LOiaja vsa« oau popoldne, izvzemat nedelje ld praznika — inserati vrst a UId «, dO 100 vrst k ms 240, oo 100 oo SOO vrst s Ltto s, vccji vrsta Dta 4» > Popust po dus^mmil. velja kkjsjasasl v Jugoslaviji Dtn I2v—. 00 su psui U peUl Narod« Jo. UKILDM&TVO IM UPstAVNiaiVO LJUBLJANA, fcamfljvva uiksa Mav. 0 81-22. 81-33, 31-34. 81-36 In *M6 Podružnici: MARIBOR, Strossma ver jeva 3b — NOVO MESTO, Ldubftjaaasaa e* telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon 8L 64k podružnica uprave: K oceno v a ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodrotu la\L Postna oranllnica v Ljubljani at. 10.351 Francija še vedno brez vlada: , 0 Poskusi za obnovo vlade ljudske fronte Po neuspehu Bonneta ie dobil včeraj demokratske stranke Leon Mom, ki tegniti tudi zastopnike m mandat za sestavo vlade predsednik socialno* poeknša obnoviti vlado ljudske fronte in pri* Fartz, 17. je* r-r. Vladne kriza t Franciji Se Ifljtjh prizadevanju odločilnih činitelje-. *.a bi te čimprei sestavila nova vlada, aeio zavlekla Biv*i finančni minister Bod-d** ki mu * pre-i->*-dnik republike oajprvo r *»nj rnen-iat za eektavo nove vlade, o i mšsei uspela. Po dvodnevnih doz a janji h ie r niti mandat. Njegova mis'i;j m p - »nesreč i la na odporu eo< ia'mh demo kra- h w;aiajo pri ohranitvi Iju/tVk* bf-q> :ij a« nealoei radikalov, ki aieo eiož-0" podprli megov* akcije ?e i/ločitev xo-KO» n pritarattev zmernejših deaoi - h skupin. Vrhovno to.k-.tvo ljudske fr'-o-c melo olco nočno konferenco, ca »t« SOM prav ako 3vili ra obnovo vla-•e >ke fronte. i mandata po Bonnetu je ored-rtapuMiUe včeraj konzultira! ooao-mn tednika podan«ke ztornice Uerriota in ?*. Diojs-reketa >'^i^dnika Sarranta. -r Je pozval v svd'ienco Leona Bluma predsednika socialno demokratske stranke ki « w poslan sk' zbornici najmočnejša ter njemu poveri! menda: za sestavo vlade. S ♦*»nj ie obenem ustregei zahtevi te stranke, k ja sklicujoč sc na svojo moć v poslan*V zl»or-iici kier a*s>isfav'i* najmočnejšo sku pmo zahtevala za** m sntt rs k eca nre»ised. nika. U nium je takoj orice] svoja pogaja-B-a "'♦tal *e ie najprvo « Herriotom. nato P« pi imel posvetovanja t iora'ističnimi ■ ■ ki so s svoiun odVtopom izzvali de-misijo Chautempsove vlade. Kouferiral je tudi * [»redeedaskoro parišmentarne frakcij* J ranke Ceroksn n glavnim tajnikom m - 'e!.iv>ke strokovne rveze Toahan ki r zastopniki komunistov Na veeb teh :o-vetovan;ih je bUa nada^na želje po o*Bovi vlade IjudVke fronte, ki pa nai bi se !?no. ali bo Blum mandat obdržal in nadaljeval pocajanja za sestavo ministrske liste, ali Da bo tudi on DrlsOjen vrniti man dat. če se bodo socielisti uprli so lelovanju ie^ničarskih skupin. Pariz, 17. fen. A A. Sirijo se vesti da hoče mandatar Leon Blum svojo drugo vlado razširiti na *.ndei°vanie zastopnikov iz kn-munieflfne »franke in na zastopnike i cen-*ruma. Omenjajo, da ho Pau! Revnamj or^-v 7-e! eno izmed varnih ministrstev. Sirile so *e tu>1i vesti, da misli Rhim vzeti v vladr. tudi zastoonike str*>kovn:b organizacij. Toda to najhrf oi res ker Ho Rlum -a^t^t-'U vlado danes dopoldne, čini bo nic-crov mandat odobrilo vodstvo «o« iali^tičnc *^ranke. kakor to zahtevajo pravila stranke. Paul Revrvnuo je snori izjavljaL da mora v teni tronotku vrw>vtaviti soglasno*-1 mej \«rmi skupinami ?am ie *o zahteva! že pred padcem Phaijteuip***»^e vlade. ^* tem »»mi^iu ne bi odklonil sodelovanj v vlaHi. ki bi imela zastopnike ori komunistov r,a levici do Mannove skupine nn desnici. Marin Pa ie izjavil, da v tem trenutku ni najvažnejše vprašanje ose>'no*ti. etn'ak vprašanje i>rocrama nove vlade in Ho stranka r*o^T>^s tisto vlado, ki se ho i z rek Vi za narodno emotnost. za pomTTienje Političnih strasti in za soeialni mir. Na tej por lasi bi se lahko seta vila vlada iz vseh strank. Blum o svojih načrtih Pariz., 17. jan. br. Blum je da*v~* vse dV^okane nadsJjenra,! srvoje ragsarovore. Kakor se doznava, je ponudil nelbosu Zrmanje. Revnaudu pa. finan^nn ministrstvo N^inarjem je Blum izjavia. da smatra svojo naJoco za z^lo t.oža\-rio Ltj dolikatno. Viejpma ^elja jo. -la bi ljudska fronta Stojadinović v Berlinu Svečana predstava v državni operi Barihkj 17. januarja. AA. SnoCi je bila ' : sca Dan - bes Opernhauavc slo-▼eana predstava operete »Netopir*, ki jo je napisal Joharn Strauas. Predstavo so daja i v čast g^spe in g. dr. Stojadinovića. Oledahsce je bilo polno gostov Lahko se reCe. da je na predstavo prišlo vse kar ste je k visoki nemški družbi in tudi vse kar nekaj pomeni na književnem, gospodarskem in političnem polju. Opazili so tudi številne vojne osebnosti, med njimi generala Seiferta. poveljnika Berlina, državnega podtajnika za letalstvo generala Milena m se druge generale. Navzoč jc tel tudi nemški poslanik v Beogradu v. en s soprogo, in gospa Neuhausen, ata*e za tisk pri nemškem poslaništvu v Beogradu dr. HnhovSek tal drugi Predstava se je eaCela toCno ob 1». un končala pa ob 22.30. Med odmorom po drugem dejanju sta C ■: - ~ ■ - ■ '■ M ?rr«-;e:a ■ -a- lwra za svojo loto skupno z Neurathom ta Oobbelsom mnofro ^^>Kili osebnosti iz berlinske družbe in diplomatskega zbora Omeniti moramo, da so bili na predstav: m na večerji po predstavi skoro vsi roditelj: tujih poslaništev v Berlinu In to taponski turski. brazilski. italijanski, poljski in španski veleposlanik, nato pa Se zastopniki Rum unije. Bolgarije. Grčije, tvice. Ceikoslovaske. Avstrije. Belgije, in princ Zeit zastopnik Iraka. V opereti so sodelovaje najboljše moći te-|ra starer* nemškega gledališča in tako med pevci, glasbeniku in v baletu. Po končani predstavi je v. Neurath priredil veliko večerjo v gledališču na čast jugoslo-venskim gostom. Bilo je okrog 30 miz. ki so bile vse okrašene s krasnim cvetjem: za vsako mizo je sedelo 10 oseb Okoli gospe in dr. Stojadinovića so sedeli ministri Neurath. Gobbels in Ribbentrop s soprogami, mater zunanjega ministra baronico v. Neurath pa je zastopala njena hčerka ga. Mackensen. žena državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Ob 12. so servirali cigarete in kavo K dr. Stoja-dinoviću je prišlo mnogo tujih diplomatov, s katerimi se je dolgo pogovarjal. Posebno dolg je bil njegov razgovor z angleškim vrlepo^l^nikom sirom N> vil lom Hender-sonom ki je bil nekoč anpleški poslanik v Beogradu. Berhn. 17 ran A A. Danes je zadnji dan uradnega dr. Stojadmov ićevefla --»hiška v Berlinu. Do»rK>ldne bo Hitler spreiel dr. N posJamk v Re'linu Cincar-Marković. N'itn Ko \elik sprejem uc'edn'h osebnosti in /j^fr^rnkj H«*ka pri iuj2osK>venskem poslanstvu Zvečer Ho^ta gospa in 2- dr. Sto-jad^oMč Hulcrjr\a gosta. Naši čaMitkarji bodo opoldne na kosilu pn svo»ih nemških to\arjših v nemškem noviivarskcm domu. Po kosilu bodo iuso*>lo\ en&ki novinarji odšli na ruaosiovensko r*o4danLšt\'» Kitajci iščejo V Angliji so zaslombe v Moskvi London. 17 jen. br. KitajsOca deJexacija. ki jm sodeloval* na bcuaeljski konferenci tn se je zadnje čase mudila v Amsterdamu, je nameravala pr\*otno odpotovati v London, kjer bt se imela pričeci podajanja za večje posojilo Kitajski Včeraj pa Je kitajska delegacija, ki jo vodi sin usta-iteJja kitajske republike Sunjatsena nenadoma odpotovala Iz Amsterda-1 Moskvo. Pred tam je bfla v Amster-konferenca vseh kitajStkth poslanikov v EJvropl. V Londonu js zpudilo poto- J vanje Kitajcev v Moskvo veliko pozornost Iz krogov k:tajs»ke delegacije izjavljajo, da je neuspeh bruseljske konference *n omahovanje velesil in Društva narodov prisililo Kitajsko, da išče podpore tam. kjer se ji nudi. Zato gredo sedaj v Moskvo, kjer gredo KitaKem v vsem na roko, v angleških krogih smatrajo, da bi morala tu-« Anglija nekaj storiti, ker bo sicer zaigraj a simpatije Kitajcev, kar se utegne še bridko maščevati. Ruski oboroževalni program •a 17 un br. Vrhovni vojni sver v ve>fsi "o J i»rr-1 -e-Wfvcnn S»a!ina končat «\ awavateAari3s Kakor *e doznava, so bili ti j - j ^^-►'^et' rs'o vato* sslepi »«• tikali iio večini v tainosti U^«Jek) sr k e da so *ne>* dmr^m ifcisjpfft avt-K'^sV**'* v »r.mejmh DokrsHiso n* t»r:-mer kakeJa Qenadne?a letalskega napada. 1 iMtooulnrcv r>\ '■ambe p>ro*i IctaJtkJn napad!kov. ki bodo najmodernejše ooremljeni. 3. Tipop*>ln;tev omretia voia.i'cih letaskih • »Lkori^ na meji in v notranoi»ci države. 4. Žalitev ,Val nmih boo»bnikov nai-no ernejVeea fipa hi lovekih letal, ki :,n.i«, niocla ra/vijati nai»-ec.io brzin«-. Načrti za vsa ta letala Petit Parisien? kot edini list beleži sinoči v parlamentarnih krogih razširjene vesti, da so komunisti vrgli vlado Chautempsa iz zunanje političnih razlogov. Njihov nastop jim je baje narekovalo sovraštvo do Delbosa in Chautempsa, ki sta se protivila razširjenju francosko-ruskega pakta, kakor je to pred- Razstava Male ženske antante Ljubljana. 1". ianuaria. Sad leto dni so se organizirane žene Češkoslovaške, lugoslavije in Rumuniie. združene v Mali ženski antanti. pripravljale, da izvrše težavni, a tako lepo zamišljeni načrt in prirede kot v *dcn izraz prijateljstva in skupnih teženi razstavo upodabljajočih umetnic teh treh držav. Sedaj jc de lo končano. Razstava se ntvr.ri dne 20 jan. i I. v Beogradu, kjer bo trajala 3 tedne. Mato sc piescli \ Zagreb, v Ljubljani pa bo r^izsta-^ upodabljajočih umetnic MŽA od 6- do 20. marca t. 1. \ Jakopičevem paviljonu, nakar prepeljejo vse umetnine % RumunijO in naposled v f"rški»lovasko. Vsega skupa i sc bo \ r-i!a ta razstava v dc\eterih me-st h Zbirka \sak(. drža* t obsega Ovj -k) slik, 10 kipov in 10 arhi'CiMonskih mlilisi. sku- pa; torej 120 slik. 38 kipov in 30 načrtov u arhitekture. Izmed Sloven4c razstavijo: Avgovta ^n-tel (1), Henrika >an:c' (2). Anica Sodnik-Zupanec (2). Elda PSčanec (2) Mira Pregelj (2). Mara Krah (2) Bara Kcmec (1). Dana Pajnič (2). Za Jugoslavijo 'C i> vrš'1 vsa popravljalna dela izvrš-ni od*»- r ,lugoslovens\e ženske zveze, in še poseb.-j -a Beograd, rs Zagreo savska, za Ljubljano }# dravsKa sekcija JŽZ. ki ji ie bil v vjmoč klub ^o\enskih likovnih umetnic. kat< iog i/ide v francoskem jeziku in se tv;ka v Praji Za razstavo vlada prcsto*n;c; vel'ko zanimanje. Otvori \o minis-ter p.-t>s ' ;re g. dr. A\ajj*irašcvić. V"is«»iio pokrovt^.jstvo so prevzele: obe kraljici-materi Jugoslavije M Kumunijc ter soproga predsednika češkoslovaške republike ga. Hana Bc^c>eva. Pogajanja med Rumu-nijo in Madžarsko Bukarešta. 