216. številka
Lj obijan a. v petek 21. septembra.
XVI. leto, 1883
Izhaja vsak dan iTe^er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstr iJBko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z» jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jedea mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., 6e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmaoa hifii .Gledališka stolbaV U pravni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vb« administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. d. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo na zadnje četrtletje, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta .......3   „   30 „
„ jeden mesec...... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom Be računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.......4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
UpravniStvo 9,Slov. Naroda**.
Slovenske šole na Koroškem.
V zadnjem 6&an priborili so si naši bratje na Koroškem uspeh, — in to na najvažnišem, na šolskem polji, — katerega absolutna pomeni j ivost sicer ni Bog ve kako velika. Ali če se ta mala zmaga dobro porabi, če se kot podlaga daljnemu napredovanju in daljnemu delovanju porabi, imela bode za razvitek naši* narodnosti velik pomen. Uspeh ta zna menit je za nas zaradi svoje princ pijalne važnosti, ter nam je porok daljnih uspehov. Vreden bi torej bil, da naše razumništvo nekaj več pozornosti obrne nanj, nego je do sedaj storilo.
Vsakdo, ki se količkaj zanima za boj, kateri bojujemo za veljavo naše narodnosti, ve, kako so koroški Nemci porabili nevednost slovenskega kmet-skega ljudstva, da so po  polnem izrinili slovenski
jezik iz ljudskih šol, tako, da več nego 120.000 slovenskih prebivalcev na Koroškem ni imelo niti jedne slovenske šole. Ali valovi naroduega gibanja jeli so pluskati tudi preko Karavank in preko Mi Blinje, in tudi na Koroškem začelo se je gibati. Nastal je klic po slovenskih domačih šolah. Ta klic postajal je od dne do dne krepkejši in glasnejši. Kmetsko ljudstvo koroško polastilo se je z živo gorečnostjo te ideje, kar pričajo toliko številna zahvalna pisma g. Einspieler-ju, da se je tako možato potegnil v deželnem zboru za slovenske šole. Vse te izjave pisale bo okorne kmetske roke in narekovala so jih za svoj materni jezik vneta kmetska srca. Nastale so te izjave sua sponte, brez vsake spod-buje, brez vsakega prigovarjanja, ter so zaradi tega tem večje vrednosti.
Občinski odbor zavedne občine sv. Jakobske v Rožnej dolini nastopil je pravi pot, da temu klicu pridobi tudi veljavo. Poslal je prošnjo deželnemu šolskemu svetu; ali ta je prošnjo zavrnil. „ Obrnite se na ministerstvo z utokom ali rekurzom. Če ono ne usliši vaše pravične terjatve, stopite pred državni B0du, tako se jim je svetovalo.
Šla je pritožba na Dunaj in minister, katerega je 2krat zaporedoma državni sod neljubo opomnil s svojo razsodbo, da postave čuvajo tudi pravice Slovanov, ni si upal rekurza zavrniti.
Vsled tega dobil je okrajni šolski svet sv. Ja-kobski od deželnega šolskega sveta sledeči odlok'):
„Št. 2879 dež. šolsk. sv.
Da se določbe našega odloka od 7. februvarja 1872 št. 2362 de 1871 nadalje izpeljejo, spozna dež. šolski svet za dobro, zaukazati to-le:
1. Na ljudske) šoli v Sv. Jakobu v Rožnej dolini ima se v prvih 4 letnih stopinjah poučevati v
*) (Jlcj „Mir" iJi. avg. t. I. št. 16.
slovenskem jeziku; razume pa se samo ob sebi, da" ae sme (!) slovenščina tudi v višjih letnih stopinjah poklicati na  pomoč, kjer je to potrebno,   da se učencem propisana učna tvarina razumljivo razloži.
Do sedaj veljavne določbe zastrau naučenja nemškega jezika ostanejo v veljavi  tudi /a naprej.
2. S početkom prihodnjega šolskega leta se ima v drugem razredu omenjene ljudske Šole namesto dosedanjega čisto nemškega berila odslej slovensko nemško berilo vpeljati. O tej zadevi naj c. kr. okrajni šolski svet o svojem času sem-le sporoči svoj nasvet
3. K rajnemu šolskemu svetu v sv. Jakobu naj se naznani, ako je njegova volja in želja, da se v višjih razredih nekaj ur na teden (!) odloči za pouk v slovenščini, da se deželni šolski s?et ne bo obotavljal, tej želji ustreči, kakor je to le prej obljubil.
Naj se sem-le sporoči, kako se je ta ukaz izvršil.
C. kr. deželni šolski svet v Celovci, dne 7. junija 1883.
Za predsednika: Chorinski I. r.a
Ni mi namen, da ta odlok kntiku|em; naj ga ocenijo vesčaki na šolskem polji. ' Jaz se veselim, da je s tem vsaj začetek storjen, da je b tem vsaj embrvo slovenske šole dobljen.
Občine, ki so dosedaj se začele glasiti za slovenske šole, ki pa so več ali menj vse čakale, kakov izid bode imel napor občine sv. .lakohske, bodo sedaj, ko vidijo uspeh, gotovo se še veliko bolj glasile ter nastopile isti pot, po katerem je ta občina dospela do zmage.   Ali mi nikakor ne smemo
LISTEK.
Prva ljubezen.
(Povest J. C. Turgenjeva, posl. Ivan P.) VII.
(Dalje.)
— Grof! uadaljevala je Zinajida — napišite listek gospodu Voldemaru.
— To bi bilo krivično, rekel je z lahkim, poljskim naglasom grof, jako lep in elegantno oblečen belolasec z živimi rujavimi očmi, ozkim belim noskom, majhnimi brkami nad majhnimi usti. Oni neso igrali z nami za stavo.
— To bi bilo krivično, ponovila sta Bjelo-vzorov in oni gospod, katerega je Zinajida predstavila za umirovljenoga stotnika, kakih štirdeset let stai Človek, kozav, da je bil prav grd, kodrast kakor Arabec, malo grbast, krivonog in oblečen v vojaško suknjo brez epaulet, ki pa ni bila zapeta.
— Napišite listek, rekla sem vam, ponovila je knežna. — Kak upor je to V Gospod Voldemar je prvikrat v našej družbi, zato zanj danes še ne velja zakon. Nič ne mrmrajte, kar pišite, jaz hočem tako.
