St. 157
LJUBLJANA
On* unotimli nm
v Trstu, v soboto. 3. iiiHla 1926.
Posamezna Številka 25 stot
Latam u
List irbaj« vuk dAjg^pižpClMpMdil«. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, 3 messc* L 22.—,	Isto L 70.—, v Inozemstvo mesečno
L 6 50 vet — Fk>ssnie^^^Wrtle 25 stot. — O^aanlos za 1 mm prostora v tuokobU l kolčne (72mm): zm trgovske In obrtne oglass 75 atot, s« smrtnice, zahval«,, poslana, vabila L 1.20, cgkae denarnih zavodov L 2.— MaM oglasi: 30 stot za tesc.o, najmanj L 3.
EDINOST
UrSdmttro in ^iradMrot Trst (3). ulic« S. France*d'Assisi 20. Tak Mod 11-57. Dopisi ns| s« potUHo fcklJb£ao uredniltvu, otfUsi. rskk* ■adi« In denar pa npsastdltvn. Rokopisi sa na vračajo. Ndunldrini pisma ss ne sprefsmsjo- — Last, založba hi tlak TIskarna „fdtnosH Poduredntitvo v Gorici: nHcs Giosui Oudueci »t. 7, L n. — Tslat It S3t Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Perlo.
Nekaj o Ameriki
in iisellevanlu
Z besedo Amerika je vedno združen tudi poj m izseljevanja — vsaj za povprečnega človeka, čigar življenje izpolnjuje skrb za kruh, je tako. Amerika rje fciia dolgo dobo let obljubljena dežela za milijone ljudi starega sveta. Mnogi so na61i tam srečo in bogastvo. Po vojni pa je postalo drugače. In to ne samo zato, ker je vlada Združenih držav v praksi takorekoč prepovedala priseljevanje, temveč so se tudi splošne prilike v tej «obl j ubijeni deželi» tako spremenile v zadnjih kratkih letih, da predstavlja Amerika sedaj povsem nekaj drugega nego pred vojno. —
Pred nekoliko dnevi je objavil znani ženevski dnevnik «Journal de Geneve» i*f)od peresa svojega ravnatelja zelo zanimiv članek z nekoliko značilnih podrobnosti o «novi Ameriki«, katere bodo brez dvoma zanimale posebno one naše ljudi, ki se morajo izseliti in ki se jim je večinoma zelo težko odloČiti, kam naj se obrnejo. Zanje posne ml jemo tu najglavnejše misli o «novi Ameriki«.
V socijalnem pogledu je za povojno Ameriko značilno predvsem dejstvo, da se izvaja v Združenih državah poli-,tika «visokih mezd». Ta politika ima seveda dobre in slabe strani. K prvim je treba prištevati dejstvo, da viša tako-imenovano življenjsko mero delavca. Kljub temu pa ni prav gotovo, ali živi ameriški delavec res mnogo bolje nego evropski. Vendar pa ni nobenega dvoma, da si ameriški delavec lahko privošči razno stvari, ki si jih Evropejec ne more. Sem 3pada predvsem luk-sus. Amerikanci so ponosni na svoje avtomobile. Imajo jih že toliko, da se le s težavo gibljejo. Mnogi delavci imajo avtomobile in to smatrajo za znak svojega napredka. Tega pa jim ne omogoča samo visoka plača, ampak v veliki meri tudi prepoved alkoholnih pijač, kar jih sili k varčevanju prav tam, kjer bi sicer gotovo zapravili dobršen del svojih dohodkov.
Druga dobra posledica visokih delavskih plač je ta, da delavci lahko šte-dijo. Ameriški delavski sindikati imajo v svoji upravi 32 delavskih zadružnih bank s kapitalom 150 milijonov dolarjev (okoli 4 milijarde lir). Med 60 tisoč delavci podjetja «General Electric C.» jih je nad 33.000, ki so obenem tudi delničarji podjetja.
Delavci se torej spreminjajo na ta način v kapitaliste. Posledica je, da se blažijo razredne borbe. Te so v Ameriki takorekoč neznane v evropskem smislu besede. Toda kakšen pomen imajo potem delavski sindikati? Upravljajo banke, sodelujejo z gospodarji pri organizaciji kredita, dela itd. Tako je v zadnjih časih proučevala ameriška Delavska zveza skupno z družbo «Bal-timore and Ohio Kailway» (železnice) način, kako bi se zboljšale delovne razmere na železnicah. Delavci so se odrekli vsakemu političnemu udejstvova-nju in ne zahtevajo pomoči s strani države. V največji industrijski državi na svetu socijalizma ni več. Delavci se ironično smejejo, ko se jim govori o Marxu. Socijalizem je pač posledica nizkih plač.
