6*. številka.
I MMijaii, i soboto, 18. mana 1916
XulX. leto.
.Slovenski Narod* vtlja ¥ Lf«l>ijanl
na dom dostavljen:
leto naprej • • • • K 74'—
leta     m     »tfVjjifrfr • 12*—
ctrt leta    H •
mesec   „     •'•^•5. . 2»—
t upravnidivu pujejnan: celo leto oapiej • v • • K 22*— poi leta      m     9 • m •   9 U*—
• • *   « - •   a 1*90
leta Četrt leta na mesec
Dopfel naj se frankiraja Rokopisi se ne vračajo* Sredniitvo: SnaQoYa ulica £L 5 (v pritličju levoj teloton Cl 34.
Xzba*m Vw8k d*m svo£er IzvzmuH nedelje 1» prednike«
inscuii veljajo: peteiostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Podano vrsU 30 v »a Pri vetjih insercijah po dogovoru.
Upcavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati it d, to je administrativne stvari.
- ...... Posamezna £tevtika vel?a *G vlsazje*. ■
Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine sc ne ozira. BKa?Q£aa tiakstusl** teležen št. 85.
.Slovenski Narod* velja PO
za Avslro-Ogrsko: . *a.Nemčijo-:
celo leto naprej      • • • -K 33*— za Ameriko in vse druge deželen -celo leto naprej • « KC^
celo !eto skupaj naprej po! leta      „ m četrt leta . na mesec   m m
. K 25—
• . 13-— . . 6-50
• . 2-30
Vprašanjem glede Inscračov se naj priloži za odgovor dopisnica aH xnamka* I?prs.v=i5iv3 (spodaj, dvorišče levo), &aa£lova ulica žl 5, IsbiiE £1.35»
Mfjai
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. marca. (Kor. urad.) L radno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Italijani so ustavili svoje brezuspešne napade na soški froml Tudi to pot ie ostala naša pozicija trdno v naši posesti.
Namestnik načemika generalnega štaba pi. Hofer, {mL
PRESTOLONASLEDNIK NA ITALIJANSKI FRONTL
It vojnega poročevalskega sta-ia poročajo: Nj. c. in kr. visokost eneralmafor in kontreadmiral nadvojvoda Karel Franc Jožef se je predvčerajšnjem odpeljal v Maribor ter se je tam ogiasil pri Nj. c. in kr. visokosti generaloberstn nadvojvodi Evgenu. Dne 17. t. m. je nadalje-al svojo potovanje preko Ljubljane i fronto.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
14. marca. V Lagarinski dolini delovanje sovražne artiljerije v odseku pri Roveretu, ki je napravilo v krajih nekaj škode. Naša artiljerija |e razpršila sovražne delavce med Selvo in Leviso v Suganski dolini, j: porušila sovražne obrambne na-rrave v gornji dolini Cordevole in "ena. je obstreljevala trenske kolone v Landru, Rienžka dolina, in je bombardirala kolodvor v Toplah. Na soški fronti sta ovirala dež in megla tudi včeraj artiljerijsko delovanje in sia povečala nemožnest hoje po pobočju. Kljub temu je obnovila naša visokega ofenzivnega duha prežeta iiifanterija srečne napade na sovražne pozicije, zlasti v vznožju Sabotira, med Sv. Mihaelom In Sv. Martinom vzhodno Tržiča. Največji uspehi so bili doseženi v odseku Sv. Martina, kjer je hrabra Infanterija brigade kraljice, po ljuti artiljerijski pripravi v bajonetnem boju osvojila
močan okop in vjela branitelje. Levo nje so vdrli drugi oddelki v sovražne črte pri cerkvi Sv. Martina in jih zrušili. Južnovzhodno Sv. Martina je bilo zavojevano oporišče sovražne obrambe, imenovano »Dente del Grogbo« (??). Skupno je bilo vjetih tekom dneva 254 mož, med temi pet oficirjev, in vp!er»jena ena strojna puška.
Italijanska premoč.
Ob Soči so začeli 13. t. m. Italijani zopet naskakovati našo fronto. Italijanski juriš je bil naperjen na naše pozicije na spodnji Soči, na do-berdobsko planoto in na goriško mostišče. Smatra se, da so ti boji !e uvodni boji. Postavili so Italijani na bojišče številno infanterijo, katero podpira tudi številna artiljerija. Premoč v obeh je velika. Toliko sijamej-ši so ea£ uspeh!, doseženi proti veliki premoči Italijanov.
Sinoči je naznanilo uradno poročilo, da je italijanska ofenziva ustavljene. Boji so bili slabotne*?! že prejšnji dan, na to ra kar naenkrat ustavi jen je ofenzive. Ali hočejo zopet kaj popravljati ali prenarejajo načrte ali je res že konec pete ofenzive?
Pet št3ii]ansk!b ofenziv.
Pr v a. Pričela je z boji ob goriškem mostišču in na doberdobski planoti 29. junija, 5. julija je bil splošen napad štirih zborov tretje italijanske armade. Ofenziva je trajala teden dni.
D r u g a. Pričela je 18. julija na isti fronti in je dosegla svoj višek 20. in 21. julija, dne 27. julija se je upehala italijanska vojska. Napadalo je 7 italijanskih armadnih zborov s 17 infanterijskimi divizijami. Italiian" so imeli 100.0^» mrtvih in ranjenih. ' >ne 29. julija so izbruhnili zopet hudi hoji ter se raztegnili 14. avgusta do Tolmina in 20. avgust« do Bovca. Na južni front: Gorica - Doberdob so trajali boji do 281 avgusta in zn et-kom septembra ter so se porajali ;io-tem še do konca septembra na Tolminskem.
Tretja. Po kratkem odmoru jc pričela tretja ofenziva 18. oktobra, ki je trajala do konca oktobra, posebno ljuta je bila 21., dne 28. so pričele jurišati sveže italijanske čete. Italijani so postavili na bojišče 9 armadnih zborov s 24 infanterijsklmi divizijami in dvema skupinama al-pincev med Krnom in morjem, izgub so imeli 150.000 mož. Boji so trajali Piavch, pri Gorici in Sv. Murtinu še do o. novembra.
Četrta. Pričela Jc že 9. novembra, se raztegnila 17. novembra čo Pkr. i in 20. severno tolminskega mostišča, dne 23. pri Sv. Mihaelu in 27. pri Oslavju so bili neizmerno ljuti boji. Proti soški črti cb Gorici samo so postavili Italifani sedem infan-teri-skih c?:"i'T izgub so imeli 70.000. Do 10. decembra se je viekla ta ofenziva.
Peta. Začela je 13. marca letos, torej po dolgem odmoru. Načrt vedno isti: prodre,i v Gorico in Trst. Ali ker ie »preveč megle, plazov in snega«, je že odnehala pričeta !ju-iost italijanskih napadalcev. Izgube Italijanov tudi v tej ofenzivi so že jako občutne.
V Cadornovi sobi.
Edini okras v sobi Cadorne v italijanskem glavnem stanu sta: 30-5 cm avstrijska bomba in na prastari ključi nekdanje trdnjave v Tržiču. Tržiška občina je varovala kot svetinjo zadnji spomin na nekdanjo trdnjavo ključe te trdnjave. Ko so prišli »odrešitelji«. so prišli ti ključi v last Cadorne. V Italiji pravijo, da so ključi simbol osvojitve, bomba pa je simbol nepremagljivih ovir, ki se stavljajo proti osvojitvi. Morda bi bilo pametnejše tolmačit'" si simbolični okras v Cadornovi delavni sobi tako-le: Kakor je trdo jeklo 30*5 cm bombe, tako trda ie tudi volja brani-terjev soških vrat, da zmagajo, in teh vrat nikdar ne odore ni kak italijanski ključ. Dosedanji potek vojne priporoča tako tolmačenje.
Konferenca alnrancev v Rimu.
>Times« poročajo, da prihodnja konferenca aliirancev se bo vršila v Rimu. Anglijo bo zastopal minister Llovd Georges. baje pride v Rim tudi sir Mdvard Grey.
Italijanski parlament.
Nadijevanje gospodarsko - politične debate.
Curih, 16. marca. (Kor. urad.) Nekateri poslanci so podali vladi pri-tGŽbe, da se opušča naznanitev smrti vojakov svojcem ali se zavlačuje naznanitev, pritoževali so se tudi, da so podpore potrebnih družin vpo-klicancev in podpore za drugo meščansko vojno pomoč tako neznatne, da bo treba uvesti prisilne odredbe. Potem sc je nadaljevala debata.
Grosscampana, pristaš Gi-olittijev, poudarja, da zaloge žita so nezadostne, neumestno ie pošiljati italijanske delavce na Francosko. (Minister C$vasoIa: Mi tudi ne pošljemo delavcev v Francijo.) Govornik pravi, da bo glasoval za ministrstvo kljub svojemu grajanju, ker se upira izvestnim hujskarijam pretiranih strank.
Reformist C a n e p a kritizira postopanje kabineta v vprašanju prevoznine na ladjah in denarne menjave, konstatira neprijeten izosta-tek navadnega denarnega dotoka iz tajskega prometa in opaža, da obstoji med Italijo in zavezniki radi diferenc v denarni menjavi nevzdržna ovira in da je Italija najbrž iz enega gospodarskega hlapčevstva prešla v drugo in sicer še slabše. Skupno delovanje Italije z zavezniki mora ime^ ti v bodočnosti pred očmi, da Nemčija. Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija bodo tvorile trden gospodarski blok 150 milijonov ljudi. Govornik je polemiziral s socijalisti, pri čemur so se zmerjali z izdajalci, idi-joti itd.
C a n e p a je poudarjal, da mora biti vlada močna in uživati splošno zaupanje. Zato naj se pritegne v vlado še one stranke, ki niso bile doslej v njej zastopane, da se razširi njena baza in bodo deležne odgovornosti. Reformisti so gotovi zmage, ali ne vedo, kedaj pride ta zmaga in kakšne žrtve bo še zahtevala. Držijo se programa, ki ga !e proglasil Salandra na Kapitolu, in ki obsega: ohrembo italijanstva, osvojitev varnih deželnih mej, manj podrejena strategična pozicija na Jadranskem morju, preprečenje nemške svetovne hegemonije in zagotovitev miru, po katerem more živeti velika Nemčija
enakovredna drugim veievlastlm aH ne da bi gospodovala nad njimi. In-tervencijonisti ne zahtevajo, da bi se odpomoglo zadregam Italije z vojno napovedjo Nemčiji ali oddajo čet na Francosko in oslabitvijo mejne obrambe. Saj je že poskrbljeno, da vojuje Italija z drugimi državimi če-tverozveze enotno vojno in ž njimi ali zmaga ali podleže. Govornik omenja, da general Cadorna, ki je prihranil Italiji invazijo, uživa polno zaupanje in njemu samemu naj se prepusti svoboda, naj po svoji sodbi ali omeji vojno ali jo razširi. Nekaj poslancev in ministrov čestita govorniku.
Socijalist C a s a 1 i n i je navajat številne slučaje žalostnega življenja vojaških družin in končno želel, naj Italija porabi prvo priliko, da pospeši skieD miru.
Liberalec Paratore govori proti vladi, naznanja pa, da bo glasoval za njo.
IntervencSjenistS proti napoved! volne Nemčiji.
»Avanti« poudarja, da so Inter-vencijonisti kar naenkrat izbrisali iz* svojega programa vojno proti Nemčiji, katero so doslej zahtevali vsi njihovi listi. »Messagero« pravi, da je to napačen alarm socialistov, ako trdijo, da opozicija intervencijoni-stov zasleduje cilj, da naj Italija napove vojno Nemčiji. »Popolo dr* Ita-lia« priznava, da argument vojne napovedi Nemčiji je zasledoval le propagando med masami proti strujam, Nemcem prijaznim.
Italijanska pomoč Franciji.
Vojaški program frankofilske vojne stranke v Italiji obsega: poši-liatev kavalerijskih oddelkov s soške in planinske fronte v Francijo, prepustitev sanitetnega osobja, kar ga je preveč, mehanikov in specialistov in za etapno službo naj se odstopi nekaj oddelkov teritorijalne milice. Seveda, da se more ta program izvesti, treba pred vsem napovedi vojne Nemčiji. Napoved pa je mogoča le. ako bi Salandri sledilo ministrstvo vojnih strank, drugače je ne bo in tudi ne pomoči Franciji.
DROBNE  VESTI  IZ ITALIJE.
Pri kraju Posterle v okraju As-siago je velikanski plaz zasul barako s 50 delavci, 15 so jih rešili. Poroča
Obleganje Berolina.
Spisal Alphonse D a u d e t; prevedel M. K.
Z zdravnikom V . . . sva šla po Avenueji des Champs - Elvsees navzgor in študirala zgodovino Pariza na zidovih, prevrtanih od granat, in tlaku, razritem od karteč, kar se zdravnik maio pred Zvezdnim trgom
vi in mi pokaže eno izmed tistih velikih ogelnih domov, ki se razprostirajo tako pompozno krog Zmago-v'avnega loka, rekoč:
»Ali vidite ona štiri zaprta okna tam gori nad balkonom? Prve dni meseca avgusta, tega strašnega, tako viharnega in nesrečnega meseca avgusta leta sedemdesetega, so me poklicali sem radi kapi, ki je zadela polkovnika Jouvea, kirasirja iz dobe prvega cesarstva. Bil je patrijot, ki si je vtepel v glavo staro slavo in se že v začetku vojne preselil v Champs - Elysees, v to stanovanje z balkonom . . . Uganite, zakaj? Da prisostvuje zmagoslavnemu povratku naših čet . . . Ubogi starček! Novica o Vissembourgu1 mu je prišla na
1 Bitka dne 4. avgusta 187(X, v kateri so bili Francozi poražjjuL
uho ravno ko je vstal izza mize. Ko je zagledal Napoleonovo ime pod bulletinom tega poraza, ga je zadela kap.
Našel sem bivšega kirasirja ležečega, kakor je bil dolg in širok na preprogi, s krvavečim obrazom, brez znaka življenja, kakor da bi ga bil kdo udaril s kijem po glavi. Kadar je stal, je moral biti zelo visok; ko je ležal, je bil-njegov obraz neizmerno velik. Poteze so bile lepe, zobje krasni, lasje gosti in beli, skrbno počesani: osemdeset let mu je bilo, a kazal jih je šestdeset . . . Zraven njega je klečala vsa objokana njegova vnukinja, ki mu je bila zelo podobna. Kdor ju je videl, enega poleg drugega, se je spomnil dveh lepih grških kolajn, obe kovani na isti način, samo da je ena stara, od zemlje zamazana in da so njeni obrisi nekoliko odrgnjeni, druga pa svetla in čista, v vsem svojem sijaju in v blesku novega kova.
Bolest te devojke me Je ganila. Kot hčeri in vnukinji vojaka — tudi njen oče je bil v glavnem stanu Mac-Mahonovem — je vzbujala slika tega velikega starčka, zleknjenega pred njo, v njenem duhu drugo, nič manj strašno sliko. Pomiril sem jo, kolikor sem jo najbolj mogel, a v resnici sem imel le malo upanja. Imel sem opravka s krasnim polustranskkn mrtvo-udom, in kadar se taka bolezen poloti ossmdeAejttetjjegg človeka, je ves
trud skoro zaman. In res, tri cele dni je ostal bolnik nepremičen in trpel... Medtem je dospela novica o bitki pri Reichshoffenu v Pariz. Najbrže še pomnite, na kak čuden način. Do večera smo vsi verjeli na veliko zmago, da je dvaisettisoč Prusov mrtvih in prestolonaslednik vjet... Ne vem, kateri čudež je prinesel odmev tega narodnega veselja našemu onemelemu starčku na uho; toliko vem, da sem našel ta večer, ko sem se približal njegovi postelji, čisto drugega člo»veka na njej. Oko je bilo skoro jasno, jezik lažji. Imel jc že toliko moči, da se mi je nasmehnil in dvakrat zajecljal; »Zrna - ga!«
»Da, gospod polkovnik, velika zmaga! . . .«
In kakor sem mu našteval podrobnosti o krasnem uspehu Mac-Mahonovem, tako se mu je obraz razjasnil od blaženosti.
Ko sem odšel, me je čakala mlada devojka vsa bleda pred vratmi in ihtela.
»Saj je vendar rešen!« sem ji rekel in jo prijel za roke.
Nesrečno dekle je imelo komaj toliko poguma, da mi je odgovorilo. Ravnokar so objavili resnično poročilo o bitki pri Reichshoffenu, da namreč Mac - Mahon beži in da je vsa armada razbita . . . Spogledala sva se vsa potrta. Ona je obupavala ob misli na svojega očeta, Jaz sem pa
trepetal, ko sem se domislil starčka. Gotovo bi ne prenesel tega novega udarca ... A kaj naj narediva? Ali naj mu pustimo veselje, iluzije, ki so ga spet oživele? . . . Tedaj je treba lagati . . .
»Torej bom lagala!« mi je rekla junaška hči in si koj posušila solze ter vstopila vsa srečna v sobo, kjer je ležal ded.
Težko nalogo si je naložila. Prve dni je še šlo. Revež ni bil še čisto pri pameti in dal se je za nos voditi kakor dete. A z zdravjem so se mu jasnili tudi pojmi. Obveščati ga je bilo treba, kako se armade gibljejo in sestavljati mu komunikeje. Zares se mi je smilila ta lepa devojka, ko sem jo videl, kako je slonela noč in dan nad zemljevidom Nemčije, vbadaje male zastavice vanj, in se trudila, da kombinira ves slavni pohod; Ba-zaine proti Berlinu, Frossard na Bavarskem, Mac - Mahon proti Baltiškemu morju. O vsem tem me je povpraševala za svet, in pomagal sem ji, kolikor sem ji mogel; a največ nam je pripomogel do te izmišljene invazije ded sam. Kolikokrat je za-vojeval in prehodil Nemčijo za prvega cesarstva! Vse je vedel že vnaprej: »Sedaj pojdejo tukaj tja ... Potem narede to . ..« in njegove slutnje so se vedno uresničile, kar ga je navdajalo z velikim ponosom.
