ŠTEV. (No.) 31.
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
CHICAGO, ILL., TOREK, 14. MARCA 1922.
J^fesloga tlačij
LETO (VoL) VIII.
POROKA KRALJA ALEKSANDRA.
^Za poroko kralja Aleksandra se že pridno pripravljajo, kakor v Jugoslaviji, tako v Rumuniji. Jugoslovanski parlament je sklenil potrošiti 2 milijona dinarov za slavnost in 6 milijonov za krasno novo palačo, katero bo sezidal za kralja v Dubrovniku. Kakor se trdi bo poroka kralja Aleksandra pokrepila moč Jugoslavije, ker ji bo pokrepila zaledje z rumunskim prijateljstvom in zavezništvom proti Italiji. — Kar ni prav, in česar ne odobravamo, je samo to, ker hoče srbska vlada s tem pokrepiti svoje stališče tudi proti bratski Bulgariji, s katero bo vendar preje ali sleje morala stopiti ne samo v zvezo, temveč v popolno združenje, v eno državo. Vsi Jugoslovani smo za to, da se nam pridruži Bulgarija. Brez Bulgarije smo nič. pa naj pridobimo tudi sto Runi unij.
ITALIJA OBETA.
VELIKI NEMIRI V ALBANIJI.
Tudi Albanija se še ni pomirila. Revolucionarji so se polastili glavnega mesta Tirana in prevzeli vlado. Vlada je bežala v Elbassano, malo vasico na deželi.
ŠKOF GALLAGHER OBSODIL KONFERENCO.
Skof Rt. Rev. Gallagher iz De troita je obsodil s precej ostrimi besedami vspeh razoroževalne konference. Kakor on pojmuje celo konferenco, ni bila druzega, kakor premetena Britanska politika, ki je znala na umeten, rafiniran način premotiti, kloroformirati, Združene Države, da so se razorožile, da je se-daj Anglija popolni gospodar na morju celega sveta. vZato pravi sd pa britanskega odposlanika na konferenco ,BeIfourja, pozdravljali s tolikim navdušenjem, ko se je vrnil domov v London kakor največjega zmagalca in junaka. "Ameriška javnost je bila preslepljena z neumno formulo, "5-5-3", to je, da so Združene Države enako oborožene, kakor Anglija. Navidez se to vidi popolnoma pravično. Ako pa pregledamo, kakšne ladije sme imeti Anglija in kakšne Amerika, se pa vidi, kako sleparsko je to narejeno."
NOVA PODZEMSKA ŽELEZNICA.
V Chicagi se je začela akcija za nov "subway" ali podcestno železnico. Kakor kaže sedanji načrt za to zeleznico, bi ena proga šla tudi po Blue Island ave. do 22. ulice in po 22. ulici dalje proti Cicero. Ako se bo ta načrt izpeljal, bo naša naselbina dobila podzemsko železnico prav skozi sredino. Kakor se misli, bo celo postaja na Lincoln in 22. St. aH pa nadalje na 22. in' Robev St. Ako bodo agitatorji za to železnico zmagali, začelo se bo delo še to poletje. Seveda bo to stalo mesto veliko milijonov, kar bo treba potem pri davkih plačati.
Minister Ninčič je povedal v parlamentu v Belgradu, da je Italija na protestno noto jugoslovanske vlade odgovorila, da bo takoj naredila mir in red na Reki in da bo poleg tega tudi takoj zapustila tako-zvano "tretjo zono" v Dalmaciji, katero je še do sedaj držala zasedeno. Po kaki pravici, tega nihče ne ve. Tudi ne ve nihče, kako je mogla jugoslovanska vlada to molče trpeti.
AMERIKANSKO POSLANI-NIŠTVO RAZSTRELJENO.
V Zofiji, glavnem mestu Bulgarije. je v nedeljo večer 12. marca nekdo vrgel bombo na poslaništvo Združenih Držav. Nihče ni bil ranjen. Poslopje je pa zelo poškodovano. Kralj in parlament sta takoj izrekla poslaniku obžalovanje, da se je to zgodilo.
LASTNIKI PREMOGOVNIKOV ŽELE ODGOVOR.
Illinoiski lastniki premogovnikov, ki poskušajo razdreti solidarnost premogarjev, hočejo imeti odgovor na svojo ponudbo, da bi se sešli z zastopniki premogarjev te države, da bi se pogajali separatno za mir in ureditev prepira, da bi se tako stavka odvrnila.
ANGLIJA IMA NOVE TEŽAVE' JUGOSLOVANSKE NOVICE
CIKLON ZAHTEVAL 6. ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ.
Augusta, Ga., 9. marca. — Ciklon je divjal po okolici Warenville in Tifleton v South Carolini je povzročil veliko škode tapiošnjemu bival-stvu. Pri razairanju raznih poslopij v katera so se zatekli razni ljudje je izgubilo življenje šest oseb. Oblasti se boje, da je ciklon zahteval še več žrtev, ker razvaline raznih poslopij se še ni natančno preiskalo.
ROJAKOM V
Bridgeport, O., Canonnsburg in Am-bridge, Pa.
Slovenski duhovnik vas bo obiskal letos za veliko noč in sicer:
Bridgeport, O., v pondelek večer, 3. aprila, prvi govor in napoved vsporeda (najbrže ob sedmih zvečer).
Ambridge, Pa., v sredo večer ob 7. uri. Prvi govor in naznanilo vsporeda.
Canonnsburg, Pa., v soboto večer ob 7. uri prvi govor in napoved vsporeda.
Vse te kraje bo obiskal letos Rev.
Dr. Hugo Bren, OFM.
Vsem drugim krajem po Penna. in W. Va. pa sporočamo, da za letos nikakor ne moremo več krajev obiskati, ker smo preveč zaposljeni doma s časopisjem in delom pri župniji in misijonih. Enako sporočamo rojakom v Frontenac, Kansas.
Jako bi radi ustregli obilnim prošnjam, toda premalo nas je, doma se pa delo toliko množi, da ga komaj izvršujemo. Rojaki naj se obrnejo na druge slovenske duhovnike.
Slovenski Frančiškani v Chicago, III., P. Kazimir, OFM., predstojnik.
Anglija ima nove težave v južni Afriki. Tudi tam so se začeli nemiri. V Johannesburgu je proglašeno obsedno stanje. 9. marca so izbruhnili veliki nemiri in je bilo šest oseb umorjenih. Množica je nataknila rdečo zastavo pred mestno hišo. Poskušali so razbiti tudi železniško progo in postajo blizu Germistona. Veliko število holandskih kmetov se je pridružilo stavkujočim delavcem.
Johannisburg, 11. marca. — Nemiri se vedno bolj širijo in naraščajo. Neki zrakoplovec je letel na mestom jako nizko in ko je prišel nad dvorano, kjer so stavkarji zborovali, vrgel je bombe na nje. Dvorana je bila polna stavkarjev. Poslopje je popolnoma porušeno in delavstvo v veliki večini pobito in podsuto pod razvalinami.
Stavkarji so zasedli Benoni in Brakpan mesti v južni Afriki, ki sta središči zlatih rudnikov tega okraja. 21 policistov je bilo ubitih. Buri krepko pomagajo stavkarjem, kajti sedaj mislijo, da je zopet čas, da se dvignejo in pokažejo Angliji, da ne bodo pod njeno peto.
UBOGA IRSKA.
V Belfastu so bili 4 člani vladne policije umorjeni 11. marca. Boji se vrše celi teden naprestano. Veliki nemiri so po celi Irski.
LLOYD GEORGE V TEŽAVAH.
Prav kar ima Lloyd George te le težave:
1.	velika stavka inženirskih strok po celi Angliji, ki preti postaviti v stavkajočo /vojsko natf en milijon delavstva.