17. januarja. AA. (Štefani) Diplomatski urednik lista *Cuventuld. ie imela krasen dan. emu-ra»ii v višinah nad 700 ni pa ž ]»»p pršič, tako da so «w izlern«fci imeli najtoeft ne^elj- lagala in zahtevala Moskva. Baje je zaradi tega sovjetski poslanik še nedavno interveniral pri Chautempsovi vladi, kjer pa je naletel na gluha ušesa. Zato so komunisti vlado enostavno vrgli, da bi dosegli spremembo v francoski zunanji politiki in to je tudi glavni povod, da zahtevajo za svoje sodelovanje v vladi Bluma podtajnika v zunanjem ministrstvu, da si tako zagotove kontrolo. List naglasa, da objavlja to vest z namenom, da mero-dajni činitelji, ki jim mora biti vse to j dobro znano, zavzamejo svoje stališče In natočijo javnosti čistega vina. Ugotovitev komunističnim zahtevam bi pomenila, da se Francija v svoji zunanji politiki popolnoma podredi kontroli in diktatu Moskve. Demonstracije ljudske fronte Snoči so pristaši lji;dske fronte priredili na Velikem bulva.ru manifestacije za ljudako fronto. Vzklikali so Blumu in ljudski fronti, za katero so zahtevali vso oblast In demonstrirali proti desničarskim zarotnikom. Ko je skupina delničarjev začela vzklikati Francijo Francozom*, je nastal pretep. Policija pa je kmalu vzpostavila red. Vedno nove zaloge orožja desničarskih zarotnikov Pariz, 17. januarja A A. Policija je včeraj našla skladišč^ orožja v ulici Saint Lazare. Hišo je naje! neki trgovec, ki biva Sicer v Indokini. Našli so tri strojnice, 20 pušk. 40 revolverjev in 20 zabojev z bombami in naboji. Hišnik je priznal, da je član organizacije r*SAR. Izjavil je, da pozna nekega Paolija. ki ve. zakaj je bilo v hisi skrito omžj". ski užitek. Imamo j»o.ioven dokaz, da £e izletniki ne smejo ravnati po vremenu v dolinah, posebno ne po onem v Ljubljani, ki \> imela megleno iii deževno nedeljo. Blejsko jezero je deloma uporabno za drsanje. Najboljšo je od Zdraviliškega parka do vile Praprotnik. Ploskev vsejza jezera je pokvarjena od pešcev, voznikov in kolesarjev* deloma ludi od dežja v soboto zvečer. Rateee-IManira. S70 —4, pooblaceno. mirno, pršič &3 em. skakalnica in dnualižce uporabno. Kranjska gora. S10 m: —5, barometer pada, jasno, mirno, preič. 50 cm. ««ankali5če in drsališče uporabno. Vrši*, Erjavčeva koča, 1515 m: pr£ič. 115 orn. Dovje-Mojstrana. 650 m: —4. pooblaceno, mir.io. snega -0 cm. Pokljuka. Sport hotel. 13INI m: —4. deloma jasno. 25 cm pr^iča na podlagi 100 cm. skakalnica uporabna. Bistrica. Boh. jezero* 510 m: —*2. jatmo in mirno. 5 cm južnega >nega na 50 em podlage. Bled-jeiero. 501 m: —4- barometor pada. jasno, mirno. *rež. 25 em, jezero deloma uporabno za dr«anj.j. Polževo. fi21l m*. —3, barometer dviga, pooblaceno. mirno, »»rež- 17 rm. Korešeek. 833 m: —4, pooblaceno. mirno. 5 prsioa na 30 podlage. Senjorjev dom, 1522 m: —8, jaeno, mir.vo. 10 prsica na 100 podlage. Dodatno poročilo z dne 15. t. m. gr. Krii nad Jesenicami, 1000 m: 0. poob-laeano. sever- 7 cm pršiea na 40 podlage. t d.ie 16. t. m. Jezersko. 890 m: —2, lahna megla, mirno. južen sneg. 50 cm. Dom na Mrzlici. 1119 m * —3. barometer «*» dviga, jasno, mirno. 15 cm pr?iea na 40 podlage. r dn? 17. t. nj. Rimski vrelec. m» —4. poobiačeno* mirno, osreči en sneg. em. Politični ci§c\nifk Noši katoličani o dr. Močim »Slovenski gorpodar*. katoliiko g/aciJn. kj izhaja v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, in »Gorenjec«, glasilo Katoliškega tiskovnega društva in dekana Škcrbca v Kranfv. priobčujeta pod naslovom »Srečo ic voščil« to-le beležko: »Maček ie voiičil m pra\*ooditeliem. saj je Rešetar »Slo\*enskega gospodar jat pr&v često zahajal na posvete v ZaQreb~ Kaj se jim je neki zameri! dr. Maček? Strossmayeria so hoteli vtakniti v umobolnico! Zgodovinsko društi*o na Cetinju ima s\-oje glasilo »Zapisi*, ki izhaja kot mesečnik. I" zadnji lanski 12 številki je urednik D. 1'uksan objavil tri pisma, ki jih jt pisal pokojni barski katoliški škof Širnim MM-novic srbskemu pesniku in pravo»tavr\ewmt svečeniku Jovanu Sundečiču. Posebno *s-nimtvo je pismo, ki no*i datum 4. aprila IS88. I" tem pismu phpoivduje škof MiH-novič. ki je bil na\'dušen Jugostov+ti tvojemu pra\*osla\memu prijatelju Stmde&ćm, ki je živel dolga leta na črnogorskem dvoru, da je avstro-ogrska vlada imela name« proglasiti djakovskega škofa dr. Joeipm Sfrossmaverja za bolnega na umu in gs vtakniti v kak samostan, kjer bi M pod posebnim nadzorstvom. Za ta svoj načrt jc ie skušala dobiti pristanek Vatikana. Dotični odstavek v pismu škofa MilinoArt-ta se glasi: »Že /s bita stvar od Avrntro-Madzarije tako zasnovana, da bi bH S trom maver proglašen za norca in kot tak vtmh-njen v kak samostan, odvisno je bito SSJIsa še od Rima, da na to pristane. Mene ao dotičnem mestu vprašali za mnenje. Jam sem našega Sfrossmaverja obranil, a trtdf naši slovanski stvari v toliko koris+ti, da so *s-res v Rimu okrenili politiko naprans Slovanom na bolje in se kolikor toliko otresti pritiska Avstro-Ogrske . . .< — $troesmayer je bil v Avstro-Ogrski edini Ukof, ki ni kotel plesati tako, kakor so godfi na Dunaju in \- Pest i. zato so se ga hoteli na vsak način iznebiti. Ker mu drugače niso mo0H blizu in ker je užival nafvščji u0fed ne samo v slovanskem, nego tudi v tujem *i*e-tu. so ga hoteli enostavno proghsftfri »a blaznega in ga zapreti v samostan, da bi ne mogel več motiti njihovih načrtov s Slovani. Pa jim je prekrižal raame Uro/ Mi-linovič. ki je v Strossmaverfu zri svojega vzornika. Kar mu nm dela Somtl »Samouprava*, glavni organ JRX9 je imela še nedavno v »Obzoru* svojega mveste-ga sotrudnika in prav često se je sklicevala na njegom mnenje. Pa časi se spreminjajo in danes sla si tudi »Sarnouprava* in »Obzor* v laseh. Tako-le bere glasilo JRZ zagrebškemu spletkarju levite: »Nam je zelo zal, da moramo ugotoviti, da je tudi v pozabljivosti »Obzor* ves v znaku prvenstva. Sedanji glavni urednik /» prevzel »Obzor* v tradicijah Stroeemayerje-\ega jugoslo\-en9tva. In ne samo to. Sam dr. Dezman je čuval to tradicijo vse do leta 1914. Danes pa se »Obzor* trudi, da bi z redko uporno dialektiko omporil ju-goslovenstvu nacionalne atribute, reducirajoč ga enostavno na zemljepisni pojem. Ta zadnji rekord »Obzoru* ne dela posebne časti. Vsekakor bo dr. Detman ostal v tem pogledu osamljen. Vprašanje je samo: bodo-li poznejša pokolenja fo rekorder-stvo htela »Obzoru* v zaslugo, ali za vzgled dobe. ki ni imela mož hrabrih in doslednih. Mi vemo. da se jugoslo\>enstvo pri nekem delu zagrebškega časopisja nahaja na indeksu, pa se čudimo, da tudi v tem ozi-ru »Obzor* koraka pred vsemi. V starih letnikih tega lista, ki lahko služijo za zgodovinsko gradi\*o. bi lahko dr. Detman, ako bi jih listal, nemara našel tudi svojo vest .. ,«r Priprave za Horthy)ev obisk na Poljskem Varšava, 17. januarja. V krakovskem gradu Wavel ao že pripravljen« sobe m madžarskega regenta Horthvja. Horthvja bo spremljalo na potovanju po Poljskem 20 časnikarjev. Curih, 17. januarja. Beograd 10. Fnrm 14.425. London 21.63©. Naw Torte 4*3, Bruselj 73-20. Milan 28.7S, 241. Berlin 174.326. Dunsvj *AA& 16.20, Vi »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 17 januarja 1938. 12 Kranjske občinske zadeve in Kranj, 1%. januarja V petek le- t. na- se Je vršila 9. reda* seja ''r-črnskega odbora. 2upan g. češenj Je med rjoročili županstva poročal najprej o pregledu blagajne in njenem stanju tae 31. dec. Dohodki ao znašali din 7asV27C.|8 izdatki pa din aaa.486.36 presežek din 34&.7S2 16 obstoja iz gotovine, naloftene pri postnem čekovnem uradu, v Mesžni hrv nimici in ,v bonia. Uprava je pri pregledu nsJla blngajno v rado. Občin* je bila obveščena, ia je a lfi. jan. pričela poslovati podružnica Javne borze dela. z vsem poslovanjem pa prične 1. febr. Na Co4*ov4 cesti dela občina kanalizacijo od nove sole do Kokre. V ta namen je razpisala doba so cemeaciuii -cevi. Iznned treh ponudnike-v je dobavo izlici tiral kot najniZji ponudnik Likozar Rok iz Straž;SČa. ki bo dobavi] c*-H po *Mka- 1) Odobritev r»*čuTwkega zaključka in u oožnesra •klada za 1. 1935/36. Poročal ]e elan uprave g. Fock. Dohodki so znašali din 1 milijon 367 120.44 to se pravi za cur. 30 136-74 več kot so bili prelmainran:. Izdatki so bili a»cdeči: oserni du 339-&00.— .materi- 1 jebu pa 1.500£36-?-. skupaj torej izdatki din 1.900.356.—: faktični izdatki po proračunu pa so znašali din 1.775.338.—. Ra-čnnsk: zaključek ie finančni odsek odobril, preć>>ž I se bo se banski uprav*. 2) Odobritev prek orači ja^ v za L 1936-37 in dvanajstin v 1.1937. Prekoračile so se sledeče nostavke: bolniško zavarovanje za din 5 490.—; vojaike zadeve 'lin 61. favna razsv^Hava, centra "rvo pr:ž canie din 40 tisoč 2«fl —; izdatki za občinska ooelopja din 8 ft0s5.—j za pločnik na Jejcerski cesti din 6.5*2.—nabava zdravil in cepiva din 4^6 . stroški za nadallevamo šolstvo din 926.—; davki din 1406—: steupaj so Bpav-šai; -»rk^'-a^^aii nroracona za 1. 1936 37 din 55.SU7.32 Lansko leto od 1. aprila do 1. nvauata se Je jsosppdarilo z dv»na$eii-n?tm:. V tem času se je prekoračilo pet postavk: za latfsJo din 1 pristojbine Ijavo din 7. pravilo cest din 21430 nezadostno preJiminirane 1833.—: za kredit za nepričakovane materijalne izdatka 4m 5470.—; am časa dvanajstin je na proratoc prekoračen za din 36.473.40. Vas računske zaključke to pre-koračljeje je občinski odbor odobril aoada-ano. 31 Od zemljišča >Frevoie< ob oaeti Kranj—Kokrics se je arsskamu csstnsmu odboru brazpiačno odstopilo 10 kv. m. sveta za napravo petih planij, t. j. odlagališč gramoza. 4) soglasno se j« odobril dogovor občine s korno ustanovo, ki se nanaša na razna manjša dela pri dohodu na novi most med kkolijo in fnpnžfcfVm Občina bo morala splanirati cesto, napraviti zidove in razna manjša dela, kar bo veljalo din 15.000.— 5> občinski odbor je odobril prodaja parcele t. j. ozke steze g. Pesare-ku med vrtom istega. V stvari je šlo le za formalno ureditev. 6) na ponovno pre-šnjo se je žandarmeriji brezplačno odstopila v svrho zgrodnje kasaras zjl nju»ta- nitev orožnistva bivša Sirceva parcela blizu Fidra. kjer je neko« OUZĐ nameraval zidati zdravstveni dom. Parcela meri 890 kv m., treba jo bo pi 6? n^k^kn dcpol-niti na južnem koncu -S aosedn' z T^ftl Šcem, da bo motroče ct'"' • je žandarmerijski kom*"" ' p*o-goja: da se kasarn? z ' 2 let in da lahko občina v : kar stan: er.ega poMciisl/cr■ c -v Ker je Kranl prizr. !■:■-»* klimaiicno jne**o. mora po I 5 tur stične odredb« imeti poseben turistični odbor. Id se navadno osnuje v okviru občine, sme se pa po 5 7 prenesti tudi na kako organizacijo. Ker v Kranhj delule »Tuiskoprorn.ptno društvo v katerem }e zastonan*' obema kot vsi stanovi se je v smishj sVep-i občin-skesra odbora orenealo rx>?'e tirjd«=tienega na Trrf«!ko-r>rom*-tno drufttvo«. V tami seii ie obč odbor trla som ieseni ST>reiet«»ea in seda i od bano-Hne oo^rje-n*»*?-B «*tatuta oreve^el n»«iednte obč^nrice us'užben'-e kot prfff^at'čne : g Fneelma-na. g. A^fra g. Mohorja in kot pripravnika g Bizjaka. Organizirani praktični tehniki se uveljavljajo Včeraj se imeli občni zbor — Kongrc- praktičnih tehnikov Ljubi ia/ia. 17. januarja Lepa manifežtaciia stanovske zavesti ie ni i včerajšnji občni zbor Organizacije praktič-nib ^ebndcov v nsab filharmoaični dvorani Poseono T-.ačilna e bi a že izredno lepa udeleži" i kakršna nismo rađani na občnih zborih. Raze J t.nza oo se zbora udeležili rudi »ievikL zastopniki oblasti, ustanov in zdruier'. - -r io*-azuj>. da organizacija uživa k p li^led - javno*ii. Banško upravo je rtAopal banski svetnik dr. Bor^trar. mest-□o'o'činc- mest. svetnik inž. F ftoV tehniško -"fdnjo (k>lo ir Komite tehničnega inž. Pr^meič. Zhornoo za T*M Traven. Zve-zo c r prfvats ■aHsjstav J. Ze»m- ljii a pntosrvoaM *o *e predsedniki cSrtaih združeni: /druženja sšeatrateksšteifl obrti za • -r . -v 7. d -».