A naj smo zavzeli še toliko mest, naj smo zmagali še v tolikih bitkah,
nikdar mu ni šlo dovolj naglo. Ta starček je bil nenasiten! . . . Vsaki dan sem ob prihodu izvedel za nov čin naše junaške armade:
»Gospod doktor, Malnz smo zavzeli,« mi je rekla devojka in se mi žalostno prismehljala nasproti, skozi vrata sem pa čul vesel glas, ki mr je klical:
»Gre imenkno! gre imenitno!... V osmih dneh bomo v Berlmu!«
In tedaj so imeli Prusi le še osem dni do Pariza . . . Vprašali smo se, ali bi ne bilo bolje, da ga spravimo na kmete; a tam zunaj bi hitro izvedel za pravi položaj Francije, in meni se je zdel prešibak, preonemo-gel vsled poslednjega udarca, da M smel spoznati resnico. Odločili smo se torej, da ostanemo.
Prvi dan obleganja sem šel k njemu — spominjam se še natanko — zelo grnjen, s tisto tesnobo v srcu, katero so nam vsem vzbujala zaprta vrata našega Pariza, bitke pred ozid-jem in mitnice, ki so nam postale mejnik. Najdem ga vriskajočega in ponosnega:
»Torej,« mi je rekel, »končno je vendar začelo to obleganje!«
Pogledam ga presenečen: »Kako, gospod polkovnik, ali veste, da . . .«
Njegova vnukinja se je obrnila proti meni: »Da, gospod doktor • . . Vesela novica , , . Začeli so oblegati Berlin.«
se zopet o treh železniških nesrečah, pri katerih je bilo ranjenih mnogo vojakov.
Parobrodno društvo »Alta rta-Da« je imelo sedaj v Času  vojne za
lansko leto pri akcijskem kapitalu 5 milij. lir čistega dobička, 11,460.000 lir, izplačalo se je dividende 100 odstotkov, 6*46 milijonov se je porabilo za odpise in povrnitve.
sni irini
FRANCOSKA DIVIZIJA.  KI SE JE ZAGNALA   NA   MORT HOMME, DECLMIRANA.
Berolin, 17. marca. (Kor. urad.) NVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
Šest angleških rastrelitev južno Loosa je ostalo brezuspešnih.
V raznih odsekih Champagne ter med Maso in Mczefo Tnti artiljerijski boji. V poli raji ni ob Masi je navalila sveža sovražna divizija, sedemindvajseta, ki ie, kakor smo šteli, od začetka I oje v naslonila v tem razmeroma ozkem prostoru, opetovano ra naše pozicije na višini Mori homme. Pri prvem, brez artiljerijske priprave, presenetljivo poskušenem napadu so dospele posamezne sto'-nije do naših črt; cniii par n:'hcvin ljudi, k! n"so bili ranjeni, smo vjeii. DrugI sunek ;e z?mrl že v namero zapornem ognju.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
15. marca popoldne. Zapadno od Mase je obstreljevanje čez dan nekoliko pojemalo. Tudi s fronte Bethincourt - Cumieres ne poročajo o nikakršnem artiijerijskem delovanju. Na desnem bregu precej živahno dedovanje v okolici Vau\ - Dam-loup. Nekaj prask z ročnimi granatami na pobočju vzhodno od Vauxa. V \Voevru obstreljevanje vasi ob vznožju višin ob Masi. Naša artiljerija je bila na celi fronti zelo delavna, zlasti vzhodno od gozda pri Fresne-su v Woevru, kjer ie naš ogenj pro-vzročil eksplozijo pri neki nemški bateriji.
15. marca popoldne. Zapadno od Mase sovražnik čez noč ni poskusil napasti. Na fronti med Bethincourtom in Cumieresom se nam je posrečilo z bajonetnimi naskoki in boji z ročnimi granatami deloma zopet zavzeti kose jarkov ob višini 265. ki jih je b3 sovražnik včeraj zasedel. Mi držimo Bethincourt. visino Mort Homme. južni rob gozda pri Ctrmieresu in vas Cumieres. V celem odseku je trajalo obstreljevanje zelo živahno ter je naša artiljerija silno odgovarjala. Z desnega brega Mase ni poročati ničesar važnega, ravno rako ne iz VVoevra, kler je obojestransko obstreljevanje včasih prenehalo. Na ostali fronti ie potekla noč mirno.
15. marca zvečer. V Belgiji smo uspešno obstreljevali sovražne strelske jarke v okolici Met Saša in Langemarckta. Severno od Aisne smo obstreljevali dohode k nemškim pozicijam. Južno od St. Sou-pleta izvršeni napad nam je omogočil zasesti sovražne strelske jarke in nekaj mož vjeti.
Belgijsko poročilo.
15. marca. Razen obojestranskega obstreljevanja severno od Pe-
ruvsa ni poročati s fronte belgijske armade ničesar.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
15. marca. General Haig poroča.   Včeraj   smo   izvršili majhno
uspešno ekspedicijo južno od Verlo-renhoeka. Danes sta delovali obojestranski artiljeriji pri Hulluchu in Yprcsu. Do boje vali smo mnogo bojev v zraku. Nanad na en naš izvidni odelek smo odbili. Neki sovražni opazovalni balon smo prisilili, da se je spustil na tla.
Pri Verdunu.
Kljub vsej umetni samozavesti francoskih listov glede bojev na raznih točkah zapadne fronte je opažati vendar vznemirjenje zaradi pomanjkanja daleč segajočih topov. Računa £e baje s tem, da bodo v k;v :era dospeli veliki angleški ladijski topovi.
P       k• >vnik Roussct   piše v Peri: Parisienu«: Mir pri Verdunu je samo mir pred viharjem. Iz silnega boj i topov na celi fronti   se da si 'epati na bližnji velikanski napad Nemcev. Ns si sovražniki se drže zelo spretne metode, da   po vsakem skoku naorej pavzirajo ter izgrade * zavzete pozicije. Zato moramo biti leni na novo silno ofenzivo Nemcev.
General Verrau pripoznava v »L Oeuvre . (ta manjka Francoski kljub vsem bombastičnim zatrdilom prvovrstne artiljerije, sicer bi bilo vrhovno ar, o vodstvo že zdavnaj pri če! o na drugih delih fronte z ofenzivo v razbremenitev Verduna. General Petain pri Verdunu le s težavo masi vrzeli, to pa ne bo moglo trajati dolgo.
Branitelji Verduna, General Petain, branitelj Verdu-: a, ki je bil leta 1856. v Cauchy la Touru rojen je napredoval med vojno tako-le: Brigadir dne 30. avgusta 1914, divizljonar 5. divizije 2. septembra 1914, interimisiičm divizijski general 14. septembra 1914, poveljujoči general 33. armadnega zbora 5. oktobra 1914, definitivni divizijski general 21. junija 1915, pohvaljen v armadnih poveljih 27. septembra 1°!4, 8. aprila in 10. maja 1915, zadnji dan obenem odlikovan s komtur-nim križcem častne legije. Avgusta in septembra 1914 se je posebno izkazal pri obrambi Nancyja.
Nemški letalci nad Anglijo.
Iz Amsterdama poročajo: Dve nemški letali so videli v višini North Forelanda in nad jugovzhodno An-gUjo. Angleški letalci so se dvignili v zrak, da zasledujejo Nemce.
Odstop Gallienija.
General Gallieni je pisal n n istrskemu predsedniku to-le ; smo: Versailles, 16. marca 1916. — Gospod ministrski predsednik! Kakor sem Vam zadnji čas razlagal, pojemajo danes moie moči, ki sem jih izključno in neprestano rabil v službi domovine. Zdravniki spoznavajo, da ne morem več s popolno potrebno gibčnostjo upravljati visoke službe, ki mi
je poverjena. Zdravniki izjavHajo, da
mi je neobhodno treba nekaj časa popolnega mira in skrbnega zdravljenja, da mi bo mogoče zopet aktivno službovati. Prosim Vas torej, da sprejmete mojo demisijo kot vojni minister.
Ministrski predsednik Briand je odgovoril nato: Ljubi g. general! Vašo demisijo morem vzeti na znanje samo z izrazom velike žalosti, s katero sem jo prejel, z žalostjo, ki jo občutim jaz, kakor Vaši kolegi v ministrstvu. Polagam važnost na to, da Vam povem, kako zelo obžalju-jem, da oropa Vaše zdravstveno stanje vlado vašega sodelovanja, ki ji je bilo v njenem delu za narodno obrambo tako dragoceno. Upam, da boste skoraj prosti svoje bolezni, ki vam vsiljuje pavzo v Vašem delovanju, in da boste mogli zopet prevzeti bojno postojanko v službi domovine.
Vpoklici na Angleškem.
Vpoklic oženjenih rekrutov od 27. do 35. leta, ki so se bili sami oglasili, se je odložil na nedoločen čas. Baje je kabinet prisilil k temu vojni urad.
Angleški železniški vozovi za Francosko.
Angleška vlada je poslala 8000 tovornih vozov angleških železnic v francoska pristanišča, da razbremeni francoske državne železnice.
Angleška vojna proti Nemški vzhodni Afriki.
16. marca. Srnuts poroča: Dne 15. marca smo zasedli Muši na poti v Arašu, od koder se je sovražnik najbrže umaknil. Sovražnik se hitro umika proti jugu, pri čemer mu izborno služi železnica v Tango. Številne reke so zasledovanje nekoliko zadržale. Množe se znaki za težo sovražnega poraza pri Kitovu. V grmovju na pobočju gričev srno našli mnogo mrtvih. Našli smo tudi en top in 3 strojne puške, ki jih je bil sovražnik zapustil.
\Volffov urad pripominja k temu: Glasom te vesti je komaj več dvomiti, da je izvršilo angleško armadno vodstvo po početnih neuspehih velikopotezen napad na Vzhodno Afriko s premočjo in uporabljajoč vsa svoja sredstva. Pokrajina ob Ki-limandžaru, kjer so se od početka vojne sem vršili za nas veči del uspešni boji. je prišla za enkrat v sovražne roke. Z več burskimi polki ojačene angleške napadalne čete so najbrže obšle naše pozicije, kar jim je tudi v Nemški jugozapadni Afriki pripomoglo do uspeha.
Stene okrog Kilimandžara so jim nudile ugodno priliko za uporabo kolon avtomobilov. Pri tem ne smemo pozabiti, da so uporabili Angleži pretekle mesece, da so zgradili 2 železnici proti pokrajini ob Kili-mandžaru, kar je tudi ugodno vplivalo za napadalne čete, zlasti, da so dobile težko artiljerijo. Iz angleškega noročila izhaja samo. da so se naše hrabre vzhodnoafriške čete pod pritiskom obkoljujočih jih premočnih sovražnih čet umaknile v pokrajino, ki ie boli ugodna njenemu posebnemu načmu bojevanja.
Prlmankljaj 12 milijard.
Preko Švice poročajo: Glasom proračuna francoske proračunske komisije bo dosegel primankljaj 30. junija vsoto 12 milijard. Samo pri monopolu in neposrednih izdatkih bo od početka leta za 110,501.700 frankov manj dohodkov, kakor doslej.
j    i    '    m        '   — ir-^ir-r— i   ii a—
Dogodki na Balkanu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. marca, (Kor. urad.) Uradno razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Nelzpremenjeno.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 17. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Balkansko bojišče.
Položaj je v splošnem ne-i7premenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Srbski   prestolonaslednik   v Rimu.
Lugano, 16. marca. Sroski prestolonaslednik, Aleksander, je dospel v Rim, kjer je bil sprejet z običajnimi častmi. Ministrski predsednik Pašič je obiskal več italijanskih ministrov, katerim se je zahvalil za sodelovanje Italije pri rešitvi ostankov srbske armade in ki so mu izrekli zagotovilo srčnih čustev za Srbijo. Državni podtajnik v srbskem ministrstvu zunanjih del, Jovanovič, je rekel zastopniku »Tribune«, da med italijanskim in srbskim narodom ni danes nikake rivalitete, niti je ni bilo. Srbija prepušča Italiji absolutno hegemonijo ob Adriji, Italija pa ima gospodarske interese, da si ohrani prijateljstvo Srbije.
Srbski prestolonaslednik je imel z državnim upraviteljem in s kralj;-co-vdovo pogovore familijarnega značaja. Ministre je videl doslej samo pri sprejemu na kolodvoru. Nekaj ljudi mu ie priredilo ovacije pred Kvirinelom: Živela Srbija! Dol z Avstrijo, dol z Nemčijo! Živeli zavezniki!
Grška    mobilizaciia   na ententne stroške?
-»Ncues Achtuhrblatt« javlja: »Berner Tagblatt« je na kompetent-nem mestu izvedel, da je prispevala četverozveza dosedaj za mobilizacijo grške armade 40 milijonov frankov.
Romunija se ne more bojevati proti centralnim   državam,  pač pa proti Rusiji. P
Iz Bukarešte poročajo: V »Eclair des Balkans« razpravlja neki romunski častnik o morebitni intervenciji Romuniie ter pravi: Proti centralnim državam bi se Romunija ne mogla držati. Zapadni del bi bil takoj okupiran od armade, ki bi vdrla preko Verciovose. Dobrudže bi se polastili Bolgari, in Bukarešta sama bi doživela usodo Liitticha ali pa Namura. Romunska armada, ki nima dovolj vojakov in tudi ne dovolj municije, bi se morala umakniti čez Milkov proti vzhodu in bi bila izgubljena. Kje je romunski patri jot, ki bi se upal riskirati take možnosti? Pač pa se Romunija lahko in uspešno bori proti Rusiji, kajti rosko-ro-munska fronta bi bila Ie majhna in romunska armada bi imela mogočno avstrijsko-nemško-bolgarsko zvezo za seboj. Avtor zatrjuje, da je večina romunskih generalov enakega naziranja, kakor je njegovo.
Vojna z Rusijo
PRI TARNOPOLU.
Dunaj, 17. marca.   (Kor. uradj Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Na več točkah fronte ob Stripa uspešni boji prednjih straž. Zapadu« od Tarnopola so pri tem vdrle nast čete v rusko prednjo pozicijo, vjel enega praporščaka in 67 mož te? \ plenile eno strojno puško in štiri metala min.
Namestnik   načelnika   generalnega I £ štaba pl. H 6 f e r, fml.
61
&
lj€
S\
m di
TV
ja S T
ži
bi
NEMŠKO   URADNO POROČILO,
Berolin, 17. marca. (Kor. ura&)< Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Poiožaj   je   v   splošnem m\ upreiner^en.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO    URADNO    POROČILO, jj
15. marca. Neko nemško leta-1 lo je poletelo preko okolice Fri-1 dihstata in izginilo, ko je je naša ar- i tiljerija obstreljevala. Pri Jakobstat.I na obeh straneh silen ogenj. P; | Dvinsku v bližini Iluksta in ob želez-I niči v Ponievjec je razpršila naša ar-J tiljerija dolge sovražne trenske kolone. Med Medumom in Demenskirr. j jezerom smo uspešno obstreljeval: j korakajoče sovražne kolone. Južne j od Pripeta in v Galiciji ob Stripi smo j imeli ugodne boje s sovražnimi pa-j truljami.
Ob ruski fronti.
Od Besarabije do armade Bohu - i Ermolli je pričela ruska arti'jerija J dne 15. t. m. živahnejše streljati. \ Treba je sedaj počakati, da se izkaže, ali je bilo obstreljevanje posledi- < ca boljšega vremena zadnjih dni a! . pa začetek novih ruskih podvzetij naJ naši fronti. Zadnje tedne so Rus: J ojačiii svoje vrste po železnicah Ki- J lia - Bolgrad, Ismail - Reni in Kiš nev - Lipcani, dasiravno se je mogl to vršiti zaradi poplav le prav počasi.
Glasom bukareških poročil Tulceje so dospeli v rusko taborišč v Peniju trije konjeniški polki s 120 strojnimi puškami in cel brzojavni* oddelek.   Tudi iz Odese so   poslal? j močne    oddelke    ob besarabskoj fronto.
Car na fronti.
Car se je   15. t. m. odpeljal Iz Carskega sela na fronto.
Vrhovno poveljništvo na ruski zapadni fronti.
Iz raznih imenovanj v ruski armadi se da sklepati, da je general \ Evet, ki je vodil rusko centralno ar-1 mado pri velikem umikanju, sedaj vrhovni poveljnik celokupne ruske armade na zapadni fronti. Šef velikega generalnega štaba ob zapadni fronti je general Mišnevič.