2.	Velika stavka rudarjev zlatih rudnikov v Johannisburgu, katerim so se pridružili tudi nezadovoljni Buri.
3.	Velika ustaja domačinov po celi Indiji, ker je vlada aretirala voditelja indijanskih domačinov, Gan-dhija.
4- Veliki nemiri na Irskem, kjer vsak trenutek lahko izbruhne državljanska vojska med severom in jugom.
5. Turčija zahteva takojšno upo-staviteljev sultana in takojšno iz-praznenje Palestine.
PASJE KOPALIŠČE.
V Parizu, kakor poročajo razni listi, so pred par dnevi otvorili posebno kopališče za pse in psičke raznih Pariških bogatink. Dosedaj so jemali pse, kar seboj v navadna kopališča. Ker pa se je večkrat kdo dobil, ki mu to, da bi se psi kopali z ljudmi ni bilo ljubo, so sedaj poskrbeli za pse posebno kopališče. Kdor ima denar, ta pač ne ve kam žnjim. Mesto takih le prismodarij, naj bi rajši bogatini' se spomnili ono tisočero maso revežev, ki strada vsakdanjega kruha!
Katoliki, zavedite se! Podpirajte svoje časopisje ,da bo močno I
Vsa naša moč je — katoliški časnik.

"Vera ni v nevamosti." V Sulov-cu je pravoslavna učiteljica prepovedala katoliškim otrokom iti v katoliško cerkev k verenauku. Istotam je šolska oblast odstranila razpelo iz katoliške šole. Poslanec dr. Korošec je radi tega vprašal prosvetnega ministra, če mu je to znano.
Po Horcegovini je zapadel tako visok sneg. kot ga ne pomnijo najstarejši ljudje. V Mostaru se rušijo in popuščajo strehe pod težo snega. Poleg sneženega meteža še divja ostra burja, ki je potrgala vse telefonske in telegrafske žice in podrla droge. V Mostaru počiva vse delo po tovarnah, le malokdo se pokaže na ulicah.
POŠILJATELJEM DENARJA.
Zadnje dneve poročajo, da je jugoslovanska valuta tako padla, da sploh nima nikake veljave v tuje-zemstvu. Kljub tem poročilom pa so gotove borzne banke dvignile ceno jugoslovanski valuti. Zato smo pravkar dobili brzojavno poročila iz Jugoslavije, ki veleva:
"V VELIKO KORIST PREJEMNIKOV BO, AKO VSE PO-ŠILJATVE NAKAŽETE V A-MERIKANSKIH DOLAPJIH, ZA ČAS, DA SE UREDI NAŠE VALUTNO VPRAŠANJE."
Naša posredovalnica v starem kraju gotovo razmere pozna in zato nam to svetuje. Da je dolar v starem kraju vreden vedno 30 do 40 kron več, kakor tukaj v Ameriki je tudi umevno, ker razne banke skozi katere gre denar, hočejo imeti svoje delo za pošiljatve in za razne transakcije plačano. Če pa dolar izmenjajo v starem kraju, ga izmenjajo po isti ceni, kakor je dolar v resnici vreden tisti dan v Jugoslaviji. Kot dokaz zato naj služi sledeče pismo, ki smo ga pravkar prejeli iz Ljubljane od prečastitega g. P. Hugolina* Sattner v katerem piše: "Prejel sem Vašo pošiljatev v amerikanskih dolarjih in sem prejel za $25.00 celih 775 kron več, kakor pa pravite, da bi bili zamogli Vi nakazati jugoslovanskih kron, tisti dan, za to svoto dolarjev."
Torej dokler, se jugoslovanska valuta ne uredi in dokler na borzah ne bo mogoče dobivati pravih zanesljiv cen, priporočamo vsem rojakom, da naj pošiljajo svojim domačim svote v amerikanskih dolarjih in bodo iste vnovčili v Jugoslaviji po ceni istega dne, kakor bo dolar vreden v Jugoslaviji na isti dan.
Kakor hitro, pa se valutno vprašanje v Jugoslaviji reši, bomo čita-telje obvestili in jim priporočali posluževati se drugega načina pri pošiljanju v stari kraj, ako bo tako koristnejše za prejemnike in pošiljatelje. Nam se gre, da pomagamo pritem našim ljudem, da ne trpe prevelike škode pri enakih slučajih.
Bančni zavod "Edinosti."
UBOGO DELAVSTVO.
<
Kakor med slovenskim delavstvom, tako se so se tudi med ameri-kanskim delavstvov urinili h delavskim koritom sami koritarji, ki skušajo kolikor mogoče nagrabiti za svoje žepe na škodo delavstva. Slovenske delavce po Ameriki sleparijo njih nesrečni rdečkarski listi, ki se ustijo, da so strašanski delavski prijatelji. Sama ljubezen in sladkost jih je. Delavce nas bi najraje kar pojedli same ljubezni. Seveda, kdor je tako neumen, da jim vrja-me, da nas tako ljubijo, da ne ve, da ljubijo samo naše delavske žulje, s katerimi bi si radi napolnili žepe, kakor na pr. Kristan in vsi drugi. Tako je tudi med amerikanskimi delavci. Vrhovni sodnik kriminalnega sodišča v Chicago, Hon. Kickham Scanlan, je izjavil: "Veliko Chicaš-kih najmogočnejših delavskih voditeljev je popolnoma pod kontrolo Chicaških mestnih tolovajev in bivših hudodelcev raznih ječ in zaporov. Ti možje so iztisnili velikanske svote denarja na sleparski način pri vseh zidavah večjih poslopij v Chicago.'' Državni pravdnik je sestavil posebno poroto, katere dolžnost bo samo preiskati te sleparije in rešiti delavstvo teh pijavk. Ali se mu bo posrečilo, je pa vprašanje. Najbrže moramo pričakovati še veliko zavratnih umorov, ko bodo možje, ki hočejo delavstvo rešiti teh strašnih razmer teh pijavk, padli kot žrtve svojega junaštva zavratno u-morjeni, kakor jih je zadnja leta že toliko. Državni pravdnik je prepričanja, da ne bo omejil naraščajočih umorov, dokler tem neznosnim in naravnost strašanskim razmeram ne naredi konca.
DENARNE POŠILJATVE
VAŠ DENAR bo na svojem mestu najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje. Dostavimo denar na najbližnjo pošto prejemnika. Začasno nam ni mogoče podati pravih cen za jugoslovanske krone ne dinarje. Svetujemo, da začasno pošiljate, svoje pošiljatve v amerikanskih dolarjih. Za pošiljatve v Amerikanskih dolarjev smo dobili posebne cene in računamo sedaj tako-le:
Od $ 1.00 do $ 25.00.....$ 40
Od 25.00 do 50.00......75
Od 50.00 do 75 00..... 1.00
Od 75.00 do 100.00..... 1.50
Za vsa nadaljna nakazila pa računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Za italijanske lire:
50 lir ................§3-25
100 lir ............... 6.10
500 lir .. ^............28.00
1000 lir ...............55-0°
Vse pošiljatve naslovljajte na: BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", 1849 W. a 2nd S^., Chicago, I1L
, >


I USL-a» ___
. ...______,-.,-..........
« iiirfcirf'- : T"'' - •" i

EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. __Izhaja trikrat na teden._
Slovenian Franciscan Press
1849 W. aand Street.	Chicago, 111.
Telephone: Canal 98.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street, Chicago, 111.
Bntered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.

Iz slovenskih naselbin.
Tako je prav!
S. H. Z. ima med svojimi člani tudi veliko število katolikov, ki pridno hodijo v cerkev in spolnujejo svoje verske dolžnosti. Ta organizacija ima pa za svoje glasilo "Delavsko Slovenijo" iz Milwaukee, list, ki je izrazito boljševiški in protikatoliški in proti verski.
"Amerikanski Slovenec" je protestiral proti pisanju tega glasila in povečal da to ni prav, da ima tako organizacija protikatoliško glasilo.