žen a tersar.K;. mcjtroi Krec?r in Zd~alim^a zi-dacsr t aM>.saws Ksir. Saeoiao of^^nizanio. Zoreča e dipioeniru^ik tdiuukov je z«-stofiai Obrni zr»or ie bil taatjl redni orjani-zao;v p zi'p.z.ie v Organi-zac:jO prakrlnh tehnikov '.i oi t^daj so pra*-:* r.' tehn;Vi po^'a!: tudi pred Javnost--o pomeinben Hen z* : - -Vja r-tanu. Zbor -:- k-r-i-.. M h^lev . kf re v rv< r 're*.«u'dokazoval, kako poirsb.ia Te fV^an r- * r.-:"«.-* h t«=hn;kov zlasti za rac r-v- ">-in;-a zakooedaje ra ;L*oivf>nt» deksvonVltfh". A. As^ir. .. Orvaniza-riia se odiočno zavzema aa iniere«* urojf aa članstva i.i *.-recov n.»er.€aa delomnia so dei«m taii nr. oc; atsolv«:: ;i * j • ob stfam Q u .tata is v ie»n; z\ez\ z v*emj nsfanvvami. ki oilo^ao o ekaisjsenr .Ji /a-dt*vab praktien.h tehnikov n n*» za mu o i nobene prilike, ko je trvba posredovali za in*ere«e e*v>i ca C-4a.istrs. RsMs^f coroeiio (tajnik k. bom* nam je —fVr^^r^^ff. kako živo r- ^r*4Mz-eiis prizaii-v.-t koriti t- rlan»uu v >ianov-i«-r oiroee>vn#tti jnjaMpi u di zavze-v ua». ta vnesti pome r.i:-do mesto A.bW-dalavo>iok:b Uri liubijsnske lebmčn i srjpdnte *o*e je uradio od !. 1911 že na oki i pcxembaa rnnozica ljudi."ki znatno vplivajo na razvoj nsieca bo»'«c ^ ' n - mox; Seveda c»so* vsi orsaniziraa^. s kljub temu ?e or-rsTi.rar^T^ -no'ja fn njeno Siv1ieni>ke> aila »er "r*»: o dokazu "* stalen rac vet P«*-aeben oornen moramo ©rgar M -riri^ti i» tara** tesa. ker : nz^deva doseei 4o-im assšem orrznsni'* si«pqsol J*»nost> ia -ažb^^a ms*ts- ki tih. tal. še vod-tio tuki. Toda organizacija ne za-bieva jsaj da posbotai in uranove Dim«-s^aro nter*» dane zao'i z-»c«ii it ^a k^r ~azl •* »vaie^a r'an»4ra Dovoli ie ie oovemo. ia it v pretakj am poslovnem le'u - : ** iUa :-:ri vrfjje ek*J .> c-no z-m>-1 n*iu e'o v Italik>. kier fi i i C£ ude!e-ienr-v pz'eda*o celo vreto tovarn in Wp-mrrt'\ r^-»i. Lahbs re/^mo. da V r *vo Of-f reino j* tekočem v svop ef^-4ri *r*r n c<» c*^*-,r*ct?ne irooPoHiufe 'to »e> dokezsfo radi knj"ZTv'car;eve noro- *i f • ostvarila ssmo i/ »i« H *r»^!*tev le'-o *#r/vk^v-v> knHL -jtrr* x> tr. «fa1«^ -—mpelnta if 1 »* ns-baTii- ^ač jao>:a »iMi|Mfiiib djpi za okroc fjT -■ > ... - £X ^ r>ets izza izaviji bidi za- r -r^a. W*-r /na dobro a>i fipodarlii • jAf«"Ti*T^- '»- ^ * ^|«H»«V o m »v^or??al* rH l«la*a*r» "nc^m V;---t ^ -.. > . orM-»^ t • *• rn * - • r*r»4>*lek pa r- • to !oiTitMii ietu K.o že »rovorimo o jrmotri'h radeoak organizacije, je trc-!-a pri.-omniti. da cian^rvo rečno razmišlja o uoianovitvj Btavtne in kreditne zadruge. Zr<>rova«€i ao rooblastili upravi odbor, da podpre moralno m trmotno ustanovitev 7adme«». Ko so sc zastopniki oblasti in ustanov ro poročilih funkcionarjev še poseh^j prepn čal: o izreini delavnosti orjraaizaeije, so ji v svoitfc izjavah eestitali ia ji obljubili, pod-r«oro. Tudi volitve so pokazaie, da članstvo nov-cm zajf>a dosedanjemu odboru, zato ni r rišlo t-kora' do nobenih spreme;ub. Izvoljen ;e bil Iv. Miheleir kot predsednik in 10 odbornikov. 3 namestniki in trije Člani nadzornega odi>ora kon::iO so >klpmi\ <]a bo crsauizi'.c'ja r>n-reotla priliki proslave "Oletnic.^ našega obrta "»ca šolstva kongrc.^ praktičnili tehni-'to.-. - L' to*- namerava orcan zacija prirediti dve trX.-kurziji v inozem^ vo: v Leipz:č n*eu veie>?}mom in v Bolgarijo ?— r *a no* Btr "i *• STia:» •»«a - kar ~Ki* stei Voš»*f * - *y« dom (bodici urostor*' v bo-iPatssj takniTkam doma ali samoslorao po- Iz Maribora — - Vprizorltev iopančičeve »Veronike Deseniške« v reiiu J. Kovača zahteva sodelovanje skoraj celega dramskega ansambla. V glavnih vlogah te za na« tudi zgro-dovinsko posebno zanimive ž?lo'gre nastopajo kot: Herman, grof Ce'jski — Grom Friderik, njegov sta — Itnln st Fri-;erikova 2ena Jelisava — Starčeva in Ve---r. — Kr-a'-T'-^ Predstava bc z 5rožena v proslavo Zupančičeve 60-Ietnice. — Po nHolfnf-m obtoJrn.**. Neka gospn v Mariboru Je obdolžila svo;o 25-lrLno služkinjo Marijo R. tatvine. 81uik-r.io je krivica tako bolela, da je skleni:^ izvrš U samomor. Zato je izpila rrecej oretne kisline. Obupan ko so prepeljali v maribo:-s-k«-> bolnico, kjer so ji izp::ili 2i.!Duec. I*«.]n/.hoii»»ki davek. Pa 'na uprava opozarja vse delodajalce, k: r^^ zakonu pobirajo usmibenski davek v davčnih mar-kicah. da pr'-d'oži.^o t^kom Ipnuaria knjižice us'uibenskefra davka na pregled davčni uDra'.i za mesto Marbor v f nbo *t. 7. Pio-ti krsiteliem se to kazensko pnstor»iio. — taca \t trore'a. R1*^" F" rum a te ir% nepoja^ni^n način nastal poiar na žagi r>-?e-tr.ika Franci ftantK. O^en^ je napravil «koh 20 0OO dit»«rjev Sko^e. — 1>f.ka noreča. V neki tvkr»ifnii tovarni se je 38-4etni kurjač Ivan Bokan hudo ponesrečil. Zaposlen pri kotlu, so ga objehl ognjeni zub^i in za dobil je nevarne ooeklrne na obeh rokah. 4fe«tni prorafsa. Te dni «;o izffotovili n "-vi m*- 'n: rrora^nr 7-n leto 1W88-B9 Pto-/karuie 811.135.100 d*i izdatkov in rrav to)'ko dobodikov in je torej za 2&2\.9ftft sv« od la^k^a Za kritje izdatkov > u ved na doklada na nenD*rodn? davke ' ♦<■ uvedert: ie dve nov; davsći- n ?;ir**r 10*» «>ocial*ia doklada na neposredne davke- dtrusa davčna pa <■ taksa za t4vanie tujcev v mostu. — Poplava ▼ Metelkovi sliei. Stanovalci v za&tlnifa stanovanjih mesto" občin« v Me-*elkovi ulici 7 se uprav če.ao pritožujejo nad c e redom gospodari a teb stanovanj. Ka dvo-">šča te delavce kolonije ni tsved»na kana-lizacija in ie sedat ob oasu tajanja assca astala celo povoden j ter ohsloja nevarnost vi-e vodr» v -*anovafiia. ki so ie itak do-vol: vladna is nezdrava Mestna občina, ki ♦ r^-<- 7+prtava naiemnijie. naj rtoskr-v» tudi zs idravie ubogih delavcev v teh za-h •snovanjih in izvrši kanalizacija na Sonieu. — Prom#*«»a ne*r*»ra. Na rp*ti Hore—Slivnica se JO kotel 2a!etm kolesar Štefan Su iz Orehove vasi iroeniti nekomu soe-niku. Pri tem pa je « kolf»som trčil v na--oroti vozeči avtomobil Snsoc je z glavo razbil 4ipe avtomobilskih vr?» in >;i popolnoma razreaal glavo in ctrl lobanjo. Nena- v€Stuoga .posaiudovanca ao tako! prepoajala v marihnnkn hnlnino, kjer ia Lori a amriio. Antona ki, ki ie pravkar nrilni iz zapora. Ko so aa vprašali, kakšno kazen |a odsedel, je po daljšem okls&anju izpovadal. da je na bratovu prigovarjanja in za malenkostno nanTndo nanvesa* nfnfll odsMil 14- dnevno ka?eik -6edaj bosta morala oba bra- - Tonska 4»ifci«i«« inokam izi Te dpi je v Dravogradu neznanoj: am izginila IS letna Elizabeta &P*Yej, ki Je služila pri tajnjkajanjoni costilntfariu PSeniCniku/ Ta ja Ugotovil, da je z mlado ookvarjenko izginilo tudi za 2000 din lanska obleke ia zlata ura. Za ta'ieo poizvs4ujein. —nnaar i: Pred ure duhov ali po nji? NeamrnHUta prav«fi m ftt^fttfi, v fcateH pHie obre- Ljubljana, 17. januarja. V neki vasi pri f£amniku_se jt_6 let stari fanteY~najbrže kenal s svojimi tovariši", medtom ko so sodrt&i v Ljubiiani raziskovali, ali bi i ta otrok spočet pred pomočjo ali po polnoči. Ura njegovega spočetja ie namreč' odločilne važnosti" za n;ejfovo m#: i£x. ki *e ie moraJa varjati zaradi krive prisede Pred šestimi leti se je rodil postavni ti lepi Pepci nezakonski fantek Kdo je oče^ so sc izpra^evali v vasi. Mati je nekaterem povedala ia pred rojstvom ervičtca da ?e ajegtov oče prem^fni Far,x .. j^- imef res razmtrje z lepo r*e-pc•■». t-.^li -"r".-se. preden je odšel k vofaKom Pač ii jc frot vojak piani dvakrat. P ep ca mu n i e- s:avac. ♦mte. ki so prihaiaii v cj«>sti!"!o. kier ie oružja. O tem le rzvede! seveda tud; France Ko se ie vrnil od voiak.^v. ie k'jub temu povabil nekega večera Pepco na svoi dom. Natančno h6 dni po tem se--t^»nku ie Pepcs r odi I a fantka France je zanikal očetovstvo. Prišlo je do pravde za alimemte. Pepca je prisegla, da po sestanku s Francetom nj imela intimnega razmerja t noben:m mosk-m. Na podlagi te prisege je bi! France obsojen na plačevanje alimentov Njena tovarišica Marija, ki je z njo služila v isti hifi ia z njo spals v ts«ti sobi. je tud; pod prisego pričala, da je kritično noč Pepca od^la z doma po 11. uri in da *>e je vrnila šele po polnoči. Za sodbo v tej alimentacijski tožbi so btfe važne ure. Otroci se navadno rode po .9 mesecih, toda zakon dopušča maksimalno mejo 300 dni. Izračunali so, da je od dneve, ko je bila Pepca zadnjikrat pri Francetu, do dneva poroda poteklo natančno ^00 dni. ako je bila Pepca po polnoči pri Francetu Ako je pa bile doma že uro pred pofoočjo. kakor trdi obtožba, je potekel 30! dan in France po zakonu ne more biti oče. Pepca je zatrjevala, da ni prištela po krivem in da je vse resnično, kar je izpovedala v alimentacijski tožbi. Fantek jc rase i in ljudje so opazili, da posta ;a čedalje bolj podoben Francetu št. 2. ki ie rad zaha.jal k Pepc'*, medtem ko je b;l France št. 1 pri vojakih. Po vajScib čenčah prijateljstvo med Fimncetonl It 2 in med Pcpco ni bilo tako nedolžno. Toda pri pravdi za aiimente se France ŠL 2 ni imervova.l in navidezno :e bilo vse v redu, ko je bil France št. 1 obsojen. Plačeval jc v redu nekaj let alimen-te, medtem je pa čedalje bolj dvomil o svojem očetovstvu "a denarja nvu je bilo gotovo tudi škoda. Začel jc zbirati dokaze da ni oče otroka, ki ga je" rodila Pepcar Nekega lepega dne je postal prijatelj in •j^itnik Franceta št. 2. Ta France su.n nnaasad nič -nima, čeprav je sodnikom rekel, da je trgovec z apnom in da zida hi>o. pred bodaiki ^ago- j £a bolj natančno iz-praševali^ je pri- - i . rut. da kupcu je za provizijo s pomočjo j denarja, ki je last Franceta št. 1 in da zi-! da hiiro prav za prav njegova mati. Po ma-| termi smrti pa utegne dobiti dol premo4e-nja. Taxo prijateljska sta postala France št. 1 m France št. 2, da je France št. 2 priznal Francetu št. 1 reči. ki iih fant fantu navadno ne prizna, posebno če gTe za očetovstvo in za alimpnre. pran.ee št. 2 je priznal, da jc rmel razmerje s Pepco Šc po :i- -i usodni noči, od katere jc poteklo 300 dni do rojstva otroka. Tako je imel France .Iv rokah dokaz, da je Pepca po kri-ver. prisegla, ko je prUe-gla. da po tisti noč^ ni imela opravka z noben-m moškim. France št. 1 je pa dobil še drugo pričo, in sicer prijateljico in tovanšico lepe Pop-ce služkinjo Marijo, ki je v aiimentacijs>ki tožbi izpovedala, da pred polnočjo Pepce ni bilo domov Marija je pred letom dni zapustila prejšnjo službo in postala služkinja pri Francetu št. 1. Ta je zdaj torej njen gospodar nt delodajalec služkinja Marija pa gospodarjeva glavna priča v tožbi l proti Pepci. Pred sodniki ]e služkinja Marija, bivša pri :a te! ji ca obtoženke. rzjavila. da je v alimentacijski tožbi po krivem pričala, ker jo je Pepca pregovorila n jo -»odkupila. Ni res, je relcla, da je bila Pepca tisto noč po polnoči doma, temveč se je vrnila že pred polnočjo. Državni tožilec je takoj izjavil, da si pridrži kazenski pregon te priče, ki je s ivojo izjavo pokopala .ama sebe, jc priznala, da je po krivem pričala, lioteč dokazati, da France št. 1, njen gospodar, ni oče otroka, ki ga je rodila Pepca. F.ance št 2 je pa tu<^ pogumno pričal, da jc ime4 s Pepco razmerje šc pc kritični noći, j- torej priznal, da je on oče. Pepca ga vsaj lahk' toži za alimente na podlagi njegovega pričevanja, čeprav bo obsojena zaradi krive prisede. Razlika je samo ta. da je France it. 1 bogat Franc ?t. 2 pa nič nima in na ;b rže n'.kol i nič ne bo imel. Mili senat je dvomil o verodostojnost: obeh obremenjevalnib prič in je skienrl /aslišati Še neke kontrolne priče. Pepca se je zagovarjala prav temperamentno, in je trJila, a j. žrtev ogabnega komplota. Sz Trbovelj — Cena noesa. Uprava občine je skle-Li:a glede na na-a*^?joco drarinjo. da s=»-rr.a regulira eenc posameznim rjfvJ.jenj-skim potreHosrjinazn. zlasti mesu. katerojS4 cene so bile v zadnjem času na tukaj-i-r.je-m trgu zelo neenotne. Dar.es je uprava občn^ razg"ia.?ila, da smatra pri da-r^SnjIh nakupnih cenah primemo prodajno ceno za meso I. vrste 12 din za kg. drii^ovrstrio po 8 do 9 din za. kg\ tretje-vrstno za po 6 do 7 din za kg. Prebivalstvo vabi uprava občine da disciplinirano pcrr.ag-a oblastem pri 'Zvrče-- arinj tesra ukrepa ter prrav' ot-*iri vse nedortatke ■ prestopke. Ur>n3Va dantes epozarja zia-**. da mora ^ot' \-sak rresar na črni de-m na vi nem mer* a ozaiačene cene kvalitetnog-3 nieca. rta kvalitetne §teAHke 1. 