Ruska generala Evert in Mihnevič
Berolin, 17. marca. (Kor. urad. »Berliner Tagblatt« poroča, da sledi iz nradnega lista ruskega vojnega ministrstva, da je general Evert sedaj vrhovni poveljnik vseh ruskih armad na zapadni fronti in general Mihnevič šef velikega generalnega štaba.
v
Ci
la
ž
P je
V
k o
p
b
1
i
•
Povedala je to, vbadaje iglo, tako nedolžno, tako mirno . . . Kako bi mogel kaj sumiti! Topov, ki so bobneli po fortih, ni slišal. Tega ubogega, nesrečnega, spremenjenega Pariza ni videl in ga tudi ni mogel. Vse, kar je dosegel z očesom s svoje postelje, je bila ena stran Zmagoslavnega loka in okrog sebe v svoji sobi vse polno stare šare izza prvega cesarstva, kar ga je zelo podpiralo v njegovih iluzijah: portreti maršalov, gravire bitk, rimski kralj1 v oiroški oblekci; velike mizice, okrašene z bakrenimi ploščicami »a tro-phees«,2 polne cesarskih relikvij, kolajne, bronasti kipi, odlomek skale z otoka Sv. Helene, skrbno spravifeni pod steklenim klobukom, miniature, jiredstavljajoče dame z zafrljenimi lasmi, v plesnih toaletah, v rumenih oblekah, s širokimi rokavi m svetlimi očmi — in vse to, mizice, rimski cesar, maršali, rumene, visoko pre-pasane dame, da je zevala velika disproporcija med obleko, ki se je šopirila nad pasom, in ono, ki je valovila pod njim. disproporcijo, ki je tvorila gracijoznost mode leta 1806. hrabri polkov.,ta atmosfera zmag in zavojevani ti je pripomogla več od vseh naših besed do naivne vere v obleganje Berlina,
1 Srn Napoleona I.
2 V obliki orožja.
Od tega dne naprej so bile naše vojaške operacije zelo lahke. Padec Berlina je bila samo stvar potrpljenja. Vsako toliko časa, ko se je starček že preveč dolgočasil, smo mu čitali pismo njegovega sina, izmišljeno seveda, kajti niti miš ni mogla več v Pariz in Mac - Mahonovega adju-tanta so poslali v neko nemško trdnjavo. Ali si predstavljate obup te uboge devojke, brez novic o očetu, o katerem je vedela, da je vjet, da so mu odvzeli vse, da je morda bolan, in v katerega imenu je morala govoriti v njegovih veselih pismih, ki so bila kratka, kakor jih pač more pisati vojak na bojišču, ki dere v osvojeni deželi nevzdržno naprej. Časih ji je manjkalo moči; po cele tedne ni bilo nobene vesti. A starček se je vznemirjal in ni več spal. Tedaj se je koj pojavilo pismo iz Nemčije, katerega mu je prišla vsa vesela Čitat k postelji — in zadržavala pri tem solze. Polkovnik je pobožno poslušal, se razumno smehljal, pritrjeval, kritiziral in nam razlagal težja mesta, A najlepši je bil pri odgovorih, katere je pošiljal sinu: »Ne pozabi nikdar, da si Francoz,« mu je pravi! .. . »Bodi velikodušen napram tem ubogim ljudem. Lajšaj jim, kolikor jhn moreš gorje, povzročeno od invazije . . .« To vam je bilo priporo-čevanj brez konca in kraja, ljubeznivih opominov o rešpektn pred tujo
lastnino, o galanlnosti, ki jo dolgujemo damam: pravi vojaški častni kodeks, namenjen zavojevalcem. Vmešal je tudi nekoliko splošnih misli o politiki in mirovnih pogojih, katere naj bi naložili premaganim. Priznati moram, da ni zahteval mnogo:
»Vojno odškodnino in ničesar drugega . . . Cemu jim jemati dežele? ... Ali je mogoče Nemčijo pretvoriti v Francijo? . . .«
S trdnim glasom je narekoval to, in iz njegovih besed je zvenelo to-hko odkritosrčnosti, da te jc moralo ganiti, kadar si ga poslušal.
Medtem je obleganje — žalibog ne Berlina — vedno bolj napredovalo. Prišla je doba velikega mraza, bombardementa, epidemij, lakote. A vsled naše skrbnosti, naših prizadevanj in neutrudljive, vedno večje nežnosti, se ni starček niti enkrat vznemiril. Do poslednjega sem mu lahko preskrboval belega kruha m svežega mesa, samo zanj seveda- Nič bolj ginljivega si ne morete predstavljati kakor te dedove zajtrke, tako nedolžno egoistične — starček na postelji, svež ki smehljajoč se. s prtom pod brado, zraven njega njegova vnukinja, malce bleda, vsled pomanjkanja, ki vodi njegove roke, mu daje piti, mn pomaga, ko Je vse te dobre stvari, katerih ni bilo nikjer dobiti. Ko sta ga poživila obed in prijetna topla soba — zunaj Je zimska
burja pihala in metala sneg v šipe — se je stari kirasir spomnil svojih pohodov na sever in nam v stotič pripovedoval o tistem strašnem begu iz Rusije, kjer sta bila zmrznjeni suhor in konjsko meso edina hrana.
»Ali razumeš, devojka, konjsko meso smo jedri!«
Mfslim, da je pač razumela. Dva meseca že ni pokusila drugačnega mesa . . . Čim bolj je starček prihajal k moči in zdravju, tem težja je postajala naša naloga. Tista otrpnje-nost vseh njegovih čutov, vseh njegovih udov, ki nam ie do tedaj tako rzborno služila, je začenjala izginjati. Dvakrat ali trikrat so ga že zdramile strašne saHve topov, da je napenjal uho kakor kak lovski pes; morali smo si izmisliti poslednjo zmago Ba-zainovo pred Berlinom in salve, ki so pokale tej zmagi na čast. Nekega drugega dne, ko smo porinili njegovo posteljo k oknu — menim, da je bilo na Buzenvalski četrtek1 — je prav razločno videl nacijonalno gardo, ki se Je gnetla na avenueji de la Orande - Armee.
»Kaj vendar pomenijo te čete?« Je vprašal revež ln slišali smo ga. kako je mrmral med zobmi:
1 19. januarja 1871., ko so francoske čete poslednjič udarile iz Pariza in odvzele Nemcem okop Mont-retout in višino Bu^envaL
j        »Slabo se drže! zelo slabo!«
Hujših posledic ni bilo; a mi smo uvideli, da bo treba v bodoče več previdnosti. Žalibog je ni bilo dovolj.
Ko sem vstopil nekega večera, mi priteče dekle vse zmedeno nar proti: >Jutri pridejo,« mi je rekla.
Ali so bila vrata v dedovo sobe odprta? Faktum je, da sem se spomnil pozneje, ko sem o tem razmiljal da je imel njegov obraz tega večera prav poseben izraz. Verjetno je, da nas je slišal. Samo da smo mi Pruse meniti, on Francoze, zmagoslavni povratek, ki ga je pričakoval toliko časa, — Mac - Mahon jezdi po ulici, sredi cvetk in fanfar, sin njegov ob maršalovi strani, in on sam na balkonu, v paradni uniformi, kakor pri Lfltzovu, pozdravlja prevrtane zastave m orle, očrnele od dima . . .
Ubogi očka Jouve! Najbrže si je domišljal, da mu hočemo zabraniti, da prisostvuje tej defilacijj naših čet, da ga obvarujemo prevelikega razburjenja. Radi tega tudi nikomur ni zinil ničesar; a prihodnjega dne, ravno ob tisti uri, ko so morali vkorakati pruski bataljoni na dolgo cesto, ki vodi od Maillotskih vrat k Tuile-riesjam, se je čisto tiho odprlo tam gori okno, in na balkonu se je prikazal polkovnik, s čelado na glavi, pri-pasan z velikim mečem in z vso svojo slavno, staro, obnošeno uniformo
25^5
.SLuVL*\oivi £4AHODmt Uiit lo. marca i»a6.
Stran 3.
Ruski komate za mirovne posole.
»Nationalztg.« poroča: Stranka oktobristov v ruski dumi je predlagala ustanovitev komiteja, sestavljenega iz članov dume in državnega sveta, ki naj izdela program za ruske mirovne pogoje. Vse skupine ruske dume so nezadovoljne z delovanjem ruskega zunanjega ministra ter izjavljajo, da zasluži tudi zadnja izjava Sazonova v dumi malo zaupanja. Tudi ruski diplomati v nevtralnih državah se ne gibljejo.
Predsednik dume, Rodzianko, je Ml sprejet od carja v avdijenci. Pričakovati je pomenljivih izprememb v ministrskem svetu. Stališče desnice velja za omajano.
Upor v Bakuju.
V distriktu Baku so zažgali delavci dva velika izvirka nafte. Požar se ne da pogasiti. Skoda je neprecenljiva. Vsa okolica je vznemirjena. Vojaške oblasti se boje vstaje. Veliki knez Nikolajevič zahteva več kozaških brigad. Vstaško gibanje ogroža ruske operacije. 2ene so oropale trgovine po celem mestu. Ker se demonstranti niso pokorili odredbam policije in vojaštva se je streljalo. Štiri osebe so ubite, 2 smrtno, mnogo lahko ranjenih.
Turška vojna,
TURŠKO   URADNO POROČILO.
17. marca. Z raznih front ni dospelo nobeno važno poročilo.
Turško poročilo o padcu Erzeruma.
16. m a r c a. V svojem komunikeju z dne 29. februarja in pozneje opisujejo Rusi zavzetje Erzeruma kot veliko zmago ter se bahajo s pomenom tega kraja, ki ga smatrajo kot zelo moderen. Priznavamo njih potrebo sporočati svoji deželi in svojim zaveznikom, ki hrepene po eni edini besedi »zmaga«, — pa naj bo v katerikoli obliki, sijajne buleti-ne. Mi pa izjavljamo kategorično, da Erzerum sploh ni bil v resnici utr-
kraj, da kakovost terena sploh ne dopušča rabiti mesto kot utrjen kraj in da se nam ni zdelo potrebno Erzerum bolj utrditi, kakor to odgovarja njegovi naravi. Ze samo dejstvo, da smo pustili za razpalimi zidovi mesta mnogo starih topov častitljivih ostankovr iz rusko - turške vojne 1. 1876. in samo za 2 dneva živil, dokazuje, da nismo nameravali izrabljati Erzeruma kot utrjen kraj. Kar označujejo Rusi z velikim pom-pr kot moderno trdnjavo, obstoja iz poljskih okopov 12 km pred me-stom, in silna artiljerija, o kateri govore, se reducira na topove brez pri-nrege, ki smo jih zapustili, ko smo jih storili nerabne. Prepuščamo ruskemu generalnemu štabu skrn, da oceni s strategičnega vidika prednosti tega prostora in rezultate, ki jim lahko vzrastejo ter čast njih pomen presojati. Nasproti trditvi Rusov se ni vršila bitka na odprtem polju pred Erzerumom in na nobeni točki niso pripravili Rusi napada z artilienjo. Kljub temu se jim ni posrečilo, kakor pravijo, Erzerum vzeti v 5 dneh. marveč šele po enomesečnih krajevno ločenih bojih. Dasiravno je bil glavni del naše armade zapustil kraj 2 dni in naše zadnje čete 1 dan orej. so Rusi šele drugi dan vkorakali v mesto. V mestu smo pustili samo 300 težko bolnih. Odkar smo Erzerum zapustili in se umaknili v nove pozicije, pa do današnjega dneva, niso mogli Rusi izvršiti nobenega gibanja večjega pomena, ko so njih težke iz-
bivšega kirasirja, ki je služil pod Mil-haudom. Še vedno mi ne gre v glavo, odkod je vzel toliko volje in življenjske moči. da je vstal in se oblekel. Stal je torej ponosno tam za ograjo in se čudil, da so ulice tako prazne, tako neme, da so vetrnice zaprte, da izgleda Pariz tako strašno kakor kak velik lazaret, da so povsod zastave, a tako čudne, vse bele, z rdečim križem, in da ni nikogar, da gre našim vojakom naproti.
Morda se mu je zazdelo, da se je zmotil . . .
A ne! Tam doli za Zmagoslavnim lokom se je dvigal nerazločen šum, se je premikala temna črta ob jutranjem svitu . . . Potem so se polagoma zasvetile konice čelad, za-bobnali so mali tamburji, katerih se je še spominjal iz bitke pri Jeni, in pod Zvezdnim lokom je zadonela v ritmu težkih korakov in ob žvenketu sabelj Schubertova zmagoslavna koračnica.
Krik, strašen krik se je tedaj razlegel v turobno tržno tišino: »Po orožje! ... Po orožje; . . . Prusi so tu!« Štirje ulanci prednje straže so pa videli tam gori na balkonu velikega starčka, ki je omahnil, zakrilil z rokama po zraku in se zrušil. In Jouvea ni bilo več.
gube še učinkovale na nje. Naše levo in desno krilo sta se, tudi na ukaz,
umaknila v za nje določene pozicije, ter so se njih zadnje čete ponekod borile z Rusi, drugod pa niso oddale niti strela. Sedaj ima naša armada zasedene pozicije, ki se raztezajo od dela levega krila od Bitlisa, Muša in Aš kala do pozicij, ki se nahajajo nekaj kilometrov zapadno od Ispira. Upravičeno smo lahko ponosni na hrabrost in samozatajevanja, katere so Rusi po lastni izkušnji, okusili in o čemer poročajo v svojih komunikejih, na hrabrost naših čet nasproti premoči bodisi vzhodno od Erzeruma, bodisi v pozicijah mesta. In prepričani smo, da se bodo izkazale naše čete ravno tako hrabre. Ko bomo vsled izpremenjenega položaja, ki sc dan za dnevom za nas boljša, prešli v ofenzivo. Naša armada je pr sta vseh madežev, ki mu jih hočejo naprtiti njeni obrekovalci. Poročilo, da je prišlo med turškimi in nemškimi častniki drjy^pora in nesporazumlje-nja, je laz, vredn^ onih, ki so to iznašli. ,
V Kavkaziji.
»Az Esu poroča iz Carigrada: Veliki knez Nikolaj bi rad zavojev al zgornji del Anatolije in ga priklonil carstvu. Zato je življcnski interes Turčije, da te pokrajine do sklepa miru zopet zavojuje sicer bi ne bilo upati, da siore to diplomati. Meseca avgusta je stala tam turška armada kakih 60.000 mož. Od teh so poslali meseca novembra 20.000 mož v Bagdad, kar Rusom seveda ni ostalo prikrito ter so zato kljub zimi takoj pričeli z ofenzivo.! Turško armadno vodstvo je vedelo, da se Erzerum ne bo mogel nstavljati večjemu navalu, vendar je zahteval strategični položaj, da Turčija najprej obračuna z Anglijo. Veliki knez Nikolaj je napadel s 120.000 možmi. V Erzerumu gotovo ni ostalo več. kakor nekaj tTsoč vojakov in polsto topov. To so Turki izgubili, Kavkaski Armenci, ki so se pridružili Rusom, so še bolj kruti in divji, kaker kurdijska plemena. Po zavzetju Erzeruma so brez izjeme pobili zaostale muzlimane. žene, starce in otroke na naravnost besti-jaličen način.
Angleško poročilo iz Mezopotamije.
15. m a r c a. Uradno poročilo iz Mezopotamije pravi, da je angleška infanterija 11. marca v naskoku zavzela prednje turške pozicije ob Ti-grisu in usmrtila mnogo Turkov z bajonetom. Nato se je oddelek umaknil ter vzel s seboj 2 častnika in 50 mož kot v jetnike.
Poriužalski kabinet.
V novem portugalskem kabinetu ostanejo dosedanji ministri za finance, vojno, zunanje zadeve, mornarico in javna dela. Sicer pa je kabinet sestavljen tako-!c: Predsedstvo in kolonije A 1 m e i d a , mornarica Coutinho. finance C os ta, vojna M a 11 o . zunanje S o a r e s, justica Mosguita de Car val-h o, javna dela Silva, nauk !5cdro M a r t i u s, notranje Perreira T e i s. Parlament bo ustanovil še m istr-stvo za de!o in podpore.
Grey o Portugalski.
V angleški poslanski zbornici je galske v vojno, da je bila dolžnost portugalske vlade z ozirom na interese lastne dežele in na pomanjkanje ladij vzeti v njenih pristanih ležeče ladje. To ji je angleška vlada nujno priporočila. Pravica do rekvizicije izvira iz suverenitete vsake države. Sicer pa Portugalska ni bila nevtralna v najstrožjem smislu te besede. 2e začetkom vojne je portugalska vlada izjavila, da ne bo prezirala y Ižnosfi. ki jih ji nalaga zveza z Angleško. Pri zaplembi nemških ladij je obljubila odškodnino, nemška vlada pa je z odločno zahtevo po pojasnilu, kateri je hitro sledila vojna napoved, vse prekucnila. Portugalska je lahko prepričana, da dobi od Angleške in njenih zaveznic vsako podporo.
Katastrofa vftaiia JoHa";
Velika nizozemska ladja »Tubantia« se je potopila. Ta ladja, otovorjena s 13.911 brutto tonami, je 15. t. m. odplula iz Ymuidena ob 6. uri 30 minut zvečer. Na ladji je bilo 294 moštva. 42 potnikov prvega razreda, 33 potnikov drugega razreda in 8 potnikov tretjega razreda. Po prvih poročilih je bila ladja ali torpedirana ali pa je zadela ob mino. Kapitan je ob 2. uri 25 minut brzojavil nizozemskemu Lloydu, da je ladja zadeta od torpeda in se potaplja. Tri ure pozneje je prišlo brezžično poročilo, da je položaj ladje brezupen in da je kapitan z moštvom, kar naje sestalo p/i njem. zapustil lad-
jo. Potniki so z večjim delom moštva zapustili ladjo koj potem, ko se je zgodila nesreča.
Amsterdam, 16. marca. »Han-delsblad« javlja, da je nekaj torpe-dovk, ki vozijo ljudi s »Tubantie«, na potu v Vlissingen. Prva torpedovka, vozeča 65 oseb, je dospela ob pol eni uri. »Tubantia« je peljala pošto in kakih 700 ton manjših pošiljatev. Po poročilu, ki ga je dobilo pomorsko ministrstvo, se je »Tubantia« potopila dve milji vzhodno svetilne ladje pri Nordhinderland.
Maasluis, 16. marca. Na parniku »Tubantia« je bilo 87 potnikov; med njimi so bili Amerikanci in nemške žene.