Te dni je pa predsedpik te organizacije odgovoril "Amerikanskemu Slovencu" in rekel med drugim tudi to-le:
"... Kada ne bi brača Slovenci voljeli "Delavsku Sloveniju (ime glasila) brzo bi bili računi gotovi. Do danas nije Upravni Odbor dobio nikakav protest proti pisanju "Del. Slovenije" što znači, d^ se članstvo' S. H. Z. sa pisanjem iste slaže!"
Ta izjava je tako važna, da jo moramo krepko pribiti za vse druge ameriške Slovence, kajti pove nekaj, kar smo mi že tolikrat trdili in česar pa nekateri katoliški Slovenci v Ameriki nočejo in ne morejo razumeti.
Med nami imamo nekaj organizacij ki so odločno protikatoliške bodisi po svojem bistvu in ustavi, ali po svojem glasilu. Take je na pr. tudi Narodna Slovenska Podporna Jednota. Ta je po ustavi socijalistiška. svobodomiseljna in protikatoliška. 5e bolj je protikatoliško njeno glasilo "Prosveta." Ta list pri vsaki priliki, če le more. udari po katolikih, jih smeši, pobija njih principe in smeši njih ideale. Sploh dela kolikor mogoče za to, da bi kolikor mogoče škodil katoliški veri in cerkvi med našimi ameriškimi Slovenci.
Veliko slovenskih duhovnikov po raznih naselbinah je storilo svojo dolžnost in ob slučaju smrti kakega člana te jednote, ni pustilo društvu nastopiti v cerkvi z društvenimi regalijami in jednotinimi znaki, še manj s zastavami. Radi tega je bil prepir in tudi dobri katoliški člani niso mogli razumeti, zakaj bi smel duhovnik kaj takega storiti. Izgovarjali so se "da oni ne soglašajo s pisanjem glasila", da ne odobravajo delovanje glavnih uradnikov."
Vprašanje je: ali je članstvo kot tako, ali so vsi posamezni člani soodgovorni za vse delovanje glavnih uradnikov in pisanja glasila?
Da! Gotovo!
Sicer je to jasno, da so, kajti v demokratski ustavi, kakoršna je ustava naših podpornih organizacij, leži vsa odgovornost za celo delovanje jednote in glasila na vseh članih skupaj in na vsakem posebej. Vendar so do sedaj katoliško prepričani člani teh jednot to zanikali in niso hoteli razumeti, da bi bilo to res.
Zato nas je pa predsednik S. H. Z., Mr. Math Chop silno razveselil, da je prišel tako jasno in tako odločno na plan s svojo izjavo. Tu sedaj vidite, vsi člani, kakor S. H. Z. tako člani Slov. Narodne Podp. Jednote. da STE SO-ODGOVORNI za vse, kar dela glavni odbor in da ste enako odgovorni za vse kar piše glasilo.
Pa še nekaj nam ta Mr. Chopova izjava jasno pove: Dolžnost vseh članov vsake organizacije brez razlike je, da takoj, ko opazijo, da glavni u-raa'niki, ali glasilo ne delajo ali ne pišejo prav. da takoj protestirajo kakor društva tako posamezniki. Ako pa ne protestirajo, že to samo, kakor pravi Mr. Chop, "znači, da se članstvo sa pisanjem ali uradovanjem istega slaže!" t. j. da odobrava in skupno z njimi dela.
To je važni in veliki nauk, katerega nikdar dovolj glasno ne bomo klicali našim katoliškim Slovencem po Ameriki. Med nami imamo še veliko tiste polpretekle šviga-švagarije, tako nagnjusne in sramotne za vsakega katolika, ko se katolik kaže na zunaj, da je katolik, hodi v cerkev, je morda celo v cerkvenem odboru, se štuli po katoliških organizacijah v ospredje, kadar je med katoliki in mu tako bolj prav kaže, kriči, da je katolik, srce je pa rdeče, ali kakor se baha med rdečkarji "da je dušom in telom socijalist", pa je član protikatoliških organizacij, pa naroča proti-katoliške liste, pa pomaga pri protikatoliškem delovanju. To je nagnjus-no! To je grdo! In s takimi možmi hitreje ko bodo katoliki pometli in jih razkrinkali, da bodo pokazali svojo pravo barvo, bolje bo. To so volkovi v ovčjih oblačilih in kolikor hitreje jih bodo katoliki pognali nazaj med volkove, toliko boljše bo za ovce!
Katoliški Slovenci toraj, zapomnite si: ako vi pri svojih organizacijah ne protestirate, ako se kaj ne godi prav, tedaj ste so-odgovorni, ste so-kriv-ci vsega, kar se dela in piše. S tem, da ne protestirate, odobravate.
Živimo v času "Fides intrepida"! Zato je dolžnost vseh nas, da smo enaki: nevstrašeni in odločni v svoji veri v svojem verskem prepričanju.
Naši listi so stali vedno na tem stališču. In ko bi se vsi katoliški listi in vsi katoliški voditelji postavili na isto stališče, pa bi bilo danes med nami veliko bolje glede katoliške misli, kakor pa je v resnici. Šviga-šva-garijo pa proč iz naše srede! Proč pa tudi z možmi, ki jo razširjajo in jo izvršujejo!
Zato pa, katoliški Slovenci, samo v katoliške organizacije! Ven pa iz nekatoliških, ali pa skrbite, da jih boste spravili na pravo podlago.
SMEŠNICE.
Malo nesporazumljenje.
Oče, debel, ješč mož: "Vi toraj želite mojo hčer za ženo? Ali pa morete tudi svojo ženo preživljati?"
Hči: "AH papa, ti misliš vedno le na — jesti!"
* * *
Jih je našla.
"Da, ljuba gospa, izpadanje las pri vaši hčerki prihaja od neke vrste bacilov."
"Da, gotovo, gospod doktor, par sem jih že našla."
Oglas.
"Spoštovanim kmetovalcem priporočam kot izvrstno gnojilo fino kostno moko iz mojega pred kratkem postavljenega parnega kostnega mlina. Tudi sem pripravljen proti majhnemu plačilu gospodom kmetovalcem, ako jim je ljubše, zmleti njih lastne kosti."
Sheboyganske novice. — Stari-šem Mr. John Susha je umrl 5 letni sinček Josip.
—	Umrla je soproga Mr. Antona Zaman. stara 62 let in zapušča soproga in sina in več sorodnikov.
—	Mr. Albin Fale je bil pred kratkem operiran. Zdravje se mu vrača počasi.
—	Mr. Anton Pavšič je bil pri-pelj an v sv. Nikolaja bolnišnico, kjer se zdravi za pljučnico. Obema rojakoma želimo skorajšnega zdravja, da bi se kmalu povrnila med svoje domače.
—	Poročila sta se v slovenski cerkvi ženin Mr. Lovrenc Urbas in nevesta Miss Nadica Reznikar. Tovariša sta bila Mr. Jakob Urbas in Mr. Jernej Gerems, tovarišici pa Miss Mary Derenčin in Miss Anica Pire Ženin je brat Mrs. Progar, nevesta pa sestra Mrs. Heronim Svetlin. Kako so se na svatbi zabavali, mislim, da bo že opazovalec sporočil, ker se je tudi mešal med svati. No-voporočencema želimo obilo božjega blagoslova!
—	Starišem Mr. in Mrs. August Hočevar je prinesla gospa Štorkla novorojenega sinčka. Mali fantek se pa ni dolgo veselil življenja. Pol ure po rojstvu je umrl. Starišem naše sožalje!
—	Po angleškem krajevnem listu posnemamo, da so zlikovci udrli tudi v naše slovensko župnišče. V hišo je zlikovec prišel skozi oknjo spredaj pred hišo v pritličje. Preis-kal je vse zdolnje prostore. Toda našel je samo $3.00. ki so bili v obed-nici.
