskozi našim društvom primerne, kar se o rainih drugih zbirkah ne more trditi. Žito smo pre pričani. da b^do naši zbori z ve?o'jen legli po tej zbirki, kateri tudi cena ni visoka.
*	Slovensko gledališče. Uprizoritev operete „D i j a k p r o e j a k« pri nas ni baš lahka, ker te je igralnemu osobju treba predvBem boriti z jezikovnimi težkočami — Tudi ni lahka nal ga za ope no csobje, ki je vajeno !e resnih pevskih nastopov, uži-viti se v živahna dejanji«, kcja zahtevajo operete vobfe. Toliko bolj zaslužijo vso ni še prve operne Bile najodkritcsrčr.eje priznanje za njihov trud, s kojim so se nzdvladale vsa zapreke, tako da m >ramo reči, da j 3 upi i zoritev omen ene opereta na slovenskem odru odlična. Me'odijozna glasba, vsakomur lahfco dostopna, v zvezi z izbornim pevskim materijalom, mora doseči popoln uspeh. — Ce odračunimo pri včerajšnji predstaM ti stega nevidnega duha »od spcdjj", ki je cneitoma res na nekoliko preglasen način dokazal svojo prisotnost, smo bili s predstavo prav zadovoljni. Rivnotako občinstvo, ki je zasedlo vse prostore Toliko priznanja in ploskanja ža d !vno nismo žu'i. Ne bodemo po:e' ej hvalili posameznih igralcev : vsi brez izjeme so bili na mestu, baš tako obad?« zb ra, moški in ieiski. Le z goap Ambrožem ee ne moremo prav sprijazniti. Priporočamo mu, naj Be vadi soj nekoliko modulirati g!as! Omenjati je še, da je g. O r z e 1 b ki za „dijaško pesem* v zadnjem dejanji žel buren aplavz, tako di jo e moral ponavljati. Vsa č« st tudi gg. režiser,u in kapel niku — Upamo, d» bo opereta dotegU še več repriz v razprodani h š', ker res zaBluži, da jo vsak piijatdj operetna glasbe čuje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. dec.mbrs K enketl n vsesloven. stranki se je
oglasil tudi koroški „M i r", kateri se čuti zadnji čas silno „vzvišenega nad strankami". „Mir" imenuje enketo „javni semenj za novo stranko" in po daljšem jako skeptičnem uvodu, končuje:
Ne ustanavljati nove stranke, temveč delati nato, da se na podlagi obstoječih strank doseže sporazumljenje. Zato pa bi bilo treba posredovalcev od zunaj, ki bi ne bili soudeleženi pri dosedanjem boju in ki bi predložili strankama načrt za skupno delo, kateri bi pa puščal strankama v gotovih zadevah proste roke. Na zunaj naj bi bil
nastop skupen, v domačih, notranjih razmerah bodi vsaka stranka sama svoja, a brez odurnosti dosedanjega boja Toda kdo naj oživotvori ta načrt? Morda skupna akcija izvenkranjskih in goriških Slovencev? Ali pa bodete obe stranki sprejeli potem ta program? Morda, ali pa tudi ne. Kedaj? Prej ne, dokler se vsaj nekoliko ne poleže obojestranska bojna strast. Kedaj bo to? Prav kmalu ne, ali pa morda nikdar. Morda tedaj, ko bi ena stranka popolnoma podlegla drugi ter bi bila zmagovalka toliko .lojalna", da bi priznala zmagovanki iste pravice kakor sama sebi? Do tega ne bo prišlo nikdar, ker splošnega popolnega poraza ne bo doživela nikdar niti ta niti ona stranka, in če bi tudi, take »lojalnosti« še ni videl Ben Akiba. Kdo naj gre prvi po kostanj v ogenj? Kdor hoče, ali pripravi naj se, da se bo najbrž pošteno opekel ali tu ali tam, ali pa vsenaokrog. — Zaključek: Vsak, tudi najboljši načrt je skoraj neizvedljiv. Sedanje »spravne akcije" in po njih in brez njih nove stranke so ali za^ par desetletij prepozne ali prezgodnje. Čakajmo, kaj nam prinese prihodnjost. Bolje je slabo nego še slabše. Mi, ki izven bojnega polja „pasemo blaženo lenobo" in čakamo, da nam bodo po končanem »bratomornem boju" kar trumoma letela pečena piščeta v usta, katera nam bo odprl »vseslovenski mir", bomo mirno čakali dalje ter jemali vse, kar nam dobrega podajata »klerikalizem" in »liberalizem", boj pa drage volje prepuščamo onim, ki se hočejo pretepati, a pazili pa bomo, da se k nam ne pritepe. Navezani smo sicer na lastne moči, ali upamo, da te ne bodo preslabe v dosego našega cilja — obrambo naših narodnih postojank. Drugega si pa v svoji skromnosti takointako ne želimo.
Samo — podpisal se ni nihče v »Miru". Mi bi želeli izvedeti, ali je to mnenje kakega politika, ki dela, ki se bori, ki zastavlja vso svojo osebnost v boj, ki žrtvuje za ljudstvo svoje moči, — ali je to Ie mnenje kakega diletanta, ki se v javnosti ne upa pokazati in le na skrivnem včasih malo počlankari. To so namreč razlike, ki bistveno vplivajo na pomen izjave, in slovenski svet bi moral „posredovalca od zunaj" vsaj osebno spoznati!
Tudi »Učiteljski Tovariš" je izrekel svojo tehtno besedo o vseslovenski stranki. Imenuje jo „fato morgano". »Učiteljski Tovariš" se takoj zlaže, da stoji za njim vse slovensko učiteljstvo, a ta malenkost kar izgine ob priznanih vrlinah tega glasila. »Učit. Tovariš" nam zagotavlja, da se ga je »polotilo čudno čuvstvo". Sklicujoč se „na francoskega politika Poudhona" (sic!) pravi, da je delovanje katoliško narodne stranke le „kričarstvo" in sam »humbug«. Dalje, opirajoč se na avtoriteto »železnega Bis-marka" konstatira, da je katoliško narodna stranka »izrodek abnormalnih možgan posameznikov ali pa majhnih takih ljudi, ki se hočejo okoristiti na škodo svojih privržencev." »Učit. Tovariš" nam očita, da »preziramo načelno zahtevo: katoliško prepričanje, katero nam je »postranska stvar", in se slednjič povzpne do pitične trditve:
Smelo pa trdimo, da je imel imenovani poziv v »Slovencu le ta namen, rehabilitirati (sic!) »katoliško narodno sranko" ter jo privesti v očeh razsodnejših ljudi zopet do neke veljave. Polično (sic!) delovanje »katoliško narodne stranke", posebno pa delovanje brezobzirnih njenih voditeljev je privedlo to stranko, ravno do one opolzke poti, kjer prične stranka razpadati.
»Polično" delovanje pristašev »Učitelj. Tovariša" je vsakako obsežnejše od našega, in skoro gotovo se uresniči njegova želja, da se katol. narodna stranka ne bo nikdar »rehabilitirala". Dalje nam očita: »Vladi in minisrstvu (sic!) se pa »katoliškonarodna stranka" ne upa zameriti zaradi j u d e ž e-v i h g r o š e v ". Tako je! Zato so katol. nar. poslanci obstruirali na Dunaju in v Ljubljani, ker »se ne upajo nikomur zameriti." Slednjič pa pade »Učit. Tovariš" vsled nekega atavizma nazaj v konkordatno dobo. On postane mežnar in zakliče enketi o vseslovenski stranki grozne besede: »Uverjeni smo, da ji v kratkem zapoje mrtvaški zvon, zakar bomo skrbeli tudi mi učitelji!"
Čemu pa delavci plačujejo sa soda no demokraotjo? V »Rdečem Pra-porju" čitamo sledeče priznanje: »Na prvem strankarskem zboru v Ljubljani, leta 1896, je bil sprejet organizacijski štatut. Sodrugi, ki so bili na tistem strankarskem zboru, so ga poznali. Toda skoro nihče se ni pobrigal za to, da bi se bilo tiste določbe izvršilo; ostale so na papirju, kakor še mnogi drugi sklepi in ko se je še papir izgubil, ni ni-
hče več mislil na stvar." — Stojte, gospodje socialni demokratje! Ali ste pa petem, ko ste še tisti papir izgubili, povrnili delavcem težko prislužene groše, ki so vam jih zložili? Tisti papir je bil drag, jako drag, če tudi ni bil niti toliko vreden, da bi ga bili spravili!
Klerikaloi in slovensko vseučilišče. Pod tem naslovom nam predbaciva »Narod", da nam ni nič za slovensko vseučilišče in da porabljamo „vse moči za ustanovitev nemškega katoliškega vseučilišča v Solnogradu". Dokaze je seve »Narod" ostal dolžan. Na »Narodova* natolcevanja le kratko odgovarjamo, da smo že več storili za idejo slovenskega vseučilišča nego bo to »Narodovcem" spleh kedaj mogoče, in da se slovenskega vseučilišča nimamo m i bati, ker slovenska akademična mladina vedno bolj kaže hrbet — »Narodovi« kliki. Kar se tiče docentov, pa na tem mestu te stvari ne bomo razpravljali. A to rečemo, da še je »Narod" o »zaslugah" silno zmotil. Sploh pa mi nobenega očitanja in nobenega pouka od »Slov. N a r o d a", ki je leta 187 9. pisal proti slovenskemu vseučilišču, dočim je »Slovenec" slovensko vseučilišče zagovarjal. Tisti, ki slovenskim skupnim ciljem vedno najbelj škoduje, je »Slovenski Narod" s svoje umazano gonjo.
Socialni domokratje in vera. »Ra deči Prapor« podaje sledečo veroizpoved :
»Malokdo iimed pametnejših dane3 še misli na življenje onkraj groba. Enkrat so se narodi dali le s to mislijo oslepariti, za to so žrtovali najboljše delo toga svetovnega življenj- ; danes je pa ravno narobe Nebesa prepu^lajo se a^goljem, V življenju na tem svetu leži sedanjemu človeku vea vrednost, vtaelje in žal. Kolikor mogoče pomnožiti ve-asle ure, sita dno ve; udobno življenje je geslo va?ga sedanjega kulturnega človeštva. Ia gospodarstveni razvoj, kateri danes labko s s?ojimi velikanskimi sredstvi ša več ljudi, kakor |ih je sdaj ria svetu, dobro preživi, aiiijo k temu, da se omizje, na katerem sa postavljajo dobre jedi, na d; Igo in š roko, sa vse ljudi rjzAiri, ki hočejo delati in ki proizvajajo vse z» življenje potrebno in tudi lepoto zdajšnjega sveta.«
Mi se no bomo tu prepirali s socialnimi demokrati o življenju onkra) groba. A prišla vimo jim stmo to, da oni, jemajoč človeku ned) do prihodnjega življenja, mu zastrupijo tudi ta svet in ga ogoljufajo slednjič še za teSko prislužene solde. Vedno obetajo polne mize, dajejo pa samo strankarski davek in sovraštvo.
Is učiteljskih krogov se nam piše: Zopet sc bližajo božični prazniki in učiteljstvo se z žalostjo spominja odloka dež. šol. sveta z dne 26. maja 1902 št. 1511, ki je prikrajšal učiteljstvu in učencem toliko let običajne božične počitnice, toda prošnji se ni ugodilo. Vsled tega menda letos ne vloži nobeno društvo enake prošnje, saj bi bila gotovo zopet brezuspešna. C. kr. dež. šol. svet bi pa gotovo mnogim ugodil, ako bi dovolil vsaj še 27. dan decembra prosto. Tudi o veliki noči in o binkoštih je še v torek praznikih prosto, zakaj bi torej tudi o božiču ne bilo vsaj še prvi dan po praznikih prosto? S tem bi pouk v šoli ne trpel mnogo škode; istim, ki pa gred6 o božiču kam na počitnice, pz vsaj ne bi bilo treba na praznik potovati.
Ii želesniškega sveta. Železniški svet je včeraj zboroval na Dunaju. Vladi bo priporočili v proučevanja sledeče predloge : V Beljaku se naj zgradi osrednji kolodvor. Razširi naj se skladišče na ljubljanskem državnem kolodvoru in zgradi nova želez-nična proga Beljak — Medvedov jarek Naročilo sa je železniškemu ministru, naj prcuču.e vprašanje o m o r e-b i t n e m e 1 e k t r i č n e m prometu na bohinjski ž e l o s n i o i. Vladni zistopnik je izjavil, da se že vrže tozadevni poizkusi, ki pa še niso končani. Vir da bo tudi uredila tržaški parobrodni promet. Končno je državni železniški svet sklenil nastetovati železniškemu ministrstvu ustanovitev pos?bnega oddelka za lokalno železnice,
Na graškem vseučilišču se razbur jenje med slovanskim dijaštvom še p^avnič ni poleglo. Kajti slovanski dijaki nikakor n'so in tudi ne morejo biti zadovoljni z nartdbo rektorjevo, katero je potrdil tudi sar.at, da so za nekaj šaia prepovedana objavljenja
tadi buršom na njih deBkab. Daputaciji pri-zad,t;h slovanskih društev jerektor dejal,da naj to njegovo naredbo smatra za ladošče-nje, nakar mu je ista povedala, da Be ne more s trm zadostiti, ampak da zahteva takojšnjo povrnitev slovanskih desk. Rektor pa tega ni obljubil, ampak dejal, da bo okli cal senat posebno kemisijo, ki bo definitivno odločila celo zada\o. Razume se, da s tem izkuša stvar savlsči, da pa ne bo več slo-vanskh desk ra?aj, bodo že burši skrbeli. A s tem naj se ne tolaži, ker slovansko di-jaštvo je v tem vprašanju edino, in pred sedniki pmrdetih društev eo mu takoj izjavili, da no prevzamejo nobene odgovornosti za nadaljne dogodke, ia raje takoj odlože svoja predsedniška mesta ako se zadeva ne reši tako kakor zahteva pravica, ki je na slovanski strani! Tudi preitkava je najbrle zaspala, saj je rektor že naprej dejal, da so znani polalinaki čin storili le —■ tehniki, ki ne Bpadajo ped njegovo jurisdikoijo. Res z občudovanja vredno potrpežljivostjo čaka slovansko dijaštvo popolnega zadoščenja za ro-paiski čin buržovskih kuksvio, a to gotovo ne bo dolgo trpelo. A'io se no reši zadeva ugodno v kratkem času, nehala bo ta juna ška potrpežljivost in Nemcem zeniti ne sanja ne, kakšne sile vse lahko mobilizira slovansko dijaštvo v Gradcu!
—	V Cerkljah na Gorenjskem so imeli 29. in 30. nov. občinske volitve. »Neodvisni" liberalci so nekaj časa mislili na srednjo stranko, a so kmalu uvideli, da ni upanja. Vsaj tudi najbolj priprosti volivec ve, da »napreden" učitelj ne more biti odkrito prijatelj kmeta, če je v službi nem-škutarskih liberalcev. In zato se tudi libe-beralci niso upali udeležiti volitev in volivci so izvolili same zavedne može katol. narodne stranke. Pač sta prišla dva liberalna Barleta na volišče in izmed teh dveh je (Ločan) volil osem mežnarjev, drugi (Podgoršek) je pa volil veleslav. Iv. Hribarja, tri učitelje in nekaj takih, na katere noben človek mislil ni, vse izven občine. Dokaz, da bi bil eden rad mežnar, drugi pa slaven — a je le neumen. G. Jaka Hočevar se je pripeljal tudi z Vrhnike, a ko je videl, da je grozdje kislo, je je popihal nazaj.
—	Deputaclja poštnih uradnikov
je včeraj iircčila na Dunaju voditeljem vseh parlamentarnih strank v obliki petič i j želje in zahteve avstrijskih poštnih uradnikov. O teh upravičenih zahtevah smo nedavno obširnejša poročali. V prihodnji seji drž. zbora bodo peticije vložene.
—	Za Italijane. Tižaški namestnik princ Hohenlohe je na Dunaju posredoval za to, da so trg. višja šola v Trstu preuredi v pravno in trgovsko fakulteto.
—	Časnikarstvo. »Družinski Prijatelj« v Trstu sa b prihodnjim letom poveča. Cona ostane neizpremenjena. — V Zagrebu zaSne z novim letom izha jati list zi katoliško breaško ljudstvo »Istina«. Uhajal bo vsak teden ia to v četrtek. Vsaka štavilka bo piiaeala dve do tri 3like. Cjra listu bo na leto tri krone. Liit bo urejeval č. g. F r a n Suša, duhovni'* Zagreb; Kukoviče*a ulica, štev. 12. Prva številka bo izšla pred Božičem. Priporočamo ta list VBem našim izobraževalnim društvom!
—	Kiesarska stavka v N&brežini. Klesarski pomočniki zbrani na shodu dne 26. nov. so z ozirom, da nameravajo delodajalci delavnice za dlje časa zapreti, v svrho uničenja soc.-dem. delavske organizacije, sklenili stopiti v stavko, da s tem preprečijo izvršitev že pripravljenega dela.
—	Knez Oton Wlndtschgrati je zapustil vojaško službo ter se namerava preseliti iz Prage na Ogrsko, kjer se bo posvetil kmetijstvu. Kneginja je kupila posestvo v bližini Zsolne.
—	Nesreče. Ponesrečila se je na Brezovici Uršula Pečovnik. Prijelo jo je na slamo-reznici za roko ter ji jo zmečkalo. — Povodom pogreba kneza Windischgraetza se je ubil Ivan Vičič, sin znane postojnske rsdfcine.
—	Is Železnikov. Profesor Grmek zahteva od c. kr. okrajnega glavarstva, da uvede preiskavo proti selškemu g. župniku, češ, da je rekel na shodu na Češnjic : »Sli bomo na libere'ca z vilami innožmil« Sto preiskavo bomo vsi udeleženci shoda popolno zadovoljni, ker bodo vsi »preiskovalci* dobili dolg noe! G. okrajni glavar bods pa spoinal vnovič, kako zanesljiv poročevalec je njegov prijatelj profesor Grmek, ki aaslufi, da ga kaka »kelnarca« poboža malo s cunjo po čednostnem jeziku. Mi Zelezni-karji pa zahtevamo nujno še dve drugi pre skavi na naši pešti in pri naših orožnikih. C kr. peštno ravnateljstvo in c. kr. orožni-ško vodstvo lagotofisso, da se bode to p«
vito opralo v prihodnjem zasedanja deželnega zbora, ako se nemudoma vse potrebno no ukrene. In »skelelo bode »Narodovo« kliko.
—	Nesreča. Iz Nazarja v Savinski dolini : Velika nesreča 6e je prigodila dne 22. m. m. V gozdu posestnika Paragoznika je več delavcev sekalo les za splav. Ko sta dva podirala drevo in ga je vzelo črez seč, je drevo merilo na delavca Franca Rozmana, ki preplašeno zbeži. Pri tem pa pade na obeljenem gladkem lesu s tako silo, da nezavesten obleži. S pomočjo drugih tovarišev se nekoliko oživi, kri se mu vlije skozi usta in nos. Živel je le še eno uro.
—	Državni dela na male obrtnike. Trgovsko ministrstvo bo prihodnje leto dalo za armado izdelati po malih obrtnikih 60.000 parov črevljev v vrednosti 705 000 K, nadalje jermenarskih in sedlarskih del v vrednosti 200.000 K.
—	Nagloma umrl je v Tratu namestniki tajnik dr. Maks Friderik vites F u n k.
—	Ii Save s: potegnili pri Gameljnah mrtvo moško truplo. Utopljenec je že bolj star, ima rjavo brado in je slabo oblečen.
—	Sv. Križ pri Litiji. Pri občinskih volitvah dne 29. novembra 1094 so bili soglasno v vseh treh razredih izvoljeni kat. narodni možje. Nekdo bo še dolgo žvižgal in pel s pesnikom: »Moj up je šel po vodi. • Živeli zavedni volivci!
—	Dunajski Slovenci bodo obhajali jubilejno slavnost v čast Brezmadežni v nedeljo dne 11. decembra t. 1. popoldne ob pol 3 v razširjeni in popolnoma prenovljeni cerkvi sv. Antona v XV. okraju. Cerkev sv. Antona je sedaj ena izmed najkrasnejših na Dunaju! — Isti dan zvečer ob petih priredi dunajskim Slovencem zanimiv Miklavžev večer slov. kat. izobraž. društvo .Straža". Natančnejši spored priobčimo prihodnji teden.
—	Pri ožji obč. volitvi v Gradcu za I. razred sta včeraj komaj prodrla kandidata nemškega volivnega odbora. Lekarnar Pesti je dobil 535 glasov, lekarnar Thurnu ald 502 glasov. Kandidat krščanske ljudske stranke, urednik Neuntcufel, je dobil 461 glasov, torej za 123 glasov več, kakor pri prvotni volitvi. Kandidat društva hišnih posestnikov g. Hanscl je dobil 117 glasov.
—	Prašiči na sejmu 29. m. m. v Novem Mestu imeli so izvanredno nizko ccno, dobil si jih po 60—70 vinarjev kilogram na živo tehtnico prav lepe, mali sploh nobene cene niso imeli, par si jih dobil za 8 K. Trg je bil dobro obiskan.
—	Ponesrečen roparski napad. Na dež cesti v bližini Gorenje Krke, nedaleč ed kraja, kjer je bil 1. 1900. umorjen kmet N o v 1 j a n , sta dva moža napadla mesarja Jožefa Javornika z Iga, ki se je peljal na semenj v Žužemberk. En ropar je Javornika že prijel za prsa. Javornik je potegnil nož in udaril ž njim roparja, ki je skočil z voza. javornik je udaril po konju in srečno ušel. Kdo sta bila napadalca, Javornik ne ve, eden roparjev je pa gotovo ranjen.
—	Iz Vremske doline. Dandanes se po javnih cistah ne le klanci olpravljajo, ampak so zidajo tuli nove ceste v moder nem slogu. A mi, pozabljeni vremski delani, nismo tako srečni, da bi se nam na seno-žeško vremski okrajai cesti, stikajoči se z deželno cesto pri Britofu, nevarna klanca pri Famlah in pri Gaberških stajah odpravila in da bi se na Goriškem polju komaj dva metra široka okrajna cesta razširila. Ce se voz niki na tem kraju srečajo, morajo obcestne zidove na oba kraja razkepati, da se drug drugemu izognejo. Prosili smo že večkrat za pomoč okrajno glavarstvo v Postojni, deželni odbor; tudi c. kr. orožniki so se radi nevarnosti na teh klancih in na tej cestni ožini oglasili pri kompetentni oblasti, a zaman, kompetentni cestni odbor se ne gane. Mesto da bi na pravem kraju potrebno ukre • nil, pa na cesti, ki vežs oenožeče z istrsko cesto, takorekoč salo drgne po zidu. Ta ce sta je lepa, gladka, a vendar je dal nape Ijati veliko nepotrebnega proda za nasipa nje nanjo. Nasproti je pa naš del okrajne ceste od Gabrka do Famelj v slabem stanu. Ta cestni odbor se hoče očividno prikupiti senožeškim trgovcem, senožeški pivarni in tržaškim kolesarjem. Pomoč torej najprej tam, kjer je res potrebna!
— Vreme meseca decembra Po Falbovem koledarju december ne bo mrzel a deževen Temperatura bo normalna, vča sih gorko n».d navado. Prvo tretjino mesesa bo deževje, a v drugi tretjini bo ponehalo in v tretji bo z^pet izdat eje Snežilo bo za četkem in koncem meseca. 01 1. do 7. decembra prerokuje Falb oblačno in deževno vreme. Temperatura začetkom mrzla, a po zneje gork^jša. 7. december je kritičen dan druge vrBte in bo sneiilr. 8 do 12. decembra bo nekaj dni mrzlih in lepih, a sledili jim bodo gorki in oblaini 13. do 19. decembra. Vreme ostane oblačno ia gorko 22. do 25 decembre. Vreme ostane v teh dneh mirno, gorko in oblačno- 22. dec. je
kritičen dan druge vrste. 26. do 81. decembra gorko, oblačno in deževno začetkom, pozneje od vzhoda mraz in sneg.
—	Is novomeške okolloe se nsm
poroča: V sobotni številki »Slov. Naroda« se je znesel v obiki »Poslanega« ljubljanski trgovec gospod Predotič nad novomeškim županom. Huduje se raditega, ker se je pri zalnjem letnem semnju prepričal gospod žu pan o resniinosti rainih pritožb glede javna tehtnice v Novem mestu. Gospod Predovič sam priznava, da so tehtali prešiči po eno kilo manj, kakor preje; soveda je bilo pri nekateri1' več razlike, nego 1 kg., kar bi bilo seveda v veliki množini trgovcu gotovo v dobiček Ako pokupi tisoč prašičev ia pri vsakemu dobi na ta način 1 kg., znaša to z navadno ceno 80 h že 800 K, kar pač ni milenkost. Vsakemu svoje po pravici! Tudi kmet naj dobi za svoj trud, katerega ima z izrejo prešičev, po pošteni tehtnici pošteno plašilo. Gospod Sladovič, župan novomeški, je svojo dolžnost storil, ker je to storiti dolžan, saj je javna tehtnica pod njegovo kontrolo. Kolikor pa je nam znano, je gospo! Sladovič vseskozi poštenjak, ki varuje svoje in tudi tuje interese. Želimo, da se v prihodnje več na ponavljajo taki slučaji, kakor je bil ta, zlasti, ker se govorica raznaša, da ni bil ta slučaj prvi. Upamo, da bode zadostovalo za sedaj to, vse drugo zamolčimo, četudi je, vsaj tako menimo, znano županstvu nekaj tudi o drugem slučaju, kjer je na enak način posredovalo v korist prodajalcem.
—	Pozor pred budlmpeitanskimi tvrdkami za razprodajo srečk na obroke! Pred kratkim oživotvorjena „0 g r s k a bančna in menjalniška akcijska družba" v Budimpešti (Ungarische Bank- und Wechselstube-Aktiengesellschaft in Budapest, VIII., Josefsring 16), katere voditelj je ArpadBalog, išče po inse-ratih v avstrijskem časopisju na isti način agente, kakor je to delala dosedaj tvrdka za razpečavanje srečk na obroke A. Balog & Cie v Monakovem in v Budimpešti. Odkar je Balog oživotvoril omenjeno akcijsko družbo, peča se z razpečavanjem srečk v podobi posojil in vložkov (depotov), kar je pa ravno tako nedopustno po avstrijskem zakonu o prodaji srečk na obroke iz leta 1878., kot prodaj srečk na obroke od strani vseh drugih prodajalcev v Monakovem in v Budimpešti. Kdor se pusti zaupajoč zago-tovljenjem takih tvrdk, da so njihova raz-pečavanja dovoljena, zavesti, da zanje agi-tira, pride v nevarnost, da ga dohodarstvena sodišča obsodijo v občutne denarne — oziroma zaporne kazni. V več časopisih bilo je čitati v septembru in oktobru 1. 1. inserat, s katerim se iščejo agenti, ki hočejo mesečno zaslužiti 200 K in več, v svrho razpečavanja nekih predmetov v veliki množini („Massenartikel"). V to svrho naj bi se obrnili na Leona E s s i g na Dunaju. Ta inserat je povzročila omenjena budim-peštanska delna družba, s posredovanjem pisarne za anonse W i n t e r inNagyv Budimpešti; ta tvrdka je že prej posredovala inserate o srečkah za tvrdke Maksimilijan Fischer & Cie v Monakovem in Fischer & Riess v Budimpešti. Ker se je ta pisarna morala bati, da spoznajo in takoj prepovejo avstrijska finančna oblastva inserat pod imenom VVinter & Nagy, obrnila se je na njej znanega prodajalca igrač Essig na Dunaju, da bi ta pod svojim imenom, ki bi ne vzbudilo nikakega suma, pošiljal došle mu ponudbe v Budimpešto. Proti pisarni Winter & Nagy je torej treba biti opreznim.
po svefu.
Spoitovanje debelih Debelost je pri rasnih črnih plemenih v Afriki znimenje oblasti pri poglavarjih in njihovih rodbinah ter se s tem odlikujejo od navadnega ljud stva. Isti običaj velja v Polinezij in sosednjih otokib. V Indiji je debelost neobhodno potrebna vsaki ženski, ki hoče veljati za lepo V južni Afriki si domač ni sploh izbirajo za poglavarja najdebelejšega med seboj; posebno slaven postane, ako je debeleji kot je vhod v navadne koče domačinov.
Živa sežgana V Aradu na južnem Ogrskem se je dogolil sledeči grozni slu čaj: Neka tvrdka je odposlala v šumo 10 delavcev, da žgo oglje za tovarno. Dva iz med njih sta bila odločen«, da čujela po noči pri ogljenioi. Ker Bta pa zaspala, se je ogljenica vnela. Drugi delavci, ki so odgo vorni, da se ne zgodi kika škoda, bo bili tako ra7srjeni nad svoja tovariša, da so ju vrgli v ogenj, kjer sta zgorela. Storilce bo zaprli.