Grof je zmajal z ramama, pripognil pokorno glavo, vzel pero v belo, s prstani okinčano roko, odtrgal košček papirja in začel je pisati nanj.
Pa saj doVolite razložiti gospodu Voldemaru, kako in zakaj da igramo, rekel je porogljivo Lušin, sicer ne bo vedel, pri Čem daje. Glejte, mladeneč, mi igramo na dobitke; knežna podvrgla se je kazni, in oni, ki dobi srečen listek, smel bo poljubiti njeno roko. Ali ste dobro razumeli, kar sem vam povedal?
Jaz sem ga samo gledal in bil sem ves zmešan, knežna je zopet skočila na stol in začela tresti klobuk. Vsi so planili k njej — in jaz tudi ž njimi.
— Majdanov, rekla je knežna visokemu mlademu Človeku s suhim obrazom, kalnimi očmi in strašno dolgimi lasmi — vi kakos pesnik morali bi biti velikodušni in odstopiti svoj listek Voldemaru, da bi on imel dvojno upanje na dobitek.
Majdanov odkimal je z glavo in zmahnil je z lasmi. Jaz sem najzadnji se^el z roko v klobuk, vzdignil in razvil listek . . . Moj Dog, kaj je bilo z menoj, ko sem zagledal besedico: poljubi 1
— Poljubi, zaklical sem nehote.
— Dobro! on je dobil, povzela je. kneginja. — Kako me veseli!
Stopila je s stola in pogledala me je v oči tako bistro in sladko, da je kar poskočilo mi srce. — Ali ste vi tudi veseli ? vprašala me je.
— Jaz V ječal sem . . .
— Prodajte mi svoj listek, zašepetul mi je na uho Bjelovzorov. Dam vam sto rubljev.
Odgovoril sem huzarjn s tako ljutim pogledom, da mi je Zinajida rokopleskala, Lušin pa zaklical: Dobro, dobro, mladeneč! — A jaz, nadaljeval je, moram kakor obredar paziti, da se to vrši po pravilih. Gospod Voldemar, pokleknite na jedno koleno. Tako je navada pri nas.
Zinajida stopila je pred me in naklonila glavo malo na stran, kakor da bi me hotela bolje ogledati. Solze so mi stopile v oči, hotel sem poklekniti na jedno koleno, pa pal sem na obe in tako nerodno dotaknil se z ustni njenih prstkov, da sem si z njenimi nohti opraskat konec nosa.
— Dobro! zaklical je Lusin in pomagal mi je
ustati.
Igra se je nadaljevala. Zinajida posadila me je zraven sebe. Kake kazni si je vse izmislila! Tako izmislila si je predstavljati „kipu — zii podstavek izbrala si grdega Nirmackega. Ukazala mu je uleči se z obrazom na tla iu celo obraz potisniti pod prsi.   Smeh potihnil ni ne jeden trenutek. Meni,
čakati, da si bode vsaka občina za se to za naš narod tako silno važno stvar izvojevala. Slovenske občine na Koroškem imajo čez 90 takozvanih „slo-vensko-uemških" šol, 9 ali 10 pa čisto nemških. — (Razloček med prvimi in zadnjimi je, kakor vsakdo ve, le v imenu; ubija pa se v obeh jednako ubo-gej deci blažeua nemščina v glavo.) — Pri zuanej nesamostojnostt kmetskega ljudstva, ki v takih zadevah ne ve, kako si naj pomaga, bati Be je, da bodo pretekla cela desetletja, predno bode od teh 100 ali več šol-pouemčevalnic večina vsaj toliko slovenska postala, kakor je sedaj šola sv. Jakobska. Vedeti pa moramo, da mi ue moremo zgubljevati časa, kajti pustili smo ga že vse preveč zaman preteči! Vsaka minuta pa, katero izgubimo, izgubljena je; vsa večnost nam je ne povrne nikdar več.
Vsako izgubljeno leto prizadene nam novo škodo ter rodi nove zavire napredovanju slovenske zavesti.
Tukaj treba torej nekaj storiti, treba da razumniki stopijo na pomoč premalo samostojnemu ljudstvu. Da bodo naši državni poslanci ua svojem mestu vse žile napeli, to vemo. Ali, pozabiti ne smemo, kar nas uči naš dosedanji narodni boj za ravnopravnost: da za nas še ni nikdar prišlo odrešenje od zgoraj, nego da kar smo, postali smo iz svoje moči, in kar smo si pridobili, priborili smo Bi s pritiskom od spodaj. In tudi tukaj ne bode izjeme! —
Obč<uam in krajanu šolskim svetom koroškim, ki so poslali zahvalna pisma iu zaupnice g. Einspie-lerju ter odločno izjavili, da zares žele slovenskih gol, treba skočiti na pomoč. Ali ne bi bilo potrebno in koristno, da kateri naših državnih poslancev obhodi v zvezi z g. Ein-špielerjein, ki ima toliko zasluženega zaupanja in upliva me, svojimi rojaci, vse one občine, da stopi z njihovimi zastopi v dotiko, jim sestavi potrebne prošnje ter skrbi, da se odpošljejo ua deželni šolski svet, da čuva nad tem, da dobe na te prošnje kolikor naj [j rej odloke, i u če ne bodo ti ugodni, da jim sestavi utoke ali rekurze na m i n is ter s t v o V Ponuja se tukaj najlepša priložnost, pridobiti si velike zasluge za slovenski narod.
Naj bi gospoda ne pustili, da mine brezplodno ta prilika!
Morebiti bilo bi tudi dobro, nagovo riti več slovenskih predstojnikov, da gredo kot deputacija na Dunaj, ter mini-Btru svoje želje glede slovenskih šol sami razvijejo. To bi bilo gotovo večje vrednosti, kakor še tako izvrsten govor v državnem zboru. Kajti tedaj se ne bode moglo nam zopet priti z davno že oguljenim ugovorom,  da ljudstvo samo
ne želi slovenskih šol, nego da je le par hujskačev, ki kriče in vpijejo; tedaj ne bode se moglo govoričiti, da se s tem hoče od zunaj trositi agitacija mej slovenske Korošce, ki sedaj kar plavajo v radosti in sreči, da jim je božja previdnost in liberalna vlada vrgla v kot domači njihov jezik, na njegovo mesto pa častno postavila tuj nemški jezik!