Amsterdam, 16. marca. Po dosedanjih poročilih še ni zanesljivo dognano, če je bila »Tubantia« torpedirana ali če je naletela na mino. V poročilu, ki ga je dobilo mornarično ministrstvo, se govori o obeh mož-nosiih. Ravnateljstvo nizozemskega LIcvda pa je dobiio danes ob 2. uri 25 minut zjutraj od kapitana brzojavko, ki pravd: »Smo zadeti po torpedu, ladja se potaplja.« Tri ure kasneje je prišlo brezžično poročilo, da je položaj ladje brezupen in da je kapitan t moštvom, kar ga je bilo še na krovu, zapustil ladjo. Najbrže se je »Tubantia« vsled teme in megle zasidrala pri svetilni ladji pri Noord-hinderju, ko se je zgodila eksplozija. Dva čolna s potniki in moštvom sta prišla danes cb 5. zjutraj do svetilne ladje pri Neordhinderju. * 1'ubanti 1« je bila zadeta od zadaj tako. da so bile naprave pri krmilu takoj v neredu. Parnik se je potopil tekom treh ur.
Nizozemska brzojavna agentura poroča: Poseben vlak z mnogimi n sažirji in člani posadke »Tuhan-tije« je dospel po noči v Amsterdam. Med pastirji se nahaja tudi ameriški konzul v Stattgarta Schillmg z ženo in hčerko. Schilling je mnenja, da »Tubantia« ni bila torpedirana, marveč je zadela ob mino. Ko se je nesreča pripetila. Tubantia« ni stala, marveč se je ustavila šele 2 minuti po eksploziji. Glasom poročila, katero je dobil nizozemski mornariški štab. je bilo rešenih od »Tu-bantijc« 377 oseb, na ladji pa je bilo 381 oseb. domneva se pa, da je to le pomota in da so bili vsi potniki rešeni. Potniki nravijo, da je bila strojnica takoj polna vode. Sprednji del ladje se je nasrnil navzdol. Ko je bila Tubantia« zadeta, so ležali pasažir-ji še v posteljah ter so jih hitro zbudi". V prvem razredu je prišlo do panike, posrečilo Da se je napraviti red. V ce«em je bilo spuščenih v morje 34 čolnov. Na krafi nesreče ni bilo videti delov potopliene ladje in čolnov ter takrat tudi ni bilo nobene ladje v bližini. Pozneje so dospeli nekateri parnikj iz Vfissingna. Nezgoda ^e ?e zgodila med 2. in 3. uro no noči, ladja se je potopila ob 4. in .7n minut.
Amsterdamski listi pišejo zelo razburjeno o izgubi velikega parnika »Tubantije«. ki je veljal za eno elitnih ladij holandskega brodovja. Dasiravno še ni z gotovostjo dognan vzrok nezgode in tudi še ni potrjeno kapitanovo poročilo, da je bil parnik torpediran, vlada v časopisju vendar nagnenie pripisovati krivdo nemškemu načinu bo^evama.
Boji na morju.
Oborožene trgovske ladje.
Ministrski predsedniki držav Argentinije. Brazilije, Chila in Urugvaja so sklenili svariti vse državljane pred potovaniem na oboroženih trgovskih ladjah.
Proti angleškemu poštnemu ropu.
»Nieuvve Courant« predlaga proti angleškemu poštnemu ropu postaviti na gotovih točkah na morju holandske torpedovke, ki naj predajo odhajajočim poštnim parnikom pri zapuščanju angleških teritorijalnih voda pošto in jo vzamejo onim, ki se bližajo angleški obali.
»M6we«.
»Tirnes« poročajo sedaj, da je bila »Movve« ladja z 8000 tonami. Skoraj vsa 300 mož broječa posadka je govorila angleško. Med posadko je bilo mnogo kapitanov in inženirjev, ki so bili prej v zvezi z Anglijo. Vozila je »Movve« 17 vozlov na uro. Zasledovala je tudi neki francoski parnik južnoameriške proge, a ga ni mogla doseči. Po vsakem srečanju s kako angleško ladjo so ladjo prebarvali in tudi drugače maskirali.
Švedski parnik »Ask« zade! na mino.
Maasluis, 17. marca. (Kor. ur.) Švedski parnik »Ask« je zadel na mino. Sprednji del ladje je globoko v vodi. Mogel pa se je pripeljati z lastno paro v Nieuve Waterwek.
Pred voino ZediflleĐl& držav z MeHiko.
Vstaškemu generalu Villi se je pridružilo že 23.000 mož in neprestano dohajajo še oddelki iz Carranzo-vega tabora. Mehikanci stoje pod dobrim vodstvom.
Žedinjene države so zbrale že 12.000 mož ter jim bo v kratkem sledilo še 12.000 mož. Amerikanski politični krogi so mnenja, da je poglavitno, da Amerikanci ne vzbude suma, da hočejo Žedinjene države zasedeno ozemlje obdržati, sicer bi se vsi Mehikanci pridružili vstašem in bi se bojevali za svojo neodvisnost. Villovi pristaši so dobro oboroženi in dobro založeni z municijo.
»Associated Press« poroča, da je prvi oddelek Čet. ki so določene za zasledovanje Vilic, že prekoračil 14. marca popoldne v bližini Colum-busa niehikansko meje.
Isti list poroča: Kakor se zatrjuje, je izzvalo posredovanje Zedi-njenih držav v Mehiki nevarnost narodnega protiameriškega gibanja v vsej Mehiki. Baje vre že med pristaši Carranze.
Nemški državni zb
4>A (
Nemški listi naznanjajo, da bo zasedanje nemškega državnega zbora tokrat zelo živahno. Preti novim d a v k o m, ki jih predlaga vlada, se pojavlja vedno močnejša opozicija, ki zlasti odklanja tkzv. prometne davke (zvišanje poštnine in vozarine). Obširna razprava se bo razvila tudi o a p r o v i z a c i j s k i h vprašanji h, glede katerih da je vlada zakrivila mnogo pogreškov, ki so razburjali prebivastvo; zlasti v aprovizaciji velikih mest, da so se pojavih' nedostatki, ki izzivajo ostro kritiko. Da se bo vršila tudi vele-politična debata, je gotovo. Zlasti razmerje med Nemčijo in Ameriko stoji v ospredju. Negotovo je še, ali se bo o ameriško-nemških odnošajiii razpravljalo le v odseku za zunanje zadeve ali tudi v javni zbornični seji. Nemški listi pričakujejo da se bo parlament pri tej debati obnašal s posebno dostojnostjo in treznostjo.
Dne 16. t. m. je drž. zbor začel razpravo o državnem proračunu in o novih davkih. Državni tajnik Helf-ferich je poudarjal, da je vlada pri določitvi izdatkov postopala z največjo štedljivostjo. Za pokritje primanjkljaja v znesku 430 milijonov7 se bodo porabili novi vojni davki. 500 milijonov novih davkov ni zahteva, ki bi je nemški narod ne mogel izpolniti. Nasprotnike vštevši Italijo, velja vojna vsak i-an vsaj 240 milijonov mark, vojni stroški Nemčije in njenih zaveznic pa kvečjemu 110 milijonov. Vsi vojni stroški od 1. avgusta 1914. do 3i. marca 1916. znašajo za Nemčijo in njene zaveznice 58 do 55 milijard, za enter to in njene priveske pa 100 do 105 milijard. Naj imamo — ]e končal lieifferich — še tako ugodna upanja, da bo mir tudi financijebo dober, nas upanje na vojno odškodnino ne odveze dolžnosti, držati državni voz na vesfin urejenega finančnega gospodarstva.
Vesli \i pfiioisl feH.
Govcr goriškega deželnega glavarja dr. Faiduttija glede vojnega bctrst.a Gorici S strani berolinskega mesta. Priobčili smo poročilo c. kr. koresp. urada o govoru goriškega dež. glavarja o vojnem botrstvu Gorici. Dunajski listi priobčujejo ves Faidutti-jev govor, ki se glasi tako-le:
„Oživlja se danes in pripravlja tista velikopotezna pomožna akcija, ki jej kot nekaki povračilni akciji za zo-petno obnovitev našega po nezvestem sovražniku v brezmočni jezi opusto-šenega mesta Gorice, po velikodušni upravi Berlina, krasni prestolici našega mesta, sledi prevzetje botrstva. Kot deželni glavar Goriške in Gradiščanske čutim nujno potrebo, da izražam Vaši ekscelenci in vsem visoko cenjenim navzočim v imenu celega težko preizkušenega prebivalstva poknežene grofije Gorica-Gradiščansko izraziti najtoplejšo zahvalo. Državna pripadlost, po kateri se danes sinovi Dunaja in Nižje Avstrije s svojo tradicionelno hrabrostjo bore ramo ob rami s sinovi naše in drugih kronovin in branijo deželo, ta državna pripadlost nam bo vedno svetila kot zgled in čuvala v nas ogenj hvaležnosti in nas spominjala, da imamo na Dunaju dobrohotne pokrovitelje. Da, najtoplejše hočemo gojiti državno pripadlost; železen zid, ki zdaj potiska od Soče nezvestega sovražnika, hočemo nadomestiti z zidom domovine ljubečih mož in žena, ki onemogočijo vsako izpodkopavanje te skupnosti. Svojim narodnim izročilom hočemo ostati trajno zvesti, a zvesti hočemo ostati tudi , do zadnjega zdihljaja naši vladarski
hiši, zvesti ostati ljubi združeni domovini, zvesti in hvaležni našemu krasnemu glavnemu in prestolnemu mestu Dunaju, njegovemu županu, njegovim prebivalcem. Naj slavni habsburški orel kmalu zopet razprostre svoje mogočne peroti čez celo našo pokneženo grofijo, naj se nam nudi kmalu ugodna prilika, da moremo dokazati, da hočemo kakor v vojski tudi po vojski ostati vredni sinovi Avstrije."
Tako so poročali dunajski listi, še natančneje pa je poročalo »L1 Eco del Litorale«, glasilo deželnega glavarja. Ta poroča, da se je dr. F a i d n 11 i v svojstvu deželnega glavarja Goriško-Gradiščanske zahvaljeval za označeno inicijativo, nato je govoril
0 vojnih furijah na Goriškem, o sočutju ostalih narodov v Avstriji in o dunajskem srcu. Potem pa je govoril to-le (česar ni v drugih poročilih): »Kar imamo najplemeni-tejšega, mi, ki smo morali zapustiti svoje imetje v ožji domovini, kar imamo najdražjega, naši dečki, otroci beguncev, pridejo na Dunaj in prirede 30. t. m. koncert v korist avstrijskemu zalogu za sirote in vdove, da se tako vsai deloma zahvalijo za toliko dobrohotnost.« Vse drugo ostane, ostane tudi stavek: »Hočemo ostati neomajno zvesti našim     narodnim     t r a d i c i -
1 a m« ... Goriški deželni glavar je hotel dati svojemu govoru pravo veljavo s tem, da je poudarjal, da govori kot deželni glavar, pokazal pa je hitro ua'itpliiansksjotroke, ki pridejo iz Vagne pri Lipnici na Dunaj priredit zahvalni koncert in poudaril je neomajno zvestobo italijanskim narodnim tradicijam. Porabil je priliko pred zastopniki Dunaja in Berolina, da jim je predočil italijan-stvo Goriško-Gradiščanske, italijan-stvo Gorice in zvestobo italijanskim narodnim tradicijam na Goriškem* >Slovenec« in »Edinost« se čudita, kako je mogel c. kr. korespondenčni urad poročati, da je dr. Faidutti izrekel zahvalo italijanskega prebivalstva Gorice za vojno botrstvo s strani mesta Berolina, in zagotavljal, da se Italijani izkažejo vredne sinove avstrijske domovine. Treba pa je le prečitati govor dr. Faiduttija v »L' Eco« in poznati glavarja, potem se mora reči. da je korespondenčni urad prav dobro razumel deželnega glavarja dr. Faiduttija. Cin deželnega glavarja se obsoja sam pa sebi, kliče pa na krov za ubogo zapuščeno slovensko Goriško slovenske goriške poslance, ki naj ustavijo tako enostransko delovanje najvišjega zastopnika dežele, in kliče v obrambo Slovencev goriškega nadškofa, kateremu je Faidutti podrejen tudi in politicis. Dr. Faidutti je ob svojem nastopu deželnoglavarskega mesta v goriškem deželnem zboru slovesno poudarjal, da se bo vodila v vsem njegovem delovanju k r -š č a n s k a/hr an^ i č n o s t. Sedaj vidimo, kolnćo je vredna njegova napoved. *
Samo^Gorico poznajo^JBridka je usoda, ki je zadela Gorico. Sovražni izstrelki so nekaj hiš popolnoma razbili in druge poškodovali. Lastniki teh hiš so seveda pravočasno odšli in čakajo zdaj v varnih krajih boljših časov. To čakanje jim olajšuje zavest, da jim bo škoda kolikor toliko povrnjena. Saj se zanima za Gorico ne le naša država, nego celo Nemčija. Vsak človek želi iz srca, da bi bila pomoč kar najbolj izdatna in vsak se veseli sočutja, ki ga je deležna Gorica. A marsikomu je vendar hudo pri srcu, če vidi, da pozna svet in se zanima samo za goriško mesto, nihče pa ne ve, kako velikansko škodo so imeli kmetski prebivalci na Goriškem. Koliko vasi je izginilo, koliko his je uničenih, kako so razbiti vinogradi in nasadi. A ta vrli slovenski kmet je ostal na svoji grudi, obdeluje zemljo, skrbi po svojih močeh za vojaštvo, pomaga, kjer mere, žrtvuje, kar more, ostane, tudi če mu sovražni* izstrelek ubije otroka — a venda/ /vet ni izve nič o tem in se nič rie zmeni za škodo, ki ga je zadela. # •
Vojaško prebiranje županov^ in podžupanov iz goriškega In sežanskega okrajnega glavarstva se je vršilo včeraj v Ljubljani. Potrjenih je precej. Deželnemu odboru so bili! poslali župani prošnjo, naj bi izposlo-val, da bi bili eventualno potrjeni župani in podžupani oproščeni vojaškega službovanja. - Ministrstvo je dalo deželnemu odboru zagotovilo, da se bode vojaška oblast ozirala na predloge za oprostitev županov in podžupanov, ako bodo dani za vsak posamezen slučaj uvaževanja vredni razlogi.
Slovenska meščanska šola v Trstu. Družba sv. Cirila in Metoda se je odločila, svojo osemrazredno desko ljudsko šolo pri Sv. UHstm i**
premeniti v petrazredno ljudsko in trirazredno meščansko šolo in tako je ustanovljena na Primorskem prva slovenska meščanska šola. Ta šola je velika pridobitev za Primorje, za Trst še posebej. Meščanski šoli je namen, dajati učni smoter obče ljudske šole presegajočo izomiko zlasti z ozirom na potrebe obrtnikov in kmetovalcev. Ta šola daje tudi izomiko, pripravljajoČo na učiteljišča in take strokovne šole, za katere ni treba preaizobrazbe v kaki srednji šoli. To je druga tako slovenska šola, ena je v Postojni. Družba je storila s tem v svojem delovanju na tržaških tleh velik korak naprej, za kar jej gre polno priznanje, kar pa jo tudi toplo priporoča slovenskemu občinstvu. Slovenci, podprrajmo družbo sv. Ciriia in Metoda! Ne pozabimo na njo nikdar, tudi sedaj ne, v vojnem času!
»Piazza Gimnastica« v Gorici, kjer je prirejala »Lega« svoje proti Slovencem naperjene veselice, je dobilo novo ime. Imenuje se sedaj: Trg Maksimilijana I. Italijanska »gimnastica«, polna irredentovcev, je tako ob svojo »piazzo«. Piazza gotta se imcnHjc Piazza Edling. Ko-renj je dobil nazaj zopet svoje staro ime, ki pa ni bilo izginilo iz ljudskih ust, za piazzo De Amicis ni nihče ve-deL Via Dante je sedaj Radeckijeva uiica, Via Petrarca Tegetthoffova. Po Sabotimi so krstili ulici Novega mosta, ulica Ristori je sedaj ulica hriba Sv. Miha c In. Seveda so vse označbe uric samo italijanske. Prav bi bilo in edino umestno, da se je ob tej priliki vpostevak) tudi število slovenskega prebivalstva in napisalo ulice u>di po slovensko. Ako kdo zasluži, -da se imenuje kaka ulica v Gorici po njem. zasluži gotovo to naš pesnik Simon Gregorčič.
Za mrtvega je izkazan v seznamu vojaških izgub št. 360. Ljudevit K obed iz Sežane, rojen 1894., umrl je 12. decembra.
Poškodbe od potresa. Oficijelno je bUo ugotovljeno, da se je pri zadnjem po;resu podrlo v Grižaneh pri Reki 110 Hiš. poškodovanih na jih je bilo 120. Škoda znaša 750.000 kron. V Bribiru je porušenih 12 hiš. mnogo poslopij pa je poškodovanih. V Senju je poškodovano poslopje konvikta.
Dnevne vest!.
— Prestolonaslednik. Cesar je imenoval Nj. c, in kr. visokost g. ge-neraimajorja nadvojvodo Karla Franca Jožefa za felJmaršaiiajtnanta in podadmiraia.
— Ćroa zastava je bila na mestnem magistratu že včeraj razobeše-na v znak sožalja za bivšim kranjskim deželnim predsednikom in častnim meščanom ljubljanskim baronom Andrejem VVinklerjem.