Najhitrejie živali. Neki angleški Zo olog je prišel pri preiskavanju, katere živali bo najhitrejše, dc sledečega zaključka: Ako bi pričeli teši za Btavo vsi štironožci na zemlji, bi dosegel krt prvo darilo; on nam reč preteče v eni minuti, ako treba, 1250 metrov. Slede mu konj, ki prehiti v minuti 1160 m., žirava z 900 m., tiger z 860 m., srna s 850 m., volk s 580 m. in zajec s 400 m. Med ptiči leti najhitrejše divji golob z 1200 m. v minuti, potem albatros. Med ptiči leti najhitrejše divji golob z 1200
m. v minuti, potem albatros. Med ribami najhitrejši je de.Tu z 31 km. (17 morskih milj) v eni ui'. Slede mu losos s 13 in slank z 12 morskimi miljami.
„Aslno" obsojen V Rimu izhaja pro ti-katoliški list „Aiino". Svojemu oslovskemu imenu dela vso čist. Nastopa republikanska in sooial'stiška načela. Z'asli se laže o cerkvi, papežu in duhovščini tako, kakor da bi hodil v šolo pri uredn štvu „Slov. Naroda". Dva kapuclna sta pa tožila zaradi razžalje-nja časti odgovornega urednika in pa pisa telja nekega članka, v katerem sta bila jako razžaljena. SodišSo je prisodilo pisatelju šest mesečni zapor in 1083 frankov, odgovor nemu uredniku pa 15nesečni zapor in 1300 frankov denarne kazni.
Papeževa iala. V Rimu je sedaj mnogo škofov in prelatov, med njimi tudi škof Schneider iz Paderborna na Nemškem. Tega je papež nagovoril: „Brat." Začuden praša škof papeža: „Kako to, sv. Oče?" — „Saj se oba jednako imenujeva. Jaz sem tudi krojač." Sarto pomeni namreč po naše krojač, kakor tudi nemška beseda Schneider.
Pes in dinamitna patrona. V nekem kraju na Češkem se je hotel nekdo na čuden način iznebiti svojega psa. Privezal ga je k drevesu, na njegovi hrbet pritrdil dinamitno patrono z vrvico, ki jo je vžgal ter nato hitrih korakov odšel. Pes je slutil pretečo nevarnost, se je odtrgal ter stekel za svojim gospodarjem, Ta se je silno prestrašil; kajti eksplozija bi se lahko izvršila vsak hip. Spusti se v beg, a pes za njim. Ko prisopiha do nekega ribnika, se vrže v vodo, ravno tako pes. Ko sta na drugem bregu prišla na suho, sta bila mokra oba; mokra pa tudi patrona, da ni mogla več eksplodirati. Seveda je potem gospodar svojemu psu pustil življenje.
Proračun za vojno brodovje ve lesil. Francozki list .Chambers Journal" je prinesel v svoji številki za november zanimivih podatkov o izdatkih, ki so jih izdale velesile za svoja brodovja. Anglija, Francija, Rus ja, Nemfrja, It>li;a, Avstro Odrska in Ameriške zvezne države bo potrosile skupno 29 milijonov fantov št»rlingov (= 696 mi lijonov kr^n) več, oziroma so pomnožile Bvoj proračun za vojno mornarico za 46 4 odstotkov. Popolni pr- račun teh držav za II to je zihteval za leto 1903.-04. dvsin devetdeset milijonov in sicer je potrosila Anglija 34 757 000, Francija 12 538.(00 Rasija 12 319 000, Namčiia 10,252.000, Its lija 4,710000 Avstro O.rska 2030000, Zvezdi države 16 200.000 fantov šterlingov.
Živali, ki nikdar ne spavajo. Neke vrste ribe in žuželke ne spijo aikdar v življenju. Med ribami, ki imajo to prsab nest, je najbolj znan losos toda nahajajo ae tuli druge ribe, ki spijo na mesec le nekoliko trenotkov. Neke muhe in kače tudi n kdar ne spijo.
Kitajski koledar. Kitajsko prebivalstvo je zelo vznemirjmo, ker so drž. astrologi v Pekinu v koledar za I. 1905 uvrstili osmi mesec dvakrat ker je leto prestopno. Vsled tega bo isoelo prihodnje leto na Kitaj skem 13 mesecev. V tem vidi kitijsko prebivalstvo znamenje za velike nesreče in uime, ker je tudi zadnja velika povodenj na Kitajskem b la v prestopnem letu. Lludski pro roki na Kitajskem pravijo, da prihodnje leto izbruhne velika vojna.
200 ljudem rešili življenje bo le t s pl»8oviti švicarski Bjnardirci.
Soproga lekarnarjeva morilka. Hartford Ci.y, Iad., — Amerika poročajo: Senzacijonelna obravnava proti soprogi uglednega lekarnarja Strsussa, radi umora svoje pcsinovljenke, se je včeraj zaključila skrajno dramatično. Ootoženka se ni zimo-gla veS vzdrževati in tako je priznala, da je umorila svojo posinovljcnko, 181etno Chry stae Kraussovo s tem, da jo je zastrupila s strihninom. Sodišče jo je obsodilo v do smrtno ječo. Ko bo jo odvedii v sod. dvorana, vročila je sodniku spisano pripoznanje svoje krivde. Tudi je izjavila, da je bi'a pri p polnej pameti, ko je to storila. Na posi novljsnko je bila jezna, ker je proti njenej volji ljubila neoega mladeniča, kateri mačehi ni ugajal. Ko je deklica umrla, je Straui sova trdila, da se je Bama zastrupila. V preiskovalnem saporu je prifela premišljevati o zločinu in očitanje vesti je končno mo rilko prisililo, da je priznala svojo krivdo. Morilka je hči uglednega zdravnika. Med tem, ko je bila v preiskovalnem zaporu, Be je hkufiala dvakrat usmrtiti.
Veliki knez Ciril V Italiji biva sedaj ruski knez Ciril, ki je bil, kakor znano, na oklopnici .Petropavlovsk", a se sedaj zdravi v Italiji, kjer je tako sprejet, kakor znajo samo Italijani. Dne 20 t. m ob sedmi uri svečer med postajama Arezzo in Cbiusi priletel je ob okno železniškega voza in ga razbil debel kamen. V vozu je bil veliki knez Ciril.
Truplo v kovčegu Na skladišče pa robrodne družbe »Kavkat i Merkur« v Baku je priBol pred kratkim elegantno opravljen mol, bi je oddal oskrbništvu za b ago kovčeg v varstvo. Nukaj dni pozneje se jo začel ši riti od kovč-ga neprijeten duh n pri špranjah se je prikazala kri. Kovčeg so odprli v pri
sotnosti policije. V njem so našli razkosano truplo mlade ženske, ki je imela oa sebi le še nekaj koioev spodnje obleke. Okoli vistu je imela vrvico, usta so bila zamašena z žepno ruto. Neznanec je oddal tudi na kolodvoru en kovčeg. Tudi tega so odprli iu našli v njem žensko perilo, sliko mlade dvo jice, pisma itd. Ti predmeti bodo olajšali po liciji iskanje zločinca.
Ljubljanske novice.
Krščanska ženska zveza je priredila vče raj ob pol 3. zopet predavanje. To pot je predavala gdč. Cilka Krek »o kreposti ženske«. K predavanju je došlo lepo Št., vilo dam. Koncem govora je v navduše-valnih besedah pozivala članice, naj delujsjo za prospeb zveze in raj prihajajo v obilnem številu k d u tvenino predavanjem. Gdč. go« vorn ca je le'a končam govora obilo po hvale. — Prh odeje predavanje bo v petek, 16. t. m.
Miklavžev večer priredi „K r š č. ženska zveza" v ponedeljek, 5. decembra ob 7. uri zvečer v zgornjih prostorih „Sta-rega strelišča". Spored: Igranje na glasovir, petje, kratek nagovor, nastop Miklavža s spremstvom in obdarjevanje otrok. Vstopnina za odrasle 40 v.; otroci prosti. K naj-obilnejši udeležbi vabi odbor. Opomba: Darila, namenjena otrokom ali odraslim, naj se pošiljajo na .Strelišče" v ponedeljek cel dan. Na zavitke naj se zapišejo natančno imena tistih, ki bodo obdarovani. Na „Strelišču" bodo na razpolago jedila, pecivo in pijača.
lavno predavanje Prihodnji torek točno ob pol 8. uri žveči r priredi »Slovenska krščansko-socialna zveza" v društvenih prostorih, Selenburgove ulice št. 6, II. nadstrrpie, javno predavanje. Pre-dava č. g. dr Jerše. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Razžaljeni kavalir. G. Rebek ml. je čutil potrebo tožiti mater one deklice, katero je vinjeno peljal na svoj dom, češ, da je mati na stanovanju g. Gottharta očitala, da je deklico posilil. Danes se je pri okrajnem sodišču vršila obravnava, ki je pa takoj pokazala, da je mati vršila le svojo dolžnost in najsvetejšo pravico, če je šla vprašat, kaj se je z njeno hčerko zgodilo. Izrazila pa, kakor se je danes pokazalo pred sodiščem, svoje slutnje izrecno ni, ampak le povedala položaj deklice, izjavo babice, g. Gotthartu se je pa celo zahvalila, da je deklice spremil domov, ker „kaj bi se z deklico sicer še zgodilo do zjutraj !" Povedala je tudi, da je deklica bila tako vinjena, da ne vd, kaj se je z njo godilo, ter pristavila, .da Rebeku tega šenkala ne bo". Res daleč bi prišli, če bi matere ne smele poizvedovati o tem, kaj se z njihovimi hčerami godi, posebno če babica take obte-žalno izjavlja in če je deklica bila otečena! Čudno se nam zdi, da se g. Rebek čudi, če ogorčena mati pravi, da takih „špasov" g. Rebeku .šenkala ne bo". Po Ljubljani je splošna sodba, da je g Rebek jako neumestno storil, da je vložil to tožbe, kar sedaj ve javnost, kdo je tisti kavalir, ki je opijanjeno deklico spremljal na — svoj dom. Priča soproga g Gotthardova je povedala o ma-terjnih vprašanjih, kakor zgoraj povedano, dejala je poleg tega še, da je njen mož šel mimo sobe gospoda Rabka. Ko je čul vpitje, je stopil v sobo in videl, da je postalo deklici slabo. Priča g. Luckmannova je dejala, da je ime a viis, kakor bi hotela mati dotične gospodične očitati Rebku, da je dekle pokvaril. Zagovornik matere, gospod dr. Benkovič, je predlagal, naj se zaslši babico, dr. Illnerja in nekaj d< klic, ki bodo pričale, da je bilo dekle opito. Obravnava se je preložila, ker je šele včeraj prišla tozadevna ovadba magistratova nt državno pravdništvo. Značilno je, da „Narod" »Slovenca" napada, namestu da bi se tudi on postavil na stališče, ki je edino vredno poštenega lista.
Na smrt obsojen. Ze včeraj smo poročali o obravnavi proti 21 let staremu postopaču Antonu Kolencu, ki je ca savskem polju izvrš i na Mariji Ulcar posilstvo in katero je pozneje umoril. O obravnavi se nam še poroča: Zatoženec se je zelo zmedeno zagovarjal, v bistvu pa je priznal posilstvo, umor in goljufijo. Izgovarjal se je, da ga je ona speljala in da jo je radi tega davil, ker ga je pozneje pra tkala po rokah in zmerjala. Vse priče so izjavljale, da je bolj hudoben, kakor pa neumen človek Zupaostva so izjavila, da ni epileptičen. Dr. Bleiweis je izjavil, da je obtoženec duševno manj vreden, vendar pa se je zavedal svojega dejanja. Zastopnik drž. pravdn štva g. pl. L u s c h a n se js posebno oziral na izjave prič in županstev. Tudi je g. pl. Luichan dejal, da jo Kolene« gotovo pri pravi pam ti ter to izvajal is tega, ker jo ob:otenec vedno slišal to, kar je bio zanj ugodno, kar pa zanj ni bilo ugodno pa ni hotel slišati. — Zagovornik gospod dr. Ravnikar ga je zagovarjal s tem, da je obtoženec bebec, da so ga tudi po vaseh imeli za bebca, kajti taka dejanja, katera je obtoženec počenjal ne more počenjati
neben le količkaj normalen človek Da je obtoženec bebec je dokaz tudi to, ker se zatoženec ves čas obravnave ni brigal niti za vprašanja g. predsednika, niti za tek obravnave, niti za razprave zagovornikove. Zagovornik je dokazoval, da za tega bebca ni smrtna kazen, ampak da spada le v kak zavod, katerih pri nas še nimamo
Porotniki se potrdili vsa glavna vprašanja, tudi vprašanje, če je obtoženec umoril Marijo Ulčarjevo z namenom. Sodišče je obsodilo Antona Kolenca na smrt na vešala. Ko je predsednik naznanil to obtožencu, katerega sta ves čas stražila dva stražnika, je stal popolnoma apatično in se niti zganil ni. Sodni dvor je gledal obtoženca, obtoženec pa sodnike, kakor bi se nič ne zgodilo, in da se ne zaveda, kako ostro obsodbo so izrekli nad njim gg. porotniki. Predsednik sod. dvora Kavčič obtožencu: »Ali slišiš?" Obtoženec se ne zgane. Predsednik glasneje: „Ali si razumel?" Otoženec dvigne roko proti ušesom in odkimava. Stražnika ga potisnita bližje predsednika. Predsednik se glasneje: »Še nisi dobro razumel? Obelili te bodo, če ne boš pomiloščen!" Obtoženec: »— Dobro!" Predsednik: Ali se boš poboljšal?" Obtoženec: .Ja poboljšal!" Predsednik Kavčič: »Ali kaj prosiš !" — Obtoženec dvigne roki, za trenotek se vidi, da se zaveda, kaj se je zgodilo ž njim in vzdihne: »Prosim", potem pa postane zopet popolnoma apatičen. Predsednik: »Naj se zapiše, da prosi cesarjeve milosti." Predsednik: »Sedaj pa se poboljšaj, pridno se vedi notri, pa delaj. Sedaj pojdi!" Obtoženec se obrne s stražnikoma in ko štorklja iz dvorane, ponavlja: „Bom!"
Tečaj za obrtno in zadružno knjigovodstvo se je pričel včeraj v Rokodelskem domu pod vodstvom ravnatelja Iv. Rožmana Priglasilo se je 35 ude-ležnikov Tečaj bo vsak torek in petek ob 8. uri. Novi udeležniki se še sprejemajo.
Tatica pobegnila. Marija Tavželj znana vlačuga se je priklatila v Poljšakovo gostilno, ondi natakarici ukradla več obleke in pobegnila.
Koncert »Glasbene Matice". (Nastop violinista g. Frana Ondrička.) Opozarjamo na današnji koncert violinista g. Frana O n d f i č k a. „T i m e s", pišejo: »Ondriček je genijalen umetnik". Dobili smo razne odlomke iz kritik najznamenitejših listov ki kažejo, kako cenijo drugod velikega Ondrička. — Vstopnice so po 4, 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 40 h. Začetek je točno ob pol osmih zvečer.
Koncert društvene godbe vrši se danes zvečer v »Narodni kavarni". — Jutri v nedeljo priredi društvena godba v prostorih g. Remica (pri »Novem svetu") društven koncert za člane. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
Napad v cerkvi. V mostovžu frančiškanske cerkve je včeraj neki velik moški skočil k mali ženici, ki je v Ljubljani 2nana po velikih črnih očalih ter jo pričel preiskavati, hoteč pri njej dobiti denarja. Zenica mu je dejala: »Le išči, v žepu imam samo eno žemljo". Ker napadalec žemlje ni maral, jo je odkuril. Mogoče bo drugod poizkušal svojo srečo.
Slovensko gledališče. Jutri ob 3 uri po poldne krasna »euzar.ionelna igra ,V z n a m e n j u k r i ž p." Ura te predstave je pri merna posebno za občinstvo iz okolice. — ZvečT • D n a k prosjak«.
Musioa sacra V nedeljo, 4 decmbra, v stolni cerkvi velika maša brez orgel ob 10 uri: Koralna maša «in domimcs Ad ventus« ; graduale »Ex S on« z'ožil Atton Foerster. ofcrtorium »Dt-ua tu conveitena" zl. dr. F t. W>tt; po povidigo vanji »Bone Je»u« zl. E. Frey.
K vi j se godi na Balkanu.
Turčija se dogovarja z zastopniki Kru ppove tovarne o nabavi 100 brzostrelnih topov najnovejše vrste, pušk, streliva in o pomnožitvi turškega brodovja. Turčija se oborožuje, ker sta nabavili tudi Srbija in Bolgarija novega orožja in ker je Bolgarija v tajni seji sobranja dobila 42 mil. frankov za oboroženje bolgarske armade. Od tega kredita Bolgarska porabi 25 milijonov za nove brzostrelne topove
Stiokom jaška sodba o napadih na Port Artur.
„Armee Zeitung" piše: V m secu novembru so Japonoi posebno silovito napadli forta Erlunšan in Sunsušan. K< maj mu je bila dana možnost za nov natkok, že ga je nestrpni poveljnik oblegovalne armade pri šel. Dne 17. nov. je poizkusil z naskokom vzeti utrdbe. 21. nov. je nasktk ponovil, a obakrat brez uspeha Dne 25. t. mes. je pa vendar prišel tako daleč, da je lahko naznanil v Tokiu, da se zopetni naskok skoraj nemoie več ponesrečiti. Odtod je dobil po veljt, naj prične splošni napad. Dae 26. nov. popoldne se je naskok pričel, boj je ml kr vav, a Japonci niso dosegli uspehov. Tudi
raskok, ki so ea napravili 27. nov., ae je ponesrečil. —Stmo na sebi to ni iudno. V Um stbdiju napada se boj za trdnjave ni z lo sprt menil. Pri bliž ni m padalca se mo rato is boja izločiti topovi, ki daleč neso. Pri tem je edino odločilno, ako ima bram bovec š* dovolj poguma. Obleina artiljerija med tem fasom zadriu>« le trdmavako topništvo d« nemore poseči v boj. Pri tem pa jako dobro služijo napadalcu zrakoplovi. Po fkodbe v Port Arturju in v luki ao — to moramo priznati — preoejšnje. Dne 20 in 22 nov. je divial v trdnjavi hud ogenj, ki je uničil mnoe-n zalo* premoga. Toda šele 30. novembra ob 8. uri zvečer se je posrečilo Nogiju dobiti ključ, ki mu bo služil, da bo mogel pričeti splošni napad. Ta ključ je namreč »grič 203 m." Tu je bil Steselj najbrže prevarjen. Japonci so namreč v istem času napadali vzhodno in zahodno fronto, tako, da Rusi niso vedeli, kje se bo izvršil glavni napad. Tako se je moglo zgoditi, da se je nenaden napad na ta grič mogel posrečiti.
Ta točka je v celi trdnjavi najbolj važna za obleganje. S tem je oslabljena zahodna ter sosedna severna fronta. Obenem pa je ta točka odločilna pri naskoku na ploščnati grič (Nemci ga imenujejo .Tafelberg"), ki je ključ do trdnjave. Z osvojitvijo »203 m. griča" je padla naivažnejša točka ob pasu utrdb. Mesto in luka sta odprta Japoncem. Drago so kupili Japonci to točko, a izplača se jim. Obleganje je sedaj stopilo za precejšen korak naprej. Razdalja med tem gričem in ploščnatim gričem zni>sa 4 iru. T rej bodo Japonci Uhao z uspehom obatreljavali to točko ter uničili moč c ndotnega topništva. Ako ae pa zgodi enkrat to. potem je pa ža precei upania, da ae naokok na ploščnati grič posreči. Tu za vzetje pa odločuje nad usodo Port Arturja. Odtod sh da dobro < b«treliav»ti Zlata gora, Sooai^a gora, Tigrov rep. Ostane pa še Ljaotešan. kateremu Japonci tudi potem še ne bodo mogli do živega. Sieer bo pa pre teklo Se precej časa, predoo bodo Japonci imeli le eno izmed omenjenih utrdb.
ttauie stvari
JfajnoToJis od »enih itraat
Velikanski snežni viharji so na Španskem. Od vseh strani prihajajo poročila v velikih nesrečah. 20.000 oseb je brez kruha. — Oproščen morilec. Praški porotniki so oprostili trgovca s sadjem Jožefa D o 1 e š a, ki je umoril svojo 18 letno ženo, ker je imela za njegovim hrbtom grešno razmerje z drugim. — Veliki viharji so bili v Levanti. Raz „Lloydovega" parnika .Stiria" so valovi pometali v morje 300 ovac. V zalivu Messina v Mali Aziji je vihar vrgel ob skale 36 ladij. — Svetovno razstavo v S t. L o u i s u so 1. t. m. zatvorili. — 10 0 let, odkar je bil Napoleon I. kronan, je preteklo včeraj.
Oruštv a.
(Društvo »Zvesda« na Dunaju) priiedi v nedeljo, 4. decem brat. I. zabavni večer v dvorani VL u m S e n a t o r", I., Reichsratsstrasse 19. Začetek c b sedmih sveče r. Spored zabavi je z do razno vraten. Pevske točke iz vaja društveni pevski zbor pod vodstvom g. Vinko Krušiča : Olga komteBa Rcta, go spica Milka L izarjeva pojeta vtč pesmi; na sporedu je tudi šaljiva poŠta. Prijatelji dru štva dobro došli 1
(Tretji redni občni zbor .Vesne") se vrši dne 3 decembra v Riohterjevi restavraciji, VII., Rennweorgasse 1. Pričetek ob '/,8. uri zveier. — Dnevni red: 1. čiUnje sapianika zadnjega ob čnega zboru. 2 Poročilo odborovo. 3 »Poezija glasba, vpodabliajrče umetnosti in znanost". Predava tov. F. Grošelj. 4. Slu čaincati.
Cerkveni letopis.
Kardinal Rampolla
živi, kar ni več državni tajnik, sam 7,a-se. Popolnoma ss je posvetil znanosti Spisal je knjigo o sv. Meloniji, katero je natisnila vatikanska tiskarna. Živi jako skromno. Rabi le sprejemno sobo in spalnico, v kateri tudi dela. Prejšnje čase se je peljal vsak dan na izprehod. bedaj je opustil tndi to in se le vssko soboto pelje v samostan na Cdlijski gori k izpoved'.
Telefonska In br;o|avn« poročila.
Praga, 3. decembra. »Politik" javlja, da bo pričela priobčevati pisemsko zapuščino grofa Taaffeja, in sicer najprej ono od 1. 1867. do 1. 1871.
Praga, 3. decembra. Povodom otvoritve čitalnične in govorniške dvorane nemških buršev je tu došlo do cestnih demonstracij. Nemški burši so dobili pomoč iz .Reicha". Češki dijaki so nemškim dijakom žvižgali ter zapeli »Kje dom je moj". Raz
poslopje je vihrala frank furtarska zastava. Ker je množica pred poslopjem vedno bolj naraščala, je predsedstvo posredovanjem policije to zastavo odstranilo. Nato je bilo demonstracije konec.
Dunaj, 3 decembra. Vladni listi a za dovoljatvem sabeležujejo odgovov italijanskega miniatrskega predasdnlka Tittonija na interpelacijo poslanca Barzilaja. Minister je povdarjal, da je bilo stališ fie avstrijske vlade korektno ter da se mu ne zdi umestno umešavanje v notranja zadeve druge dr**ve O dogodkih v Inomostu se je lojalno in prijateljaki razgovoril z avstrijskim mini" etrom.
Dnnaj, 3. dec. Čehi zabtetajo zagotovila, da bo vlada drugo češko vseučilišče ustanovila v Brnu ali pa v Olomucu. Nemci se upirajo.
Budlmpeita, 3 dec. Znani prijatelj športa Jurij Klein se je ustrelil radi nesrečne ljube7ni.
Zagreb, 3. dec. Saborska večina ni verificirala Sašeljeve izvolitve
Peterburg, 3 dec Z letom 1905. bo vlada preuredila zemstva. Razna mesta čestitajo ministru notranjih zadev, »ker domovina je že davno hrepenela po svobodi". Nekateri okraji predlagajo naj se tudi ženskam dd. volivna pravica v zemstvu in da bodi notranja uprava zemstev popolnoma neodvisna. Vlada naj posreduje še-le, če bi se kršila postava
London, 3. dec. Poveljnik baltiškega brodovja je plačal za plovbno dovoljenje brodovja skozi sueški prekop 14.700 funtov šterlingov.
London, 3 dec. O nadtljnjih bojh pri griču št. 203 ni nobenih porot* il. Tu so mnenja, da Ruai od srede dalje delajo obupne poizkuse spraviti Japonce iz te po-
zcije.
Peterburg, 3 decembra. Ruaki brzojavni urad poroča iz Mukdena: Rusko ko njeništvo neprestano zasleduje J ponce, ki so se že umaknili iz svojih prelazov. Oe neral Rennenkampf je mogel drg« ati, da je japonska operacijska črta zelo dnUa, a da japonske rezerve niso posebco velike.
Peterburg, 3. decembra. Iz Mukdena poročajo: Temperatura je padla na 23 stop. pod ničlo. Manjka drv za kurivo; to bi utegnilo napotiti Kuropatkina, da zopet zavzame jantajske rudnike.
Sangaj, 3. dec. Tu so mnenja, da bodo ruski čaatniki in moštvo ruskega rušilca torpedovk, ki je nedavno pribežal sem, od tu pobegnili tar se pridružili baltiškemu brodovju.
Perin, 3. dec. Včeraj ob 3. uri popoldne pojavilo se je rusko brodovja na severu.
Ustavilo ae je sa dve url ob afriški obali pri Periou, a potem ni nadaljevalo svoje poti proti DZibuti, kakor se je pričakovalo, ampak poti A d nu.
Berolin, 3. dec. »Post" poroča: Vest, da ruski agenti v Londonu in drugih angleških lukah kupujejo parnike, ki bi bili sposobni za bojne ladje, je skoro gotovo resnična. V angleških parobrodnih krogih je zelo živahno razmotrivanje. Dokazano je, da je iz New-Yorka res došlo vprašanje po parnikih, ki bi imeli 10000 ton.
Darovi.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vesela dru&ba rokodelcih p»mn4 • nikov v D un čarjevi goatitni ob Savi K 6 61; Vesela družba iz Idrije 4 K i geslom: »Vadlja1« s kocko v družbi deaar smo ta nabr-Mi Ciril M t.di družbi potem ga darovali, Ž«bč, da posnemate<v obilo bi imela Ker h t»m, če tudi male doneske bi prejeL."; Družbeniki s*. Mohorja v Zalou so darovali za d.utbo av. C rila in Metoda 25 kron; na »Martinovem >eflero" * tfostilni H»usenbicbler zbrani Z '6-ni pa 21 K; Mo-o-nun na Bib B«li 24 K
'iatouroiogftčno ptvruOilu
V litina nad morjem 306-2 m, srednji iračni tlak 736.9nm
i
L-s opa-
bar o nfirv. i tam
i.'9 i
ttiara
i* jetai)*
Nebe
| s:
■sa.
2	| a. avec. | 738 4 i —0 5 i brezvetr. |
3	| 7. ijutr. | 736-5 | —Olj sl.jzah.-
obl.
0 0
2. popol.| 735 3 | 1-9 | ■sredina včerajflnja tcmu«r»tui» —1'5" uorro 0 2'
»Katoliška bukvama"
v Ljubljani
priporoča:
Življenje Jezusa Kristusa
francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bo-hlnjeo, izdal dr Anton JegU6, knez in Skof ljubljanski.
Prvi zvezek, stran 1 do 372, broš. 1 K 50 h elegant. v platno vezan 2 » 60 »
Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1 » 60 „1 elegant. v platno vezan 2 » 50 »
Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broS. 1 » 23 » elegant v platno vezan 2 » 20 »
To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem.
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik 8 H. Skerl, Sv. Ivan pri Tritu.
„Katol. Bukvama" v Ljubljani
i
priporoča sledeča znamenitejša dela slovenskega slovstva:
1.	Cramer: „Apostolski dušni pastir", aii dušni pastir, kakšen naj bo in kako naj deluje. Po naročilu in na stroške premil. in presvetl. gospoda Antona Bonaventure, kneza in škofa ljubljanskega izdal dr. Fr. Lampe. K 120, pol platno K 1-90.
2.	Didon -Bohinjec: ,Jezus Kristus". Izdal dr. Anton Jeglič, knez in škof ljubljanski. Trije zvezki K 4-20, v platno vezani K 7-20.
3.	Flis: ,,Stabinski slogi", zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina z dodatkom o zidanji in popravljanji cerkva. V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami. K 13-—.
4.	Kos: „Gradivo za zgodovino Slovencev" v srednjem veku. Prva knjiga (1. 501—800) K 8-—.
5.	Kosec,- ,,Katoliško zakonsko pravo" z ozirom na državne avstrijske pravice. K 2—, v pol platno K 3 20.
6.	Lasčr-Marešič: „Lurški čudeži". Nadaljevanje in drugi zvezek bukev imenovanih »Lurška Mati božja". V pol platno K 2 —.
7.	Poč: „Duhovski poslovnik". Drugi, popravljeni natis. K 4-—, vezano K 5 20.
8.	„Sveto pismo" stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, od apostolskega sedeža potrjSnega sv. pisma, ki ga je iz Vulgate ponemčil in razložil dr. I. F. Allioli, šest debelih vezanih zvezkov K 20'—.
9.	Veternik: „Razlaga velikega katekizma" ali krščanskega nauka. Štirje vezani zvezki K 12-20.
10. Wolf-Pleteršnik: „Slovensko-nemški slovar". Dva vezana zvezka K 29'—.