2 in 3 ne sme mesar izrezati, ker prevari s tem stranka. Stranke s?, me p? naj pri nakupu pažnjo na te znance m primerjajo cene. Upr-ivs ob-^ire razglasa redno v-aik mesec, koljk.^ in klirUili gja mesa so poklali posrmczT.i mešani, s cimer je po-i :a moćnrTt k on troja konzumentu. Zlasti se opezarja, da je prodaja kvaVtetne-ra n:esa po drugi ceni nedopustna in kazniva. Ta iikrep se nam zdi zelo primeren hO ga. bo vsak občan odob-a.a:. zlasti glede kontrol** me^ ki naj bo s strani obla-st- kol'ko— n^T-r? ^tro?"a in p " da 9? Z3šć Li zdravje profc.vrlstva. Letoš^f; »Mariborski tsden« Maribor, 16, januarja Ze o pril;k! prpra*- za. 'arski ^Maribor-s*ki teden * se je* pojavil na?rt, prikazati Oj8:rcmen napredek industrijo, obrti in tr-gOTine Maribora po zedinj«n>u. Ta načrt je bil zarad; iz'ednib predpriprav ter ve-i-kih strodkov ki bi b'le v zvani s tako reprezentativno razstavo, preložen na letos, ker se mamo leto^ znJkl.tuči drugi decsnij te najpopolnejše dotee raavoia Maribora in njegovega za^dia. V četrtek dne 13. t. m. so se zbrali vsi Rastopclki jrospo-darskega. kultumeiga in sociamegra življenja v Mariboru ter ugotovili nujnost take reprezentativne Z2ro-*>vtncgk.? razstave Sklenjen je bil sledeč kcenunike: Zbrani zastopniki mariborskega gospo-damkesra, socialneina Franca Toplaka ter ga tež-'ko poSko i rvalo. Tudi Toplaka »o prepeljali v bolnico. — Kino oblakovatei ?e zadnj: čas pritožujejo nad upravo kna, da se ne drži sporeda. Spremom "ra sporeda ni znana. dokler že ne sediš v kinu. Ravno tako se že del j časa ne predvaja Foxov žurnal, a kor a.vn o je na rpo-ei : objavljen Večkrat ie objavljen tudi kulturni film. ki pa ga na platnu ne vidimo. Pričakujemo od krnouprave malo več reda v tem pogledu, ker so cene sedežem ttak visoke. — Povišanje cestno doklade. Po občinah ptuj^kera ?reza je razglašeno, da bo sreski cest "i odbor v proračunskem letu 1938 39 za kritje primanIkljaja pobiral 22°/„-do restno doki a do na vse dokladam podvržene državne davke. Proti sklepu cestnega odbora je dopustna pritožba v 15 dneh. Lani je znašala cestna doklacra 16° o in se je torej zvišala za 6»V — Poprava v-oliJnih imenikov. Volilne uprajvnčence opozarjan-.o da se izpolnjuje volilni imenik in im:L - \ pravico istega vpogrlodati. F/ventualTip ;. k ;a,macije je treba prijaviti najpozneje do 25. t. m. pri mestni pob'cirji. —Kako smo »e lani pravdali iz stati-stdčrth podatkov tukajšnjega. socBSča je razvidno, da je bilo v letu 193S vloženih 1454 oporni r, ^evainfh tožb. V bagatelnih zadevah je bilo treba prevzeti iz leta 1936 57 tožb, rešenih pa je bilo lani vsega 430 tožb. Eksekucijskih predlogov je bilo vloženih 6350. prisilnih uprav je bilo 309 in ru-bežov na premičnine 2365. Sodnih odpovedi stan ovan jn in lokalov je bilo 118 ter 962 zapuščinskih zadev. Na kazenskem oddelku pa so tuli številke porasle, znak, da imamo v našem kraju še vedno dosti pretepov- in raznih drugih delrktov. Iz teta 1936 je bilo prenešonih 95 nereženih kazenskih zadev ter jc bilo vsega v minulem letu 1198 zadev tekočih. Rešenih je bilo vaejra skupaj 1216 zadev. Brez sodne obravnavo jo bilo poravmanih 648 zadev, na razpravi, odnosno oddanih višjim in-stancazn pa je bilo G2 zadev. Sodb je bilo 71. FiV 49$, 39. Pritožb je bilo 5, nih pouiućl "jwnbMo v 5o7 — Proračun mestne obetale za L 1*1*739 je raagriijen 5 dni pri mestnem knJo*^ vcKistvu in ima vsak pravico istega vpo-glodati. — ponarejeni kovane! po 10 in 50 df-narjev so se v zadnjem čami zopet pojavili. Policij* opozarja trgovce in ajoatnni-earje, da strogo pazijo na denar tmz even-tuamo vsak primer takoj prijavijo. KOLEDAR Dane«: Ponedeljek, 17. januarja katoličani: Anton DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Beli jorgovan - - ■1 Kino Ideal: Opasni zaljubljenci Kino Sloga: Dama v sivem Kino Fnion: Poročnik indijske brigade Kino Mo/rte: -Lumpaci vagabunde in Irena- Kino ei«fca:. Otroci areče Prirodoslovno rtni5t^ o: predavanje mnV. doc. dr. Ladislava Klinca o temi >Vlta-mmi . ob 2,0. v dvprani Delavske zbornice. DEJTRNE I. E K A K NE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar. šelenbur-gova ulica 7. Vrtirmska dvorana ie nabito polna. .Vo-hvna kulturna prireditev, noben koncert ali predavan ie. pa naj bi bilo še tako zanimivo in važno, bi ne moglo pn\-abiti toliko poslušalcev. Vsaka doba ima svoje posebne značilne poinvc. Eden takih pojaoo\> nćrše dobe je kino. 1" naglem tempu živfic-nja smo pojtali nervo/ni, da hlastamo po trenutn;h doživetjih, m užitkih, življenje moru hiteti mintp nas kakor na filmskem fraku, drugače z nfint nismo zadovoljni. Zato ^dolino smrti«- na Krimu med žrelo topov, kjer kosi srr rt na vse strani, da padaro mlada življenja, kakor zlato žitno klanje pod ostrimi srpi mladih žanjic. Kri zastala človeku v žilah ob pogledu na to strahovito klanje, na ta divji ples vojm furije. V najhujšem bojnem metežu se srečata cestnik indijske brigade in verolomni, zc. ki se nur;nitor;u in Črni gori ter predvajal nad 200 krasnih ^kioptierdh slik v nnravrn harva'i ^od okrjtieii! Tt-•io'.vj'a- ia druživa v Celiu l>o nreviaval v četrtek "?0 t. m. pt> CO. v ir^ti predavalnic; g. prof. Fr.m:o .^koi i| Maribora o koioniamom biran \rr ni>qrove.ni pre^ielovanju in uvo-7\i. Tudi to predavanje bo s ?kioptičiim4 sl'kami. —c Dvr nrsreči. Prod dnevi ie padel 12-lelni sin di.inaricp Miroslav Spiliak iz Lis<* r»ri Celju pri >anW.;nju in t»i zlomil desno roko v rnnienu. V Peei m pri Velenju se je 17lelni Hpolvpiejiejra njflaria Frane Vihar pri smasanja 7a'pfol s tako Pilo v neko drr»\'0. da <=i jo zlomil do=no nocro nad kolenom. Pon<"sreČrnca zdravita v roliski bolnici. —r K nI: i>ka raj- ara. ki to novost za Celje bo od 2. do ffiJetega 6. februarja v mal*i dvora;ii Crli-.--krna doma, Poleg celjske hotelske in reštavrari jek 3 obrti bo na razsta vi sodeloval tudi znani kuharski mojster c. Babinpk u. Maribora. Rastava bo zelo zanimiva in poučna. —c Obrafnn pi^^tne oliein*!. /akiiLhčai ra-ntn o gospodarstvu a)eefne obe.jne eelisk^ in njenih poii>t j za prorn-upsko ieto 1036-37 je razgniitn meelaem računovodstvu na splošn' vimvjIoJ «!o vHlelc^a 21. t. m. ob uradnih urah. Morebitne uciovorf ie trpba vtagatl do tega dne pismeno pri motnem po glavarstvu. Pravico do vpogleda in ugovorov iiua \>ak ^lan niefta Celja in tudi vsaka o«-el>a. ki plačuje državni ;wposre*!nj dav^V od katerecrakoli dohodka v nit«1u. ZA VOfe^ILO — Mamica, striček mi je dal za novoletno voščilo dinar. — No. ali si mu rekel za to kaj lepega f — Seveda sem mu rekel. Dejal sem: no dežuje sicer ne, prsi pa le. «'r li BMSKt RAM DNEVNE VESTI — Vašas taritUrea ksartarence, Po4 predsedstvom predse iaika Tarietičae zveze ix Spiita Ir. Tartegl.e *e je pričela vCeraj •jetraj v Zagrebu važna tur#tičxia koafe-renca mevJrbora^nega i a medbemni rastrga poslovnega odbora Baneko upravo dravske banovine je zaetopeJ na konferenci kot opazovalec načelnik trgovinskega oddelka dr. Rate]. Najvažnejši ie bfl referat o turističnem di^ar^u. s ka-»rim bi ae 'afako odstranile posledice mor ne kojkurence drugih držav. Za nas je najvažnejše, da bi prišli z mišanrem tečaja turističnega dinarja tujci do cenef?fga dioarja in da bt se vsej deloma zravnale cene v naših hotelih i onimi v Italiji. Turistični interesi naše države zahtevajo z->J[anie tečaja turistiČriega dšeena za 2f>* *. Na konferenci a* aovorilo 'udi o va*i v Za-irrebu nova raasinjeja avtomatična Leirfan-sica centrala. Vse s»*»v;ine od *W8 do vW9 so zpremtoiene iz četverošt «viieueen v pe-terošlevi leni sistem Pojavili eo se takoj prekupčevalci ki so pokupili v*e telefonske im?arke no 16 din *dai iih pa prodaiaio celo- pe 100 dia. ker ie povpra^e^ aa ie po —i-o z-*4o veliko . — Jaceaiaviis •«> sdNeii l**s*nje«a *•*> seinsa v I^ipiri Tudi na lajtašnirni poania-denskeni ve le* »trnu v Leinzica. ki bo od do 14 msrra bo lo^sstarifa zartopena. Na ša kolektivu razstave na lanskem posalsv danskem ve*e**imu e doseirU v?Iik uspeh va ro lahko razstavi afaj stopili ▼ s»Uc se z nemšk rei. t#»ravi* tudi r. uvo/mki dr*j*. Zato i*» tceovtnsao anmi*tr?ivo narediio. da se tudi lesna orzan zin v Leip-_j Junektivna ?ugos*o«-ef>?ks ran-Uv«. ki bo nazorno prikazala «*aeie naveza kmet~i-stva in industrije. — 25. dražba Dme ksše«. Vseh vrst ko-žubov-:no sprejema lovska orramra^ia >Div-ia koža*. Ljubliana vfloorjjria, m pret le-aaapjo Iraine, ki bo 2#. januarja. Kar imate bi»j>^ torej odposVuie. rHKia koža« U lovska oro»la:na organizacije, zato ?luži iz-kvjot.Hr knris*;m «a.-^2a lovstva. ino Sloga — Tel. 27' predvaja senzacionalen in zabaven Sherlock Holmes krirninalni film Dama v sivem V glavnih vlogah: Herman Speetmans in Trude Ha rte h Dve uri senzacij, napetosti in borbe' Ne zamudite si ogledati ta film! Pre-skrbtte si vstopnice v predprodaji! Predstave ob 16. 19 15 in 21.15 un — Direkcija >s>efoe pb»»idhe kraljevine Jua**-lavije* » B^zr^dn -po^o^a p*>d br. 38. i 4/e 5 t m . da ^ »rada«* «-tav- 3ien promet « 1. lanuanem 19c*«S na Ponovi — od Or.*ave. na pr'okih in kanalih ter .3 ^e z d.ieui o. L u-tavlja celokupni ICTensri tnd na ostala plovnih potih. — Zi ri dni % (t»rire—TrPr"5 prel . LfaMjana, Sv. Pe'ra na-^fp. 17. — Krases ^uloren dan t Zagrebu !