Od nekod. — Čitala sem v "Glasilu K. S. K. J." Odprto pismo u-rednika in tudi potem "Odgovor na odprto pismo" v Edinosti. V članku nas člane K. S. K. J. pozivate, da naj premislimo, kako nesramno je urednik Vas napadel. V resnici je jako podlo bilo in vsi obsojamo in to še posebno, ker je bilo v mesecu februarju. ki je bilo od višje oblasti določeno pridobivati nove člane za katoliške liste in kolikor mogoče razširjati vse katoliško časopisje. Dobri katoliki smo res hodili od hiše do hiše po celi Ameriki severni in južni in vsi so dobili veliko novih naročnikov. Vsa čast jim! Naše (ilasilo ni v tem oziru nič storilo, dasi ravno je menda katoliško. Na vse zadnje pa še druge sramoti. Vendar pa po mojem mnenju in prepričanju ne smemo uredniku toliko zameriti. On je pač po svoji pameti in svojem duhu napisal in morda je imel prj tem še dobre namene, češ da stori dobro delo. Drugače si vsaj jaz ne morem misliti, zakaj bi bil pisal oni članek in se tako samozavestno izrazil: "Pustite nas pri miru!" Bolj sramotno jaz mislim, da je za nas vse katoliške člane in članice ,da smo tako slepi in tako naivni in sebični, da vedno denemo 1 crevijarja tja. kjer bi morali dejati dobrega in izkušenega zdravnika.' Mi smo naročeni na 2 katoliška angleška lista in še dosti drugih mi je prišlo v roke. Tu v naši cerkvi v našem mestu imajo katoliki navado, da prineso vsako nedeljo liste, katere prebero v cerkev in jih tam puste, da jih vsak, kdor nima tega ali onega lista, vzame in prebere. Tako je tam dosti raznih listov vsako nedeljo, da si člevek lahko izbere. Kolikor mi jih je pa do sedaj prišlo v roke, sem videla, da vse urejujejo sami duhovniki! Za urednika katoliškega lista je sposoben samo dober navdušen in neustrašen katoliški duhoven, ki se ne boji dela, pa tudi kritike ne. Člani KSKJ. naj si to dobro zapomnijo in naj dobro premislijo. Bodimo vsaj sami sebi pravični! Mr.,Zupan je lahko good človek. Vendar on pač urejuje list. tako kakor zna, on ni študiral bogo-
slovja. On je oče in ima svojo družino, ki mora pač gledati najprej na njo, da jim bo preskrbel vsakdanjega kruha.—Tako jaz presodim vso stvar. Pa brez zamere! I. B.
Pueblo, Colo. — Tudi jaz sem či-
tal v "Glasilu KSKJ." članek našega urednika Mr. Zupana. Povem mu naravnost, da sem bil jako ogorčen nad tem pismom, kakor sem bil še vedno, kadar sem čital kak napad v katoliških listih na drug katoliški list. Bratomorni boj je zmiraj nekaj grdega in ostudnega. Vsaj za me!! Posebno se mi je gnjusilo, ko jih je tako razlagal, kakor jih je razlagal urednik. In jaz sem prepričan, da jih je vsak čitatelj Edinosti enako. Zato bi jaz pozival vas vse u-rednike naših katoliških listov E-dinosti, Ave Maria in Glasnika, Glasila. Angeljčka in Amerikanskega Slovenca da zakaj bi se enkrat ne sešli skupaj in se ustmeno pogovorili in se zjedinili za kak načrt, kako boste pisali. Saj ste blizu skupaj. Pridite skupaj in če hočete, pa se stepite magari, kolikor hočete, samo v javnosti nam pa katoliškim Slovencem že tako presedajo ti več- j ni boji, da se nam res gnjusi. Jaz ne poznam nobenega urednika osebno in berem vse te liste in vidim, da >e vsi trudijo za katoliško stvar, nekateri bolj navdušeno, nekateri manj. nekateri celo premalo, vendar toliko pa vem. da dam Edinosti vso čast. kakor sem dal Ave Maria in še danes ne morem odpustiti, ko se ! je tako grdo napadlo Ave Maria pred dvemi leti. Kaj boste pri bratu. ki se navdušeno trudi za dobro stvar, vsako dlako razcepili! Mi čla- : ni tudi nekaj mislimo in sami beremo in ako bi Edinost ali Ave Maria res kaj takega pisala, kar bi bilo ' proti katoliški veri ali da bi jedno-to napadala, bi se mi člani sami d-glasili. Kolikor jaz vem, smo vsi naročniki na te liste tudi člani K. S. K. J. In povem, da mi ljubimo te liste in jih visoko cenimo. — Zato prosim, naj se ne spuščajo uredniki v kake neumne polemike. Skličite mirovno konferenco! Skupaj pridite. po stepite se. če se hočete med štirimi stenami, potem si pa v roke sezite in pojdite vsi vsak na svoje delo. Delajte pa skupno! Razorože-valna konferenca tudi vam ne bo škodila. — Kako nas boli, ko ne vidimo v Koledarju Ave Maria oglasa jednote! V vsaki slovenski katoliški hiši imajo Koledar Ave Maria, pa zastonj tam iščemo oglasa naše Jednote. To ni prav! Ako imajo o-sebe med seboj kaj. se ne sme pozabiti na stvar. Zato pričakujem jaz in še mnogo drugih mojih prijateljev in mislim vsi katoliški Slovenci v Ameriki, da se to ne bo več ponavljalo, ker drugače bomo morali sami poseči vmes in narediti mir. — Pozdravljam vse urednike vseh naših katoliških listov: Edinosti. Ave Maria. Glasnica, Glfisila. Angeljčka in Amerikanskega Slovenca in jim kličem: Mir Vam bodi!
Odločen pa miroljuben član KSKJ.
Opomba urednika. Mi soglašamo z Vami popolnoma in ne bomo priobčili nobenega dopisa več v tej zadevi, razun ako bomo zopet izzvani. Tudi za nas se slučaj konča s to številko, kakor smo že v uvodniku o-menili.	Umlnik.
kdar prav iz srca nasmejemo. Ampak sedaj se mu pa v resnici mora častitati, ker si je preskrbel tako čedno obleko. O delu pa nimam mnogo poročati. V tukajšnih rovih o-bratujejo eni vsak dan, največ pa obratujejo le na polovico delovnega časa. Tam, kjer delajo vsaki dan, jih plačujejo prav po beraško. Tam kjer delajo pa samo na polovico časa, zaslužijo malo več, pa zopet ne delajo stalno, kar pa je na zadnje vse eno, ker vse pade le na ubogega delavca. Pozdrav!	M. S.
Chicago, 111. — Vspeh našega poziva na naše brate Prekmurce. je bil velik in se je pokazal takoj včeraj. 24 Prekmurcev se je priglasilo k raznim društvom. — To je prav! Bratje Prekmurci, vsi v katoliška podporna društva! — Zapomnite si, kaj je gospod župnik rekel v cerkvi, da zasluži s palico vsakdo, kdor ostane sedaj brez društva! — Pridiga, katero sta nam naredila naša rojaka Legin in Maršec, ne sme ostati brez vspeha, kajti strašna je!
Sommerset, Colo. — Priloženo Vam pošiljam za list Edinost. List se vsem nam zelo dopade in ko ga prečitamo, ga dajemo še sosedovim, ker ga tudi radi prebirajo. Posebno se nam dopade krščanski nauk, ki ga objavljate pod rubriko v "Nedeljo Popoldne." To je zelo velike važnosti, posebno za nas, ki ne čujemo v cerkvi enakega nauka v svojem jeziku. Tudi našemu Pavletu se vsi-
PRIJATELJI NAŠEGA LISTA SO PRIDNO NA DELU.