Ljudska
pesmarica
za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, žali in doma
je ravnokar Izfila in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne SttS^O&g^S litanije.
© o n a i mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo l K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti SSS^&g^S 10 vin. več.
Naroča se v prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva' v LJUBLJANI.
„ Ljudska pesmarica' naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako družino!
fffftfflffffifff
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina -v-
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi <22
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 7
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
skozi 19 let
boleham na želodcu. Po	=
poskušnjah z različnimi	§
zdravili sem začel leta	=
1896. rabiti Vašo	=
tinkturo	f
za želodec,	1
ki mi je vedno prav	§
dobro služila kot učin-	i
kujoče zdravilo, pa ne	§
le meni, ampak tudi	1
raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	§
daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	|
ki trpi na želodčni bolezni. 790 60— 30	5
Friderik Repoiusk,	f
iupnik « Št. Vidu nad Taldnkom, p. Misiling,	=
10. d«c. 1808.	=
Resnici čast!	|
Vaše „2«leznatO Kino" se mi je pri
mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav
posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	=
krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	1
rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	|
morem Vaše res izborno železnato vino iz	i
lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	i
slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	i
Anton Žnidaršič,	f
i—pnik pri Beli cerkvi, p. M. Jernšj, Dolenfako	s
1. marca 1904.	=
Naročila »sprejema proti uovzetjo ln točno txvr-qje	|
odlikovani lekarnar G. PICC01I, Ljubljana	§
lekarna .Pri angelu", Dunajska cesta, dvorni	=
zaloinlk Njihove Svetosti papeia.	~ imiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiuiri
Žganje
# zajamčeno pristno #
destilirano iz lastnega pridelka, se dobiva pri lastniku
Antonu ferlan dl Giorgio -RovInJ, litra-
18157 12-8
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rsblla le
Kathreinerjevo
Kn«ippovo sladno kavo
kot primes nik-4»aji karal plj.il.
04.1/b