Treba pa je pogledati -sedaj tudi na drugo stran novca. Nobeno bogastvo ne nastane iz nič. Blagostanje delavstva se da zgraditi le na račun (izraz na škodo bi bil tu pretiran in krivičen) nekoga, in ta nekdo sta meščan (bur-žuj) in kmet. V Ameriki gre razvoj napram nekaki družbi, kjer bi bili /si mobili. V taki družbi bi se ne našel nihče, ki bi hotel opravljati nekatera nižja dela. Tudi taka dela pa morajo biti narejena, ker ni mogoče nadomestiti povsod človeka s strojem.
V Združenih državah se pojavljajo že slične težkoče. Tako na pr. pomanjkanje hišnih poslov. Sobarica stane 80 dolarjev (1200 lir) na mesec, a za to plačo ne dela bogve kaj. Kakor delavec po tvornicah, tako vodi tudi služkinja razne stroje: za umivanje, čiščenje, pometanje itd. In za vsako «pano-go» mora biti' posebna služkinja. To pomeni, da so služkinje v Ameriki velik luksus. Amerikanke srednjih slojev delajo v hiši same brez služkinj. Mnoge Amerikanke smatrajo to za velik napredek. Toda na drugi strani vidijo razni misleci ravno v pomanjkanju služinčadi vzrok onemu stalno napredujočemu razpadanju meščanskih družin, razporokam itd. Skratka: politika visokih mezd ima za posledico razpadanje sestava srednjega meščanskega sloja, kar smatrajo v Ameriki za zelo resno stvar.
Še resnejša pa je brez dvoma neka druga posledica politike visokih plač. Uničuje namreč poljedelstvo. V Ameriki ni noben del zemlje intenzivno obdelan, neobdelana zemlja sega do vrat New-Yorka, dežela je prazna, brez prebivalstva. Mesta so prenapolnjena, tako da je življenje v njih skoraj že nemogoče. A poljedelstvo je brez delovnih rok še v mnogo večji meri nego v Evropi.
To je povsem naravno. Kako naj bi ostali delavci na deželi, kjer bi zaslužili kvečjemu 50 dolarjev (1300 lir) na mesec, medtem ko zaslužijo v mestu po 100 in tudi 150 dolarjev (2800-4000 lir) na mesec? Razlika je prevelika in poljski delavci zapuščajo deželo in gredo v mesto. Nadomestujejo jih s stroji; toda plače gredo kljub temu navzgor. In ker cene kmetijskih izdelkov niso zaščitene in se ne dvigajo v istem razmerju, se nahaja kmetijstvo Z edin jenih držav v hudi krizi
To vprašanje je eno najresnejših notranjih vprašanj Zedinjenih držav. Ako država ne poskrbi za povzdigo kmetijstva, je nevarnost, da bo začelo pridelovanje v Ameriki naglo padati, če pa bi ga hoteli ščititi, bi začele skakati cene in potem bi izgubile svojo vrednost visoke plače industrijskega delavstva, ker bi se izravnale s cenami kmetijskih pridelkov.
Položaj v Zedinjenih državah je tak, da se neopaženo žrtvujeta srednji in kmetiški sloj industriji. Ameriška civilizacija postaja bolj in bolj mestna in v mestih ne priznava nobene druge sile razen kapitala in dela «Journal de Geneve» zaključuje: «Zedinjene države delajo v sedanji dobi najzanimivejši poskus, kar si jih moremo zamisliti. Medtem ko capljamo mi po starih iz-hojenih potih, se podajajo oni črez drn in strn. Ne vemo, kam pridejo. Vendar pa utegnejo odkriti kaj novega, medtem ko smo mi lahko gotovi, da ostanemo tam, kjer smo«.
Tako sodi imenovani veliki ženevski list o sedanjih razmerah v Zedinjenih državah. Njsegova izvajanja se ujemsu-jo z raznimi drugimi opisi. Marsikatera stran ameriške notranje in zunanje politike nam postane razumljiva, ako jo promatramo z vidika teh dejstev. Tudi omejitev priseljevanja ima. tu -Svoj prvi vzrok. Toda teh stvari noče-jno tu proučevati, ker smo posvetili gornji posnetek, kakor smo rekli, nar šim izseljencem. Tisti, ki bi se jim tožilo po Ameriki, nudi ta opis važen pouk. Tam doli se ustvarja nekaka idila med kapitalisti in delavci, kateri poslednji postajajo sami kapitalisti. ^Razumljivo je, da jim je vsak novodo-šlec, ki bi jim mogel motiti to idilo, nedobrodošel gost. Sicer pa se rabijo delovne roke skoraj izključno le za dela nižje vrste. S tem je nekako že orisan tudi položaj našega človeka, ki bi hotel v Ameriko. Niti v kmetijstvu bi mu ne bilo obstanka, razen če bi imel na razpolago velik kapital. Toda tudi v tem slučaju bi se mu ne rentiral. Kot kmetijski delavec bi moral delati «pod ceno», a v mestih je itak že vse prenapolnjeno. Izseljenec mora postati igrača usode m životariti.