Nadaljevanje razširjevalcev našega lista, katerim smo poslali za nagrado krasen svetlikajoči križ, ki sveti po noči, kakor smo to razpisali za vsakega, ki nam pridobi dva ce-lo-letna naročnika na list Edinost.
Mrs. Marija Jerikovsky, Trom-mald, Minn., za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mr. John Kastelic, Milwaukee, Wis., za dva nova naročnika dobil 1. križ.
Mr. P. B., Cicero, 111., za dva nova naročnika dobil 1. križ.
Miss Margaret Jankovič, Cleveland, O., za tri nove naročnike dobila 1. križ.
Mr. Jakob Zupančič, Cleveland, Ohio, za dva nova naročnika dobil I. križ.
Mrs. Mary Ozanich, Pittsburgh,
Pa., za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mrs. Ana Koder, West Allis, Wis.
za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mr. M. F., Cleveland, Ohio, za
dva nova naročnika dobil 1. križ.
"Zeli biti neimenovan", Chicago, 111., za tri nove naročnike dobil 1. križ.
Mrs. Agnes Kosich, Indianapolis,
Ind., za dva nova naročnika dobila
i. križ.
Mrs. Ludvik Potočnik, Chicago, 111., za dva nova naročnika dobila 1.
križ.
Mr. J. Vidmar Jr., Collinwood,
Ohio, za tri nove naročnike dobil 1.
križ.
"Zeli biti neimenovan", Joliet, 111.,
za dva nova naročnika dobil 1. križ.
Miss Gertrude Dular, Detroit, Mich., za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mrs. A. G., Eveleth, Minn., za tri nove naročnike dobila 1. križ.
Mr. George Abe, Calumte Mich., za dva nova naročnika dobil 1. križ.
Mrs. Josephina Piletič, San Francisco, Cal., za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Mrs. M. Kovach, Johnstown, Pa., za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Miss P. F., Milwaukee, Wis., za dva nova naročnika dobila 1. križ.
Rojaki na noge! Širite katoliško časopisje in zaslužite si prelepi dar "svetlikajoči križ"!
NADALJE DELAJMO ZA "EDINOST" !
Xad osemsto novih naročnikov smo dobili za list "Edinost!" Da pa bomo listu pomagali še do vsaj o-semsto, ostane nagrada "Svetlikajoči se križ" tudi še za ta mesec. — Ako bomo še osem sto novih naročnikov dobili, potem se bomo pa zopet začeli pripravljati na zopetno pomnoženje izdaj lista. Rojaki, pri-jatelji katoliškega tiska, na delo!
Kolikor močnejši je naš katoliški časnik, toliko močneji smo mi. — To^ dela tvoj katoliški časnik. — Mu ne boš pokazal nekoliko svoje hvaležnosti ta mesec?
\

"EDINOST
V NEDELJO POPOLDNE.
~ TEDENJSKI KOLEDAR.
19.	Nedelja. — 3. postna ali brezimna nedelja. Sv. evangelij pripoveduje, kako je Jezus izgnal hudiča iz mutca. — Praznik sv. Jožefa.
20.	PondJelek. — Sv. Berta redovnica.
21.	Torek. —.Sv. Benedikt, opat.
22.	Sreda. — Sv. Benvenut, škof.
23.	Četrtek. — Sv. Viktorijan, *nuč.
24.	Petek. — Sv. Gabrijel, arhan-gel.
25.	Sobota* — Oznanenje Marijino. (Ni zapovedan praznik.)
26.	Nedelja. — Sredpostna ali 4. Nedelja.
Velikanoč se bliža, si že opravil fcvoje velikonočno sv. obhajilo?
DRUGI ČLEN VERE:VČLOVE-
ČENJE. — BOG-ČLOVEK-
"In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega."
V	prvem členu apostolske vere smo govorili o Bogu Očetu, prvi o-sebi v Presveti Trojici. V drugem in naslednjih členih pa je govor o drugi božji osebi, ki se je za nas včlo-večila.
Druga oseba Presvete Trojice je Bog Sin, imenovan Jezus Kristus; tega drugega imena pa ni imel, dokler se ni včlovečil, to je dokler ni .postal človek, pred devetnajststo leti.
Ime "Jezus Kristus" označuje poslanstvo, namen Sina Božjega. Jezus pomenja "Odrešenik, Zveličar", ker je prišel na ta svet, da bi rešil človeški rod. To je bilo njegovo poslanstvo. Kristus pomenja "Mazi-Ijenec", in sicer maziljenec Gospodov v posebnem pomenu, bil je maziljenec Gospodov kot kralj, kot duhoven, kot prerok. Ta trojen značaj je bil vtisnjen njegovemu delovanju.
S tem, da se je včlovečil. pa Jezus Kristus nikakor ni prenehal biti Bog; on je Bog in človek skupaj. Zato ga pogosto kratko imenujemo "Bog-človek."
On je bil človek, in je resničen, pravi človek, kakor smo mi: kot takega ga vidimo pri rojstvu v Betle-hemu, kot človeka ga vidimo živeti v Galileji, kot človeka ga vidimo u-mirati v Jeruzalemu.
On je pravi Bog: kot takega ga vidimo, dasi je božanstvo skrito v človeški naravi, vršiti dela in delati •čudeže, ki jih more storiti edinole Bog,:in ki spričujejo njegovo božanstvo. "Mi pa smo videli", pravi s\. Janez, "njegovo slavo,, slavo, ki priča, da je On edini Sin Očeta." Z eno besedo: Njegov nauk je bil božji nauk. On je naprej povedal svojo prihodnjost. On je zapovedoval naravi. On je ozdravil najrazličnejše bolezni. On je vzbudil mrtve k novemu življenju. Vstal je od smrti s svojo lastno močjo. Šel je v nebesa in sedi ob desnici svojega Očeta. Sam je naravnost povedal, da je Bog, da je edini Sin svojega Očeta. Prečno je šel v nebesa, je ustanovil svojo cerkev na zemlji, ki je večen, trajen pomnik njegovega božanstva. Ozrite se, poglejte na to cerkev, proučavajte njeno zgodovino! Kdor pošteno sodi in misli, bo moral priznati : To je božje delo! A Domino factum est istud!
Dasi ni več vidno na zemlji, Kristus biva. živi ob desnici Očetovi v svoji slavi v nebesih, na zemlji biva med nami v Najsvetejšem Rešnjem Telesu, "ker njegovo veselje je, prebivati med človeškimi otroci." K Njemu v tabernakeljnu se zatekaj-mo. ker On edino je izvor našega zveličanja in studenec vseh milostij in vsega blagoslova.
V	apostolski veri nadalje molimo: C,V Jezusa Kristusa, Gospoda našega."
Imenujemo Ga "našega Gospoda", da se pri tem spominjamo, da imamo od Njega vse dobrote, vse milosti, in da Mu radi tega dolgujemo največjo čast in hvaležnost.
Katere pa so te dobrote in milosti, ki jih imamo od Njega? Kaj pa
je storil Jezus Kristus za nas, kaj pa bo še storil?
Poslušajte, kaj je storil za nas.
V prvo je prišel, da bi nas poučil. Stari svet, ves zakopan in vtopljen v nevednost in zmote poganstva, je zastonj iskal prave, resnične sreče, ni vedel, kje pravo, resnično srečo, blaženost najti. Večna Modrost pa je stopila na zemljo, na gori učila množice blagre, oznanjevala vsem ljudem brez izjeme in razlike božje resnice in tako rešila vprašanje prave sreče.
Jezus Kristus je nadalje umrl za nas, za vsakega izmed nas, s svojo smrtjo nas je rešil sužnosti hudobnega duha, to je: rešil nas je greha in večne kazni, katero smo za greh zaslužili. Brez Jezusa Kristusa, brez njegove smrti bi bili mi zgubljeni za večno.