Ceno stanovanje
z 1 sabo, kuhinjo in drvarnico odda se za 1. februar na Tržaški cesti št. 47, blizo tobačne tovarne.	2005 3—1

SftSikt^fh
kise po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehoin rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slast do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilih,
zaslizenju, kaliju in hrlpavosti.	(III.) 38 15
livirek: Giesshubl Sauerbrunn,
talsz. postaja, zdravilno kopališča pri Karlovih varit
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih jiucerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami ir 'nom.
Zaloga pri Mihasl Kaatnar-ju in Peter Lastnik-a v libljani.
Pristni, na deželnem kemičnem preizkuše-vališču za živila v Ljubljani preizkušeni
domači brinjevec
liter 2 kroni — razpošilja v vseki množini Ivan mali v Škofjiloki. 2001 10=2
Velika božična > p r i I i č n a prodaja
traja od ponedeljka 5. dec. do 24. dec. 1904.
40 % popusta, vsakomur,
Obleke za dečke, zimske in športne suknje, kožu-hovina za v mestu in na potovanju, jopice za dame, paletoti, ovratniki, koljerji iz kožuhovine in mufi
se oddajajo za vsako ceno najcenejše v
2016 3-1
Angleškem skladišču oblek
LJubljana, mestni tri 5.
Velespoštovanjem
Oroslav Bernatovič.
motor
s 3 konjskimi silami, se proda pod ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo »Slovenca".
2015 1
Vse sega po mojih
lepih desinih iz svilnatega blaga in žametov za bluze
Ernest Sark "*" 3
fi na oglu Židovskih ulic in Dvorskega trga *
t6 O
Cl
KT
(B
QC
Jako ugodna prilika!