* «i.m •.rn4i v Liut4jani včera; pu«to inecleno — ie ie bi v 7airrcb : pravi pomladamski dan. Lepo toplo vreme so mnogi Zagrebčaoi izkoneiili za izlete v okolico. — Vreme. Vremen-k.» n; . o\ed pravi, da >h> većinom oblačno \remi. Včeraj je >bnjtiiab- R^ie^alci so bili včeraj pozvani v ?a a«» pri Do-r»rvn"'-- - so » ^ Tlran^iiui dczel-rtni efeJrtrara napeljevali e:«ktri«*ni vod. Zemlja okr^ nek^^a d-^sra Ji bila globoko zamrze jena in «pr> jo delavci pr- *»-znož-ju neko. - » rnzkopau. N'azo Je splezal na drr-f: 20>" -r Po-.* * z Ponove vas: pn Gr"s;r.'.fKo yc hi: -a >rhu. .«e je droe asi lit i al nagnil in je Podrfaj pa-dei z visJca -r>-»Hi j« hu^e notranje poškodbe, si zlomil desno nogo in se težje pcškodoval tudi po obrazu. — Tarvina *latsiite na ttkrt^lrm Pnr» -t--.j Andrei'j T - - na ^icr-^^in pri Kranja r'.i b la v P*t*»k ukradena dv:« zlata poročna pnstana. /lata žon-stej o v ratna v«». rnei z ©kro?l-m ot»*^*»oni. nik'iasta ž**rHia 'alatna ^en-ka v* i denarnica <= -"»«10 di^. Tatvine «ta o*-nml|ena dva mlajša n»o-' '-■•'»'■.-iv hwi beračila — eaeteni^Mi -»smlil^i sr. Jivrt . o.- ,5,, v j rf >v. Kr i* F'r» Litiji so i»r^l in<4\i «*.»a-vili na c.»rti neketra Tj v: < P* /ina. V« »w> £a uriieli zaradi t-jmlnv^c • v<~.-Jpnia. Brzin ie imel s seboj vcCi nfjaei, v katerem so na-^li oreariTki v**< *vei-. natnfrai ort i/ ?eške-era platna, neka i srrvi »t. Kvi^enn leaa%e komNin^in. r«*kai kozarrev In več Ilir ter nožev. Brzin frdi «;cer. da ie j>redm**tc kn-r-*5 of ne'nar**ira r-foveka pr>t linbljaa^ko ho!n:co, \.-i:1ar na io \pr^>'i,'. ti io hili eeJrte vkrad*>ni — Zav|f«tn««i »t^pcu-ja Po!U ijska unrava }e bila hrzo;r.vno obveščena .z r> -rada. da sta pobecnila najbrž nekam v FTovenijo Oton Bazlc- in Nedeljko Ce-neikL-. S*. Prvi. ki Je čeSkos^vačk: držav-i^an, je s ponare^nimi dokumenti dvignil v živinorejski zadrugi v rVo^radu 130 000 ->a je tudi ponevern večjo vsoto v naši in tujih valutah, poleg tega pa ima razne ponarejene listine in itampilj-ke, ki se "ifc posruzuje v s:epaxake name-ne- — VUm t m U sa Tr»ki feri. V vilo Ma-r,e BaruJkove na Triki 2ori pri Krškem «1 oni dal vlomli drzni Utsrvi Ker i> last-nfea v Zagrebu in v vili ni sedaj nihčo »»ta-ry>vsJ, so :meli tatovi lahko delo in so po •seh prw*or'h temeljito gospodarili. Odne-?!i se lovske paško znamke >Haoierle*<. yrsko dvocevno puško znamk p "Clorke:. lovsko polko zaamt> sBeck Pescbler p: tz-?tablc. eno pištole, dve flotertovki. pištolo za strašen je- ve? nabojev, nekaj kuhinjskega ^erfla. siv zew*i pla§č. par vT^otcib žensk:b čevljev, nsnjnto fter^ko obleko zflen*» barve In seka i dr-jce obleke $fcoda zna^a nad 15lO0*> *nn. — Psgreh. pereka is porod i*trea d«e V vasi Lnkač blizu Virovitice so ■ H SI kaneta Simona Sax»dtneria oocre^. noro-ko m porod ;$tega frr?. 5^sndtr^>" cv^ varfni s*a «e hot*« ozeeitf iste« 4.ie"Tn si čer v nedeljo 1.1 m. Drt dni prej je pa ae- umrl stari JaešHnsa, eter 80 let Pokopali eo ga ¥ nedeljo vjuka sta se na pe fer ie pa zona tretjega enajdnn* r *§« muka noeodila. — V samrt, ker M bm ja Med Djakovo m vasjo Panter us m se je eee- sU v gozdu Nv4i ruski ujetnic Msastjlo Ta-nns. Pri njem so našli pajlesaJne pisaao. ga v a jem pravi, de se bo obesil, ker ee mu je iene poturala. V BoaaJU*j Gradjeki ae i« Dieeova lena aganuaiU s nosim meeli nom ia se nreeeliaa k — Giaanaaajec aaklal avejega •evariie, V Beogradu je bil seorjen v solose »večer grozen aiečin 17letni diiak IV. gi—Radovan Jaarč je spremljal svoje setes Dregi-co. diieki.iro IV. razreda ginianaile vsak večer, ke »e je vračata iz šoie. V seboto are-čer sta srečala btinu ks«erne >Srbijf< dva fanta r i.i.^jm cemrami aa glavah Fanta sta za Via klicati za njearovo sestro nedo-r-toir- beaiede. To ie delo Radovanu povod da »e e obrnil ia iu pokaral. Enegs ja celo pahni L potem je pa »topil k svoja sestri. Tedaj ie pa skočil za njim 17letai dijak V. razreda crmnazije Naum aNumovie in mu zasaM noi v hrbet S«vtra je jela klicati na nomof. smrtno raajeoaea dijaka se prenesti v bi iznio kavarno »Srbijo«, kamor te kmalu pritekel njegov stric inspektor poJt-neca ministrstva. Nesrečni diiak je kmalu izdihnil, nbrjaler ee je pa *am ravil noPr ij Iz Ljubljane — !j Pogreb dr. Altreds Serka. Včeraj popoldne je nastopil univ. prof. dr. Alrred £k-rko e-vojo za lnk> pot izpred doma v Gregorčičevi ulici, kjer se je zbral« o^rrorfina m noži c .i pokojnikovi b prijateijia/ in znancev. Ko ie duhovnik opravil cerkve ie obrede, je Akademski pevski zbor zapel zalo>tir»ko >Glej. kako umira pravični«, nato pa je talni sprevoi krenil pr?d univerzo, katere balkon ie bil v iVnem, s poslopja so plapolale tri čme »j»***vp in prf*d v bo lom po gorele loči. Pred univerzo so biri zbrani rektor, vsi dekani, akadeniski lTmrl ie n>ožf. naV> pa je žaln» sprevod, v katerem so tili najodlič- pr-^ino\.> '/Wow«ri** ^ vodi pr.'dsed-nik inž. Milko Pirkmajer. ki Jo poudarjal, da se jo delovno podro^i [*M>Wa£cr*nih in- nobeni zakoau znatno razširilo in olsega v?e T'anojze naiodn?aa Lrosipo-dar«»!va od Uni*d;i.»tva. uozdarstva in stav-t»ar*-tva. eksploalari ie in predelave rudn?h zakladov do \>« ii i»anotr industrijske delavnosti. ? skup^-ne je bila poslana Nj. Vel. kralju Pptru H. udanostna brzojavkn. pozdravu * brzojavke pa regent**kemu »vetu in kralj*»v?k; vladi. Na koncu ie bila izvoljena nova uprava «t predsednikom jdž. Milkom Pirkmai^rjern in podpredsednikom inž. Feliksom I-obe-tom na čelu. — lj Slovanski \-ečer in obrtniški ple*. Tradicionalni Slovanski večer JNAD Jadrana na Taboru jo bil ena najlepših prireditev letošnjega predpusta. Prostrani Tabor je bil ob 21.. ko je prispel zastopnik Nj. Vel. kralja Petra IT., kraljevskega dvora in kneza namestnika general Dodič. nabito poln. O. generala in gospo so sprejeli predstavniki JNAD Jadrana ter Ju med zv^ki zMbe skozi špalir odvedli do odra. Prcl?^c::uk prireditvenega odbora jurist Rajič pr* Js prosil, da »poroči na najvišjem mestu zahvalo in terana uda-nosti. Predsednik Jadrana filozof Mlakarje v slavnostnem govoru ocrtal pota JNAD Jadrana in nono^o poudarjal v imenu nacionalne mladine zvestobo nacionalni ideji. Pozdravil ie tudi odlične predstavnike javnost;. Sledil je slavnostni spored in ko je bil zaključen s«* je pričel ples. ki ga ie s!amft«fTio polonezo otvoril general Doflič z go. Kramerjevo. soprogo ministra in senatorja dr. Alberta Kramerja Ob z\*o-kih izvrstnega Adamičevega jazza .se je razvila potem prijetna zabava. je trajala do zgodnjih jutranjih ur. — Tudi v Kazini je bilo v soboto zvečer zelo živahno, saj so priredili tam obrtniki svoj ples. ki je tudi že tradicija, saj je bil prirejen Ze stirinsjstič T-idi ta ples so posetili mn^gi odlični predsts\miki javnosti, ki jih ie vse toplo pozdravil predsednik Obrtniškega društva g. Rebck. zlasti pa zaslužnega obrtniškega vodjo g. Zadravea iz Središča, v proslavo katerega je bil tudi pri-n jen ta ples. saj je 40 let na čelu naših obrtnikov. Tudi tu je potekia zabava prav animirano in živahno do jutra. — I i Dr Niko /upa nič fa>tni obran Metlike. V priznanje zasluc za RHo Krajino je občinski odbor v Metliki na nedavni seji iz- n \ h'v;.-.-.i ntinistr-j in »'eda.Tega direk-N";;roinr>cra muzeja dr. Vika Zupaniča za f-astneera občana Metlike. V trgovini P. Maedič na Airk-androvi cesti ie razstavlje-la krasna diploma, k mu bo poklonjena in ki ie delo akademskega slikarja Maksima Gaspari is. — (j .*e ena deputarija. Nezaposlenim se-zonekini delavcem se ie končno posrbilo ,}o^.-■"•■. i-.\ jih je mestna občina zaposlila pri občinskih delih (pri mestni vTtnariji. kanalizacijskih del h itd.) Ransfca uprava je dala n^kai denarja mastni otčini. vendar pa ne toliko, da bi mestni socialni urad mocel nakzovati sestradanim delavcem zi-\ila. Delavci zaslužijo po S din aa uro, kar nedvomno n: dovolj za preživljanje. 7lasti n*> za nreživ'iani*» Mevilne delawsS\* družine. nppiita. da ne moreo delati lačni, zato so v *obo'o poslali deputacijo na mestni socialni urad. kier bi jaj skuJali do-«*»či podnor*» ▼ obliki nakaznir za živila in nai bi zahtevali primerno povišanje me/d n**nutscita se je vrnila praznih rok. Na socialnem uradu so ^e irrjnvar in Ti- da so prs-♦eli Martin .i^ksi d»»nar:a za zePoePtev neza-nocl*»nib. ki i m morojo plačati ve*, ker b» bil sicer kr«'d t ie firej i^rrpan Bai» 1k> terenska sekcija kmalu začeta nadaljevati reguluHu MaJeira ^rat«a v Mectnem Togu. reettarali: Dr. Alojetj Ivo aorti. Knc^_ dril. Fntur Bogomil aa Breeač rve. Imena na—i nteratov bodo privabila taaot te pet vse Unestetje nase besede in neJe zemlje. Redi vetskega zaeanfianja vatotmo vse. de at preskrbe vetcj*pniee Že v naprej v društvenem tajništvu. Nunska ul. S. vsak dan od 18. dO 30. Vstopnice so po 3 2 m 1 din dati JjatJagefc Je namenjen v dObro-detee namene društva —lj lUasteva anerten za nasštne trnovske otroško z»retift*e in za vojaški spe-oaenik pri Sv. Krio. Naorti, ki so Mrl vkateni na raapks javnih tečajev za trnovsko otroško zavetišče in za spomenik v vojna padlim vojakom so razstavljeni v Jakopiče-', ern pavdrjonu do vštetega 24. t. m. vsak dan. Razpis natečajev je pokazal veliko zanimanje arhitektov za dane proMsane. zato je ogled razstave iafco za-ntanrv in poučen. Mestna občina je na te način zainteresirala široko javnost aa obe javni zgradbi v želji, da javnost sodeluje pri ustanavljanju novih zavodov in postavljanju novih zgradb. Na ta način bo Lj>ibljana pridobila otroško zavetišče in nov spomenik, ki bo ustrezal povsem »vo-jetnu namenu. —lj Dovršeno rooj«ta*»tvo« jo igTS violinista Karla v. Baltza — tako se izraza rjerlaaeka .T>ie Musikc. To rnojatrstvo nam bo dano došiveti v Ljubljani v petek 21. t- m. —lj jadranska str&Za opozarja svoje članstvo na velezanimivo p red s vanje, ki ga bo imel v okviru Pri rodoslovne ga društva g- dr. S. Horvatič o temi -Posebnosti in zanimivosti kvarnerske flore in vegetacij«*. V tem predavanju bo predavatelj pokazal težko življenjsko borbo rastlin na obalnih akalah kvarnerskih otokov in »lasti tistih rastlin, ki nikjer drugod ne rase jo Predavanje bo v torek 18, t. m. ob 19.15 uri v mineraloški predavaJnici na u ni ve mL Vstopnina 2 in 4 din Obilni obisk predavanja JS najtopleje priporoča. —lj Odpiranj> in zapiranje trgovin v Izubijani. Glasom odločbe kr. banske uprave z dne 15. januarja t. 1. VTTT No 116/1 velja v Ljubi jami sledeč! Ca« odpiranja in zapiranja trgovin: Od 7.30 do 12-30 in od 14-30 do 18.30- Trgovine z mešanim. špecerijskim in kolonijalnim blagom, trgovine z deiikate*ami in ostale trgovine z živili pa od 7. dV> 12.30 ter od 14. do 19.30. Članstvo se opozarja na točno Izvajanje navedenega delovnega časa. Združenje trgovcev. —lj Prirodoslovno drufcrvo % Ljubljani. Previ ob 20 bo predaval v dvorani Delavske zbornice g. unov. doc. dr. phil., med. et techn. Ladislav Kline o temi ^Vitamini«. Ker se pričakuje Številen obisk, bo blagajna odprta že pred pol 20 uro. Vstopnina 2, 4 in 6 din. — ti Pogrešana. V kavarni Stritar zaposlena godbenica Anjrela VeasjV. doma iz Karlo, sa je 13. !. bi. nežna.m kam izginila. D1-iala ie. da pojde ponefdne v kino. pa Je ni bilo ver naz.ai. Neznano kam fe izginil tudi ITletni dijak Tehaične srednje šole Viktor V --eš. ki jo stanoval pri goeađitikifi Kre. zoviri pri Llubljar?' —lj Su»*ov napnd Snoči «»p prepeliali v botn"-o 32Ie*neTla.karia po glavj in po životu. _-!j po*.