Jezus Kristus je ustanovil svojo cerkev, v kateri najdemo in imamo vsa sredstva za naše zveličanje, u-stanovil je zakramente, ki so neiz-črpljivi studenci nebeških milosti. In med temi zakramenti je en zakrament, ki obsega vso njegovo ljubezen, vse njegove milosti, vse njegove blagoslove, in ta zakrament je Presv. Rešnje Telo.
Ni li vse, kar imamo v sedanji moderni družbi dobrega in koristnega, od Jezusa Kristusa? Brez krščanske civilizacije povrnil, padel bi svet zopet v despotizem in suženstvo starega poganstva.
Glejte, vse to je storil Jezus za nas!vKaj bo še storil za nas? Kaj nam je On obljubil?
Obljubil nam je življenje po tem zeinskem življenju, življenje večne blaženosti, katere opisati ne moremo.
Obljubil nam je vstajenje v naših lastnih telesih na dan sodbe, na poslednji dan.
Kako pa naj povrnemo Jezusu Kristusu vse .kar je za nas storil? S čim pa naj mu plačamo vse?
S tem, da ga častimo in molimo, ker je naš Bog.
S tem, da častimo posebno Njegove sv. petere rane. Njegovo najsvetejše Srce. da mu tako skazuje-mo svojo hvaležnost za vse njegove Številne dobrote in milosti.
6.—SVOBODOMISLECI.
Meni ni treba vere: sem svobodo-mislec.
Odgovor. — Prijatelj, mislim, da nisi "svoboden" in da nisi nikak "mislec." Misli si enkrat svobodno, da je trikrat tri trinajst, ali da leži južni tečaj tam nekje za Mehiko, ali pa mi dolgu ješ $10.000. Li ni res, da nisi svoboden, prost v svojem mišljenju. ampak da si vezan na gotove resnice in dejstva?
Ravno tako smo pa mi verniki vezani na spričana dejstva razodenja in na neovrgljive resnice razodenja.
V čem. te vprašam, pa obstoji tvoja svobodomiselnost? Morda v tem, da sprejmeš in priznavaš eno resnico, katera ti ravno ugaja, druge pa zopet ne? V tem. aa boš eno dejstvo priznaval, drugega pa zopet ne? Tako mislijo otroci in norci . . .
Ko je 1. 1849 govoril Thiers v pa-rižkem parlamentu o svobodi pouka, prekinil ga je nek poslanec z opazko, češ da je cerkev sovražnica svobode mišljenja, ki je glavni nauk moderne družbe. Thiers pa mu je odgovoril: "I jaz pripadam moderni družbi; i jaz sem jako proučaval ta-kozvano prostost mišljenja; vedno sem pa prišel do zaključka, da ovira vera v mišljenju samo one, ki niso vstvarjeni az mislece." (Le jeune Apolog. st. 62.)
7.—Vera ni potrebna.
Vera je za človeško življenje nepotrebna. Če človek živi pametno in pošteno in izpolnjuje svoje dolžnosti. bo lahko opravil vse brez Boga.
Odgovor.—Kdor trdi: "Zadošča, če pošteno živim, vere mi ni potreba", ugovarja sam sebi. Ravno s tem, ker nima vere, ker ne izvršuje
verskih dolžnosti, zanemarja jako važno dolžnost, in vsled tega že nekaj manjka pri njegovem '"poštenem" življenju. Podoben je vojaku, ki pravi: "Zadošča, če pozdravim svoje sovojake in nekatere častnike, za generala se mi pa ni treba brigati; tega sploh ne bom pozdravil." Je to pravi vojak? Ravno tako tudi ni nikdo poštenjak, kdor izpolnjuje svoje dolžnosti napram sebi in napram svojemu bližnjemu, ki pa najbolj važnih dolžnosti, ki jih ima napram Bogu ne izpolnjuje; on hodi tako rekoč dan za dnevom mimo Boga, ne da bi ga pozdravil.
Vprašajmo pa dalje: Kako pa je s takim človekom, ki zaničuje vero, glede drugih dolžnosti? Nravnost brezi vere? Velikansko poslopje brez vsake podlage! Če ni Boga nad menoj, potem sem sam svoj lasten bog. Kedo mi bi potem nalagal kake dolžnosti? Na vsak način nisem nikomur odgovoren za svoja dejanja, sam se lahko vsake dolžnosti, ali kar bi imenovali dolžnost, odvežem in rešim. Pošteno živeti — kaj pa se pravi to? Anarhist, boljševik na pr. bo smatral za blaznost ,da bi delal in jedel sam krompir, ko bogataši sede pri polno obloženih mizah, in ker je dosleden, smatra za blaznost, da bi pustil še nadalje tak« razmere obstojati.
"Svobodomiselni" profesor narodne ekonomije Emile de Lavelet stav-Ija sledeča vprašanja: "Ali more ci-vilizovana družbe trajno obstati brez vere.*' Ali je nravnost brez vere v Boga in nesmrtnost duše resnična nravnost?" in odgovarja sam sledeče: "Ako ne priznavam teh dveh resnic, potem ni nikake stvari na svetu, ki bi mi zabranjala, da iščem svoje veselje in korist na stroške drugih. Ce lahko kopičim bogastva, ne da bi prišel s kazenskim zakonom navzkriž, čemu bi tega ne storil? Vsled bleščečega zlata bo človek kaj hitro pozabil na marsikak madež na svojem nravnem značaju. Ne najdem nikakega pametnega vzroka, da ne bi kradel, da ne bi goljufal, če nisem kaznovan, če mi tatvina, goljufija donaša dobiček . . . Čast! Kaj se briga razuzdanež za čast?—Vest? Brez Boga ni nikake vesti . . . Brez vere je povratek v barbarstvo neiz-ogibljiv."
Svoječasni španski minister Don Aleksandro Pidalv Mon je rekel na katoliškem shodu 1. 1889 sledeče:
Učenjak, ki je vzel v zakup sam vso učenost in modrost, oznanja: "Ni Boga!" i
Oblast to sliši in prikroji ta nauk svojim potrebam in pravi: "Ni pravice r
Zločinec pravi sam pri sebi: "Ni nikakega zločina !"
Sliši to mladenič in sklepa dosledno.: "Ni nikake kreposti."
Sliši to podanik in pravi: "Ni postave."
Ko pride ta nauk med ljudske mase—poglejmo le na Rusijo—pa bo tekla po cestah kri v potokih, med pokanjem pušk in grmenjem topov bomo slišali krike podivjanega ljudstva: "Proč z Bogom, proč z nebesi, proč z večnostjo! Znanost je dokazala .da je vse samo laž in sleparija. Mi ne zahtevamo ničesar drugega ko pekel in življenje uživanja na svetu, potem pa je — nič!"
\ oltaire je sedel s svojim brez-verskimi tovariši D'Alembertom in Diderotom pri obedu. Začeli so se norčevati iz Boga in vere. Voltaire je bil ravno tak brezverec kakor njegova prijatelja, a naenkrat jih je prekinil: "Molčita, da moji služabniki odijejo, nočem, da bi me morda v prihodnji noči zadavili."
"Brez vere", je rekel Napoleon I., "bi se pobijali ljudje radi ene same tečne hruške ali radi ene same ženske."
Nraven svetoven red je neizogibno potreben, in radi tega je potreben tudi temelj tega reda. ta temelj pa je Bog in nesmrtnost duše. kratko: Vera je potrebna!
Katoliški list je vojak v "trenčah" za I Bojevito katoliško časopisje, je me* tvoje ideale!	[nami največja potreba.
POZOR!