popolna razprodaja
ar, zlatnine ln irebrntne
pod tovarniško ceno =
iz konkut*zne mase
2018 2—1
fvrdke PROfENIK Stari tri
bode vsaki dan od pol 9 do 12 ure dopoldan, začenši v ponedeljek
5. decembra.
Primerna božična in novoletna darila.
¥ &
01 M
O
fiJ ■
H
#
Velikost triharvastih slik na kartonu je 67X51 cm, cena slik samih po K 6;—, v jelšovem okvirji po K 12'—, v vzorkovem po K 15-—; boj in poitnina so lastni strošek.
2004
• «" 2—i
Primerno božično darilo:
Bled in Belopeško jezero.
Naroči se: Pri založniku 1. Germu v Prag
________ jigi,
VAcIavskč nam. 10 ali pa v Ljubljani pri L. Schwentnerju in Drag. Hribarju, v Novem Mestu pri I. Krajec nasl., v Celju pri Drag. Hribarju in v Gorici pri A. Gabrščeku.
----
^a najvišje povelje NJeg. ^jjfc c. in kr. apost. Veličanstva. 7m
XXXVI. c, kr, državna loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija e/o;nua4tTvlbujeonito 18.435dobltkovvgotovlnl
v skupnem znesku 5I2.980 kron
1802 10—8
Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 15. decembra 1904. — Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7 v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih v menjalnicah \ j	itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.	a
Od o. kr loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
____J^JK
P. n.
Velečastiii duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo manufakturno trgovino preselil 3 Marijinega trga
na _5Vcrr/ trg št t „?od trančo" v lastno hišo, prej Seterjevo, in da bom še cenejše prodajal kakor dosedaj vse v to stroko spadajoče predmete.
Zahvaljujem se velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu 3a dosedaj mi v toliki meri izkopano zaupanje in prosim da me tudi nadalje v mojem novem podjetju blagovolijo podpirali, ter zagotov-Ijam j dobrim blagom po najnižjih cenah solidno postrežbo. S spoštovanjem
Jranc Dolenc
1997 3-2	od danes naprej Stari trg jt. 1 „?od trančo".
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
..Obrtnega pomožnega društva"
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v LJUBLJANI, Židovske ulice h. štev. S
1176 17 — 13
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od polu 9. do 11. ure dopoldne ter od polu 5. do 6. ure popoldne s polnimi po
4 I, od sto
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
Naznanilo.
1893 9—6
Naznanjam, da sem svojo znano trgovino povečal in da bom prodajal na dosedanjem prostoru vsakovrstno
domače in inozemsko usnje
ter druge v to stroko spadajoče potrebščine, kakor črevljarsko orodje, mazila in črnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo. — Vsem svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi ostalemu p. n. občinstvu se priporočam za nadaljno naklonjenost.
Ivan Marchotti
trgovec z usnjem v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 30.
4 4 4 4
4 +
4* 4 4 4 4 4 4
NntVAP13 73najboljša in najcenejša tvrdka za naj V C tja MlUga, naročevanje ozir. nakupovanje *
CopiČev za pleskarje, sobne slikarje,
zidarje in mizarje. Lakov, pristnih angleških, za vo sove.
Emajlne prevlake, pristne, *
posodicah po */„ */4 '/« in 1 kg.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega ha vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 66
Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Schonfelda.
Firneža, prirejenega iz lanonega olja, pr/stnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
asjamčeno trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prste n i h in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših-
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v LJubljani. =====
oooooooooooooooooooooooooooooooo
T_ ____________________ _ _ V Nfl.ir>pnfli£a nnt 70 vrini I! 1
00000000000000000 o
Najcenejša pot za zdaj!!
JED=STAR=LINE"
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Philadelphla.
KGT Gld. 100'— za železnico in barko.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Ivan Nep. Resman.
V našo pisarno pridit« za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To jeprihito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njlli
Red Star.
O
o o o o o
00000000000000000
O	35 41 ^^ P" nas Prvo in zadnje.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Vedno najnovejši =
w gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obrobe. — J/are plošče se zamenjajo.
HAJMBURG4MERIKA
Iz Ljubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-13
Zastopnik:
FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven firange
Izvrstna sigurna vožnja zbrzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.