*»Hno.sti j„ 7a«imi>osti Kvai-nerslv^ flore in vegetacije«. O tem predmetu bo v torek 18. t. m. ob 18.15. uri v mineraloški prednvalniei univerze predaval pod okriljem Prirodcslovneea društva g. univ. doc. dr. Štefan Horvatič. Udeleženctsm predavanja bodo na ogled primerki redkih rastlin ki ra.sejo samo na skalah kvarnerskih otokov. Ravnajte lep« z živaljo ? Pestra spoftua nedelja ZtaMU p*kal ¥ L]«Wi4wi in Maribor« - te MoistraaU — lH*e|kitov v BeQaku Ljubljaj^a. 17. januarja. Teknoovanle za zimski poka! je prispek') do drugega kota. Ljubljana je ria zaradi odetope Haska v prvem kolu pi^sts in >c je včeraj srečala z zmagovalcem nad Cou-cordijo, Gmdjan>k m Ovira je bila zanjo prehud«. Četudi je ;g?aia na d>r«ačih tleh. Zagrebčani so poslali v boj v vseli točkah rzenačeno moštvo, ki je že s prv- m- pote-semi pokazalo, da je voljno preioiri»t tra dicijo in dokazali Ljubi;ančanom. da rnat-no prekašajo domače. To se jim j* prepH cevalno posrečilo. Gradjanski :? nudi«! igro zares homogenega moštva brez slabe točke Zlasti je bil uspešen napad, ki ie izkoristil v%Ieherno situacijo in potresel oseiukrei l*o-jfačnikovo svetišCc. Domači so za ajlli na vsej črti. V napadalni vrsti ni ^:I • pravega vodje in tudi zadaj so bile poma.ii :liiv ki so jih gostie temeljito izrabi1!. Zlasti »laba ic bila ožja obramba, ki ie :r:!ik. O Pogačniku sc ne more reči. da je bii flaO. Obranil ]e, kar se je dalo. - drvfce?ni polčasu pa je storil več kakor svojo dolžnost. Tekmi jc prisostovalo nad 1000 «jle-didcev, ki pa se spričo slabe igre dotnečega mo.štva niso mogli ogreti. Grad,anski je beležil visoko zmago 8 : 3 (4 : I). ZSagrefr-ik; sodnik Podubsiki je imel zaradi Fair igr*; lahko stališče in je »vojo nalogo re*»l odlično. V Beogradu sta se srečala domača B^K in Jugoslavija. 6000 gledalcev ie 7 vc'rkim zanimanjem opazovalo dogodke n uživa'o zaradi izredno dobre igre. ki io je nud;! BSK. Zmaga 4 : 1 (2 : 0) za BSK je b:,a nekoliko previsoka. Tudi Mariborčani s<> sc dogovorni /.a *eK-movanje za zimski pokal. Pokal je #aroval predsednik t-amkajšnjega okrožn-ga odbo-ra LNP g. Maver. Včeraj so odigra'1 prvo kolo. železničar se je sestal s Slavijo, ki je v drugi polovVi popolnoma razpadla in omogočila naspr<»tn;ku dvoštevilčno zmago 11 : 1 (3 : 1). Zelo ostra jc bila Tekma med Rapidom in Mariborom, ki je zaradi čevtih izpadov zapustila najs-lab^i vtis. Rezultat je bil 2 : 2. V Beogradu je v soboto in včeraj zasedal fidbor z.a srednjcevrop.ski pokal. Sprejet ie bil za Jugoslavijo pomemben predlog, da bosta odslej v tem tekmovanju nti^np.i -i po dva kluba iz Jugoslavije in Rum ni e. Tudi beM sport jc imel včeraj svoj dan. V Planici ic bila v priredbi H:rije medU-io-aka tekma v teku za seniorje in juni0:",e. Ilirija si je leto« nadela nalogo, da sc ču« bolj posveti teku. ki so g« začeli pri ras poslednja leta preveč omalovaževati. Vee-raišnja prireditev kaže. da razpolagamo s prvovrstnim materialom in da še daleč nismo tako slabi, kakor se je pričakovaV. Srved;i ne smemo pozabiti, da je s ->^r ' jemami nastopila kompletna jugos'ov* i>ka elita. Udeležba jc bila rekoruna, a tudi rezultat: so več kot povprečni. Za tekmovalce same je bila prireditev ne le dobra preizkušnja v pogledu kondicije in, tchi::kc. temveč V bolj v tehniki ma/anja. Od sobote na nedeljo ic namreč zapadlo obilo novega, precej iužr.ega snega, v ncdc'io pe jc piitisnile vprav poletna pripeka ki je .si'v^* na osoimh straneh n*ajxrinqsna on.ch-čaa Toda tudi N> piat so icKmovalci z ma-l;mi izjernemi drd ro rešti. Tekma je bila sijajno orajanizirana in je bila v čast prireditelju. Seniorji so tekmovali na IS kan. Za favorita je veljal od vsega začetka član Ljubljane Gust! Jakopič, dosti vzgledov p-a bi imela tudi oba Kbnćnrka iz Mojstrane, ki pa sta bila zi-radi sobotne sokolske prireditve utrujena. Prav pri jem o so presenetili Ilirijani. zlasti Petrič. ki je starta! kot prvi in smučal ves čas brez vodstva. Borba jc bila sploh izredno jstra, o čemer pričajo tesne razlike med posamezniki. Zmagal je Jakopič (Sm. k. Ljubljana) v času 1:04:32. 2. Petrič (Mirtje* li)»^2, 3. Klancnrk Lojze ( Dov i e - MoJJi 11«) l Of lli 4. Ker^tain (Ilirija) 1:08:12, 5. KtanMfc Gre «or (D.M.) 1:00.12. b. latinic (Ilirije) l*Q'Jm\ 7. Primožič (Ilirija) 1:00:34. V*i rl so pse-jeli nagrade, prvi krasu« flosjke teLnvrerl-ne sTTHvči. Tekmovalo je skup.no 24 senior-jev. .Inniorji so imeii 5 km dolgo proajo Na »ta-tu jih je bilo 34. Tudi ti so dx*egri izvrstne rezultate, zlasti mradi Teeeničen Ra/vpprr. ki obeta postati vredei. naslednik Tranca Smoleja in je tudi član i»tcga kluha. Rezultati so bili naslednji. 1. Razm-ger ,'Rrat^tvo) 20:20. 2. Rožič Andrej (!W-rfjaj 30:54, \ Kajžar (Ilirija) 31:^u 4- Re-kar (Dovje Mojstrana) 32:02, K Ker¥Č (Reka) 33:25. Kranjska sokolska župa ie v *oSot© in včeraj imela svoje p'vcnstvo \ Mohrtrani. \* teku na 18 km ie ; raagkl domačin Lojze Kiančnik v 1:15:43 pred £emvo (Gorje) l:if>:05 in Klanenikom Gregorjem (Mojstrana) 1:18:30. V tešfu ri^ IT km je postal prvak Kapus (Bled) v 1:12 37. pri članicah i"M h km na Vta^kovič Albina (Moistrd'ia') v 52:27. Tekma v smuku je imela 3 km dolgo pnnjo z višinsko razliko 500 m. Zmagal je Irbar (Jesenice) v 3:41.01 pred Cvisoa-ber«erjern (Jesenice) 3:^8. Članice so .mele "polovico k'ajso progo. Prva je bila Zdenka Ažmanova (Krani) v 2:32. izven konkurence pa ie rabila Vid* Poharieva le 1:43. V skokih je bil prvak 2emva Lovro pred kia.ičnikom Gregorjem Hokejsko m->;tvo Ilirije je gostovalo dva dneva v Helfaku. V soboto zvečer je sestopilo ob svit!i žarometov. Tekma se je končaia 1 : 1. (<> 1 1 : 0. 0 : 0). Včerej dopoldne je bila ponovna tekma. Tokrat js zmagala Ilirija 1 : 0 (0 : 0. 1 : 0, 0 : 0). Za Ilirijo pomenita oba rezultata ne tujih tleh lep u«peh, zlasti, ker je nastopila * dvema rezervania. Mednarodne akademske smučarske tekme V Viliar-11 .•-«> se pri če) 3 uiednarodne aka-denaajfe smnSifske tekme, ki eo se jih ude-!e/i h 111.11 .lugoslo\ *--ii oziroma reprezentan-rg IjuMjai^k.^ univerze. V splošnem pa ude-ležua nj tako \elLka kakor lani na evetov-ih 111 akademskem prvenstvu v Zeli am See v A\.>ir»ji. 1'olrg naših so ua stgrtu le se Avj4rijei- 2 ^ngiesa in 2 Nemca, močno pa t-o zastopane v.^.' švicarske univerze. Tudi V Villarsti ae je tik pred teatmovanjem akiašr lo vr^iih- i.i nn.sUtj>:l je )>i-g. Sneg je postal t-korjasl i:i je bil za tekmovanje neugoden* VaŽ tekmovalcev i*? padlo in so moraii «0-radi iažjih [»oškmib odstopiti. V pesek doiK>ldne so se tekinovania uev ecla s tekom na 14 km. Prijavilo se je lekiiiOvaUev. na start pa jih je prišlo le 17. Vreme se j; nekoliko izboljšalo. Ma* Hoš-nik je bil med favoriti, a je imel smolo, de je kmalu po slartu zgrešil markacije in je na la način iz^nbil 46 sekund. Enaka uso-U\ je loletela tudi Avstrijca Millerja. Pro-iia ij bila lazuieronna precej naporna in je vodila večinoma po gozdu, njen vzpon je anasal UK) m. Herultali so bili naslednji: 1. Artiold Kaf.di (R«m) 4o:24-d. 2. Han* Sehreioer t Bern] 45:40.4, 3, Jurpen Pohly (Curih) 47:47>. #, Močnik (Jufjoel.) 49:04, 5- Kari Srheiter. 6. Hans Steinegger (B^rn> itd. A^lrijee Ifiller je prijel Šele kot 9. .ni ril!. Uspelj našega Močnika je easten. slasti oe uffjšitvarno, m je zašel. V eototo dopol-d«n*' so -tplLniovale štafete univerz, pri kate-nih so nastopili le Švicarji, popoldne pa je h*in lfk.mova.nie v smuku, za katero je bilo prliavljtj.iih 9-') tekmovalcev._ Baletni večer, ki jja priredi ga. Katja I>elakova svojo plesno skupino, se bo vr-511 v ponedeljek 24. t. m. v operi. Obete se zelo zanimiv spored, ki je razdeljen v tri dele: I. del: Človek, IT. del: Beseda. TTT del: Barva. Večer nosi motto. Ne jaz ns ti, ampak mi. MALI OGLASI Beseda 10 per. davek posebej. Preslici, uja ve naseda Din 1.—* davek posebej. £e pismene odgovore glede malih oglasov je treba prilozi u znanako — Popustov se male oglase ne priznamo. RAzno Beeeds l— Dtn. davek Najmanjši znese* tf> Dke ribje olje dr PtoroUji v LJuMJnnl ie priporoča DiedUn to ala botnim i r r j r k . l; r j r - j ,. . i ■ t • . • 1 Vslee ogromne zalege »Hubertus« plašče v, zimskih sukenj. oblek, perila l.t.d. ODPRODAJ AMO VSA OBLAČILA s 15 do 30% po postom. PEESKEB LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14 PRODAM NAJBOLJ«! TKBOVFIJSKJ atfkP r e m o g ^jr^ brez prahu Jr \ KOKS, SUHA DRVA L POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 29-3» 24 L LES Upov, jelšev ter jesenov, popolnoma suh. rezan od 25 do 80 mm, naprodaj najboljšemu ponudniku pri odjemu cele zaloge. Ogledati in prevzeti na cu mesta. Franc Majdic, Vir, ~ —— - ■ - 279 POUK Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISJU POUK Večerni teeaji. oddelki od pol 7. do 8 in od pol 8 do 9 ure zvečer. Vpisovanje Jruvoo od pol 7. do 8. ure. Na razpolago 25 nairazlicnetiih oiealntb strojev- Certstefov ueoi zavod. Do rrtor ■ranesia e 90. POSEST bteseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 4 Din SAGA polnojarmenJk, dve krožni ta-gi v najboljšem atanju. skupno naprodaj vsled opustitve obrata. Ogledati in prevneti na licu mesta. Frane Majdle, Vir, Domžal«. Originalni sngleetrl Exide 0 VOH 90 Amp. ur Din Mer Zeatopetvo M. BAHAR LJUBLJANA, Celovika 38 Zima v rudarskih revirjih nmđmrjl m sfcora} ie pnaMB m Iciarc latami* let bi t rerlrf« m rrača Trhovij« le t%nu«rj» mes*'* • e*> rvvfnenili vsako leto trn. preftvajsnap rudarskih revirjev, zlasti te rndereko dele vit v o. nekako ^laj^ajije. Prav poa«bco ?o *e rudarj' ---*-h!i zimskih mesece^ v zj*d->"b terVb t -h. ko je bihi socialna «* na zimske mesece ve.4 dei* pr»dv«em rad« zime. ko je po-aba prenosa povsod večje Toda k teževar" Esdnrrai *r/kib lel v> se pndru-He ie m«'e "oif ?o tjkn :e 'rto u :etom od let* \920 ko h'\a nma najhu;« :n rmska konjunktura na v:Ocu. rudarsko de-lavetvo zamer -laka^ o<:rc>e rime, ki b? delavcu težko =ta ~. ie vsa i za nekaj mesecev aValfah Kakor bi biLa dsts^s t gospodarstvom v rvezi. tako je lani m 'eto* z ugodnejšo konjunkturo v našem gr^J.:^vu ^^o-pila rudi ostre j Is ztma. 2e od srede decembre lanske ga leta se je nrir stopnjeval in dosegel preo dne~: na i vtmo stopnjo od asJaMae ostre rime v 'eru 102^. ko ie /mmi-kalo kur.ave povsod in se je moralo obratovati celo ob nedeljah, da se je vsa- deloma lahko zadostilo velikemu povpraševanju po premojju. Tudi v le**>%iji zinr el»v^rvo je že skoraj pozablo na '.rž*v© Z2Ar.y\h let m v revirie *e vraća normalno življenje. Staremu kadri rudarskih delavcev se je te dni prdruž a m^ćna &eta mladih delavcev. k: so bili reprčakovano spre-•**■ v delo t že v* te dn- zavihteli globoko v jsuTssJc h rovih krampe m lopate. Toda pri tej pr:'ixi *c :e poka/ale da vse težave ie še niso m»n:Ie Kdor