Koroško vprašanje rešilo se bode tako iu tedaj, kakor in kadar bodemo to sami hoteli. Če se ne bode že prihodnje leto otvorilo 20—30 ali še večjednacih šol, kakor letos pri sv. Jakobu v Rožnej dolini, krivi smo si mi sami, krivi so pred vsem zastopniki in voditelji slovenskega naroda. I zgodovina izrekla bode o nas in naših voditeljih britko sodbo: Neso razumeli dolžnostij svojih in neso bili kos svojej nalogi! I. D.
Izza kulis ogersko-hrvatskega razpora.
Meseca julija t. 1. obiskal je ogerski finančni minister grof Julij Szaparv Reko, kjer je bil vzprejet tako svečano, da bi se bil zadovoljil tudi mogotec, ki kaj manj zahteva. Pri povratku z Reke sklenil je obiskati tudi zoprno Hrvatsko ter to brzojavno naznanil banu. A če je grof Szaparv vitez zlatega runa, tudi ban ni pozabil, da je i on izmej prvih dostojanstvenikov v državi in nasledek tega je bil, da ban ministra na kolodvoru v Zagrebu ni pričakoval, temveč, da je minister prišel kakor vsak navaden človek v Zagreb in bi2 odpeljan v hotel, kjer ga je obiskal veleče u j en i prijatelj in kolega grof Pejačevie*.
Vse vršilo se je jako običajno, le v tem bila je razlika da je ogerski minister pri povratku v Pešto v aristokratskih krogih zagotavljal, da bode svojega prijatelja, bana, v kratkem pošteno „potunkalu, ali mu jedno zasolil. Pri tem potunkanji ne treba misliti na kaj slabega, temveč dotiČniku stori se kaka ljubav. Ako pri tej vrat zlomi, je njegova škoda. Iu tako je nekoliko dnij pozneje došel ogerskemu finančnemu ravnatelju Davidu znazni zloglasni zaukaz, da naj pribije na vseh uradih že dve leti pripravljene grbu z ogerskimi napisi.
Finančni ravnatelj, katerega je ta ukaz pozneje stal lepo službo, ugovarjal je, da ukaza ne more izpeljati, inače se je nadejati hudih komplikacij. Minister pa, boteč pot mikati" dragega prijatelja, odgovoril je, da se mora njegov ukaz brez ugovora takoj zvršit.i — kar se je tudi zgodilo.
Tako nastala je vsled premalo svečanega vzpre jemu kriza, ki je vznemirila vso državo. Že manjši uzroki prouzročili so velike preobrate, kaj pa še tu, kjer je razmera mej Hrvatsko in Ogersko bila taka, da je trebalo najmanjšega povoda, da nastane kriza. Povod bil je dan in prebivalstvo Zagreba iu druzib hrvatskih mest odstranilo je s,lomu ogerske grbe in
zdaj Še le zvedela je ogerska vlada, oziroma mini-sterski predsednik Tisza o tem, kar se je zgodilo.
Da se pa položaj dobro razume, treba vedeti, da se finančni minister Szaparv in ministerski predsednik Tisza od nekdaj pisano gledata, da bi drug druzemu rad nogo podstavil. Iz teh prijaznih odno-šajev more se tolmačiti, zakaj je finančni minister takoj, ko so bili grbi šiloma sneti, v ogerski uradni list poslal izjavo, da se morajo grbi brezpogojno v malo dneh zopet razobesiti. Načelnik kabineta Tisza tudi o tej izjavi ni ničesa znal, dokler je ni čital tiskane in tedaj — bilo je prepozno.
Kaj se je godilo v tihem krogu miuisterskega Bveta, ni prišlo v javnost; to pa je brezdvojbeno, da Tisza v tej, narodne časti se tikajočej zadevi ni smel zaostajati za svojim tekmecem, da je bil javnemu mnenju dolžan, da se ne zadovolji z manjšo zadostitvo, nego grof Szaparv. Tako odpotovali so k ministerski konferenci na Dunaj. Čudno je bilo videti, da je ogerski ministerski predsednik, ki tako žarljivo čuva avtonomijo svoje domovine, v tem slučaji čisto ogersko zadevo šel predlagat cesarju, oziroma svetu krone. A če se pomisli, da se mu morda ni zdelo neprijetno, pri tej priliki, ko je hiba že bita gotove, svojega kolega ministra financ tudi nekoliko „potunkati", potem se ne treba čuditi o na-daljnih dogodjajib.
Umi j rvo je, da vsled tega, ker je izzval tako ostuden razpor, grof Szaparv svoje priljubljenosti pri cesarji in pri dvoru ni pomnožil.
A kakor s početka finančni minister, tako pre-varil se je tudi Tisza glede svojega postopka. Posrečilo se mu je, da je svojemu kolegi grofu Szaparv-j u postal jako neprijeten, glede Hrvatske pa mu ni šlo vse po volji.
Tako opisuje disharmonijo mej Szapary-jem in Tiszo v Bero I inu izhajajoč nDeutsches Montags-Blatt" v svojej 37. številki. V slučaji, da je vse navedeno tudi istinito, kaže se iz tega, da imajo neznatni, formalni uzroki velike nasledke, kakor tudi to, da so pri obstoječih razmerah v Beroliuu izhajajoči listi bolje informirani, nego domači, ali da jim je vsaj svobodnejše slovo.
Politični razgled.
\oi r.tiije dežele.
V Ljubljani 21. septembra.