Avgust Zabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
W železolivarna, -^g
strojna in ključavničarska tovarna
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v t* stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
I
I >l
A
HJ
h;
m «

izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
__ff a prava različnih transmisij za vsako indnstrljo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne fci
krile, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, frombe za vodo Itd. iN.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo-	[yl
stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih	L«J
in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike	H
raznih velikosti.	[U
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pažnike, travnike itd.

J
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. =
1012 Patentirana v 30 državah. 52—26 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih (opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
Izdelovatelj cemeutnln, Gllnce pri Ljubljani.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
SK3T nucina igjg
>ak. zajamčeno) 1098 52-24 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-feku & Comp.f Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarja.
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ———
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 lati.

1009 52—26
upeuc
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveža
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
kojf se dobiva v steklenicah, škatljab in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno lo pošteno postreči.
liJU 13 Ii JAN A,
Prelernove (Slonove) ulice it. 7.	Perlesova hiša
1600 64—11
Valentin Golob
(pr, Andr. Društovič) Ljubljana, Mestni trg št, 10.
trgovina z železnino - priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni
papir, vozne plahte, gumnate___
cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega izdelka. =====
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. *«* Postrežba točna! Cene zmerne!
Založnik zveze avstrijskih o. kr. državnih uradnikov
OOOOOOOOOOOOOOO*
O D , v _ Oi
' Prva domača = o< slovenska pivovarna §|
G. fine rje vili dedičev
Ljubljana, WolfoYe ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marčno In na bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prix in 1008 zlato kolajno., 52—26
Ustanovljena leta 1854.
Q0i§OO^88880O08 OOOOOOOOOOOOOOOO
Vidmanic kaže seljanom moč ških kapljic in Slavonske biljevinc.
Pozor!	Pozor!
Bolnemu zdravje!	Slabemu moč!
Pakraške kapljice in Slavonska biljevina sta danes b dva najbolj priljubljena ljudska leka, ker delujejo gotovo z najboljšim uspehom, ter si tako pridobivajo sloves po vseh delih sveta.
P^lkrft	l^JmlilPfk •	Prot' vsem bo-
F r a ki <t5»KC Kapljice. leznim želšdca in e od_
1	stranjujejo krče, bolečine v želodcu, preganjajo vetrove in čistijo
4	kn, pospešujejo prebavo, odganjanjo male in velike gliste od-
•	pravljajo mrzlico in vse od te izhajajoče bolezni. Lečijo dalje
f	vse bolezni na jetrih in slezah. Najboljše sredstvo proti bolezni
;	maternice in madrona, vsled česar ne smejo manjkati v nobeni
C	meščanski in kmečki hiši.
Naroči naj jih vsakdo pod naslovom : Peter JuriSič lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. Denar n^j se pošlje naprej . ali s povzetjem. Cena je sledeča in sicer franko na vsako pošto: 12 steklenic (1 tucat ) 5.— K
Pokra-	2t » (2|tucata) 8 60 „ Manj kot 12
36 „ "* x---- ----------...
j (3 tucati) 12 40 „ steklenic se 48 „ (4 tucati) 16-- „ ne pošilja. 60 „ (5 tucatov) 18 —
hilipvina sc rabi z uprav siJainim in najboljšim uspehom proti OmvotlSKd U11JC vina zastarelemu kašlju, bolesti v prsih, prehlajenju, hripa-
vosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, zbadanju, kataru, odstranjuje goste sline in deluje izvrstno pri vseh tudi najstarejših boleznih v prsih in na pljučih.
Cena je naslednja franko na vsako pošto:	1943 10—3
2 izvozni steklenici 3'40 K 4 „	„ 5-80 „
6 b	„	8-20 „
Manj kot dve steklenici se ne pošilja. Denar naj se pošlje naprej ali se pa povzame. Prosim, da se naročuje samo in izrecno le pri meni pod naslovom:
Peter Jurišic, lekarnar, Pakrae br. 105, Slavonija*
Ernest MammerschmidU nasledniki
trtmnsMMfe mit
Madile, Wutscher & K-°„
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg]štev. 6.
Velika zaloga I^KE*
t™ iS
! f j
lp"f: .
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
IJlMtlMMf v Lijubljani ffjastffi]
na Dunajski eesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulio
obrestuje hranilne vloge po
23 104—96
4
1	°i
2	o
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske IA r o J r ftip^A posojilnice znaša	t*	4"'
st»g h™L K 5,089.883-14. D;r?™ K23,8o6'3O6'40. K 98.238*41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
[Tapetniška, dekoracijska dela
Ljubljana, Breg štev. 20 (Cojzova hiša).
lavnemu občinstvu dovoljujem se uljudno priporočati v nabavo raznih tapetnih in dekoracijskih potrebščin. Dolgoletno službovanje pri slovečih tu- in inozemskih tvrdkali me usposablja kot vsestransko izvežbnnega in izkušenega, da morem vsekakor najfinejše in najsolidnejše zadostiti svoji nalogi, bodisi v tapetniški ali dekoracijski stroki, kakor tudi v izdelavi vsakojakih pohištev.
Istotako si usojam pripomniti, da imam v zalogi razna najmodernejše oblazinjena pohištva, kakor divane, otoinane itd., razne potrebne okraske k oknom, hišne preproge, pogrinjala, sploh vse v mojo stroko spadajoče predmete. — Prevzemam naročila v kompletna opremljenja sob in event. prenavljanja obrabljenih pohištev; istotako postrežem vsaki zahtevi raznih ureditev sob, hotelov, vil itd.
Z zagotovilom najeksaktneje postrežbe in točne izvršitve priporočani se sl. občinstvu v blagohotno uvaževanje.
CD
1780 4
Velespoštovanjem IvaO CCHie.
m mm mm m
mm
mm
M mM
mm
mm m
mm
I.I. Kantz-a
v LJubljani
priporoča : pristni ritmi, pše-niinl iti mlečni kruh, peoivo h kavi, brioohe, orehove in makove roiičke, vaniliski ln fried-rivhsdorfskl tabor i. dr.
1051 52—27 Ma dan itirlbrat sveže pe-otvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
m «
m
. .y. '/-a
m tm
m m m
sv/. \v
mi tm
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda
z sedežem v Gorici, ul. Barzellini22 = priporoča =====
prava pristna najboljša vina: sladko rebulo, zelen, rizling, burgunder, mo-drafrankinja in drugo, pri najzmernej-ših cenah s točno in pošteno postrežbo.
Razpošilja se tudi v svojih sodih ^ £ od 56 1. naprej na vse kraje.
•< Posreduje tudi prodajo sadja. ===
K
A. Kraczmer
I^jubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo Kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po g jnižjih cenah. Pre-jg> a||i klavirji, solidno in !■!"■? stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, —h
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendor-fer, c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše.
1517 52-12
@@@@ ©9 ©(gx@@
Zl—zi 3991 |0pbj9 a jaimojd f v ao5j|uzo|bz i|;ujoap j)| o
A0)|nq0|)| l|!jeUpo|
bbo|bz b)|§ju.ieaojl
■q«uo3 qi^ziu ouiauiud BŽBjq nsoujsiAonzBj od
'A0)jnq0|>j qi)|s -jSHnj 'AO)jnqopj qj"pj| ui q|}|qdui 'AOjpuiip
oSoi«Z OfOAS onJoqzj }ia?9p bo ai qrjsam a nA-)sni?qo nuidnAB[s ut ini35Aoqnp jiijsBjajd Bjojodud
i ogn-bj^ poj 'ra«fiqnfi a
DI1H0Š f
Za kron
vin.
najzanesljivejša	M
žepna urazagospode nasvetu !£ Pošljem pristno "
ankep- = = l^emontoarf«
Roskopf-ui^o =
z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na 36 ur v lepem glad-- kem nikelnastem okovu. —
^ 3 letno jamstvo.
Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi 14'50 K. Zamenjava dovoljena.
Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju
eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj
Tažno! z» Važno!
gospodinje, trgovce in živicorejce.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 62—20
OblastT. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drojerija finton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In poSfnlne prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino,optiškimi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 932 52—30
Dietingerjev'nasl.
Teodor Fehrenbach
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Niki. rem. ura od 1'80'gld., srebrna rem.-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. IzrrSuJoJo se tudi rsa v to stroko spadijoli po -pravila aatančao, 7estao la Jako osm.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—20
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamoreznice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozde, preše itd.
Tf a verze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.