je videl Te dni množice brezposelnih, ki so pred rudniško glavno pišemo prosili dela. mo-a priznati, da se razmere le še niso docela ustalile in da tvon b»eKposeJnost * trb»i\e'i*ki dolini še* vedno problem k' še ni docela -»dpravljen. To pereče vprašanje se .»kuša vprav te d-m rešiti na poseben šeče*, vendar še ni gotovo, če bodo me-odajni činitelji s to r--^tv«jo uspeli Neke belg* i*ke in francoske rudarske družbe so da"e potom izšelje-r ^kesa kom»sar»ata v Zagrebu razglasiti. da sprejmejo vecjje število nfh delavcev v dnin V prijavilo nte manj kot S00 in vpeaaaaje je. 6* bode te drtasfce sprejele eae prijavljene, eli boije reoeno, kotfloo i* bodo M rvoie namene izbrale od veeb pri je vi jen*, že pred časom smo nsasaaaili. da je v naši drfavi kruha dovolj za vse dela vol in« drže vi jane. vsaj moralo bi fs biti dovolj in da ne moremo odobravati, da odhaja naša kn v tujino, kjer se naposled lahko urae> veri svojemu narodu Toda, če zaenkrat nrf drugega izhoda, bo pač taka rešitev rodi dobra, kajti bolje ie delo v rojini. kakor pa doma brez dela Tako lahko pričakujemo, da tudi s to akcijo brezposelnost v naših revirjih ne bo docela odpravljene. Naši rudniki pa po vse? priliki zaenkrat večjegs števila delavstva ne bodo sprejemali, razen če bi se v do*g1ednem času položaj nošah bratovskie -dtladnic tako z boljšal, de bi se lebko upokojilo vse stareise rudarje in ne njih mesta sprejelo mlade, ki čakajo zaposlitve. To pa je malo verjetno, kajti kdor pozna stanje pokojninske blagajne bratoveke skladnice. ki je od leta do leta bolj deficitno, ta bo priznal da bi upokojitve rudarjev v večjem obsegu hkrati upropasti le starostno zavarovanje oa&ih rudarjev. V ko'ikor se brezposelnost z odhodom ▼ betgijske in francoske rudnike ne bo zrnenjšaia, bo ostala peč breme trboveljske občine rn ostalih ustanov. Priznati pa trtoraroo. da se jo položaj tudi glede brezposelnosti in splošne zaposlenosti v zadnjem letu zelo zboljsa! tudi v naši dol m i. Dočim se je zadnja leta celo v zimskih mesecih obratovalo v rudnikih v skrčenem obsegu, je nastalo sedaj zboljšanje celo v poletnih mesecih, ko je bal prejšnja leta obrat skrčen ne mintmrrro. v revirje se potemtakem vrača zadovoljstvo m če se bo posrečilo do gotove mere omejiti t:>r!; brezposelnost, ki je lani in letos zadovoljivo nazadovala, potem lahko rečemo, da je kriza v revirjih minila m si le želimo, da bi «e nfkd-a"' več ne povrnila. Jubilej vpokojene šolske upraviteljice Janje Miklavčičeve Ljubljana. 17. januarja Rojena 3. januarja 1863. v L u bi ji ni je naše pril i ubijene ta eo po lama eospa Janja te dni praznovat svoj 75. tojsiei dan d a svojem prijaznem domu v Kranju. Nje otročka !eu niso bila rotueta. a usoda ji ie naklonila ?rečo, da ie imela najboljše učitelje svoje dobe. Zaradi bolehnosti je preživela dve leti v St, Vidu pn Stični in bila ram učenka »prvece vzorneca« učitelja bivše Kranjfkc Andreja Turka in župnika.ka-reh«ta Matije Knlavca. ki je kot izboren sadjerejee umcl vliti v mlada srca ljubezen do prirode. Vrni v si ee v Ljub jaio je bila učenka znamenite redovuice-ptfiice rn. Stanislave Skvarče, katere se je oklenila z eae otroško ,:ubeznijo in spoštovanjem ter pila Is njenih ust besede in čustva iekrene do-inovieeke ljubezni. Teh in pomejš-ih vzgojiteljev na učiteljišču ee rada in s hvaJežno-etjo 6pominja. Na svojem domu. skromnih Cosr-iJnršVih prostorih stare Ljubljane, pa je Sk>veni-ke Matice« v Ljubljani za nabiranje krajevnih imen po^eaia skoraj vso Knnaieko dolino V«a ta nrirka leži pri Slo. Matici v Ljubljani in — dasi se ie že večkrat pokazala potrebe n^aenitj iB dokazal tujcem, ki si našo remljo lasfe — Šajjajjava je ta zemlja — atoe. Marica ne najde mo-aooeti, da bi to snov. ki leži že nad 30 let v njenem arhivi — spravila na dan. Ne tem službenem me*.*u rr r')d odredila AN3-oednlk za utrakvistič-ne ?o'e ni Ko- Šk#*rn: ostal pa ie le v rokopisu ker n] nifla e «vi-etev za natis, l-ekor je ministtstvo 7ahte-valo. Pn petih letih «.lu l»e je zapus-i'a Koroško ■ veliko nevoljo detel aei. nadzornika dr. <~;ohan7a. ka:j v t«a-lamentu ra Dunaju *-o rohneli m'ov iv»-e^^ci in 7^htevalt: Na 6lo\pnske Sole *lovpneke n« i"e!i"! Trh pa ni biio lahko dobiti Na sv^;cm dnizeni nieetu v Boh. Bistriti je prevedla Edm. dp Arnjcisovn oni a "in^ko knjizo >Srce*. ki v> Ita'iyini imenujejo >zlato* kniiz<» Ra/5i te knjiffp frp je poznejši škof Mahnič zelo ra^vneni'1 v trnjeni >Rvnsikem kotolikn* — i fc "> kmalu T^n-Z%\ Prepričati, da se je motil Knjigra ie doživela druco izdajo L WBL Tud za nas je to zlata knjiara. zato jp prevatateljica s len dpiom mnoco >tor'le za narod in domovi. L. 1889 je otopila ^^j^heno me-^t^ v St. V'idu nad Ljub'jano. Tu > poT^r oM'ne^a raz~e>iu wr tn "JO <%o 1TS o^e-nr-r v usranov.ia Tfr>r!%o oodrutnir.-* ev-Cirila in Metod* z on votnim; ro'ol^ubkmja-mi. Uvedla je na i>eli \«sJtolotfvi raretavo lenekih rečnih del svojih učenk. Jaseni L 1894 j« nastopil* sšnšbeno mesto v ¥remje kjer je snaaaVs i als 90 let kot uei-toijica in ioantJ nnra vitel ji ^a do enokoikve 1. 1991. v asajn evojštvsj te je MdtU In mnoco posredovala ^ raeesrisev Sere v 9 raz-r«ŠBMo in za. ostanovšasv dašci. meščanske kst Zdei ee kale. da njse w& ni bil šaman. V tesa čfjM — o oriHki reculaDoan nč5teljV«. ki deluje v Ljnb- e 1 • Po 4? lotih sh*d»ovanja je etooila v nokoj. A ona ne nosna pokoja. Soio je za menjali z delovanjem v >Kofa jaeoe\ sesterc kjpr se aaaefaesasjs ko* predeedniea ali podpred-eednlea. kakor nač razmere fn potrebe na-neao. Kot društvena odbornica humanitarnega dola z zanimanjem sledi delovanju matičneea društva in se v to svrho odele-Soje sknpšeHn in ženskih konereeov širom na?t kral^vine. Ob priliki lrnrijeve svatbe je riešopala »Drnitvo učkeljee*. ter js ob tej pnlfki opeala v nr*wi^eiK) kn.fi^o rlvor- ne. in zC\X?ovino <*.\±r.'n. ki ga je elov. tensko društvo pokJonilo kra-L?vi nevestL ^ 5-korliu je \ imenu Složni? pczdrav.la otsoittei ženoke obrtne sole. ki so jo podj^rrile ondotne Kohašsoe. Od tu je šla na Kosovo in v Veles. Tz Dubrovnika s? je napotil« Čez Lovce n na <"V*;nje. da soo- zna jonaiki najod Črvo • oroaia je 2 atrat ne O plen ar irj le* • nioi hK- k« za in nebftje >:- • rKola srpskih (i-eetera« in s svojo prirojeno energijo se je približala skooljaraskerou metropolitu in mu rekla: »Prinašam erudo s CTObov slovenskih dobro vol jcer«. Metropolit je odcovoril: » To je vrlo dobra misel. Izročite to zemljo v moje roke. Poskrbel bom. da pride na pravo, odlično mesto. Naša jubilantka c*o«pa Janje je bila tudS članica biv^era \iijee 1 ila odlikovana z redem sv. Save. MladenrSise čvrsti, inici jati vri-; in rrpre^ent.if i v ni co-^poj Janji Pnav iskreno čestitamo o^> njen: 75 letnici z vročo željo, da bi š*3 rtmOffo W ostala tasta in nas s ssojli reumom m delom podpira1'« v p^'^pfh r,-»č**r-a n*rr»«lo in lepe naše domo-Hnr. Fk< Rumtuiski Rotschild ligraciji Iz Praški >B6rsemkiirir< prtobouje članek o najbo^raiejšem možu v Rum uniji, o Maxu Auechnitu, rumunekem >jeklenem kralju«. Maz Auechnit, senator, star zdaj 45 let, ustanovitelj jeklenega koncema v Rumu-niji, je stanoval v Bukarešti na Avemie Oeanenceau. Rojen ni bil v stari Rumuni-% temveč v Tran^vaniji in šele leta 1918 je postaj nrmunfski držarrljan. Njepova vzgoja je staroavstrijska. Študiral je na Dimsju. ima, pa tudi ang>leBkr» in francosko vagojo tako jezikovno kakor tudi dru -žaheo. Po postavi j> mož zapa^noevrop-akega kova- Ne smemo ?e tudi čuditi, da ima mnogo prijateljev v višjih krogih angleške družbe, zlasti med Be^v^rbrockd in Armstrongi ki so z njim ne samo v tr-govvkih stikih, temveč ga smatrajo tudi dtrtizabno enakovredne ara. Auschnit ima tudi dobre stike z lastniki velikega liberalnega lista >Manchester Guardian«. Mož je doma v Bukarešti. Parizu in Londonu. Pred Hitlerjevo rmago v Nemčiji je rad zahajal v K6m, kjer ima dobre prijatelje pn Wo4fovih. Večino lPta prežavlja seveda v Londonu, kjer je imel vedno rezen-iran v hotelu >Splend>d« cel aparternent. Hotei vSplen-did« računa ?amo g stalnimi in izbranimi goeti. V njem je stanoval tudi slavni italijanski iznimitelj Marconi vedno, kadar se je mudi] v Londocui. Maz Auachnit je vabil k sebi najizbranejSo družbo nekronanih krsJjev težke industrije m posebno rad je občeval » predstavniki vojne industrije. Veliko senzacijo je vzbudate. vest. da se je Auschnit zaročfl s hčerko nekega m-dijskega mahara/lže. To pa ni bilo res. Nevesto si j> izbral iz najboljše rum unske družbe m na željo njenih ataarčGv je oelc izstopil iz židovske vere. V tem času se je tudi najbolj ra^-tfo njegovo inrJu-5»tnje?ko podjetje v Resici, kjer ima velike jeklame. Njegova podjetja so dobavljala rum unski armadi večino orožja in rtrelrva. Auachnitovi lovski revirji so bili vedno velika prnLačno^t za poslanike tujih držav, rrtinistre in bartkiric. Politična posvetovanja v Resici so bila večkrat *-a_žnejša od posvetovanj vodilnih rum unskih strank Zdaj je pa moral Aujchnit zapustiti Bukarešto, že dolgo se je je izogibal in mnogo se jo govorilo o vzrokih njegoveg?, sitatnega bivanja v Londonu Govorilo sc je. da t:ći za tem žertsi-ca. kar pa ni bilo res. Auschnit so je bal neprestanih napadov delničarskega iTjmirnskega tiska in g-roziltuh pisem železne garde. Niti prija-tAljstvo kralja Karla 3a ni moglo rešiti. Zapustil je BnikareAto in se trajno naselil v Londonu Iz hotela ^Splend^dt 3e namerava kmalu preseliti v lartno ^*ilo. Ru-aeaSasJani javnost s*5 srved3 zanima za uso- 1 do njegovib podtjetlj. Njegov oc« je začel j trgovati z želeTriino v Galacu in njegova j atcleznto gardo je zbežal Max Ausehtilt trgovina se je kmalu lepo razvila. Max Auschnit ima večino demic valjam pločevine Titan-Madrag. h katerim je pri- ' teknil tudj znano anšrle^ko orožarno Vic-kers. Največjega finančnega pomeria je pa njegova udeležba na podjetjih v Resici, ki so napol državna. V irrverui upravnega sveta je Auschnit npravllal in nadzorova5. vsa podjetja. Zdaj seveda t^ga dela ne bo mogel več ooravljeti in ta i^p^enifmibn. utegne močno vplivati na rtmsnaiefao go-spodarTrtv-o. Velik zaklad iščejo Ko je leta 1798 španski morski razbojnik Benito Boni to napadel g'avno peruansko prestolnico in jo izropa*. je odnesel s seboj na morie zaklade tamkajšnjih cerkva, zlato m dragulje v skupni vrednosti 13 milijonov funtov šterlingov. Zc v starih zapiskih je rečeno, da ie Bonito skril ta zaklad ali vsaj velik del na obali v Oueens-cliffu mnogo prej. nego so Evropci zasedli Avstralijo. L stno izročilo pravi, da jc angleška vojn* ladia presenetila morske roparje v trenutku, ko m3 zakopavali zaklad. Toda še predno so mogli Anjjlcži zaklad rešiti, so pognali pirati njegovo skrivališče v zrak in zaklad jc i/ginil nekje pod zemljo ali v morju Zaklad so iskali že mnogi pustolovci, toda zaman Zdaj se jc ustanovila nova družba za iskanje zaklada. Nekdo jc namreč sJučajno naletel na več. pod morsko gladino v Queenschffu 9kritm votlin tn vse kaze, da bo v eni izmed njih zaklad. PreteavJo bo pa šc mnogo vode predno bodo preiskali vse votline, ker so zasute h peskom in kamenjem. Vprava londonske Navrodne gaser^B še nt pojaani'a, kako 5*0 ae paoatsa Fiamštall jove stake spremeniti v deta. mojstzn G*or-glorm. V loiktsasiLfli urnetn«k*h kxeajn% še pa arjamrt dJB. je toipti te ddri sMa> nečtasf-no rasen totagonaeri laaajpassc Se JO fantov š»«rk*BSjrsi- Kako je naoaraa, oeaaa, sSSc taščo rjevsrjjsnno poaeročšfci, nsv b> ~\\t n/aanji be»' tnfanaša oclgtvvoriti ispca.ee. IfiHOtane 0sas-rrje. reeasrjjo > Tie^snaral IjTjenŠton tajmCtjO na najen rsaBon- kmiMsang je bAa pressato-vaina knanšaija irt nšasas nošrajrn bo usrob>-^*tt ksšau Je moglo priti do tašro neaasr-jetne pomote, da je ntnenia Narodrm ajn-ksrJja tašso oapajnajjo ceno za srSee, kssp-rj«i« rat JO ronrbov b Višnte gore Afera s štirimi slikami V londonskih umetniških krogih se mnogo govori o aferi v ivpravi Narodoe galerijo ob nedavnem nakupu štirih Gior-gionijevih slik. za katere je plača-a uprar.