IfloravMki deželni zbor je ukrenil deželnemu zboru staviti predlog, da naj bi se vladi za osnovo onega dela Češko-moravske transverzalne železnice, kar jo bode na moravskih tleh, is deželnega zaklada privolil prinos 4 odstotkov dejanskih stavbenih stroškov, ki pa ne smejo presegati znesek 115.000 gld. Ta svota naj bi se državnemu zakladu plačala v desetih letnih obrokih, počeuši od 1. julija 1884.
samotno in trezno odgojenemu dečku, ki sem vzrastel v gosposkej dostujnej hiši, zmešal je popolnem , glavo ta hrup in nebrzdani šum, to burno razve-seljevanje iu nenavadno občevanje s tujimi ljudmi. Bil sem pijan kakor od vina. Pričel sem smejati se in kričati še glasneje kakor drugi, tako, da me je stara kneginja prišla gledat iz sosedne sobe, kjer je sedela z nekim starim uradniškim slugo od Iver-skih vrat, kuterega so bili poklicali ua posvet. Bil sem tako srečen, du se uesem zmenil zato, da so ee drugi mi posmehovali in me po strani pogledovali. Ziuajida dajala mi je i nadalje prednost i u ine ni pustila od sebe. V nekej kazni moral sem sedeti poleg nje, ogruen z jednim iu istim svilenim robcem, moral sem jej povedati svojo tajnost. Še dobro pomnim, kako ste se približali najini glavi v soparnej, poluprozornej iu dišečej polutemi, kako so se v tej temi svetile njene oči, dihala njena poluodprta ustna, blesketali se njeni zobje, šegetali iu žguli me njeui lasje. Molčal sem. Ona se je tajinstveuo iu lokavo zasmijala in zašepetalu: „ali bo kmalu?", a jaz sem zarudel in zasmejal se, obrnil sem se proč in težko sem dihal. Igra za stavo se nam je pristudila iu začeli smo igrati „vrvico". Oh, kako sem se za-veselil, ko sem jedenkrat dobil za nepazljivost močen iu oster udarec po prstib, pozneje delal Bem se
navlašc razmišljenega, a ona me je .samo dražila, pa tii se več dotaknila podstavljenih rok.
Pa to še ni vse, kar smo počeli ta večer! Igrali smo na glasovir, peli, plesali, predstavljali ciganski tabor, Nirmackega preoblekli smo v medveda iu napojili ga z vodo in soljo. Grof Malevski kazal mi je razne umetnosti s kvartarni in končal je s tem, da je zmešavši kvarte dal sebi v wbistu vse atute, k čemur mu je čestital Lušin. Majdanov deklamoval je odlomke iz svoje pesni „Ubijalee" (dej*uie vrši se v največjem ognji romantizma), katero je nameraval izdati v črnih platnicah s kakor kri rudcčimi črkami v naslovu ; slugi od I verskih vrat ukrali smo kapo s kolen in prisilili ga, za odkup plesati kozačko; starec Vonifati pokril je žensko čepico, knežna pa moški klobuk . . . Vsega ne prešteješ. Samo Bjelovzorov tičal je ves čas v kotu, mračen in srdit . . . Včasi mu je kri zalila oči in polila ga rudečica, kakor bi se hotel zdaj in zdaj <$agnati v nas in uas razmetati kakor iveri na vse strani, pa vselej pogledala ga je knežna iu požu-gala mu s prstom, da se je on z nova še bolj stisnil v kot.
Na/adnje pošle so naše moči. Knežna, dasi je tudi bila, kakor je sama rekala, neutrudljiva — iu jo  nobeni kriki neso zbegali — čutila je tudi
trudnost in želela se je oddahniti. Ob dvanajstih prinesli so nam večerjo, obstoječo iz kosa starega sira in nekakih pirogov z nasekanim svinjskim mesom, kateri so se mi zdeli okusnejši kakor vsaka pašteta, vina bilo je samo jedna steklenica in ta bila je čudna: temna z napibnenim vratom in vino dišalo je v njej po rožnej vodi; sicer ga pa nikdo ni pil. Truden iu neizrečeno srečen odšel sem domov: za slovo mi je Zinajida krepko stisnila roko in čudno se zasmejala.
Noč mi je hladno in vlažno vlekla v razgreti obraz. Bližala se je nevihta, črni oblaki naraščali so in vlačili se po nebu, vedno menjajoč svoje dimaste podobe. Veter šumel je nemirno v temnem drevji in daleč tam na nebu slišalo se je žugajoče in zamolklo grmenje.
Po zadnjih stopnicah prišel sem v svojo sobo. Moj sluga spal je na tleh in moral sem stopiti čezenj; prebudil se je in povedal mi, da se je mati zopet name jezila in že hotela poslati po me, pa jo je zadržal oče. (Jaz še nikoli popred neseni šel spat, da bi se ue bil poslovil od matere iu poprosil njenega blagoslova.) Nič se ni dalo storiti.
Rekel sem slugi, da se bom sam slekel in šel spat.
(Dalje prih.)
V vseh krogih večine tfaliskefra deželnega zbora zavladuje vziic napadom rusinskih poslancev misel, da se mora odpomoM stvarnim in opravičenim ne pri lika m in zahtevam Rusinov. Poljski poslanci kmetskih skupin razgovarjali so se v posebnem shodu o onih željah in potrebah kmetskega ljudstva, katerim se naj bi ustrezalo kakor hitro možno. Ustauovil se je informacijski odsek, ki bode imel razpravljati te želje in potrebe ter o njih pripravljati posebne nasvete. — Vse stranke deželnega zbora soglasijo v tem, da se mora z izdatki ravnati kar je možno varčno, da se izogue poranoženju deželnih doklad. — Predsednik državne zbornice dr. Smolka naznanil je Lvovski advokatskej kamori, da se odreka nadaljnemu odvetniškemu poslovanju.
Italijansko-tirolska kranilnica v Trldeutu je bila sklenila, da se naj bi 400.000 lir vloženega kapitala uporabilo v nakup italijanske rente. Vladini zastopnik pa je zabranil izvesti ta ukrep. Na to je vodstvo hranilnice prizvalo se pri upravnem sodnem dvoru, in ta je predvčeraj obravnsvaje to stvar priziv kot neutemeljen odbil.
\ Biaiiji* tlrž«tv<r.
Ustrezajo pozivu kneza Aleksandra poslal je ur l> h It I vojni minister dva višja častnika v Sredec, da se udeležita manevrov, ki se bodo vršili mej Sredcem in Knjaževem, pri kojih bode zbranih 15.000 mož bolgarske vojske. — Volitve v skupščino neso še povsod dognane, veuder pa se že zdaj vidi, daje opozicija se ojačila in zelo dvojbeno je, da li bode vlndina stranka zadobila večino. V Helgradu, kjer je doslej vedno zmagala vsaka vlada, je večina glasov neznatna; voljena sta bda vladina kandidata Jefta Pa vi ovir in M.hajlo Bolo vi ć z 961 glasi, dočim sta kandidata liberalcev dobila 595 glasov in radikalci 273 glasov. V okrajih Krajna, Lepenica in Arilje, potem v Draptaše-vem in Prokupljem iu drugih krajih, kjer prevladujejo radikalci, navstali so nemiri, zatorej volitve še neso dognane; kjer pa se je že volilo, ondu je vladina straoka izgubila skoro polovico sedežev. Pridobila je doslej samo dva opozicijonalna okraja: Obre-novac in Ćuprijo.