: Naročniki in čitatelji "Edinosti."
k ,
Ker se je več naših naročnikov in prijateljev našega lista pismeno oglasilo, da naj bi se kampanjo za nabiranje novih naročnikov na list "EDINOST", podaljšalo še za en mesec, za to smo sklenili to tudi storiti. To smo storili pa tudi zato, ker veliko naših naročnikov bi rado d/obilo lepo razpisano nagrado "SVETLIKAJOČI KRIŽ" do katerega je vpraviče-n vsakdo! ki nam pošlje dva celo-letna naročnika na "EDINOST." Marsikateri, pa ni imel v tem kratkem času prilike, da bi si zaslužil to lepo nagrado. Zato, naznanjamo vsem našim naročnikom in prijateljem, da kampanja za nabiranje novih naročnikov za list "EDINOST" bo trajala še c^l ta mesec. Zato vsi, ki še niste dobili tega lepega križa, potrudite se nekoliko in zaslužite si prelepo nagrado z razširjevanjem KATOLIŠKEGA TISKA, ki je najmodernejše orožje proti nasprotnikom NAŠE VERE.
Vsem onim, ki so nam poslali nove naročnike zadnje drii, prosimo ,d apotrpe par dni. Zaloga križev je nam pošla in novo pošiljatev dobimo vsaki čas. Kakor hitro
i
prejmemo križe jih razpo- ,, šljemo vsem ,ki so nam po- ^ slali po dva nova naročnika , za naš list.
UPRAVA "EDINOSTI."
Katoliški časnik tebe brani! Katoliški časnik se za te bori. Kdor te brani, aH m ta tvoj dobrotnik?


T
TISTIM KI SE ŽELE NAUČITI ANGLEŠČINE
ii
naznanjamo da smo zopet prejeli nekaj
SLOVENSKIH ANGLEŠKIH SLOVNIC".
Knjiga vsebuje razne navadne vsakdanje pogovore, Gla-soslovje, Oblikoslovje in razne vaje. V knjigi je tudi obširen besednjak. Ker smo prejeli le omejeno število teh Slovnic, zato je važno, aa si isto naročite takoj dokler ne poide.
Knjiga stane s poštnino $1.00.
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS.
1849 West 22nd Street CHICAGO, ILL.
i
t t


t


&
A &
&
A &
PRODA SE:
ZIDANA HIŠA Z (*vemi stanovanji vsako z 4. sobami. E-
lektrika, gas, garage za 2 kare. Mesečno nosi $45.00, blizu slovenske cerkve. Kupec potrebuje le $2500 gotovine. Cena $4500.
MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street,	Chicago, 111.
DR. J. V. ŽUPNIK.
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Sloven^,.
Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo.
> .	li	tf^ft II 1 l^ftM ■ l^ft l> 11
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
••17 ST. CLAJK AV1NUI CLEVELAND, O.
•e priporoča am mmkmp MOŠKE IN DEflKZ OPRAVE. IMufr MO iO OBLIKI p*

IJ
if
_
_
_

___________
eno uro! Hitite takoj! Levinja je izgubila mladiča in niti cezar ga ne more obdržati v svojih krempljih. Hitite odtod! Med potoma zvesta več. Zdravstvujta!"
"Kaj", zakliče Pavel, "nas hočeš že zapustiti častitljiva gospa, ko smo te komaj videli? Moj prijatelj Dionizij, ki želi s teboj govoriti in nam je že toliko pripovedoval o tvojih razodetjih, je tukaj, hoče se pa še danes vrniti v Rim."
"Hitite proč!" zapove Sibila z globokim glasom.____
SLAMNIKARCE POZOR
Izkušene slamnikarce in izdelovat teljice klobukov dobe takoj delov Vprašajte osebno pri:
GLOBE HAT CO., v7 W. Adams St., Chicago, I1K Room 304.
Eno ali dve uri pozneje, ko je bil bolnik že v postelji in je Lea, ki je bila zaradi prejšnjih prečutih noči že nekoliko utrujena upala, da se bo nocoj na svoji postelji poleg svojega sina mogla bolje odpočiti, pride postrež-nica in se ponudi, da hoče po noči čuti pri bolniku. To željo je izrazila že prejšnji večer, pa zastonj.
"Rekla sem ti že včeraj, da te po noči ne potrebujem", pravi mati nekoliko nejevoljna. "Tudi je Melena vedno blizu."
"Vse eno, boli me pa vendar le, plemenita dama", ji seže v besedo žena, "ako bi se mogli odločiti, da bi eno ali dve noči počivali, bi vam lica zopet zardela in bi mogli toliko laglje--
"Gotovo meniš dobro", odvrne Lea, "pa ne potrebujem te. Pojdi,
pokliči Meleno!"
"Kakor zapovedujete!" odgovori postrežnica s kratkim poklonom in odide. Predno se pa obrne, zlobno pogleda na veliko steklenico, ki je še stala na starem prostoru in iz katere naj bi Pavel pil takoj, kakor hitro bi se zbudil. O, kako rada bi mu dala ona sama ta zadnji, a smrtni napoj,— pa mislila si je, da se to lahko zgodi tudi brez njene pričujočnosti. Da zazdelo se ji je celo, da je tako zanjo bolje. Vsekako si je pa bila v svesti da je dobro izvršila svojo namero. Sklenila je zaradi tega nemudoma
spremeniti svoje bivališče.
Ko eno ali dve uri pozneje prinese Melena svoji gospe običajni čaj javi gospe opravičenje nove postrežnice. Rekla je namreč, da je dobila nenadoma sporočilo, da je najdemo truplo njenega moža in se je na to, da ne bi nadlegovala dame po noči, oddaljila brez slovesa, da bi izkazala poslednjo čast ostankom svojega tako rano in nenadoma izgubljenega moža.
Lei je nekako odleglo, ko zve, da je ta nekoliko usiljiva ženska zapustila hišo. To, kakor tudi pomirjenje, ki ga je povzročilo stalno zbolj-šavanje sinovega zdravja, jo je zazibalo v vže dolgo pogrešano mirno in
trdno spanje. —
Solnce je že davno sijalo na nebu, ko se Lea probudi in pogled na "klepsvdro" jo pouči, da je že zdavnaj minula ura, ob kateri je sin navadno izpil zdravilo. Stopila je k njegovi postelji. Veselo smehljaje ji
sin gleda v obraz.
"Oprosti mi, dete", pravi prijazno, "ne vem, kako sem mogla na te
tako dolgo pozabiti. Zakaj me pa nisi zbudil?"
"Tebe zbuditi?" odvrne Pavel in ganjen poljubi njeno roko. "Veselil sem se preveč zaradi tvojega dragocenega spanja, ki ga zavolja me nisi tako dolgo uživala. Pa tudi jaz sem se ravnokar prebudil in te nisem imel še časa pogrešati. Mislil sem na Dionizija, ki nas hoče danes zapustiti, češ, da ga nepotrebujem več. —"
"Ima prav, tudi meni se zdiš, kakor popolnoma zdrav človek." In pazljivo ogleduje nežen še in bled, a vendar o novopridobljeni moči go-
Voreči obraz sina.
"Res, po tem dobrodejnem spanju se čutim popolnoma prerojenega.
Včerajšnje vdihavanje svežega graka je mojim plučam izredno dobro delo. — Zdravil niti ne potrebujem več."
"Pač, moj sin, moramo biti pokorni velikemu zdravniku", odgovori mati mirno in vzame steklenico v roke, "vže zaradi tega, da nam v Rimu ne bo treba zardeti, ako naju Kariklej vpraša, kako da smo spolnovali njegove naredbe. Tudi je zdravil le še za danes. Je že zadnji čas."
Pavel sedi na postelji in gleda skozi odprta vrata, ki jih je pozabila zaposlena Melena zapreti,, tje črez verando v zeleno, duhtečo, tu in tam še v jutranjo meglo zavito okolico. Soba je namreč bila v pritličju in z verande je bilo le par stopnjic na nižje ležeči majhni vrtič.