-a 14.000 funtoa/ štcrlirjr;^. Sele po sklemt-vi kupčije se je i2ikaza]o. da Giorgione teh slik nikoli ni slikal in da so strokovnjaki ang-JešiVe Narodne galwije temeljito zmotili. Afera bi usjjbt'ž ne bila prišla na dan in slike bi visele v londonski galeriji kot Giorgionijevi originali, da jih ni videl profesor umetnostne zgodovine na univerzi v Bo*ogni dr. Roberto Lon^fii. eden najznamenitejših poznavalcev starega italijanskega sMkarstva in strokoimjađ< za beneške slikarske so'^ zgodnjega srednjega veka. Prof Long-hi je odločno izjavil, da slike niso Giorgionjjeve in kot nova izvedenca je poklical dr. Tancreda B*> reniusa in dr. Richterna. Vsi trije so izjavili, da ute^ejo biti te slike delo akrom- Koaa- toce kljub krizi prav pridno in asspeeno delujejo. Z vso vnemo so se vrgle na aocsateo polje, kjer je posebno v Višnji god cšnjo deša. Koliko je atromašoih otrese, ki nšmajo niti najpotrebnejše obšesca, rjsoJa in obutve. da še v šolo ne morajo. Kotealoe so tfrhinP* temu odpomo« po svojan roočeb. riifajšii so z nabiražno akcijo m sad njihovega, dela. se je pokazal na praznik sar. Treh kraljev ko so priredile lepo akaclemrjo. Najprej je govorila nameetu boanc raredetojnice ga Gamsova in ocrtala delo društva ter pofca-seia smernice za lepšo bodočnost. Vrerik* so se deklamacije in petje. Na koncu je bilo nad 50 otrok orxjaiovanih z obleko in pogoSeenlb s čajem ta pecivom. Pa to Se m vse. Veliko jih je bilo obdarovanih *e med letom, nekateri pa še pridejo na vrsto. Kakor vidimo, so si Kolasice izbrale zelo potrebno in hvaležno polje za delo. Naj gredo po začrtani poti in uspeh ne bo te-oartal. Res je to delo v današnjih časih težko, toda je zelo potrebno bi človekoljiibno. Okrog kopališča. Kopališka uprava, ki je zgradila v Višnji gori najmodernejše kopališče na Dolenjskem, preživija zadnje čase težko krizo. Prvotno je bila odsek Tuj-skoprometnega društva, po sklepu tega dru-štva pa naj bi bila samostojno telo- Toda nekateri so ugotovili, da kopališka uprava za «wnostojno društvo nima pravne. porHa -ge in je nemogoča. Napravili so pritoabo na srez. ki je pritožbi v celoti ugodiL Zdaj Išče kopališka uprava način, kako bi stvar pravno uredila, kajti skrbi jo, kaj bo z dolgom 46.000 din. za katerega jamčijo člani, če pride kopališče v druge roke. Radi ga prepuste z ora^eznostmi vred občim, toda ta ga rte mara in ga je že ponovno od-IrlomJa na svojih sejah. Tudi mesto Višnja .gora ga ne mara v svojo rešijo, dokler je £e dolg na njem. Prav tako ga najbrž niso voljni prevzeti, niti tisti, ki ao se pritožili, čeprav bi ga gmotno lahko. Od vse te pravde pa ima škode največ kopaJišce, Id v celoti Se vedno ni dograjeno. Naj se vendar še najde rešitev in dela naprej, kritika pa naj bo stvarna in objektivna. Nadzorstvo tn revizijo itak vodi banska uprava, zato so goljufije izključene, priznati pa je vsakemu treba zasluge, pa naj dela kdorkoh! — k ne t i is ko—rjo*q».)t injV-ki tečaj, le dober tneeec dni trnja v nekdanji Omahoov-i hiši v Višnji zori kmetijsko ^osrod;njPki teče j, ki ga je priredila in riodpr a banovina. Vodi sa ?< n h tukajšnjega sodnika, etroko^-na učiteljica sra. dr. Zaiolro kot doslei vrSili. Hva-'e^^dno je trudi to. da je tečaj fzredno poceni, saj stane vsekn iideloženke tedensko ^a-mo 5 din. Koristno in potrebno bi b»V>. če bi se talš tečaj priredil tnid: 71 ram«. — Elektrifikacija rišnjejrorske občine. Čeprav imamo elektriko tako blizu — ^d za»?ra9%:o eloktnarne gre skozi občino daljnovod Velenje-Koče v je pa tudi ne daleč — ▼eodar je šc zdaj velika večina občine Hr^ elektrike. fV>novrio je že občina vprašala ljudi, č^ boč-eJo elektriko, on so ek^rai s^>-crVas'no zanjo, vopi^ar pa s.e zadeva se ni promaknila z mrtve toč-ke. G, župan spet nokaj jrovn^-i o elektrifikaciji in ljudje, z -73wirmanjeffn pričaic uje jo. kaj bo iz teea. ZGOVORNA USTA — Ali so napravili v bolnici rontgeno" posnetek ust vaše žene, ko si je pri avto-mobi i« ki nesreči razbila brado? — Napravili ao ga. že. toda. adravnii: pravi, da mu ni z njim nič .pomagano. Profesor je dejal, da je treba napraviti cel ftnru ker njenih ust ni mogoče za trenutek, ustaviti. KOLI FKEMOST: 47 Svet o raza glinah Mar se more zanesti na to. da je Barker edini mož v tovarni, ki mu je znana njegova tajna? Kaj pa če je bila organizirana cela družba vohunov? Z odstranit\-ijo enega bi ne bilo Bensonu nič pomagano. Morda bi bilo bolje, če bi na Barker j a budno pazil. Če je zapleten v pogajanja s svojimi rojaki, bo morda kljub vsej opreznosti zagrešil kako neprevidnost ki bi utegnila pokazati sled za njegovimi sokrivci, potem bi pa lahko nastopil Be^nson odkrito in odločno Po dalisem razmišljanju se je Benson res odločil za ta ukrep. Naslednjega dne je obvestil o vsem Eveiino in Arthurja in skupaj so se dogovori-i, kako bodo najbolj organizirali obrambo proti morebitnemu napadu Prva naloga mladega Bouviera je bila paziti skrivaj na osumljenca in na tiste, ki se z njimi sestaja. A rt h ur naj bi neprestano op rezo val za Barker jem. da-li ponoči ne odhaja iz tovarne in da-li ne dooisuje s svojimi pajdaši. To je bila težka naloga, toda Arthur se ie ni ustrašil Hodil $e za Jebanom Barkerjem liki senca, previdno in oprezno tako da slednji ni shitil. da pazi nekdo .ia vsak nie?ov korak. Tako ie minilo nekaj dni, ne da bi se zgodilr kaj posebnega. Arthur ni mogel dognati, da bi bil Barker s komurkoli v zvezi. Pisem ni dobival, tovarne tiste dni ni zapustil in njegovi stiki z okolico so se zdeli povsem nedolžni. Z nobenim delavcem ni bil posebno prijazen. Z nikomur ni govoril več, nego je biLo treba. Skratka. Arthur kljub svojemu skrbnemu zasledovanju vsak večer ni mogel sporočiti svojemu stricu nič drugega, nego da Barker vzorno živi in dela. — Ali si prepričan, da niti za trenutek ni ušel tvoji čuječnoeti? — je vprašal Benson vsakokrat. — Glavo stavim, da ne, — je trdil Arthur v trdnem prepričanju. — Cim prestopi prag svojega stanovanja, mu sledim na vsakem koraku. Znano mi je vse, kar dela in budno mu sledim, dokler se zopet ne vrne domov. Proti večeru sedi vedno pri oknu ali pa za pisalno mizo. Pravim vam. da vem za vsak njegov korak. Tudi zdaj je zastražen in če bi odšel iz svoje sobe, bi me Chester takoj obvestil. Mirno in nemoteno so tekli dnevi, da se je končno že zde'o. da so vsa ta sumr.ičenja in domneve prazne. Benson je delal z vso vnemo, često ne cele noči brez oddiha in ne glede na svoje zdravje, toda cilja ni dosegel, čeprav se je tu pa tam zasvetil žarek upanja, da njegov trud ne bo zaman. Mesec se je že zopet nagibal h koncu. 23. junija po soparnem dnevu je prihrumel proti večeru vihar. Temno zagrinjaJo, ki je bilo jelo na zapadu zastirati nebo. se je zgoščevalo, prelivalo, kupičilo. razpenjalo, valovilo in bočilo. izorerni-njaioč neprestano svoje obrise, obliko in obseg, dokler ni zastrlo Se solnčnega kolobarja Čuden mrak je legel na zemljo v tistem trenutku in na- polnil srca vseh s strahom, kakor da se bliža nekaj grozečega, neizogibnega. Morje se je jelo peniti in že so zavalovili po njem valovi. Jelo so padati prve debele kaplje in kmalu se je vlila ploha, vmes se je pa bliskalo, grmelo in treskalo. Sele po devetih se je nebo zjasnilo. Lc v daljavi se je zdaj pa zdaj še zabliskalo in votlo zagrmelo. V Bensonovem domu je bil zavladal nočni mir. Osveženo drevje je tiho otresalo z vej deževne kaplje, cvetoči jasmin je širil v poletno noč opojni vonj. Nikjer se ni nič ganilo, le enolično brnenje tovarne in klici po dvorišču bodečih nočnih čuvajev so odmevali v noč. In pri visoki peči je zdaj pe zdaj zapel ali zažvižgal delavec v nočni službi. Slednjič je napočilo jutro, sveže in veselo. Na obzorju ni bilo nobenega oblačka več. Tovarna je zaživela običajno življenje. Dnevne posade delavstva so prišle na delo in vse je bilo že na svojih mestih, ie Johna Barkerja še ni bilo. Podrejeni mu delovodje so ga začudeno čakali in ko je eden izmed njih stopil k vratom njegove sobe je zaman trkal na nje. Nihče se ni odzval; soba je bila prazna. Pol ure so ga iskali po tovarni, potem so pa ugotovili, da tistega jutra inženirja nihče ni videl. Izginil je bil kakor da bi se bil udri v zemljo in nihče ni vedel- kdaj in kako. Chester je mogel samo povedati, da je ob enajstih ponoči ugasnila v Barkerjevem stanovanju luč. Takrat je bil torej še doma. Vratar je prisegel, da nihče ni mogel skozi vrata, ne da bi ga bil videl. Nočni čuvaji, ki jih je hodilo vsako noč deset po prostranem dvorišču, ograjenem s tri metre visokim zidom, so trdili, da nihče izmed njih ponoči ni videl niti mže-nirja, niti koga drugega .da bi bil odšel z doma. Bouvieru se je zdelo to takoj sumljivo. Nenadna odsotnost skrbno opazovanega inženirja je bala preveč sumljiva, da bi ne tičalo za njo nekaj važnega. Ne da bi dolgo razmišljal, je odhitel Arthur v Barkerjevo stanovanje. Na mizici je ležalo na Ben-sona naelovljeno pismo. Arthur ga je hitro odnesel Bensonu. Benson je odpečatil pismo, glaseče se: •Spoštovani gospod tovarnar! Oprostite mi, da zapuščam vašo tovarno po nekoliko čudni poti. Toda k temu so me prisibile nepričakovane okolnosti, ki vam jih zaenkrat ne morem pojasniii, ZagotaiJjam vas, da ne bom nikoli pozabil vaše prijaznosti, katero ste mj izkazovali vedno, tudi oofem, ko mi niste več zaupali. Ni pa bilo potrebno, da ste mc dati zastražiti.. . Nevarnost se bliža od druge strani in preti nama obema. Zato ne spravljajte mojega odhoda v zvezo z drugimi dogodki, ki vas bodo morda v kratkem presenetili. Bodite prepričani, da jaz nisem dal pobude za nje. Morda napoči ugodnejši čas, ko vam bom lahko pojasnil vse in ko se bova zopet brez nevarnosti videla — seveda, če ne zadene koga izmed naju zahrbten udarec najinega skupnega sovražnika. Bodite previdni — opazujejo in zalezujejo vas kakor mene. udaru vam J. »Narodno taašsaurno« Fran Jaran — Ze upravo t» t&aeratnl del Usta Oton Cllajtof — w T