Nekako nenadoma prišlo je iz Holfrarskefra poročilo, daje prejšnje minsterstvo odstopilo; tacega konstitucijonalnega ravnanja se ni bilo nadejati, ker traje še vedno neustavna doba. Mnogi pripisujejo ta Čin upih u zaveznih držav evropskih ter domnevajo, da sf je generaloma Sobolevu in Kaulbarsu od ruske vlade namignilo, da sta odstopila. Knez je ostavko vzprejel ter sestavil naslednji kabinet ministrov: Ca n ko v predsednik in za notranje stvari; N a č e v i ć za finance; B a I a b a n o v za v nanje stvari; Stoj lov za pravosodje; Ikonom o v za javna dela; M a I h (»v za pouk. G r e k o v pa se je imenoval predsednikom sabora. Ta kabinet je torej, kakor se vidi, posledica kompromisa mej liberalci in konservativci. Kot odgovor na soglasno adreso sobranja izdal je knez Aleksander drugi manifest, s katerim zopet ustanovija ustavo Tirnovsko ter ukazuje, da naj sobranje razpravlja prenaredbo članov 13. in 14., zadevajoče ljudski zastop, ter izraža upanje, da bode narod sledil njegovemu vzgledu ter da bodo narodovi zastopniki pozabili na prejšnja nespora/.umljenja in razpore.
Neozirna germanizacija nem* It i h državnih pokrajin napreduje sdovito. Dočim je sicer v Alzasiji in Lorenskem uradni jezik bil že nekaj časa sem nemški, bile ste občini Metz in Diedenhofen doslej še v izjemnem stanji, ondu je bil namreč uradni jezik francoski. Najnovejše naredbe namestnikove pa določujejo, d", ima to razmerje s 1 januvarjem leta 1884. prenehati ter da ima biti občinski uradni jezik v Metzu in Diedenhofenu, kakor tu Ji soduijski jezik poslej nemški. Večina mestnih zastopnikov v Metzu pa ni zmožna nemškega jezika in torej bode zanim Ijivo vedeti, kako se bode stvar razmotala: jih bode li vlada s svojo brezozirno doslednostjo prisiHa k odstopu, ali jim dovolila kako izjemo.
podpredsednik .Slovanske Besede", ravnatelj „Ka-landra", državni poslanec dr. Do stal, vseuči-liški docent dr. Dr oz da, sin ministra Pražaka baron dr. Otokar Pražak in še mnogo čeških rodoljubov. Da bi se naši fakcijozni ne pobujšali, se je slavnost vršila res v prav skromnih razmerah; tudi prelat pri sv. Štefanu, Hornv, ki je imel novo šolo blagosloviti, ni prišel, tako je želel metropolitanski konsistorij.
Zato je župnik Fiirst imel veliko opravilo v cerkvi in on je tudi blagoslovil šolsko poslopje, ki je od zunaj bilo s češkimi in avstrijskimi zastavami okrašeno.
Najprvo je slovansko pevsko društvo zapelo krasno pesen F br ch tg o t t-T o va čo vs k eg a nP a matce Komenskcho", besede od Elize Kras-nohorske. Društvo je vodil drugi pevovodja gosp. Konstantin J ah oda. Župnik Fiirst govoril je potem lepe besede o pomenu prve šole na Dunaji in omenil, da je po preteku mnozih let na Dunaji to prvo učilišče, ki je blagoslovljeno od cerkve. Po blagoslovljen)i govoril je vodja novega učilišča gosp. Libi ček, ki je javno storil obljubo, da bode otroke tega učilišča odgojeval v češkem narodnem duhu. (i.Samal, društvu podpredsednik, izjavil je v imenu Čehov zahvalo vladi, ki je šolo dovolila ter klical cesarju trikrat slava, kar je občinstvo v dvorani in zunaj nje navdušeno ponovilo ter zapelo h koncu cesarsko himno. Slovansko pevsko društvo končalo je svečanost z lepo pesnijo. Opoludne bil je banket, a na večer sijajna zabava na slavo prvega češkega učilišča na Dunaji.
Deseti mestni okraj Dunajski „Favoriten" ima gotovo nad polovico prebivalcev češke narodnosti, zato je tudi zapisovanje otrok dokazalo, da je tudi dovolj starišev, ki se za tako šolo brigajo. S tem učiliščem v zvezi je tudi „otroški vrtu. V češko šolo zapisalo se jih je do 18. t. m. 165 otrok, 135 pa za otroški vrt. „Pokrok" tudi poroča, da je 4 0 otrok izstopilo iz nemških  šol,  akoravno iz
čijo, a kakor sem pozneje zvedel, se je slabo obnesla. Svetujem eg. prodajalcema, naj prideta 27 U ro. zopet k nam, ker bode zopet somenj. Možno, da bode kupčija kaj boljša, kajti pri nas so kmetje mnogo krompirja pridelali. Pri bis lav.