— Enoletni prostovoljci in prostovoljski aspiranti iz letnika 1898. Glede sprejetja enoletnih prostovoljcev in prostovoljskih aspirantov iz rojstvenega letnika 1898 se je določilo: Pri pehoti se sprejme neomejeno število, pri konjenici je omejeno število na 5 za polk oziroma eska-dron, pri poljski in gorski artiljeriji na 3, pri trdnjavski artiljeriji in sicer pri polku št. 6. m bataljonih št. 2^ 7. in 15. po 16, pri ostalm po 12, pri polkih št. 4. in 5. m pri bataUonu št. 3. ststirano, pri Iren« za vsako divizijo po 8, pri saperjih in pionirjih po 3 pri bataljone, pri brzojavnem polku 20, pri želesmiškem potk« in sanitetnih formacHah sistirano. Kdor hoče h konjemci, poljski ali gorski artiljeriji in trenu mora imeti opremljenega konja ter dovoljuje vstop pristojno vojaško poveljuištvo. za vstop v brao javni polk vojaško povelj ništvo na Dunaja, za infanterijo in lovce poveljnik dotičnega nadomestnega oddelka, vedno na podlagi opremljene prošnje. Zadnji termin za prostovoljni vstop, pri čemer si je mogoče izbirati četo je dan pred vpoklicnim terminom tega čmovojniškega letnika.
— Darilo. Gospod Josip Zidar, trgovec in posestnik v Ljubljani, je kot stalen dobrotnik vdov in sirot na polju časti padlih Ljubljančanov zopet podaril vojaško - nastanitvene pristojbine, ki jih je prejeK za nastanitev vojaštva v svoji hiši štev. 31 ne Dunajski cesti za mesec svečan 1916, in sicer 25 K 68 ¥ vdovam
in sirotam padlih Ljubljančanov in
25 K 68 v mestnim revežem.
— Za v vojni oslepele vojake sta
darovala namesto venca na krsto gospe Orožen, notarjevi soprogi v Kamniku: gospod Josip Lenče, vino-tržec v Ljubljani 20 K in gospa Mici Zeschko v Ljubljani 20 K. — Srčna hvala!
— Darilo, Ga. Anka Schmfd* pL
Fussina je mesto venca na krsto umrlega generalnega štabnega zdravnika dr. Antona Stare, darovala Rdečem« križu 30 K.
— Namesto venca na krsto umrlemu generalštabnemu zdravniku g. dr. Antonu S t a r e t u je daroval gospod profesor v pok. dr. Josip Joh. N e j e d 1 i znesek 20 K za vojno-oskrbne namene.
- Pogreb  dr. Antona Stareta.
Velik dobrotnik revnega ljudstva je bil dr. Anton Stare, čigar zemeljske ostanke smo spremili včeraj k večnemu počitku. Pogrebni sprevod pokojne :a c. in kr. generalnega štabnega zdravnika v pokoju je bil veleča-sten. Vršil se je ob asistenci vojaštva in ob ogromni udeležbi civilnega in vojaškega dostojanstveništva. Kakor ni bilo drugače pričakovati, odposlale so vse korporacije, vsi zavodi, vse oblasti svoja zastopstva, da počaste moža, ki je bil dobrotnik prvkn in zadnjim, visokim in nizkim, bogat™ in revnim. Preobširno bi bilo našteti vse korporacije, ki so se udeležile pogreba dr. Stareta. Bili so tu njegovi stanovski kolegi, vsi, katerim je to dopuščal čas, zastopano je bilo Društvo zdravnikov na Kranjskem s častnim zastopstvom z dr. Gregoričem in sanitetnim svetnikom dr. S1 a j m e r j e m na čelu, so tu pokojnikovi kolegi z dežele in tudi vojaški zdravniki ljubljanskih vojaških bolnic, kot zastopnik vlade dvorni svetnik grof C h o r i n s k y , župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar z več občinskimi svetniki, ravnatelj magistratnih uradov dr. Z a r n i k , ravnatelj deželnih uradov Z a m i -d a, ravnatelj finančne direkcije dvorni svetnik Kliment, deželuo-sodni predsednik v pok. dr. pl. L e -v i č n i k , dvorna svetnika h u b a d in P o 1 e c , dvorni svetnik vitez L a s c h a n . dvorni svetnik dr. Z u-paoe, mestni poveljnik polkovnik von Kleinschrodt. podpolkovnik T h e i s s . major K r a m a r š i č, polkovniki vitez Lukanc, pl. P e -trovan, pl. Polajnar, Prašni k a r in pl. R i e d I. predsednik Rdečega križa okrajni glavar v pok. Del C o 11. državni pravdnik dr. P a j n i č , ravnatelji vladni svetnik Črnivec. M a c h e r . dr. Požar, Sene kovic in W i e s t h a-1 e r . mnogo odvetnikov in duhovnikov. Predsednik trgovske in obrtniške zbornice Knez, ravnatel* vitez G r a s s e 11 i, ravnatelj Kmetske posojilnice dr. Kersnik ter mnogo odličnih dam z županio Franjo dr. Tavčarjevo na čem.
— Kdor ve natančno za naslov računskega podčastnika 5. dragon-skega pofka Mihaela Dan jela, kateri je bil označen v »Slov. Narodu« z dne 9. t. m. med odSil ivanci, naj sporoči naslov uredništv »Slov. Naroda«.
— Pogreša se iz Šemoo ja Angel Rebul a, c. in kr. št. 26, 4. marškompanija. 3. f Panija, Pisal je zadnjič domov 20. januarja 1915. Od takrat naprej ni nobenega glasu o njem. Vljudno se prosi, kdor bi kaj vedel o njem, naj takoj proti povrnitvi stroškov sporoči njegovi materi Angeli Rebula, Šempolaj št. 8, Na-brežina. Primorje.
— Deželna gospodarsko-pomož-r?a pisarna za vpoklicane vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-eancev in njin svojcev.
— Šareni večer, kf ga jutri, v nedeljo, 19. marca, z začetkom točno ob pol 8. v veliki dvorani hotela * Union« priredi Avstrijsko mornariško društvo, krajevna skupina Ljubljana. Spored: 1. Zvestobo cesarju in državi! Warnken. — Koračnica.
— 2. Ouvertura k operi »Rozamun-da«. Fr. Schubert. — 3. Pavel in Frida. Originalen dvospev s plesom.
— 4. Postni ocvirki. Potresa jih Kalin-Tugomerov. — 5. Lily Fernati-des. Mladostna subrete, — 6. Tupot ih sin. Groteskna komika. Brezpri-merno smešno. — 7. Klasiški plesi: a) Ples mladine, b) Indfjski ples. Izvaja gdčna, Margot Claudine. Najnovejše kreacije moderne klasiške plesne umetnosti. — Odmor. — 8. Pesem in csardas. Franc Lehar. — 9. V kraljestvu sanj. Moderne prevare. Čuda čarodejstva. Senzacijo-nelno. Izvaja gosp. Rudolf Petronio.
— 10. Kratkočasni spevi. Prednaša g. Julijus Aurich. — 11. a) Kanglbca. Oskar De v; b) arija iz opere »But-terflv«. Poje gdč. Rezika Thalerie-va. — 12. Ples v orijentu. a) Antiški Gflriieaiaž&ki oles.    Strogo k^iiki
>ešpolk Idkom-
umetnost. b) Ples k kopreno. Izvaja
gdčna. Margot Claudine, — 13. Bim-Bull. Najumejša Miskovftost sedanjega časa v slikatiju z barvami. Nedosegljiva ročnost. Umetniške produkcije. — 14. Sklepna koračatca. — Izpremembe sporeda pridržane. — Med nastopi servirati ni dovoljeno. — Predprodaja vstopnic v tabakar-ni hotela Union do jutri opoldne.
—t Zakaj je olje tako drago? Dunajski borzni listi poročaj 3: Občni zbor oljne industrijske družbe je sklenil, izplačati iz čistega dobička 1,136.868 K, na delnico 80 K dividendo (lami 50 K). V poročilu o delovanju družbe je povedano, da je svetovna vojna družb ino produkcijo v tanko omejila, da so tovarne večinoma obdelovale samo iz tuzemske žetve dobljeno blago in se je dobilo iz inozemstva le malo blaga. Tem se je odpomoglo s tem, da se je dobilo znatne množine vegetabiličnega olja iz nevtrainega inozemstva in je vsled tega rafinerija za vžitno olje imela jako mnogo dela. Vzlic znatnemu zvišanju stroškov, provzročenih po izdatnih darilih za vojno oskrbo m podporo rodbin vpoklicanih nas ta v-ljencev, in vzlic temu, da je tržaška filijalka vsled vojne z Italijo nehala delati, so se dobički družbe v primeri s predidočim letom znatno povečali. — Torej: izdelovanje se je znatno omejilo, tržaško filijalko je biJo treba zapreti, stroški so narasli, vrli gospodje so tudi v dobre namene veliko žrtvovali, pa so vzlic vsemu temu še veliko več zaslužili, kakor prejšnje leto in dobi vsaka delnica 80 kron in ne več 50 kron, kakor predidoče leto. Kako je to mogoče! No, vsled pomanjkanja masti so revni ljudje segli po užitnemu olju in vrla družba je to porabila za tako izdatno zvišanje cen, da je napravila velikanske profite.
— Mjekarice na begu. Včeraj zjutraj je bila na dolenjski mitnici v Ljubljani revizija mleka. Ženske z Barja so se mirno podvrgle reviziji in so potem svojim strankam dostavile mleko. Mlekarice iz Rudnika pa so pred revizijo zbežale. Pravile so sicer, da nimajo vode v mleku, toda mleka niso pustile pregledati, nego ga raje peljale nazaj v Rudnik in pustile svoje mestne odjemalce na cedilu. Barjanke so reve. mlekarice iz Rudnika pa so premožne, imajo dobra posestva in lepe podpore — mislimo, da je s tem vse povedano. Priporočamo tržnemu nadzorništvu, naj posveča mlekaričam iz Rudnika primerno pozornost.
— Skrite zaloge na deželi. Ve-
letržci so spravili na Kranjsko kar je bilo le mogoče dobiti vsakovrstnega blaga, zlasti tudi sladkorja, kave, sukna itd. Toda vse to blago je hitro izginilo. V mestih je zdaj trda za nekatere stvari, na kmetih pa imajo take zaloge, da se je kar čuditi. Kako naj bi tudi bilo drugače. Kmetje so vse svoje pridelke prodali z ogromnimi dobički, kmečke rodbine dobivajo znatne podpore — denarja je toliko na kmetih, da ne vedo kaj bi ž njim. Naravno je torej, da so se kmetje z vsem založiii: sladkorja imajo vse polno, kave tudi, oblek v izobilju, no. in da so poskrili drugih stvari, kolikor se je le dalo, je ob sebi umljivo. Reveži na deželi so pač v ravno takih stiskah, kakor reveži v mestih, ali kmečki posestniki oziroma njih rodbine so z vsem daleč čez potrebo založeni. Na Štajerskem ie namestništvo sedaj izdalo ukaz, v katerem je po zasluženju ožigosano nepotrebno zbiranje in skrivanje potrebščin in se obetajo stroge revizije. Primerna revizija bi tudi na Kranjskem imela gotovo dobre učinke.
— Obsojeni vojni liferanti. Pred nekaj dnevi smo na kratko zabeležili vest o obsodbi tovarnarja I. L6-wita iz Parbudic. Naj to poročilo še nekoliko izpopolnimo po praški »Narodni Politiki« z dne 29. m. m. Obtoženi so bili armadni liferantje: Jakob L 6 w i t, tovarnar v Parhudicih. Er-nest G m e y n e r. bivši rudniški ravnatelj v Št. Janžu na Dolenjskem, Jurij G r u n, trgovec, in Jurij E 11 -b o g e n, agent z Dunaja. Ti so dajali armadi čevlje. Ministrstvo jim je plačevalo par čevljev po 15 in 17 K. Liferantje so oddali nad 8000 parov Čevljev, ki so bili, po izreku izvedencev, vredni po 4 K 50 v do 6 K par. Nad 3000 od ministrstva nepre-vzetih čevljev je L6wit s posredovanjem trgovca Zuckra v Krakovem prodal južni armadi, ki se je bojevala proti Srbiji, a rodi hi so bHi čevlji zavrnjeni. Obravnava je trajala pet dni in je bilo zaslišanih nad 60 prič. Domobransko divizijsko sodišče v Jozefovn je obsodilo Jakoba L6wi-ta na 10 let, E mesta Gmevnerja na 3 leta, Jurija Ellbogena na 4 leta težke ječe, Jurija O rima pa obsodilo. Zagovorniki so bili: dr. KnogfoJma-cher iz LitomŠric, dr. Tannenbaum, dr. Meissl in dr. Rosenfeld z Dunaja. BMI nvnalali
gokopa Ernest Gmevner Je dobro znan po celem Dolenjskem in sosednjem Štajerskem, pa tudi v Ljubljani.
— C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom na Kranjskem rma nalogo kivalidom, ki iščejo dela in službe, iti na roko in jim posredovati zaslužek. V skrajni potrebi jim deli tudi podpore, dokler ne dobe dela. Posredovalnica se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. državne obrtne šole, I. nadstropje, vrata 33. Dohod je izključno le pri hišnih vratih št. 10 v Gor n -p o v i ulici.
— Priobčitev vremenskih poročil po razobešanju poročil o vremenu in tozadevnih tabel vsake vrste je prepovedano. Prestopki se kaznujejo po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zakona št. 198.
— Ljudevit Vasic t- Danes ponoči je umrl. Tri leta se ie boril z neizprosno boleznijo. Nocoj pa ga je objela smrt kakor težak sen, iz katerega se ne prebudi nikdar več. Pokojnik je bil mnogo let sotrudnik tvrdlke I. C. Maver v Ljubljani ter zaradi svoje Ijubeznjivosti povsod zelo priljubljen. Vse svoje življenje odločen somišljenik napredne stranke, je sodeloval z ognjevito vnemo zlasti pri »Sokolu« ter bil član mnogih narodnih društev. Veseli, idealno družabni »Liki« imel je neštevilo prijateljev, a menda nobenega sovražnika. Še ne 40 let star, je izginil, a spomin na njegovo Ijubeznjrvost bo živel še dolgo. Bil je brat predlani v Novem mestu umrlega notarskega kandidata Viktorja, odvetniškega koncipijenta dr. Ivana Vasica in gospe Minke Govekarjeve. Bodi mu lahka ljubljena domača gruda!
— Ljudskošolske vesti. Za su-plentinjo v Črnomlju je nameščena Marija Rozman iz Gorice, v Toplicah Josipina F i s c h e r. Absolven-tinja dekliškega liceja v Ljubljani Hedviga Š v i g e 1 j je pripuščena kot hospitantinja na Srazredni d ' 1;-ški šoli TJchtenturn^veg^ zaved; .
— Dom na Vršiču. Kakor izvemo, je drugi plaz že močno poškodovani Dom na Vršiču popolnoma razdejal in odnesel.
— Z ljubljanskega magistrata. Prihodnji ponedeljek, dne 20. marca, in torek, dne 21. marca, se vrši sna-ženie uradnih prostorov mestnega knjigovodstva, mestne blagajne m mestnega gospodarskega urada. Omenjeni mestni uradi ostanejo vsled tega v ponedeljek in torek za promet s strankami zaprti.
— Ponesrečil ie železniški uslužbenec Deziderij Mizerit na tukajšnji postaji. Skočil je na vlak št. 51.831, pa mu je spodrsnilo na stoi?Ju in prišel je z nogo pod kolesa. Prenesli so ga v bolnico.
— Umrl je v Šiški gospod Franc Bizjak, uslužbenec c. kr. drž. železnice. Rodbini naše sožalje!
Požar. V Beričevem pri Brdu se je igral 4 leta stari posestnikov sin Jakob Grahek v bližini kozolca in je napravil ogenj, ki se je oprijel kozolca in ga vpepelil. Škode je 300 K.
Vtopljenca so videli v Brodu pri Št. Vidu pri elektrarni. Ko so ustavili turbine in je voda odtekla, je splavalo tudi truplo po vodi in ga doslej še niso mogli najti. Vtopljenec mora imeti okoli 50 let.
Prostovoljno gasilno društvo v Kostanjevici se cenj. zavarovalnici »Donau« presrčno zahvaljuje za naklonjeno pomoč v znesku 50 kron.
Obsojen dražilec. Poročali smo že o špekulacijah z živino in z mesom, ki jih je uganjal po vsem Štajerskem znani Karol VVrentschur. Obravnava pri dež. sodišču v Gradcu se je končala s tem, da je bil Wrentschur obsojen na tri mesece ječe in na globo 20.000 kron.
Enega bo le dosegla roka pravice. Erarična aprovizacijska komisija v Gradcu je pri deželnem sodišču v Celovcu vložila kazensko ovadbo proti koroškemu poslancu, dekanu in župniku VValcherju, ki je kot načelnik koroške centrale za vnovčenje živine tako delal, da je bilo oškodovano prebivalstvo in vojaštvo. To se je povedalo pri sodni obravnavi v Gradcu proti »kralju štajerskih trgovcev z živino« Wrentschurju.
Drobne vesti s Koroškega. Potres. V nedeljo, 12. t. m., je bil zjutraj ob 4. uri 20 minut v Celovcu precej močan sunek, ki je trajal 4 do 5 sekund. Sunek je ljudi vzbudil iz spanja, ustavil četo stenske ure, stresal vrata, steklenice itd. Nekateri trdijo, da so opazili tri sanke. Tudi iz drugih krajev Koroške poročajo, da so slišali potres. — Iz M o h I i č v Podjuni poročajo: V noči od 8. na 9. marca je padal v tukajšnji okolici rjav sneg. Zvrhnja plast snega se je natanko razločevala od spodnje, ki je bila snežnobela. — P1 a z o v L Iz Leske doline ki Kanalske doline se poroča, da se letos plazovi zelo pogosto trgajo in zahtevajo zadnji
6m mtiko Clavdfcfe žrtev k» naogw»
ftajo škodo. — Na osepnicah je zbolel celovški mestni litograf Karol Zoile. Bolnika so takoj prepeljali v deželno bolnico v poseben oddelek, družino pa v opazovalnico. Ta slu-čaj je dal povod, da se bo hišno pregledovanje o stavljenih osepnicah izvršilo v širši meri, kakor je bilo prvotno nameravano. — A r e t a -c i j a, V Tajhnu so orožniki odpeljali učitelja Franca Lengerja, obdolžc-nega zavoljo prestopka proti nravnosti, ter ga izročili okrajnemu sodišču v Trgu. — Mrtvega so naši i na svojem stanovanju v Celovcu dne 14. t. m. dopoldne nadporoč-nika Ivana Matschnerja. — Na električni železnici umrla. V nedeljo, 12. t m., se je peljala od deželne bolnice v Celovcu na kolodvor 65 let stara dekla Urša P i r -k e r iz Trga in jo je med potoma na železniškem vozu zadela kap ter je bila takoj mrtva.