***********

Pri nakupovanju
= suknenega = in tnanufakturnega = blaga =====
se opozarja na tvrdko


HUGOIHL

v ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
196 52—U
suknenih ostankov.
1055 52—25
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WEIBLi
J. Sppeitzep-ja naslednik Lijubljana, Slomškove uliee St. 4.
dSočfh Medmito? r« obilnstv" in P^astit. duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-
» V- 8n° omw8iJ« n»	obh-illn. miza, o3«J. na ml-odvo-u, obm. no
Zna l^Jn VT"' bmlk?t*. v«»ind«, .tolpn. kMi«, St.dllnlk., .te.tovod., I.l«n« okna, ztlazn« .tneSne stole itd.
nimi opo^m^brez' vijakov.'	*	P° Mjn0VeiŠem zistemu 3 «amodvigal-
Iz Ljiibljane v Iew York
Brzoparniki: „Kalser Vfllhelm II.", „Kronprlnz Vfllhelm", „Kalser Vfllhelm der Crosse",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cenejg]
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice Sf. 35"
1361 17	nasproti sfarl „TIŠIerjevi gostilni.

?
Penar
vsakemu, v vsakem znezku proti malim obrestim

i
brez poroka ln brez intabulacije "^rS
se ne dobi nikjer, ampak če hočete dobro in ceno jesti in piti, potrudite se v
A. Rasberger-jevo restavracijo v Ljubljani
Sv. Petra nasip štev. 37, poleg jubilejnega mostu. ^
Samo pristna naravna vina iz,Dolenjske, Štajerske in Hrvatske. Vina v steklenicah.
Peneča vina Šampanjec. Fini dunajski pelinovec. 1942 10—5
Puntigamsko salonsko marčno pivo.
Vsaki dan okusno pripravljeni zajtrk, kosilo in večerja na izber. Mrzla in gorka kuhinja ob vsakem času. Fini zajtrkovalni goveji golaš samo 12 vinarjev. Lepi prijazni prostori.	Za družbe oddeljene sobe.
Tukajšnji in vnanji časopisi na razpolago. — Ker sem si naklonjenost slav. občinstva v svojih prejšnjih prostorih, nazadnje v restavraciji Juri) Auerjevih dedičev Jtpri belem konjičku" s trudom pridobil, prosim tembolj za isto, ker mi je sedaj res mogoče vse čast. gg. goste postreči le z dobrim pivom, s slastno jedjo in točno postrežbo. Priporočamo se za prireditev skupnih obedov, godorna gtistovanja, ienitovanja in druga popivanja. Za preganjanje mačkov ln drugih taeih zverin bodem imel posebne prostore.	u,
Priporočaj« «e blljciini z odi. apoHovanJem
A. Rasberger, restavrater.
;
i
710».

~ Zdravje jo največje hog-astvo!

sv. Marka.
Te ,g laso vite in nenadkriljive kapljice sv. Marka ne uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. «**
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujcjo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče. pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo ferl in črevu. 1'režeuo velike in mule gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti lirinuvostl in p elilujeuju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeli ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlteo in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter nc bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20-15
Mestna lekarna, Zagreb, Marto* trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-— K. I 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-— K. J 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) 11'— K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčic, župnik; Ilija Mamid, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1. 1360.
Mestna leka na, žagaeb, Ustanovlj
ena I. 1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdrrtvje je »m<J v<»<"»{«'- bogastvo!
ansMKSMHRneaHi
Mil I lllll lili I I lini III M ll l lllli l II I n 11 11 ll lllll lil lllll li l I	il I II l l i
40.000 smrekovih in jelkovih, 2000 bukovih, 2000hra-stovih in različnih dragih vrst,postavljeno v Ljubljano. Ponudbe s cenami sprejema
A. Deghenghi
lesna trgovina
Ljubljana.
1689 52-52
6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti Popolno zasfonll
in enake širokoustne reklame moja s vetovr.oznan«
tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1704 20—9
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rlkunsko, antlmagnotlško, sistem
Samo
fl.2-25
verižico in futc-ralom
Roskopf=patent-rem. uro s sidrom št. 99
s plombo
r črnom imit. jeklen, ali ni-kelnastem okrovu, pat. t; mail. kazal išče, 36 ur idoco, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, v futeral« iz jelenine, z nikeln. verižico in priveskom za ceno gl. o komadov gl. <K>0, ti kom. gl. 1*2*50. Isfn ura z dvojnim pokrovom gl. 8-50. Cene sistem ^UoHkepf4 - ure, bre« plombe, kakorNue prodajajo mali urarji la trgovci, komad gl. 17»».
Denar nazaj! aH zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
nepokvarjenem stanu. — Pošilja proti povzetju ali če se denar pošlje naprej.
Prva tovarna ur
v Mostu (Briix) St. w 1099, (Cežko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnirai
pismi iz vseh delov sveta. /Jogato ilustr. ceniki 7. nail 600 slikami se na r.m-htevo pošljejo jiratis in franko.
^^ »K ^ »K /K ^ ^/K/K ^ ^K i^K ^s s AVGUST REpIC ^
s^	ur
LJUBLJANA (v Trnovem) w izdeluje, prodaja in popravlja vsako- -JJ — vrstne —
po najnižjih conah.	^U*
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode, ^(P / n .Ts/o »n / n >n»n»7S »rS
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 52-48 Filgalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizko cona, točna in solidna postrežba.
^mmMm^mmr
»SLOVENEC
w se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih
tobakarnah ozlr. trgovinah:
Bi^ak Ivan Bohoričeve ulice 10. Blaanlk Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brna Maki, Pred škofijo 12 Ceinovar Lovro. Kolodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Elaner Marija Kopitarjeve ulice 1, Fucha H., Marija Terezije cesta 14. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2. Kane Albin, sv. Petra cesta 14. Kristan Ivan, Resljeva cesta 24. Kuitrin Agneza, na Bregu 6. Mrzllkar Avg. Sodnijske ulice 4. Omejc Terezija, Karlovsfaa cesta 32. Pihler Ivana, Kongresn trg 3. Podboj Ivan Sv. Petra cesta 101. Saje Ant. Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mestni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52.
Bohinjska Bistrica:
Mio Grobotek, trgovec.
Celovec:
Josip oowa, prodaja časnikov.
Cerknica:
Ivan Lavrič, (konsumno društvo).
Gorica:
Jos. Schuarz, Šol. ulice 2.
Hrušica pri Jesenicah:
Katarina Krive.
Idrija:
Valent. Trezen, trg , 102.
Javorntk:
Štefan Pcdpac, trgovec. Leopold Zuie, trgovec.
Jesenice:
Adela Baloh.
Kamnik:
Fran Subelj, trg., 39.
Kranj :
Karol Florian, knj'gotržec
Leskovec pri Krškem
Franc Starec, trgovec.
Logatec:
Make Japelj, trgovec.
Novomesto:
J. Krajec nasl, knjigotržnica.
Postojna:
Helena Orešek, trg. 76.
Radovljica:
Oton Homan, trgovec.
Ribnica:
I. J. Vendelin Stare, trgovec,
Spod. Šiška:
Maks Lavrenčič, trgovec 3.
Stari trg p. Rakeku:
Ivan Turk (konsumno društvo).
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak.
Trnovo, Notr.:
Davorin Cvetnič (kmetijsko društvo).
Trst:
Antonija vd. Kramar, Rojan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1.
Zidan most:
Mary Peterman, kolodvor.
po ugodni ceni
SUkneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
Špltalske ulice štev. 5. s

I
i H
M H
M
f
^©L>e$ti u modnem blaga
za dame, tu- in inozemskem suknu, kakor tudi vsem drugem manufakturnem blagu; velika zaloga raznih zastorov, preprog, posebno pripravne za cerkveno porabo.
Bogata izbira krojaških potrebščin n. pr. izvrsten kavise po 28 kr., podloga za krila 76 cm, od 16—22 kr.; 110 cm, 20—26 kr., priporoča
J. KosfeVC, Sv. Petra cesta št. 4.
Cene strojgo solidne. Postrežba točna. Uzorce pošiljam na zahtevo 1814 17-10	poštnine prosto. Pošiljatve proti povzetju.
■ ny	----° --------- ----—	(juonjoiu ua zamevo
fef 1814 17-10	poštnine prosto. Pošiljatve proti povzetju.
V^-TC*	* ■'■■i"**1**''**** r-mr* r—^mr^-mm-- -mm- w_
Največja izbera
najboljših in najcenejših
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Večletno jamstvo.
Lastna delavnica za poprave
šivalnih J strojev
'' vsakega sistema.
1348 10_8 Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17
Tisoče zahval-
nih pisem iz vseh delov sveta dobiva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec lekarnarja A. Thierry - ja balzamu in centlfol. mazilu kot nenadomestnem sredstvu Ta knjižica se pošilja poštnine prosto proti 35 v. (tudi v znamkah). Naročevalci balzama dobiž knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. 60 malih ali 30 dvojnih stekle-
-- nic K 15,— franko z zabojem
vred itd. 2 lončka centifolj. mazila franko z zabojem K 3 60. Prosim nasloviti na
lekarnar A. TH IERRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini.
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 52—5
Vence.1 Trakove.
Benedikt, Ljubljana.