Iz srca se veseli novodarovanega življenja — življenja, ki sicer 111 bilo popolnoma novo, ali vse drugače okrašeno. £ tisočero mičnostjo se je seaaj razvijalo pred njegovim duhom. Ko mladenič takorekoc brez ime-
. ti_______i__malo meseci v Italiio in sedaj se nie-
ROJA.KI DOLENJCI — TOPLI-ŠKI FARANI!
Pri sv. Ani na Toplicah, v prvovrstnem kopališču Jugoslavije, smo brez zvonov. Nekaj smo sami zbrali — toda naša zbirka ne zadostuje niti za en zvonček. Gospodarsko u-ničeni — denarno izžeti se obračamo do Vas, dragi rojaki za pomoč. Vašo naklonjenost oznanimo iz prižni-ce pri Sv. Ani. Tu se bo molilo za Vas in tudi maševalo. Prosimo v imenu božjem, v imenu sv. Ane Mi-lodare sprejema uprava "Edinosti." Toplice 7, II. 1922.
Franc Erzar, župnik.
To prošnjo smo dobili iz stare domovine. Ker imamo v Ameriki veliko dobrih Topličanov, katerim se prav nič ne bo poznalo, ako bodo vsak nekoliko posegli v žep v ta namen, zato prav toplo priporočamo to prošnjo domačega gospoda župnika. Vsak dar se sprejme s hvaležnostjo in bomo skrbeli, da bo prišel na pravo mesto. Najbolje bi bilo, ako bi se v kraju, kjer je kaj več Topličanov, našel kak dober človek, ki bi šel o-krog svojih ožjih rojakov in pobiral.	Uprava ' 'Edinosti."


R. F. KOMPARE
SLOVENSKI ODVETNIK
Dve Pisarne: v So. Chicago in v Chicago.
LaSalle St.
Naslov pisarne v So. Chicagi: 9206 Commercial Avenue.
Telephone: So. Chicago 0599.
Uradujemo na So. Soba: 1101-19.
Telephone: Central 8610.
Za sestanek se obrnite telefonično na So. Chicago 0599.
W. F. KOMPARE
SLOVENSKI NOTAR
Prodaja zemljišča. Zavaruje hiše pohištvo in druge stvari proti ognju. Prodaja parobrodne listke in pošilja denar v staro domovino.
9206 Commercial Ave..
Phone: So. Chicago 0599.
So. Chicago, I1L


fi	BEN J. EICHHOLZER	^
Ker naši rdečkarji ne smejo počenjati kar bi hoteli s katoliškimi Slovenci, zato bijejo po našem časopisju.
Kdor z menoj ne zbira, ta raztresa. (Kristusove besede.)
NAZNANILO IN PRIPOROČoLO
Cenjenim naročnikom naših li stov, kakor tudi vsem rojakom po slov. naselbinah v državi Pennsylvania, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom ga najto-pleje priporočamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu širiti naše liste!
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
& & &
£ &
£ &
& &
£ £ •S
di
■či &
š&
FOREST CITY, PA.
Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne železnine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne železnine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne železnine, kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street,	Forest City, Pa.
r
r p*
^
0*
r p*
tr

FRANK TOMAŽICH
SLOVENSKI GROCERIST
Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte!
1858 W. 22nd Street	Chicago, 111.
Phone: Canal 2910.
+ + * + + * + +
OVUUj i	» • J —--I---- J o	,	I ,	•
na in brez premoženja je prišel pred malo meseci v Italijo in sedaj se nje govo ime s slavo obdano razlega v višjih in nižjih krogih in eno najbogatejših posestev mu odpira svoja vrata, da ga sprejme kakor svojega gospodarja. Imenovanje za tribuna je popolnoma zadovoljilo njegovi casti-hlepnosti. Njegovo srce je kipelo radosti pri misli, da sedaj lahko po nudi svoji obožavami materi in presrčno ljubljeni sestrici eno najlepših
posestev cele dežele v bivališče.
In sedaj povzdigne ta srečni mladi smrtnik čašo polno strupa k ust nicam, strupa, ki naj bi njegovo kratko, a slavno življenje tako hitro in
strašno končal! A ne, — ne še!	H^H^^H
Igraje in kakor v prijetne sanje zatopljen opazuje okrevajoči cvetočo pokrajino in čašo v roki, v katere krvavordeči tekočini so se lomili soln čni žarki.
Naenkrat svetloba potemni, solnčni žarek izgine. Pavel pogleda in glej, sredi vrat, obdana od vrtnega zelenja, stoji visoka ,črna, častitljiva
postava.	. .
Krik začudenja se izvije iz ustnic mladega moža in čut veselja in spoštovanja ga premaga. "Mati, tam stoji Sibila!" je bilo vse, kar je mogel reči.
Lea pogleda tje in ni bila skoraj nič manj začudena, kakor njen sin. Zcaj je imela priliko ogledati si od blizu nenavadno bitje, o katerem sta se Dionizij in njen sin tolikokrat pogovarjala. "Pozdravljeni!" zadoni sem od Sibile. "Ave, hospes!" odvrne Lea.
Temna postava stopi v sobo in gre naravnost k postelji.
"Tudi jaz te pozdravljam poln hvaležnosti in spoštovanja", pravi bol-'
nik in ji ponudi prosto desnico.
Ali namesto, da bi jo prijela, iztrga mu Sibila hitro usodepolno čaŠD in jo nekaj trenutkov pozorno ogleduje.
"Pridem k tebi še o pravem času, moj sin", začne Sibila. "Ne življenje, ampak smrt tiči v tej časi, smrt, ki ti jo je pripravila hinavska žen-ška. Tudi ne potrebuješ več zdravil. Kri zdravja ti zopet polje po žilah in tvoja lica bodo zopet rdeča predno mine dan. Ženo, ki vas je preva-rila in ti pripravila strup, ženo z dvojnim glasom in dvojnim imenom — ki je nakanila na skrivnem hudq, — to ženo sem srečala pred nekoliko urami na cesti. Voz jo je peljal mimo mene, a vedela sem, odkod je prišla in kaj jo je sem privedlo. Kar mi duh ne razodene, izdajo kljub previdnosti in našemi j en ju ljudje sami. A vendar se ne zgodi ničesar, kar ne bi sprejelo svojega plačila. Vi dva tega zdaj še ne razumeta, a kmalu vama bo razodeto, kaj te besede pomenijo."
"Zdaj pa nobenega obotavljanja več," se obrne k Lei. "Še danes moraš od tod, ti in tvoj sin. Potrebujejo vaju v Rimu. Ne mudite se niti
SVETI KRIŽEV POT.
V zalogi imamo lično knjižico sv. Križev Pot. Priporočamo jo čč. duhovščini za šolsko mladino, ako imajo šolarji knjigo z enako vsebino je mladino lažje vaditi k pobožnosti. Enako priporočamo to knjižico odraslim. Cena je 15c iztis. Pri večjih naročilih damo popust. Naroča se pri
Franciscan Press,
* *
♦K
1849 W. 22nd St., Chicago, I1L
J. KOSMACH.
18O4 W. 22nd St., Chicago. UL
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in zne traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka 1
DR. RICHTEKS
,'PAIN-(gXPELT
+ FIDELITY ELECTRIC COMPANY t
+ * * + + +
Frank Schonta. lastnik. Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ceno. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, hladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, ki nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5 00 nagrade.
Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke.
aoao West 22nd Street.	Phone: Canal 5x00.
Dobro zdravje je vredno zlata, vsak plačilni ček je potrdilo dobrega zdravja. Preganjajte mučne bolečine z genijalnim Pain-Expellerjem starim družinskem prijateljem. Zahtevajte na flaški znak sidra.
Cena 35c in 70c v drugarnah.
F. AD. RICHTER & CO.,j 104-114 So. 4th St. Brooklyn, N. Y.
Prepričajte' se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejiih cenah.
Vsem se priporočam.
emect
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., oor. Albert, Chicago, 111. '
Phone: Canal 3534.