»Razrušena Gorica.« Žrtev one. mogle italijanske besnosti. 500 metrov dolg film. — Ta zelo interesantna aktualnost predvaja se v »Kino Ideal« danes, soboto, dne 18., v nedeljo 19., in ponedeljek 20. t m. Ra-zen tega še: »Hudiček.« Fantastična učinkovita veseloigra v treh dejanjih s priljubljenim Ernestom M a t -r a y v glavni vlogi. — »Mračni grad.« Kriminalen roman v treh delih. Union detektivska učinkovitost, ki naj bi tvorila navidez nekak tretji del »Baskervilskega psa«, kar je razvidno iz tega, da ima zločinec — glavna oseba v drami — ime Sta-p 1 e t o n. Ta film se lahko uvršča med najboljše detektivske drame Union in je scenično in igralsko sijajno izveden. Svojo odlično sposobnost pokaže Evgen B u r g kot detektiv Braun. Vlogo neveste igra dražestna in priljubljena Hannv W e i s s e. (Prosto!). — »Ktno Ideal.«
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke C i uha & Jesih, »Pod Trančo vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Razne stvori.
T- I
* »Neue Freue Presse« o slo- i venskih razmerah za Winklerjevib j časov. Da označimo d u h , v katerem, * se pečajo dunajski »vodilni« listi z našimi razmerami, še bolj pa kakovost poznanja teh razmer, naj navedemo iz nekrologa, ki je izšel v »N. Fr. Pr.« o pokojnem baronu V/inklerju en sam stavek. V dokaz, da je bilo VVinklerjevo delovanje na Kranjskem povsem slovensko strankarsko, pravi »N. Fr. Pr.«: V Win-klerjevi eri je izginila ustavoverna nemška večina iz deželnega zbora, vsa deželna uprava se je slovenizi-rala, naučni minister Conrad je ustregel željam, da se naj šole na Kranjskem slovenizirajo, deželni zbor je bil predčasno razpuščen, Nemce so potisnili iz vseh i uradov, in pod pokroviteljstvom kranjskega de. želnega predsednika je zanesla Mohorjeva bratovščina (Mohorjeva družba v Celovcu), v kateri je vladala d hovščina, slovensko propagando na Koroško in na Štajersko.« Sapienti sat.
* Municija iz Amerike. »Baseler Nachrichten« javljajo, da pošilja zdaj Amerika vsak dan za dva milijona dolarjev municije v Evropo, največ eksplozivnih granat.
* Ustavljen list. »Az Est« javlja: Glavno glasilo ogrskih Romunov »Romanul«, ki izhaja v Aradu, je bilo ustavljeno radi pisave, ki je ogrožala interese države. Uredniki hočejo izdajati nov list.
* Političen umor v Sofiji. V Sofiji je bil pred poslopjem bolgarskega sobranja umorjen vstaški vodja Naum Tufekdžijev, ki je leta 1895. organiziral makedonsko vstajo. Kot morilca so prijeli makedonskega vojaka Legerova, ki pa taji, da bi bil izvršil atentat.
* Španska in Portugalska. Intervencija Portugalske je vzbudila na Španskem splošno poiitično pozornost in obudila stare aspiracije po inkorporaciji portugalske države. Odnošaji med obema državama niso najboljši in mnogi Španci zapuščajo portugalska tla. Nekateri ententni listi se boje, da bi mogli nastati med obema državama resni konflikti. Španska, katere gospodarski interesi so v mnogem odvisni ji postopanja Portugalske, bi se v slučaju konflikta seveda pridružila centralnim državam.
* Vohunski proces v Sofiji. Iz Sofije poročajo: Vohunski proces proti rusofilom vzbuja tem večjo pozornost, ker so tudi vsi zagovorniki pristaši rusofilske stranke. Zagovorniki 30 bivši ministri Dane*, Jpto-
64. štev.
.SIOVENSKj NAROD*, dne 18. marca 1916.
Stran 5.
r0v,  Milanov, Ljudskanov in Abra-
Šev. Dosedanje dokazilno postopanje je deloma ugotovilo, da so obtoženci res izvohunili utrdbe v Varni in Burgasu ter v Bosporu. Kapitan prudkin je tudi priznal, da mu je ru-sKi mornariški ataše narocrl, da naj razstreli most med Stambulom in GaJato v Carigradu. Obtežilni materijal je za obtožence naravnost poguben.
* Rimska justična palača, največja in najznamenitejša stavba nove Italije m eno najbolj monumentalnih poslopij na svetu, je pred več leti vzbudila posebno pozornost s tem, da so prišle pri tej zgradbi storjene velikanske goljufije na dan. Italijanska država je za to poslopje plačata milijone m milijone m je imela v^dno pravde s stavbeniki, katere pravde je pa vse izgubila. Končno je pritisk javnega mnenja vendar izsilil, da so bili aretovani šefa stavbne firme Ricciardi in Borelli, inženir Mannairolo, odvetnik Silvestre, ki je firmo zastopal v njenih pravdah z državo in še dve drugi brezpomembni osebi. Tako se je javnemu mnenju fadostilo in ker javno mnenje hitro pozabi, se že nihče ni več zmenil za ta škandal, ko je preiskovalni sodnik Imenovane osebe izpustil   iz pre-
valnega zapora. Od tedaj so potekla tri leta in v tem je stvar za-5fj Ta tako temeljrto.   da so bili vsi
oženci 22. februarja oproščeni, češ, da so njih goljufije zastarane.
ve, kaki ljudje so stali za hrbtom obtožencev in si delili svote, za katere je bila država ogoljufana. Na vsak način je ta slučaj značilna
^acija italijanskih razmer.
Namesto vsakega posebnega obvestila.
Dariia.
Rtdbfnt Vaafčava Id Govekarfeva javljata tuge polnih src, da se je danes ob polu 2. ponoči njun predobri sin, ozir, brat, svak in stric, gospod
Ljudevit Vasic
trgovski sotrudnik tvrdke J. C. Maver
po dolgem trpljenju preselil v boljše življenje.
Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v nedeljo ob 4. uri popoldne iz Leonišča na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu.
prodajalka-začetnica
špecerijske stroke, s trgovskim tečajem želi dobiti mesto v trgovini, tudi kot kontoristinja. y54 Ponudbe pod Htrgovski tečaj/ 084" na upravn. »Slov. Naroda«.
Sprejete se takol
Ovčje kože
debelovolnate mt kupuje
tovarna usnja  F E I G L,
Droian pri Pluto, Češko. 933
—• Prosi se nemško korespondenco. ——
za lažta dela pod ugodnimi pogoji. 953
Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.
1l€ ©
HT  Iščejo se spretni
aloJizitcrji
za življensko zavarovanje« Ponudbe pod    spreten 930" na
upravništvo »Slovenskega Naroda«. 930
Sprejmem tako! ie nekoliko iz«
vežbano
V LJUBLJANI, dne 18. marca 1916.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
za žensko krojaštvo SpreJme
Roza Medved,
Mestni trg sfev. 24, III. nadstr.
939
za  trgovino  mes\  blaga. Veletrgovec
Karel Siskovio,
Berpclje,       Koziaaj Istra.
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega Is podpornega društva
V Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni redni član, gospod
Upravn&tvu naših listov so poslali:
Za Ciril - Metodovo dražbo: Prane Fatur, c. kr. okr. straž-
mojster iz Opčine pri Trstu, 6 K, v častni spomin umrlega Al. Domicefia iz Zagorja na Pivki; Tonica Fatur iz Opcije pri Trstu 6 K, v častni spomin svoji umrli kumici Magdaleni vdovi Drašček iz Vrtojbe: in gospa Antonija Šaplia iz Gradca 20 kron, v spomin pokojnega svaka A. Domišlja iz Zagorja pri Št. Petru. — Skupaj 23 kron.
Za »Zavod za v vojni oslepele vojake«: Mici Ze-schko f« Ljubljane 20 K. mesto venca na krsto gospe Edgarde Oročen ,z Kamnika, in Josip LenČe, vmotr-žec v Ljubljani, 20 K. mesto venca na krsto umrle gospe Edgarde Oro-že-  z Kamnika. — Skupaj 40 K.
Srčna hvala!
i
faz*
i * 4 'i
trgovski sotradaih
danes zjutraj previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu
zaspal.
Pogreb bode v nedeljo,  dne 19. marca 1916 ob 4. uri popoldne iz Leonišča na pokopališče k Sv. Krilu.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
LJUBLJANA, dne 18. marca 1916.
952
pripraven za prodajalno ali vinsko klet
se odda s 1. majnikom
v Selenbnrgovi ulici št 6. 936 Vpraša se istotam pri gospodu Boco.
^CigijenlCna
manufaktura
Julij Slnger
Ouoaj L Wie$-3§sfstr. 8 F.
Ceniki z zdravniškim poukom  gratis  in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 431
v   Kolodvorski ulici   z 2 izložbenima oknoma 48
Sprejme se
Išče so
Spontlnfafie se »Rdečega križa".
Sanašiji list obsega 10 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, -astnina In tisk »Narodne tiskarne«
izuren v vseh del »h. Prednost imajo neoženjeni. Ponudbe pod „Strojarski   pomoćnik" na
upravništvo .Slovenskega Naroda*. 944
Pvm crnoofo letni deklici 13 boliš'h bregov 5/ želita dopisovati ? čatfni^L pod šifro ^pomlad in cvetje/9 5 na upravništvo „Siovensfagra /faroda*
Sprejme se 1. maja t. I.
i ------1* --l—J-!!
i
dober železninar, pri C48
Francu Piceku-
Ribnica, Kranjsko.
ll=Jl=J0
Kaj*** V"
ob
K
11.000 komadov 4 letnih
modi$tinja prodajalca
zs modni siion H. 66fzl,
Lf ubijan a, Židovska ulica 5t 8.
Zglasiti se je v II. nadstropju od 12. do 1. ure
896
se odda tako].
(Prej je bila pisarna »Bremen-Amerika.) Vpraša se pri fotografu RovSeh.
Med. dr. lulius Schuster
Išče za avgustov termin primorao
Eventaelne ponudbe z navedbo najemnine na uprav. »Slovenskega Naroda«.
927
Veliko
zrroien   bilance,   vešč   nem^keg? in
slovenskega oziroma hrvaškega j* ka.
se  sprejme   takoj ^Hl
pri zcrradbi železnice v Dalmaciji, po ugodnih pogojih — Ponudbe sprei^ma
Llablleoska kreditno Isanks v LIuMlooL
Predstaviti me ie -opoid e od 3. — 4.
955
iz drevesnic, odda
Graščina Sonek,
9g pri Lfubljani. 940 Kupim vsako množino
krompirja in špirita.
Pismene ponudbe na 947
J. G3*5beibauei*,
G.-ai, Ki03terwiergasse Ne. 44.
C «3
gosja in račja za podleći,
se dobo po primorat cent pri
Franu Oblaku,
gostilna, »Francelj*, Tržaška c, Ljubljana.
908
se ište v t>l - ž ni glavne pošte.
Ponudbe na: 937
Julius nfeinl,
kavni uvoz,
izubijana, Šelcnburgova ulica Štev. 7.
dr. Oskar Bozdech,
kadot pri 17. pešpolkn, 4 sto*«
&aor di o nJem kaj vedel, na] blagovoli to spočiti na naslov: 832
M. Krope], naduSiteljeva vdova, Zidani most, Štajersko.
! 3t*.
S potrtim srcem naznanjamo tužno £ vest, da je naš ljubljeni oče, gospod
Franc BizjGb
uslužbenec c kr. drž. železnice
danes po kratki in hudi bolezni, po prejetju zadnjih svetih tolažil, mirno
v Gospodu zaspal. Ostanki preblagega se prepeljejo iz hi5e žalosti, iz Šiške, Celovška cesta Št. 22, na pokopališče k Sv. Križu, v nedeljo ob pol 5. uri popoldne.
Ljubljana-Sp. Šiška, 18. ITL 1916
Žalujoči ostali s
Elizabeta roj. Logar, soproga. — Stanko, na voj. polju, »Sala, viadko,
.«112an in Zor&a, otrobi. — Ivan in Marija, starši. — Sestro, bratje in sorodniki-
„KINO CENIM" v iiežein. Mišiću.
Đanes ■ jebete
Asia NieEsen
v izborni veselaigri:
Prednje in zadaje stopnjice.
3airi v nedelja in v ptnsJzljek:
Skopnhovi dediči.
Velika drama.
A«ta Nielsen.
Porušena Gorica. Drač.
ZS- Hajikti3liej9 naravni mtti. w e burki«
orušena Gorica -
žrtev onemogle italijanske besnosti
v KINO CENTRAL
v deželnem gledališč
5omo 5C tri dni! Zgodovinski dokument Iz svetovne vojne I
1. PoruSeaa Sorloa* — 2. Mosto Gorica. — 3. Ljndsld vrt, v katerem le eksplodiralo maogo granat, — 4. Izstrelek Ji no-kega 30-5 cm ladlfskega topa v gredici parka. — 9. Opasto« šeaja po laških mcžaarjih. — 6. !tall]aal so obstreljevali na|* prej na]pJOl|še hotele atesta. — 7. Na ulic! MoreUi anićnjočj isčiisek graoate. — 8. Del ulice della Oimnastioa; levo mnUona hlia, desao Istotako razstreljeae hlie. — 8. Na vogala allee Alveros, mala protestantska cerkev v Gorici. — 10. Bio i olicl doUa Casonaa it 8 {e zadel 38-9 cm izstrelek. — 11. Baa> (no poslopjo v ollci Petrarea Je zadela vilgalaa granata. 12. Razrađeni kino. — 13. Od granato zadeto voHko poelop|o,
— 14. Od granate razinieno stanovaajo polkova. N. — 18. Po* ikodovana hlia v nHcl Morelll it. 8. — 18. Ura kaio 6as, ot katarom Je to sobo zadela granata. — 17. Italijanske krogt|e zadenejo časih tadi italijanska podjetja. — 18. 304 om oraaata,
— 18. rtkolo Iz hotela in granata. — 88. Goriško obmostjo,
— 21. Siirl najbolj eksponirano toike obmostja. — 28. Podgore nasproti Gorico. — 23. Pevma. — 24. Oslavje. — 28. V megli
Izginjajoča gora polog Oslavja ]o hrib Sabottn.
AvtentiCni  poeobni poenetku
XI
^08927
Smrekovo table
ia leto 1916 ms" kupuje na cele vagone
tovarna usnja FEIGL,
Dro san prt Flzafn, Cesko. 934
—- Prosi se nemško korespondenco. —
Rudolf Uidali, Piran, Istra,
podjetnik v razpošiljanju
s o Iv ]
sprejema naročila po zmernih cenah.
916
Samostojna, Inteligentna
vfasc al
do 30 let, ki govori tudi nemško in se hoče prihraniti prehrano, 86 sprefme pri samostojnem gospodu, srednje siaiosti kot gospodinja za 2 osebi. — Dobra kuhinja se predvsem želi
Ponudbe pod „Intel gen* S92M na upr.
»Slovenskega Xnroda\ 892
•■    - te- !> ti
& &
^____
•T?
posestvo
z nad 100 orali gozda, njiv, travnikov in paSnika, večinoma arondirano, v ravnini, 2 uri od Celovca, pri drž cesti, z dobro gostilno in velikimi poslopji, le pol ure od železnice, m proda pod ugodnimi pogoji in zmerni ceni. - Vpraša se na J. B#ilč, pošta Br< !enstetn, Koroako «63
^sakoTrotite
slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu 65
IT ir.
tovarna slamnikov
v Stobu, pošta Domžale, pri Ljubljani.
Vam plačam, ako Vaša knrjs očesa, bradavice, cbtiSčanci v 3 dneh bre. boiečffl tič izeinejo s korenino vred z Ria bal-aamcm. Stotine zahvalnih in pnpoznalnih p-sem. Lonček z garancijskim pismom 1 E, 3 lončki 2 2*50, 6 lončkov K 4-59. — Kezneav, — oš'ce (Kassa) I Postfach 12 274, Ogrsko. 6 6
Mm loke iz vsaki!) kan i
Samo pri men; se di/oi
šartljeva   moka znamka
Samo 1 zavitek rabita za en Šartelj, ne da oorabite kaj sladkorja, kvasa in več drogi h reči. 1 zavitek Stan O SamO S 1"3C Po pošti se pošilja samo po povzetju najmanj 3 zavitke. Pri pcšiljatvi denarja naorej se nič ne računa za ovoj. Toraj naročite obratno pri razpošilialrrci šartli. ^oke znamka »Ha s in«. 2VAM UHE2L, Ljubljana«
Mestni trg Št 13, (Pod Trančo, Prej v Borovljah—Koroško.) 924
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. a. Riza 790
odstranjevalec kocin.
i        Zaj. neškodljivo, gotov I     *        uspeh. PuSica za K 4*40 zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
los. dr. 1. Rix, laborat.. Dan:; IX.. UkierersassB 6 L
Zaloga v Ljubljani: drogeriji  A. Kane in ,,Adrija".