Ceno Češko posteljno perje
5 kg novega skubljcnega K 9 60, boljšega K 12—; belega, jako mehkega, skubljcnega K 18 — ; kron 24 — snežnobelega, mehkega, skubljcnega K 30 —; kron J6' —. I'q, šilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobesl59
p. Plzen na Češkem.
i
i, ^OJ

Hdcr beče 55la5tjc jc^ti io dcbrc prebauljati,
1779 6 naj vžije požirek
E?«,,Florian"!
Odlikovan na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu z ziato svetinjo in diplomom
Rastlinska destilacija
„Flo-rian" v Ljubljani.
poizkusite!
M arij a Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi
para~ mentov.
1724 24

Izdeluje oele orn&te,
kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obba-Jilne borze, fttole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in b&ldahine ter izvršuje vsakovrstno o_e r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago^ ceno po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.



Kamnosek
IGNACIJ ČAMERNl
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 ft2—«6
Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48' franko Ljubljana, 2% popusta.
c
rt
VŽIGALICE
družbe s>v. Cirilo in Mete^a 2atoga pri Jv. Perclano vLjc^.jani.

TJ o
to Ol
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52' franko Ljubljana, 2% popusta.
Glavna vrata
z masivnim okvirom in kamenito pod-stavo, rabljena druga vrata, okna, železno omrežje, staro železje !. t. d.
je ceno na prodaj.
Naslov pove upravništvo „Slovenca." 1982 2—1
••••••••••••••••••»•••••••••••••••••••••••—••i
Več kramar-skega šivanja
prevzame takoj, v trajno delo neka gospodična.	I98rf 2—3 Naslov se izve pri upr. „Slovenca."
•M;HM.mMMMUMH»MMM«H«nMtMMM
M:is!!!:M!M!M!tJ!!t !!!!?f t Jtt:t::s::!ri!tm
Vajenec i
r-i
za mesarski obrt
iz dobre, poštene hiše, se sprejme takoj.
Nastop takoj. Naslov povč upravništvo.
f Pianino
co
je naprodaj
Ljubljana, Sv. Martina cesta št. 10 pri gosp. Balog.
Poštena, inteligentna gospica
išče službe
v Ljubljani kot blagajnlčarka v kavarni, restavraciji ali kuhinji, event. kot prodajalka kruha ali slaščic.	1935 e Naslov: A Bisjak, Trst. Šalita "di Promontoria št. 10, III. nadstr.
-am
1122 100—46
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
tovarna ia nre In iivozna trgovin« Most it. 955, Geiko.
'"'ara amer. nik. remontolr - »r« • ildro, , j
•Utem Boakopf patent t trpetnem futralu	(Tin OTA
I« Jelenovega u«nja , dr«, verlilco Ii nik-	L Ju»
t]* la priveakom, komad —————	——————
1	Primerna darila
za Božič in Novo leto!
Trgovina umelnin
Josip Kaplan
Zagreb, Duga ulica 9 in 12
priporoča svojo bogato zalogo raznih slik kot nabožnih, zgodovinskih in razne lovske dogodke ter pokrajinskih slik po najnižji ceni.
Velika izbera križevih potov (vseh 14 postaj) od kron 30 — do 4000 kron.
Poleg tega velika zaloga ogledal v poljubni izdelavi.
Ravnokar izišli ilustrovani ceniki se dobe zastonj in franko.
t.857 5—5
Pristna
bosanska slivovka!
Kdor želi imeti čiste slivovke 10, 11 in 12 stopinj močne, naj se obrne na pro-ducenta	^
Jovo Ljubišič Bos. Samavcu,
kateri je ima 5 vagonov v zalogi.
Enformuje se o tej tvrdki iz prijaznosti pri gospodu Vaso Petričiču v Ljubljani.
™	"T	479 104 71
ANTON PRESKEF
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta št. h
se priporoča preč. duhovdCiu v izdelovanje vsakovrstna
duhovnlik* obletu
Iz trpežnega In solidnega bl»{p> po alzkih oenah.
Opozarja na veliko svoj« zalogo
= izgotovljene oblek*
posebno na haveloke v naj
vei|i izbori po najnižjih cen«!
C jtmrltelJ imlform mtrljsktgi drnštva ielesnlgclta uradniku
Zaščitna znamka: „Sidro">^
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 140
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-Ijah z našo zaščitno znamko „Sicro° iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
RICHTERJEVA LEKARNA
Gf?lCA$ & JVIEJAČ
Prešernove ul. 9, Ljubljana, Prešernove ul.9
priporočata svojo z najnovejšimi predmeti popolujeno zalogo v
konfekciji za dame kakor tudi obleke za gospode ia dečke,
zagotavljajoča točne in solidne postrežbe po čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto
INDRA TEA
Najboljši in najfinejši čaj na svetu 1 Melange iz najfinejših ln najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikatesnih trgovinah in drogerijah.
Na debelo razpošilja: 1743 10—8
INDRA TEA IMPORT C0MPANY TRST.
Velika izbera daril
za
Miklavža
kakor tudi
raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bombonov in postrezain tudi s finimi desertnimi vini in raznimi likerji.
l^ini turineki peliiikovec.-^E®
Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, šar-kelj, pince in drugo pecivo, v pekarni pa fin domač ržen kruh.
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
Mestni trg št. 6 Sv. Petra cesta št. 26
1981 6-3
X
Važno za gospodinje!
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem poleg svoje že obstoječe trgovine z železnino na Vodnikovem trgu otvoril še
specielni oddelek za zzz-
hišno in kuhinjsko orodje.
Potrudil se bom vedno, da bom imel v zalogi le najnovejše in najbolj praktične predmete, in se priporočam v obilni obisk	1998 2—2
Štefan Nagy
trgovina z železnino, hišnim in kuhinjskim orodjem
Ljubljana, Vodnikov trg 5.
OGLASI
MEW Y0RK in LONDOH
nista prizanašala niti evropski c-lini ter je velika tovarna srebrnin* prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči". Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih ne-
ŽeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic ii
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrn!h Jedilnik Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnlfc žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal* nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čašlč za pod> klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnlkor i kom. cedilnik za ča|; i kom. najfin. sipalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6"60.
Vseh teh 42 predmetov je poproj stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6"60. Amo ričansko pat. srebro je znano, je skoii in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantujo. V najboljši dokaz, da leta inserat no ta meUi na nikakršni slepariji, za vozu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bile blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo« ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo.
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v
1469 27

A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blagu
na Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, __ ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. ^ ^g) Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jaJcc zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jakc koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški xd> avnlk S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen — Mihael Kovačevid, ravnat pomen uradov pri dež viadi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904.
Zahtevajte pfi nakupu
671 60-39
chicht-ovo štedilno milo

Ono je
W zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
pazite na fvornlško znamko.
šivalni stroji.
singer co. doL (Mla za šivalne stroje.
V Ljubliani. Sv. Petra cesta št. 6.
352 20-2 1

Otvoritev kavarne.
Podpisani uljudno naznanja si. občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem, da je za udobnost p. n. gostov poleg svoje slaščičarne
priredil in otvoril tudi
1/OlfOfll A v §,avnih prostorih na liaVdl	Starem trgu št. 21 %
kjer se bode postrezalo z dobro belo in črno kavo, čokolado, čajem in drugimi gorkimi in mrzlimi pijačami.
Priporočajoč svoje podjetje kar najboljše, bilježim z odličnim spoštovanjem	1984 3—3
'F
Jakob Zalaznik
pek, slaščičar in kavarnar v Ljubljani, Stari trg štev. 21.
M
Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo
velijo zalogo
JV(i^lav^evih daril
in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po

najnižjih cenah.

Za mr.cgobrojen obisk se najuljudneje priporoča S spoštovanjem	1643 27—19
tfarol Jfošafo 3latar
Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, jalojnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
J

n Schusfer
Ljubljana, Špitalske ulice 7, Ljubljana
priporoča
SGT novosti
v konfekciji za dame in dekiice: bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode; vsakovrstne lodne, krasne barhente, šerpe, = različne garniture in flanelaste odeje. =
Solidno blagol —— Nizke cenel Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
jfumberško, belgijsko in šlejijsko platno v vseh širinah, namizni prti, servieie, brisalke, šepni robci, šifoni in pavolnato blago.
Švicarske vezenine.
Perilo 3a opreme nevest
$a hotele in restavracije
fcS" po izvirnih tvorniš^ih cenah.
Jsborno blago!	Velika izbera.
Priporočam je preč. duhovščini in si- P- n. občinstvu v obilni obisk
y Velespoštovanjem
foton Sctre, specialna trgovina
v ubljani, Petra cesta štev. 8. 809 62-25
Novosti
1647 9
^ modnega svilenega blaga
in
največja izbera
pri
Alojziju Persche
Pred Škofijo št. 21. Ljubljana.
1909 3-3
Sode
nove več vrst od 60 do 700 I. potem stari od 17 do 73 hI. so zaprodati pri
Ivan Buggenig,
cesta na Rudolfovo železnico št. 5 in Bleiweisova cesta 42.
U ER BABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 35 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, npokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje in rodllnost, telo Jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospeSuieio narejanje kostij.	J
Cena steklenloi 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h, po pošti 20 kr. = 40 h več za zavijanje.
»SYarilo!Pre?.izde^poa
enakim ah po-ja dobnim imenom, ki pa so n po sestavi in po učinku vsa različna posnemanja naših izvirnih preparatov že 35 let obstoječega podfosfor-nastega kišlo-apnenega-že-leznega sirupa, svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradna vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./1, Kalserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 1968 18—2 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani:
M. Mardetsrhlager, G Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzan; Breže: G. Klsasser dediči; SovodenJ: F. Kordon;Celovec : P. Hauser & J Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; St. Vid : A. Schiebl; Trbiž: J. SiegI; Trst: 0. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, dr. J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika ;Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
Najvažnejše za sedanjost!
Božična prodaja trgovine z blagom
A. Primožič, Mestni trg, Ljubljana, je otvorjena!
Kompl. obleka v kartonu že od........gld i'5o naprej
„ bluza (bombaž, flanela) le..............—-44
1 kos najfin. Aombur. bomb. platna le .... .	° 3^90
I tucat žepnih robcev od ... •..............B —.30 naprej
1 » » r, nngl.batist, prej gld. 3, sedaj le " 1.08
1 krilo iz lodna, lastni izdelek..................v95
1 tlanel. bluza izgotovljena od........i	" _-6s naprej
1 baržunasta bluza............2-36
1 ženska srajca od.......... ... .	" —-36 naprej
5000 kom. brisalk za kozarce in prah, kos..........—-07
2000 metrov dobre fianele, meter.................."
Poleg tega vse vrste preprog, baržun. postelj, odej, baržu-nastega blaga, kožuhov ine, posteljne oprave, pldščev sa dame in paletotov, perila sa gospode, kravat, predpasnikov, posebno blago sa damske obleke, po čudovito znižanih cenah. 1010 52—30

Ustanovljeno 1. 1842.

Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schonfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.

Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8

Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
__1966 52—2