Iz Kranj4lt4K.i okraja 19. septembra. [Izv. dop.] Dopis Biz Gorenjskega" v 16. št. Učiteljskega Tovariša opisujoč učiteljsko konferencijo za naš okraj je v zadnjem delu žalibože nekoliko jedno-stransk, za to prosim, da sprejmete i naslednje vrstice, da se „slišita oba zvona". Gospod dopisnik namreč pravi, da je pri prvem poročilu: „Zadržki šolskega napredovanja" knjižnična komisija dobila po krivici malo brco. A opravičevanje samo kaže, da je bila v onem poročilu jako uljuduo izražena želja, naj bi vsaka šola imela popolen zapisnik okrajne učiteljske knjižnice, popolnem na pravem mestu. Gospod dopisnik dalje pravi, ..da bo je g. Pezdič možato opravičeval zoper očitanje, da kujižnična komisija ne skrbi za to, da bi učitelji vedeli, koliko in kakšne knjige ima knjižnica. Povedal je, da je že pred sedmimi let* izdan in razposlan bil vsem šolam po okraji zapisnik, v katerem so vpisane vse knjige, ki jih ima knjižnica; dve leti pozneje naznanjene so bile zopet po okrožnici vse knjige, ki so mej taistim časom prišle v knjižnico". A poglejmo, kaj pravi zakon o okrajnih učiteljskih knjižnicah k temu „možatemu opravičevanju g. Pezdiča". Ministerski ukaz od 14. decembra 1871 št. 2802 B točka 5. pravi, da se imajo koncem vsakega Šolskega leta vsem šolam po okraji naznaniti knjige, ki so mej šolskim letom knjižnici prirasle. A pri nas se je to v sedmih letih zgodilo le jedenkrat, zadnjih pet let pa nikoli. A sedaj naj svet sodi, kdo je bolje stori), ali gospica poročevalka, ki je na ovi nedo-statek pri našej učiteljski knjižnici komisijo opozorila in oni gospodje, ki so jej krepko pritrjevali, ali pa gospoda Knilic in LeviČnik, katerima so je ta mala, dobrohotna opombica že „nehvaležnost" za osemletni trud s knjižnico zdela in  ki sta v zado-
gube pri tem celo leto, ker so že lansko leto bili i stenje za to nehvaležnost hitro predlagala, da se na nemškej šoli. knjižnični komisiji zh  njeno „skrbljivo delovanje"
Strah Nemcev in Židov pred tacimi šolami na | izreče zahvala,  in ves odbor z g. načelnikom vred
Dopisi.
X Dunaja 20. septembra [Izv. dop.] Čehi na Dunaji praznovali so zadnjo nedeljo pomena vredno slavnost. Posvečevali so namreč prvo češko učilišče na Dunaji, katero so seziduli lastnimi silami, na čelu njim neustrašljivo vztrajno društvo. „Ko-mensky". Pri slavnosti sicer ni bilo nič leska, tudi jej neso prisustvovale oficijalne osobe, razen čeških mož, ki so res sijajni vzgled marsikaterega naroda prvakom, ki jih nahajaš le tam, kjer gre za prospi h slovanstva.
To so dvorni svetovalec Po u c hI y, že osiveli Češki pisatelj in dvorni svetovalec Rvbička, za Slovanstvo požrtvovalen rodoljub dr. Lenoch, odvetnik in predseduik slovanskega pevskega društva;
Dunaji je z njih stališča skoro opravičen. Kajti za to šolo prišla bo čez nekaj let ali pa še prej druga in tretja itd. In sedaj pa pomislite, koliko slovanskih otrok se na ta način lahko otme nemškemu molohu in v kako nevarnost bo prišel „nemškiu Dunaj, ki ima že sedaj dve sto tisoč zavednih reskih prebivalcev. Dunaj lahko še postane to, kar je bil, namreč „prijazno slovansko mesto" — Vindo-bona, kakor so jo našli Rimljani. No, čakati in trpeti bo že še treba nekaj časa!
Tudi Čehi v Šleziji imeli so zadnjo nedeljo veliko uaroduo slavnost. V Opavi bil je namreč prvi češki gimnadi v Sle si j i otvoren. Poslopje blagoslovil je prost Šum, bilo je mnogo duhoven-stva, češke inteligence in navdušenegu občinstva, iz Prage znameniti profeser na vseučilišči dr. Če lako vsky, dalje muogo Moravanov. V prvi razred vpisalo se je !>1 dijakov, tako Be telegraluje „lllasuu.
X.
Hz Horoviiie«» 11). septembra. [Izv. dop.] Dovolite tudi iz našega kraja nekoliko vrstic. Pisuril sem za časa poroda „Celjskoga lisjaka", da so ga k nam kar polne zaboje pošiljali. A stvar se je za suknila, tako da zahajata k nam samo še dva „rev čoka", na katera sta naročena : sin našega railosti-poluega gospoda župana in pa oskrbnik g. Galletovej
graščini v Bistri g. It........ Iz tega je vidno,
da nam lisjak ne more uičesar koristiti, še men j pa škodovati.
A še nekaj druzega imam danes za nobtmi Glasilo gospoda Suhoblodnika &, Co. ima pri nas tudi tako srečo, kakor pes v cerkvi. Bilo je zadnji somenj. Jaz kakor zmirom radoveden, pohajkujem gori in doli, kar slučajno zagledam dva starca pri nekem „štaotu". Stopim bliže in kaj zagledam V Suhoblodnika glasilo. No, si mislim, zopet napredek na našem somnji! Pa, kakor sem videl, bila je slaba kupčija s to novo robo. Suhoblodnik videč, da ni na somnji nič, pošlje svojega t'amnI usu (nekdanjega biriča) po vseh gostilnah in stranskih vaseh na kup
še nadalje ostane „in statu quou, kar se je seveda tudi zgodilo ; in tako bodo menda z odborom vred tudi vsi nedostatki pri naši knjižnici ostali „in statu quo".
Sicer pa je g. dopisnik  tudi  pri ocenjevanji konferenčnih poročil ravnal jednostransko, ker je le poročila, ki so slučajno   njegovemu subjektivnemu mnenju ugajala,  imenoval  najbolja,  i  tudi  s tem vrednost drugih vsaj indirektno zmanjšal. Sploh gosp. dopisnik nema pravice izdelke  svojih tovarišev kar tako profesorski samovoljno ocenjevati in to oceno mej svet podajati.  Po reku : „Quot capita, tot sen-tentiae1* se jednemu to, drugemu zopet drugo bolje dozdeva, a dopisuik  pa  mora  biti kolikor mogoče objektiven in   za  to stori  najbolje, da vsako tako klasirikovanje konferenčnih poročil opusti. Po našem sicer ne inerodajnem mnenji že omenjeno poročilo : „Zadržki šolskega napredovanja" ni v nikakem oziru zaostalo za onima poročiloma, katera je g. dopisnik kot najbolja ocenil, akopram g. dopisnika, kakor se kaže, ni bilo po godu, da je imela gospica poročevalka toliko poguma,  da je po jako skrbnem preiskovanji tudi na one ovire  pri  šolstvu pokazala, katerih smo deloma sami krivi.   A naj   se gospod dopisnik spomni, da je baš samospoznanje prvi pogoj vsakemu zboljšanju.