1 kg praške gnjati...... K 7*80
(gnjat) kos 41 2 do 7 kg.
nrekaien kare Ia   . . . . ,« 7*60
praške salami...... „ 6*50
poliske salami..... „ 7*20
krakovskih gnjatnih salami 7*80 mortadela salami ....
pariških salami.....
debrečinskih salami • . .
tirolskih salami.....
bninSviških salami   . • ,
razpošilja po povzetju v pošt zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane.
Izvoz praških gnjati,
Praga - Žižkov, Havličkova ulica št. 16. I.
•1
»♦
m
•» »t • t »» »»
7-50 7-50 730 7-20 5-50
,,S!ngerM in „Hajser" s podolgastim, okroglim čolničkom, Cen-tral-Bobbin za dom in rokodeljstvo so kupilo najbolje ln najceneje pri ilrmi
A. WEI£SBERG, tvorniska zaloga
Dunaj   II.,   Untere   Donaustrasse   23 III.
Hitro razpošiljanje na vse železniške postaje. — Cenovniki v slovenskem jeziku zastonj. 1124
Nakup
tet
vsake vrste, po najvišjih cenah. — Na žeijo najstrožja diskrecija. — Pridem v par dneh v Ljubljano in prosim za dopise na 938
AniiqulfHtBfttfMMI SEegfried Sp*ra
Dunaj, I. Spiegelgasse štev. 21.
neobdavčen kakor tudi obdavčen,
olfo zoper prah, strojno ln cllindersko olje
—————   s«  dobi   pri ——————
914
Julius Elbertu, Ljubljana, Kongresni trg št 14.
Št 4268.
946
Mestna občina ljubljanska namerava v kratkem pričeti
lio ntai Ua na Hii tejtivSp.il
V ta namen se razpisujejo zemeljska in manjša stavbna dela ter po-kladanje gotovih betonskih cevij katere dobavi mestna občina sama. Glavni kanal je okrog 770 m dolg.
Pravilno opremljene ponudbe je v zapečatenem ovoju vložiti ▼ mestnem
stavbnem uradu najpozneje
do 30. marca opoldne.
Načrt, stavbni pogoji in drugi pripomočki so na o Jed ▼ imenovanem uradu v uradnih urah od 8 ure zjutraj do 2 ure popoldne, Z delom je pričeti
nemudoma po oddaji.
Mestni
aglstrat v LJubljani,
dne 15. muca 1916.
k»....._
kavčukovih štiiupilij
Ljn»l|aaa, Selenburgova nllea 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd
jfntoa Čene,
za snežne cepiče,
moške nogavice, zapestnike i. t. 9.
grn*  .) - mm -*«a
Toni Jager
LJUBLJANA
Židovska ulica št. 5.
BK8£
Teodor Korn
(poprej Henrik Eorn)
poKrivaler M ii Klepar, wW strelovsdov. ter Instalater vorJ9¥o#D¥
UiHlaia. Miniti! m\i št. 8.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in ruzemskim škriliem z
asbest-tffl! entfiim Skriljsm (Efffsiflpahil IstsrM
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuhinjska oprava. Postekljsoa posoda*
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške i uniforme:
■k. po meri
v najkrajšem času.
L MiliIISCH
Ljubljana, Mestni trs '5
priporoča svojo veliko izber
dežnikov In soJstonikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno
IMe m m takoj sUum|
stanovanje
z 2 sobama in kuhinjo ter poselsko sobe, v mestu ali okolici. Ponudbe na * uprav. »Slovensk  Naroda« 900
Kupim po visoki ceni
kostanjev orehov Jesenov
Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnfky
Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej).
::      Na ponudbe brez cene s a ne ozira. ::
Električne in
acetilenske
vseh vrst kot:
žepne svetilke: K 1*4©, Z'—t 2a5Q, Ia baterije * 55 vin,, 70 vin. !I- male žarnice: & 24, 30 vin. Acetilenske ročno svetilke iz medi, ponikiSane 6 E 6a50, acetil. namizne svetilke, elegantno izdelane a S 6*50, viseče svetilke, k K 13-—.
Najcenejša dobaviteljica za prodajalce!
En gros katalogi na zattevo gratis.
Pošilja po povzetju, brvatska korespondenca.
A. W£iSSBERG
Dunaj 11., 2109 Untere   Docanstrasse   23III.
Avgust Sattler sinovi
GRADEC
Landhausgasse
priporočalo
Gumijeve predmete v tehnične svrhe: cevK goščila itd.
Predmete iz trdega gumija v električne svrhe
Kinirgične predmete iz gumija
Fabrikate iz azbesta
Strojne armature
Materijal za goščila
Strojna olja in mazila
Jermene
Jermenaste plošče Kletarska orodja
Sesalke in brizgalnice za ročni in motorni obrat
Gasilne priprave: armature, lestve, cevi
Potrebščine za mline: pasove, peharje
Nepremočljive plahte
j. t. d. 879
za veliko in malo delo, 925
L N. Potočnik« Kamnik«
izurjeno v papirni stroki, sprejme
Anton Slatner v Kamniku.
911
V najem se odda ali pa se proda
troovin
z mešanim blagom v mestu na Dolenjskem. 888 Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda*.
Proda se oHcli !fO krasnih
enkrat presajenih, imajo že lepo senco, posebno pripravnih za gostilniške vrtove. 890
Ogieda se jih   pri lastniku
J. Končanu
v Rožni dolini pri Ljubljani.
Fi
Gosposka ulica 49 --
I nadstropje, levo. 928
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
mMM stanovali io slai
v    udobnost    cenj.  občinstva   zopet v
središču mesta«
išče: fino sobarico, ki zna tudi kuhati i'r-laća 44 S), daVe kuharice, zasesae in za gostilne, služkinje za vse. pestunje. Priporoča se inteligentao osobje, sin-žincad ln za trgovino vsake vrste najboljšimi lzpričevalL
Pn vnanjin vprašanjih se prosi za odgovor znamka.
Lepa, pritlična hiša, ki ima z opeko in lesom zidane stene po stavbnem načinu .Hvgiea*, je takoj po nizki ceni za prodati. Zraven spadajo vsa potrebna stranska poslopja in mali_ vrt. Hiša leži na deželni cesti Novomesto- Črnomelj, poleg postaje Rožni dol ■ Pribišje, na belokranjski progi, ter je vsled svoje krasne lege posebno pripravna za
poletnu stanovnn.
V pritličju hiše se nahaja 5 sob, opremljena kopalna soba, kuhinja in še postranski prostori; v lepo Izpeljanem strešnem vrhu pa sta dva kabineta in kuhinja.
Natančneje se izve pri c. kr. vodstvo za građenje te eznic (k. k. Eisenbann-banleitnng) v Rndolfovem, kateremu naj
se pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 25. marca 1916. 8S3
Oblastveno konces* zasebna posredovalnica za i:      nakup in prodajo zemljižč in posestev ss
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan 14.
1767
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbero. — Tajnost zajamčena. —
Zaloga pohištva in tapetniškega
blaga.
Jy(i^arstvo.
11
Popolna spalna oprava. 2 postelji, 2 omari, 2 noćni omarici  in 1
umivalnik m mami. ploščo in ogledalom
K 350-—.
Jamci se za solidno delo. Cene
konkurenčne. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slik.
Otrošfa vozički. —=so^—
J. Pogačnik, JLjubljana, J^arije Jeremije cesta št. iS—18.
■
_
64. Štev.
.SLOVENSKI NAROD* dne 18. marca 1916.
Stran 7.
PREMOG
618
najbolj*« kakovosti
• ■m
na  vagone  aH vozove
Ljubljana« Selenburgova  ulica štev. 4.
Filijala ■
BACK & FEHL
LJUBLJANA Stari trg štev. 8.
!:: Splošni zavod za uniformiranje. Ljubljana.
j     . izdelovanje uniform, omjormskih opremnih reči in civilnih oblek. "
I
707
Centrala i
BACK & FEHL
DUNAJ IX/i Elisabetharomenade Nr. 23.
Edna posebnost likerja je
12
Zdravnik že
Je posebnost želodčnega likerja Iz zdravilnih rastlin, kateri Izborno vpliva proti slabostim ▼ ieloc.cn ter radi tega v nobeni družini   no   bi   smel manjkati.
Kostanjev les
kupnje proti gotovini, Vinko Vabic, talec pri Celin. 804
Obvezne ponudbe s skrajno ceno za takoj in z navedbo postaje, kjer se blago naklada, naj se blagovoli t ako i vposlati*
Št. 3680.
945
?dt ttddije Mfltat * lova v zakup.
V smislu sklepa magistratnega Remija se bode dne 28* marca 1926
ob 10. uri dopoldne pri podpisanem mestnem magistratu (v posvetovalnici)
potom javne dražbe oddal v zakup lov mestne občine ljubljanske, h kateremu 5j>ada tudi pravica spodnješišenskega lova, za petletno dobo, in sicer od L julija 1916 do 30. junija 1921. Izklicna cena za letno zakupnino iznaša 1200 K.
K tej dražb: se vabijo prijatelji lova z dostavkom, da so dražbeni, oziroma zakupni pogoji v gospodarskem uradu mestnega magistrata ob adnih uradnih urah na vpogled.
Mestni   magistrat ljubljanski,
dne 14  marca 1916.
o>
I s
o. ■
^ 2 2 S
o.
o
£-1 11
o
S 5T
2 3
Najcenejše
dežnik
in solnčnike
domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov
920
na vagone in prosim, da se mi naznani cena in ko!ič!na.
Jožef Pick, Gradec, Joonneumring 16.
VeEeaktualno! Veleaktualno I
Nova revija za politiko In kulturo.
HVSTUiJ
926
<J2
Jos. Vidim
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulic3 *
(Das neue Oesterreich). Izdajatelj Vladni svetnik dr. RudolI Hornlch.
Strogo objektivno obdelavanje vseh političnih, znanstvenih, literaričnih, umetniških in gospodarskih vprašanj.  Zanimanje za vse važnejše časovne dogodke. Glasbeni, gledališki, literarični pregled itd.
Več kot sto sotrudnikov iz vseh krogov duševnih delavcev Avstrije. Elegantna oprema. Celoletna naročnina; 12 K.
Dobiva be pri:Administraciji „Novo Avsirife*1 (Das neue Oaterreicb) Banaf 1, Singerstrasso 13. Telefon 4971.
Zaloga za knšigofržcea C. kr. dvor. in vseuć. kn vi gama W. Braumaller,
Cunai L, Graben 21.
Številke na egiec? v vsakem številu gratis in franko.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1914:
s:     K 202,841.494-—. ::
f3 t*! v~ .
Stanje den. vlog na hran. knšižice 29. febr. 1916:
s:       K 133,519.538'—.
S] lošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dsnajn. — Ustanovljena 1364. - 29 podružnic.   Vogal Marijin      Petra CSSta (V i! JtfO&H tomlD.
Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
I
Preskrbovanjt vseh   bankovnih   transakcij,  n. pr.:   Prevzemanje denarnih vlog   na r.ranilne
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na komo-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjern — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročiL —  Shranjevanje in upravljanje (depoti) vreanostnih
-apirjev in posojila nanje. 128
Jstmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko  spalSajočih transakcijah vsekdar brezplačno.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naroČil na vseh luzemsiah in inozemskih mestih. — izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut m tujih novcev. — Najemodaja varnih preaalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Oprav*.išče c. kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žreoanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in is Amerike
■Vfcrzošavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon štev. 41
F2
i^fc nl^k in^fc
i? i
■_SJI _ VB đB
-*-» -r**.? 1a ar sa
m SpV-; » /;. ** £    - *•
aai.
M
L 1
H glaao^aaln upravičen! gospođfe de!«!? ril
Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani
*abffo a tem k
M □
□
n
n
XVI.
nemu
zboru
ki ia vrti
8. aprila 1916 ob 10. uri dopoiudne
v gorenjih bančnih prostorih v Ljubljani, Stritarjeva ulica štev
na katerem se bo razpravljalo o sledečih točkah dnevnega reda a
941
1. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1915 in predložitev 4, Volitev 4 Članov upravnega »veta.
bilance k 31. decembru 1915. -   ^ ...     t vi » .
«  t>    » «       j      , . 5. Volitev 5 Članov nadzorstvenega sveta.
2. Poročilo nadzorbtvenega sveta.
3. Predlog npravnega sveta glede razdelitve Čistega dobička. *• Slučajni predlogi.
Opomba: §13 bančnih pravil se glasi: „Občnega zbora se smejo udeležiti tisti delničarji, kateri so položili pri tej banki v Ljubljani, osem dni
pred zborovanjem vaaj deset delnic".
§ 15 bančnih pravil se glasi: „Na občnem zboru tvori vsakih deset delnic po en glas; tisti delničarji, ki se osebno ne udeležijo, morejo biti zastopani po drugih delničarjih, ki imajo glasovno pravico, s pooblastili, kakor jih dolott upravni avet
Ljabljana, dna 16. marca Hit.
Upravni svet.
biran 8.
.SLOVENSKI NAROD", ane 18 marca 1916.
64 Stev. L—
Tovarna Čevljev Tržič,Gorenjsko PETER KOZINA t C2 Breg. LJUBLJANA
nasproti Sv.jaKOOa Mostu.
PRODAJA NA DE.BE.LQ IN DROBNO
ZAHTEVAJTE CENIKE!
Prekupcem priporoča se izbira in naKup na zalogi
Moderne oblike? Solidni izdelki !
i
in
:e
r
:e ti :n ila fldr
im »i-
1=
[al
Fran Szantnerju EJJ-V
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli rezko do prepriCunja, da oblika 'e\lja ne sme  biti poljubna, emveč obliki noge popolnoma prilagođena. Cioveške no^e niso vse enako  oblikovane, vsaka noga ima  svoje  posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. fei   61 Poskusite pri
za   ortopedičiu   in anatomlčna Ljubljana, šelenfcurgova ulica Si. 4. H
c?oan S rit ar
v
% Sehabargoaa ulica štea. 3.
Zaloga hcfotovliemk oblek
za
783
9 9
gospode iti dečke.
Pliiloiil nič? tvornica
Zuckermann & Lotil, Praga -Pofič 26.
Kapice za steklenice in mašiliii stroji. Ka debelo.    Cen.  zastonj.    Na drobno.
===== uras1 ===== £ ubfcana, JSarJc Cerezlie cesta It. 7.
Zalega vseh vrst žepnih ur, ur »a cikalo s poinm bitjem, atenskih in kutimfskib ur, T^utfJUf,
Kikljaste v ne ure. ure v iz .-.t.sin Ci Ji s radijev!kazaialkom aII teres ne^ \ zaloga s.-j-r.n?; ia nikijastia ur Ornega'* po v it i :»?:. ceu ali. 131 Popravila se Izvršujejo najbolje*
Priznano najboljše
faff brzošivaJn
ols S- Ise?!
v navadnih in najfinejših opremah
-z 10 letno pismeno garancijo ■
kakor tudi najbolj priljubljena
I
iIQ lili
11
VOE,
Specijalna trgovina Šivalnih strojev in koles ter vseh posameznih delov Itd. 3"
€ Ljciiijazia, Sodna ulica št. 7, LJubljana, g
S&^&feriora- zastopnika afi zastopnico. ~
^iverja tovarniška zaloga s,Ff zlatnine, sre-
ter lepa darila
S t. 1*63. Srebra! prstan „Svetovcs ^oine" Ve,t lepo emajliran & 2*30. ^
po najnižjih sedanjih cenah.
Vljudno vabi za obilni obisk
13 pil
prešernoma ulica !• 1
Naročite novi patr .tični list s koledarjem 1916 tudi
ki
I
po posti gratis.
& w ».i. ,im
®wa nllca štev.
Nafvečfa slovenska hranilnica!
i
po Bik a '
_ s n
a s
k 48,500.000-—
j S8!sn£inioo¥3 bL 6, zraven gisvno pofte.
Sopk', venci s trakov*  in nar si se izdeluico po najnižih csna"i. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhi:, vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor Bnjf, cvetlični salon. Ljnbliana.
Koncem leta 1915 je imela vlog .... Rezervnega zaklada........„   1,330.000-— *a]
Sprejema vloge vsak Delavnik od 8. do 12 ure dopoldne. Hranilnica je poptiarao varna in stoji pod kontrolo
c. k s*, deželne w!ade.
Za varčevanja ima vpeljane lične
ti** rr
m
Posoja na aMripifta fa poslopja na Kranjskem proti 5 V« V0p ir.es Kranjske pa proti 5V»% obrestlm ln preti najmanj —————— 3/«0 o odplačevanju na dolg. ■
^ r r      <^ p H
n   Delniška gSavnsca 8,000.OOO kron. u
Stritarjeva ulica štev. 2.
ve ka
tri
r
tj
ra
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Rezervni fondi  okroglo 1pOOO.OOO kron.
odružneca if Splitu, Celovcu, Trsiu9 Sara|ewu9 Gorici in Celju.
Sprejema vloge iia knjižico in na tekcči račun iu jih obrestuje po
4 '/2 °/ O Čistih-
Priporoča na k u j srečk za 5. razrad V. c. kr. avstrijske razredne loterife.
^i*eb»ii|e asa f*»2e»*ecl  o«1 SO« api*ila c* *        nta s»
Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda:
Cena za ]/i sreCko a 40*-, 12 srećka & 20'—, '/4 srečke H 10 - i/s srećke I 5-Cene za novo vstopivše igralce:
■/1 srećka čl 2G9-—, V2 srećke a 100*—, v4 srećke S 50'—, >/a srečke H 25'—•
2 0 o rentnine od vlog ua knjižice plača banka sama. Bfakazi'a vojaku vjetrikom v vseh državah, izvrsn:e|o se točno in nafknlantnele.
:e:
^i*a ^
obrestne hramins vloge po čistih Rezervni zaklali nad X 9 00.000.
brez odbitka rentnega Davka. Ustanovljena leta 1881.
M
m
e
si Y Zl P Q Si U It h
s: s ti
G
z \
x
s. 2
5 S j l I
64. Stcv.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 19. muca me.
stran
0 benešRnh Slovencih. *
(Konec)
Beneška Slovenija gravitira v no proti Vidmu.  Ločena  je po ovju od goriških Slovencev in ven v Kobariškem Kotu ni bilo ega stika z beneškimi Slovenci, eda je bil ta stik samo gospodar-. kupčijski. Niti v Brdih, kjer ni e naravne meje, ni bilo ožjih sti-s to in ono stranjo.  Vsled lege ;ele je naravno, da so bili nave-ni le na italijanski živelj. v italijan-em ozračju so živeli toliko stoletij, lagodili so se razmeram dežele in ržavljanov tako, da so ostali dru-Slovencem   skoro popolnoma
Y prvem   sestavku smo pove-i. da so svoj čas živeli precej sa-stojno življenje,   uživali so celo vilegije pod benečansko republi-; umevno, da se je to globoko za-alo v ljudsko dušo in so Časih salti, da se povrnejo dobri časi, celo . ko so jim Italijani v novi državi ; ovedovali že narodno smrt. Leta & in 1866. pa so bili navdušeni za : njeno Italijo in kakor pripovedu-Slavia Italiana <. se je takrat razbila po beneški Sloveniji pesem:
Predraga Italija, preljubi moj dom. do zadnje moje ure jest ljubu te bom. Si v kjetnah živiela objokana vsa. 'na dikia spoštljiva do zdaj ti si bla. Raztargi te kjetne. obriši suzo. gor vzdigni bandi ero v treh farbah leno.
Vova Italija ni imela časa, po-vbneje se baviti s svojimi sloven-
1 severo - vzhodnimi Kotarji, le tam se je kaj pisalo o njih, dru-so jih pustili v miru. Živeli so kakor so vedeli in znali, dajali e in vojake in kmetovali tako-le
i starem dalje. V vasi je bil duhov-Ik, ki ie govoril v cerkvi največkrat -ko slovensko - furlansko mešani-zastopniki   raznih   oblasti sami iani. v šolah italijanska učitelji-ki se je pa počasi naučila malo cnščine. Kadar so šli na vojaški -r, so privriskali s slovensko za-ro v Čedad in kadar je bila pro-ia na Matajur. so bile vasi v slo-vkih zastavah in ljudstvo je na-šeno   pozdravljalo videmskega . ki pa ni razumel svouh vernih :. Kako se godi slovenščini, nam ^va pesnik   beneških Slovencev ko - le:
laz nesem ne v uradu ne v šoli, čeprav tu od vekov živim, kot tujka beračim okoli, Ie v cerkvi zavetje dobtm. Ne poznam veselja, radosti, le solza mi solzo podi
bledem obličju, do kosti me laška pijavka mori.
Žalostna istina! Pesniku pa se rn zdi, da čaka beneške Slo-ence vendarle še lepša bodočnost-ajti zapel je tudi:
naj pride še sila peklenska, ne uniči slovenski zarod. Morda se izpolnijo sedaj njego-e besede, da se vendar enkrat iz-[o   beneški Slovenci iz italijan-krempljev ter priklopijo k osta-:m Slovencem pod avstrijskim žez-speklenska sila« je prišla in ta Talijanski pekel hoče pograbiti in aznaroditi ne le beneške Slovence, mpak ves slovenski narod. - = 1
Beneške Slovence bi bili Italija-ti že do malega raznarodili,   ako bi jneli razvito ljudsko šolstvo. Ker pa :: v Italiji ljudsko šolstvo zanemarjeno, se je prav tej okoliščini zahva-da so se obdržali še v številu 40.000. Italijansko znajo oni v nižjih selih, oni, ki tržijo ali imajo ak drug poklic, ki jih veže na me-Ako gre kdo na vseučilišče, ži-:ot Italijan. Drugo ljudstvo pa ne i italijansko in tako se vršijo raz-.ve na sodnijah v Vidmu in v Be-tkah često s pomočjo tolmača za venski jezik. Vsaj tako se čuje v dvoranah tudi slovenska beseda. Italijani so prekrstili vsa slovenska .na vasi, gora in rek po italijansko in središče beneških Slovencev, ; . Peter Slovenski ob Nadiži, je tudi moralo odložiti svoj slovenski Jevek. Mlada Italija ni hotela vedeti več za Slovenski Sv. Peter, za Kovinski   San Pietro degli Slavi , ta slovenski kraj   je nazvala - n Pietro sul Natisone*.
Kakšne namene so imeli s šolo pred 30 leti. nam priča ta slučaj, ikrat je bila v Sv. Petru Slovencu učiteljska konferenca. Italijanski zagrizeni višji šolski nadzornik zmerjal duhovnike in učiteljice, ker so v šoli govorili tudi slovensko, ronite] je preti njim, da ne smejo one-Ščati čistih italijanskih tal z bar-nskhn narečjem, ki mu je bilo >il gergo barbaro di ima lingua barbara«. Tako je, z beneškim} Sloveli
taki usodi so zapisani ako ostanejo
pod italijansko »svobodo«.
Zadnja leta pred vojno so zopet po italijanskih listih in brošurah pisali o njih. Laskali so se jim, vmes pa trdili, da so že dobri Italijani, pisali so, da njihovo srce je italijansko, samo jezik jih še loči od Italije, in nasvetovali so boljše stike z njimi, gospodarske in kulturne, pa se spremene popolnoma v pristne italijanske državljane. Sedaj se beneški Slovenci bore v italijanski armadi in prelivajo kri za ono Italijo, ki jim hoče pobrati zadnje ostanke slovenske individualnosti ter jih popolnoma potisniti med italijanski živelj.
Proti
in
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust. 1 steklenica z navodilom X * *2*\
Po pošti se pošilja najmanj 2 steklenici
Deželna lekarna Milana I eusteka
▼ Lfnbllanl, fiesljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostn
V tej lekarni dobivajo zdravila todi člani bolniških blatjajn jnž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Linbliani. Itielusine-ustna in zobna voda.
Sunja. Hrvaško.   22.  februarja 1908.
B!ac3. gospod lekarnar' Prosim vljudno, pošljite mi zonet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne
vode, katera 'e neprenosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
m       mmm      m       mmm       wmm w*rw
Masaže, vdrgnenja in umivanja s Fel-lerjevim bolečine to'ažečim, poživljajočim ra-tlinskim esenčnim fluM >~n z en.
se obnašajo po  poročilih v več nego 100.000 zahvalnin pismih za prav posebno dobrodejna in uspešna pri telesnih in
proti
bolečinam v udih.
12 steklenic franko 6 kron, 24 steklenic franko 10 K 60 h. Lekarnar E V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvaško). Fellerjeve odvajalne rabarbatske kroglice z zn. »Elzakroglice« 6 škatljic franko 4 K 40 h, 12 škatljic Iranko 8 K 40 h
Dobra koitnln biipjia
Nadonal, že rabljena! M kapi proti takojšnjemu plačilo. Ponnobe s številko blagajne pod JL T." na npr. .Slov. Nar.* 894
HI Imate lijaie!
m tm)o gaaat« •i lahko vaakdo mmm —p« ..i s majhnimi »tro« k i V saloni ao uu nas, labolčnik, grenadinec, malino »ec, muikatni hruievec, poprovi metovec, pomartnćevec prvenče-vac, vllnievec Neuspth ii ključen Ta j—Umi pijača m lahko pii« poleti hladna, pozimi tudi vr».ča namesto ruma in igama. Sestavine g natančnim navodilom stane)o K ft-fto franko po povserju. Na pet takih porcij dam eno zastonj Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice i. t. d. nepre-cenliive vrednosti, ker to delavca ivesi in ne opijani in nle^ovs delsimotnost ne trpi
Ju Cralich, Eml-tmm km ». 631 Inanki.
-«assa^a«aMasBBSBSsssBBSBBBSSB^BSBsssa»aaia«aa^a^—
Kočija
elegantna, dvovpreina, na pol krita, ■^T jm po eeial mm pi*odaj pri
Ivan Blatnik. 910
— Beb pri Bessialah.
♦
Sliv ovka tropinovec brinjevec hruševec Pelinkovac-' Planine"
99 99
grenki in sladki
rum konjak
tn
„Vermut vino"
v najboljši kakovosti ter v množinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri
i. iinui ko.
veležganjarna - sadja Ljubljana
poštni predal 10. ——
Obvestilo.
Podpisani vljudno naznanjam čestitim obiskovalcem, kakor tudi vsem cenjenim odjemalcem, da sem primoran vsled vpoklicanja v vojaško službovanje, brivnico oziroma loka!
do povrnitve zapreti.
Da pa cenjenim odjemalcem še lahko v nadalje postrežem, bo lokal pa samo
za prodalo blaga vsaki dan samo od 9. do pol 1. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne odprt in izročen v zaupljive roke. Čestitim obiskovalcem pa se najlepše zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in se priporočam pri vrnitvi za zopetni cenjeni obisk.
Z odličnim spoštovanjem
Štefan Str moli, brivec,
zaloga   lasnih izdelkov in potrebščin
te ped ugodnimi pogoji takoj sprejme 919
pri 0. Feftih-Frankiieini v Llubliani.
Išče se pridno
katero zna nekaj kuhati, k manjši, boljši rodbini na deželi. 915
Ponudbe pod „Marljiva in zvesta/
915"  na  uprav.  »Slovensk. Naroda«.
Tkanine, tkanine, tkanine.
Obleke za gospode
Obleke za dečke Obleke za otroke
kupuje v vsaki mnoiini proti gotovemu plačilu 860 Trgovina oblek
h. hahn, Dnnaj XIV, <parkassaplatz 6.
to«
O
0/3
M- Schnbert
preje Bilina & Kaseti, Ljubljana, Židovska nI. 5.
priporoča   veliko   zalogo   tkanin tn
glace-rokavic, modno blago za
gospode   in   dame,   raznovrstne fine
parfume, ročna dela in materijali kirurgične predmete. 413
Moderna predtiskarija.
Izdelovanfe preoblečenih gumbov.
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana 839
Kolezijska ulica st 16
priporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo  ter   okusno izdelane vence, šopke in trakove.
:: Izposoievanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracij ske cvetlice za dvorane ::   in balkone. ::
Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno.
Brzojavke: Z. Bizovičar. •-: vrtnar. Lfubliana. ::
Priporoča osebno izbrane
5*-°      HV" ,rf> v
novosti 3 Dunaja.
Velika   iybera   okusnih  klobukov 3a dame in deklice k^k^r tudi bogata zaloga žalnih klobukov.
Solidno blago. ćPr&nano nizke cene. tPooravila točno in vestno.
2unanja naročila na izbiro 3 obratno posto
SOniO tPi dlli i  Danes 18., nedelja 19., ponedeljek 20. marca.  SOIHO tfi dffl11
Razrušena Gor
Žrtev onemogle italijanske besnosti. 500 metrov dolg film. Aaktualno.
!Iv£ra,<5ziI grad.
Kriminalen roman
w 3 dejanjih. Nekak tretji dol „BaskervUikega psa" z istimi umetniki g glavnih vloga*. — Prosto t —
SlROLIIV»Roi
Se dob/¥ vseh lekarnah
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,
Kdo naj jsmlje Siroiin f
1 Vsak« ki trpi no rajnem kailju.
talite je obvarovali sa bolannlfiago jo zdraviti. X Osabe s kroničnim ka/arom bronkijov, ki s Sirolinom ozdrave.
influenci.
\ VaduAljivi .kaforlm Siroiin tmfno
olertčo naduho* •k Sbrofuzni otroci,pri kaforih uankuieSSrolin vapanom naspioani pocofak.
0
33
PAT
vseh dežela izposluje inženir 689
MJm^ oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik Dunaju Vl.v MaHahilf arstraose »t. 37.
Prodajalci koles in mehaniki!
zabtevajto mol      fr°s cenili m leto 1916 o kolesih, pnentnatikah in dragih kolesnih potrebščinah.  Soliden in najcenejši nakup. Slovenska ) __——     korespondenca. ——
TovantiSka zalaga koles in šivalsita strojev ter izvozna trgovina A. VVEISSBERG, Dunaj II, Untere Donaustrasse 231III
M. 78 7
ZsilRirpn llStieh a,i pa denar na*aj. Mr«vniikl Izkaz o izvrst-
c*0]kiii(.tu  m^jjcii nem učinku, zraven pa Se na tisoče zahv. pisem na og t d.
Kuj ne,   lepe prs«
dobite ob rabi med.
787
% m _  L_ANIA nrr;  oblastveno preiskano, car. neškodljivo za
Uf. Jj, KlXa KremC Zal piSl vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi
se zunanje.   Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušica K 330, velika puška, zadostna za uspeh K 880.   Razpošiljanje strogo diskretno. Kes. dr. A. Riz, laboratorij, Dunaj IX., Lakierergasae 6 £.
zaloge   ▼   LJublanl :   droner.H   Kane  ta „Adrlja**.
Frani
£jubliana I industrijo!
9  I   Stare aoqavice se
Sodna ulica, s ceno p©dPlst«je]o«
Specialna mehanična p'etilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo. 123 Pletilni stroj patent ^VViedermann« je edina tn najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, eo cene veliko nižje.
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
I Oblestveno koncosijooirana prodala slropoi/.
Ustanovljena leta 1897.
eme
Ljabljana, Židovska alica 1
Ceniki na razpolago
Ceniki na razpolago.
i ■Ha SE    iH? iSNa X!
'XXaXSCJCX
3*
o
i
w
a pohištva J. J. Uv
!xx
[35X1 XX
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
12
za spalne In jedilne sobe, salone ln gosposke
jg^gj sobe. Preproge, zastor)!, modroci na ?zme! j™ ilmnatl modroci, otrosU vozički Itd.
s
o
xxxxxx xxxxxx
XX XX
Najsolidnefse blago.
XX XXXXKX
xxxxxx
Priporočamo Apeelialza.©
damsiio in otrosbo konfekcijo
zelo solidne tvrdfce
NI, Krištofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiia.
Najnovejše     IST   KOSTUMB ffa|BOve]ia
Plašče« jope Srnine — domete obleke Perilo, čepice, modrce In modne predmete.
ItToftnlaoirluo,
najnovejše I
BLUZE
KRILA
za
Hlgitnltno perilo ta tfraaa patraMMaa aa
B9T Pošilja na lakira tudi na dajala.
lajTRla zaloga aaianil ia aaiflacjSiii
otroških vozičkov
!a navadne de najfinejša
žime.
III. Paklč
¥ Lfnbifani.
fltinamm r.sr::n kar. si
oa
Franc Furlan
mkiM fastlungove vdove
ključavničarstvo
V
I $
U & I
in
i
i zaloga štedilnikov g
■ 9,
Ambrožev Irg štev. 9.
BVBOaaa>aoOciaaaaak»n! »ateaav»M
v LpiM lanja asu 21
Velika zaloga
sieklenine, porcelana, svetna, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov 1. t. d.
gostilniška m kavaraar-ska namizna posoda
po Kafnižflh cenah, j
Suhe
Po opora*
dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartona K 2*20 po povzetju. Poiiljatve poste restante samo če se pošlje denar naprej. Od 4 kartonov naprej poŠt. prosto.
Razpošilja ga:
Katne IM. Dna! II, Shirata 49.2. Stoti M.
Vojne uniform
9i7 zgotovljene in po meri
pomladanske in letne obleke
====== dobavlja v najkrajšem času aj
JOS. EOJI
uniformiranje in modni  salon za gospode.
Ljubljana,   Franca   Jožefa   cesta štev.
fjmr   Nad 50 let obstoječa
parna barvarijainkemično snaženje oblek
apretura sukna
Titanovi jeno 1S45.
.1
I Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna. ,
CIO OTIPU" S?   T*        Bol  *3  5 *% lJ$* lOoiiLiun^
Poljaki mm - Mi ulita št. 4. ■
Sprejemališče Selenbnrgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Lfublfaiia.
Selenburgova ul. 6.
£»«5 px*ipoi*oČi
Postrežba vestna ia točna.
Anton Boc
Glince,
Burska ulica 46, Najnliie cene.
09 dobrih šivalnih strojev najboljši
Afr
267
o
M.
Edina tovar, zaloga šivalnih strofev. J
PETELINC, Ljubljano,
za vodo, blizu frančišk. mosta, levo, 3 fifša. Sv.   Petra  nasip  štev. 7.
53!
lil
s ;
2G
3E
Naznanilo.
Usojam si slav. občinstvu  naznaniti,  da ini je zopet po dolgem času dovoljene, od vojaške službe oproščenemu,
I  osebno voditi svojo lekarno
O
"3 tj
Topla se zahvaljujem za staro naklonjenost in prosim za nadalnjo
Pbarm. mag. Vinko Prochazka,
904 lekarnar,
Ljubljana, Jurčifiev trg *te«- 2-
1P
32
Specialni oddelek platno
v trgovini
A. Šare lastnica Jadviga Šare
andl ia prlložaOi»t k dobramu la csaenin nakupa
61
rjuh
brisalk
brisačev
prtov
prtičev
Sifon
srajce hlače
spalne srajce „ jopice spodnja krila nogavice
odejnih rjuh
blazin
pernatih blazin pernic žepnih rut zefir
793
PERILO
za  gospode   se  izdeluje  po meri.
49