Slednjič pravi gospod dopisnik, da se je pri obedu pogrešala ona prija/.nost iu vzajemnost, ki je prejšnja leta vladala v našem okraji. Nam se dozdeva, do prejšnja leta ni bilo nič živahneje nego letos, a mi menimo, da je temu uzrok, ker se pri nas petje popolnem pogreša. Naj bi se o tem oiiru gospodi pevci, kojih je vender veliko, združili, in imeli bi lepo popoludne; vsaj je baš petje ono razvedrilo, ki naj bolj navdušuje človeka. To menimo je jedini uzrok, da se pri nas pogreša ona prijaznost, katera se nahaja po drugih okrajih in katera bi mej kolegi vladat: morala.
Kar pa g. dopisnik o tem piše, zdi se nam čisto neopravičeno sumničenje, in je podobno Don
Quixotovim strašilom. Ako pa je vender kaj več, naj le slobodno začne nna drobno razpravljati", da vsaj vsi spoznamo onega, ki se „misli odlikovati s tem, da seje nemir mej brati".    Altera par s.
Domače stvari.
— (Mestni odborniki Ljubljanski) pod vodstvom podžupana g. Fortune čestitali so danes dopoludne ob 11. uri županu gosp. Gras-silli-ju na odlikovanji z redom železne krone tretje vrste.
— (Gode se čudesa.) Navadili smo se že čuti pri vsakej priliki iz nemčurskih ust, da slovenski voditelji le zapeljujejo narod, da jih malo briga, se li ljudstvu dobro ali slabo godi itd. Pri zborovanji nemčurskega političnega društva ^Fortscbritt" v 19. dan avgusta t. 1. v Laškem Trgu pa je rekel znani dr. Foregger mej drugim: „Iz vsega delovanja in ravnanja slovenskih narodnjakov se vidi, b kako veliko skrbjo se ozirajo na gmotni ali materijalni blagor ljudstva. Posnemajmo jih, njihovo delovanje bodi nam vzgled!"
— (Dnevni red trgovinske in obrtne zbornice seji) danes zvečer ob 6. uri v mestnej dvorani: 1. Poročila I. odseka: a) o načrtu mini-sterskega ukaza, kateri določuje, koliko let mora kdo kot rokodelski učenec in kot pomagač delati; b) o protokoliranji firm. 2. Poročila II. odseka: a) o dopisu deželnega odbora zarad podpore obrtni škej nadalievalnej Soli v TržiČi; b) o prošnjah občinskih zaetopov v Loškem Potoku in Gori za som-nje; c) o prošnji mestne občine Krške za preložitev jednega sejma.  3. Posamezni nasveti.
— (Vladika Strossmaver) poklonil je pevskemu društvu „Kolo" v Zagrebu za gdradbo društvenega poslopja 400 gld.
— (Gospod Vincencij Majer), župnik v Selcih, obhaja prihodnjo nedeljo 25 letnico, odkar je ondu župnik.
— (Spomenik) postavil se je pokojnemu dekanu dru. Ulagi na pokopališči v Konjicah ter v 17. dan t. m. blagoslovil. Životopis sestavlja baje g. profesor dr. Josip Pajek.
— (V nunskem samostanu v Škofji Loki) bila je 17. t. m. izvoljena za prednico gospa mati Benedikta pl. Renaldi, in to že osmič.
— (Slovenski peš polk št. 87) dobil je napotek v Stolac v Hercegovini.
— (Reservisti) domačega pešpolka baron Kuhn št. 17 vrnili so se s hrvatske meje vsi včeraj po noči iu danes zjutraj v Ljubljano in bili poslani na odpust. Predvčerajnim pa so prišli kranjski reservisti 97. pešpolka Milan kralj srbski v Ljubljano in bili takoj na odpust puščeni.
•        —(V Konjicah) izvolilo je veteransko dru štvo svojim načelnikom vnovič navdušenega domoljuba, tržana g. M. T u seka.
— (V deželnem zboru goriškem) Btavil je v 7. seji v 18. dan t. m. poslanec g. Rajko Ma-horčič interpelacijo zaradi potovalnega učitelja, ki slovenski ne zna.
— (Potres) čutili so v noči mej 18. in 19. t. m. v Gorici, Ajdovščini in okolici.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'1:
Zagreb 21. septembra. Včeraj opoludiio nagromadilo se je v Farkaševaci okoli 600 kmetov iz Gradoča, Belovara s klici: Nečemo biti z Ogeisko! Podžupan Sv. Križki odposlal je uradnika z * dvema žandarjema in dvema domobrancema, ki so se pa umaknili pred s sekirami, koli in puškami oboroženo množico. O polunoči prišlo je na pomoč trinajst domobrancev s častnikom, kateri so, napadeni s sekirami, kamenjem in streli iz pušk, tudi ustrelili. Deset kmetov mrtvih, veliko ranjenih, dva domobranca težko ranjena.
Beligrad 21. septembra. Vest o ostavki vojnega ministra ni istinita. Sploh pred povratkom kralja ni pričakovati nobene premembe v kabinetu.
Homburg- 21. septembra. Cesar s princi došel zvečer. Vzprejel kralja španjskega in kralja srbskega.
* London. 21. septembra. „Standard" pravi, da so smešne vse vesti, ki so se pojavljale povodom Gladstone-ovega obiska v Kodanji, da hoče Angleška Nemčiji in Avstriji nasprotovati. Angleška ne simpatizuje s Francosko, da bi slednja dobila nazaj Alzacijo in Loreno, kajti Alzacija in Lorena pripadati Nemčiji vsled pogodbe po vojni, katero je izzvala Francoska, da bi razkosala Nemčijo. Kontinentalna politika Angleške obstoji samo v tem, da je na strani tistih, ki delajo za mir. Ladija „Pem-broke Castle" z Gladstonom priplula je včeraj zvečer do ustja Themse, danes zjutraj pa semkaj.
Meteorologično poročilo.						
Dan	Čhb opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v min.
20. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Srednja	737-72 mm. 734*50 mm. 735-22 mm. temperatur	+ 8-8'C + 190JC + 134" C a -f- 13-7°,	s), vzb. Bi. BVZ. si. vzh. za 01	megla jas. jas. 1 pod n	000 mm. dežja. ormalom.
3Z>uL2n.^jslra, borza
dne 21. septembra t. i. (Izvirno telegraficno poročilo.)
Papirna renta..........78 gld.
Srebrna renta .... .....78 „
Zlata renta........                                     .   .   100 a
5°/0 marčna renta.........93 „
Akcije narodne banke.......                            833 „
Kreditne akcije......                               .   .   294 „
London   .   . .....                                         119 ,
Srebro ........— „
Napol. ..........                                                    9 „
C. kr. cekini.                  ...      .   .      5 „
Nemške marke .....                                         58 „
4°/o državno srečko iz 1. 1854   250 gld.   120 .
Državne srečke iz 1. 1864.        100 gld.   167 „
4°/0 avstr. zlata rotita, davka prosta.   .    99 „
25 65
30 90
50»/,
69
55
75
85
kr.
Ogrska zlata renta 6°/0......H9
„     papirna renta 5°/0 ......
5°/0 štajerske zemljiSč. odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Va°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prhr. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Budnlfove srečke .... 10 „ Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. valj.  170 gld. a. v.
119 ,	45
87 .	75
86 ,	30
104 .	_
	75
118 „	60
103 „	_
104 „	75
168 ,	50
20 „	25
110 ,	25
230 ,	75
Slika pesnika S. Gregorčiča,
kakeršna ju bila v zadnjej številki „Škrata", dobiva Be na fin in močen papir tiskana v „Narod-nej tiskarni". — Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
V pinti
tis
bom upisoval v nedeljo 28. t. m. ob desetih dopoludne
v reallilneni poslopji pritlično na desno. Poučevati
hočem dvakrat na teden za mesečno plačo 1 gld. SO kr. Za dame bodo posebne ure.
A.nton Heinricli,
(615—2) c. kr. gimn. profesor.
dobi dobro službo na deželi v trgovini z mešanim blagom, plača 240—300 gld. in vse prosto. Ponudbe pod ..Komi 178'« na upravništvo „Slovenskoga Naroda". (613_2)
„NARODNI TISKARNI"
je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: 1TOV. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8°, 32 p61. Cena '<0 kr.
%a znižano ceno
se morejo se dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Citerbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. Revičre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisul K. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za jeden
Z' ezek 5 kr., za „Novu pa 10 kr.
Umrli so r JLjiil»lj<iiii:
18. septembra: Ana Suster, mizarjeva uči, 3 leta, Vegove ulice It 12, za rhachitido.
19. septembra: Gabrijela I lahni k, hišnikova hči, 34 let, Sv. Petra cesta št. 42, za plučno tuberkulozo. — Ignacij Canker, natakar, 37 let, Marijin trg št. 3, za plučno tuberkulozo. — Ivana Benda, notarijatskega uradnika hči, 10 duij, Sukuarskc idice št. 3, za božjastjo. — Marija Kiistolic, kuharica, 45 let, Žitni trg st. 2, za rakom v želodci.
V deželnej bolnici:
17. septembra: Janez Cotmau, dninar, 55 let, za rakom.
029----^5TW---------------KcS1 M
v Ljubljani
priporoča po nizkej ceni
vozne liste
nemške in nemsko-slovenske.
-ti-w.-----Ki.t-ar----^-------h* ^---,
I>evet m« mIzlIJ j.
BUDIMSKA
IaAkoczy
g r e rx o x o aT
katero so anali/ovali in označili deželna akademija v Budim? pesti, profesor dr, Stolzel v Rfonakovein, profesor dr. Har«ly v Parizu in profesor dr. Ticliborna v Londonu, priporočajo profesor dr. Uebhardt v Budimpešti, profesor dr. Zeissel na Dunaji in droge medicinske kapaciteto zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspešno sa uporabna pri trdo* vratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča.
Dobiva se po vseli lekarnah in nrodaiitltiictlk mineralnih voda, vedno ua novo natočena. Prosi se, da te zahteva izrecno Budimska Rak6ozy i300—19)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
Vozni red Rudolfove železnice
veljaven od I. junija 1883.
PoHtll j o
Terbiž..... odh.
Rateče-Belapeč .   . „
Kranjska Gora .   . „
Dovje..... „
Jesenice   .   .   .   . „
Javoiuik   .   .   .   . „
Radovljica-Lesce   . „
Podnart-Kropa  .   . „
Kranj..... „
1'Oka..... ,
Medvode   .   .   .   . „
Vižmarje .   .   .   . „
Ljubljana, Hud. žel. prih.
Ljubljana, juž. žel. „
Osobni vlaki
1. 9. 3. j 2.3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. razred  razred   razred razred
po noč i 12.38 1.— 1.17 1.45 2.12 2.1 9 2.42 3.11 3.29 3.47 4. 4 4. IG 4 25 •I 80 »j u I ni j
zjutraj 6.30 G. 59 7.21 7.45 8. 4 8.18 8.20 8.35 zjutraj
[ H . j . . - 1 I , . i I . -
12.10 12.27 12.41 1. 6 1.27 1.34 1,66 2.19 2.35 2.5o 3. 3 3.14 3.22 3.26 pop oltiduf
mmIiui r>.4o
G.— G.17 G.45 7.10 7.17 7.43 8.10 8.29 8.4G 9. 3 9.15 9.24 9.30 nečer
1?*0 K t O I O
Ljubljana, juž. žel. odh.
Ljubljana, Hud. žel. „
Vižmarje .   .   .   . „
Medvode  .   .   .   . „
Loka..... n
Kranj..... „
Podnart-Kropa .   . .
Hadovljica-Lescc  . „
Jsvoralk .  .  .  . n
Jesenice   .   .   .   . „
Dovje..... n
Kranjska GrOrM . „
Rateče-Belapcč .   . „
Terbiž..... prih.
Osobni vlaki
t. 2. 8. 1. 2. 3. 2. 3. razred   razred razred
ijulruj
7. 5 7.10 7.20 7.31 7.4G
8. 8 8.22 8.51 9.18 9.24 9 46
10.15 10.30 10.47 dopoludue
popoludiif 12 20 12.24 12.33 12.44 i 12.57 1.12 1.99 > 1.53 2.11 2.22 2.39 3. 4 .-{.18 3.33 popoludnc
nečtr 6.35 6.40 G.52 7. 6 7.28 7.49 8.19 8.19
prihod.
1. 2. 3. razred
i\dtT 11.38 11.43 11.54 12. 8 12.26 12.43
1. 3 1.30 1.53
2. 7 2.28 2.58 3.13 3.30
zjutraj.
Izdatelj in odgovorni urednik Makao Ar m i č.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
4107^2