Iz vseh teh razlogov moremo danes le ponoviti, kar smo rekli pred kratkim glede izseljevanja sploh: Drži se svoje domače od svojih starih podedovane zemlje, dokler je le mogoče! Kdor pa se izseliti mora, ta naj se ozre najprej po bližnjih deželah, na pr. v Jugoslavijo. Predvsem pa naj ne bo naš Človek izbirčen, češ če se že izselim, pojdem v industrijske kraje, v kako veliko mesto. Ta račun je večinoma zgrešen. Najlažje si izseljenec ustanovi stalno eksistenco in družino, ako se posveti kmetijstvu.
S prvim julija 1026 se uvede letna pristojbina v znesku 800 lir na vsak stroj za "pripravljanje takozvane «eks-presne» kave. — Te pristojbine bo pobirala finančna uprava in so določene v prid občini
Do nadaljnjih odredb ne smejo imeti listi več kot šest strani. Prilog ne smejo izdajat L Ravno tako ne smejo povečati dosedanjega formata.
Vsaka boljša moka se ima mešati do 15 odstot. s slabšo moko, da se kolikor mogoče zniža uvoz žita iz inozemstva.
Oni, ki bi kršili te odredbe, se bodo kaznovali z globo od 500 do 10.000 lir.
Ta kr. odlok stopi v veljavo takoj po objavi v uradnem glasilu «Gazzetta Uf-ficiale«.	_________
Sindikalni pravilnik
bo Nj. VeL kralj podpisal v nedeljo
RIM, 2. Pravilnik zu izvajanje sinda-kalnega zakona bo NJ. Vel. kralj podpisal v nedeljo. Prihodnji torek ali prihodnjo sredo bo objavljen v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale».
Aretacijo izseljencev v Sesoo!
32 italijanski kmetov Jo hotelo odpotovati v Ameriko brez predpisanih listin
Podkupovanje parniških uslužbencev
GENOVA, 2. V noči od 28. na 29. junija so policijski agenti izvršili na par-niku «Marco Tullio Cicerone», ki je imel odpluti v Ameriko, natančno preiskavo. Našli so 32 oseb, ki so bile skrite v strojnih prostorih ter so se hotele izseliti v Ameriko brez predpisanega dovoljenja in potnega lista. Bile so odvedene na policijski komisarijat. Pil zasliševanju so aretirane! izjavili, da so plačali poveljniku parnika in strojnemu nadzorniku po 20 tisoč lir z namenom, da se jkn omogoči izselitev v Ameriko. Kasneje so dognali, da je imel vsak izseljenec plačati imenovanima 10 tisoč lir v trenutku odhoda in 10 tisoč ob prihodu v New-York. Poveljnik »parnika in strojni nadzornik sta bila radi tega odvedena v zapor.
Ravno tako so bili v svrho nadaljnjih preiskav pridržani v zaporu areti-ranci, ki so po večini kmetje iz Neaplja, Barija, Caserte in rimske okolice.
Izgon italijanskega komunista Iz fcvlce
RIM, 2. Švicarska brzojavna agencija poroča: Italijanski komunistični poslanec Picelli, ki je prišel v Švico z namenom, da priredi zborovanja v Ženevi, Bernu in v Bienne, je bil ustavljen v Bienne. Pri osebni preiskavi je policija ugotovila, da Picelli nima nikakih potnih listin. Radi tega je bil izgnan iz Švice.	_
Zakon o centralni upraul
Seja zakonodajnega odbora - Samostojni demokrati zahtevajo redukcijo v	ministrstev
BEOGRAD, 2. (Izv.) Tekom današnjega dopoldne so poslovali razni skupščinski odbori. Na dnevnem redu zako-. nodajnega odbora je bil zakon o centralni upravi. Razvila se je živahna razprava. Radi odsotnosti ministra za izenačenje zakonodaje dr. Srskića, ki je odpotoval v Prago na vsesokolski izlet, ni bil podan nikak ekspozć; pač pa je podal njegov namestnik pravosodni minister Gjuričić nekatera pojasnila. V imenu kluba SLS je dr. Hohnjec zahteval, naj se ta zakonski osnutek spravi z dnevnega reda, oziroma naj se debata odgodi, ker niso v tem osnut-Jtu zajamčena prava narodne skupščine. Obširno je kritiziral ta načrt samostojni demokrat Demetrović. Očital je Vladi, da stavlja v diskusijo tako važile zakone brez ekspozeja resortnih ministrov.
Dočim je vlada izvedla redukcije pri nižjih uradnikih, ne mara s tem zakonom reducirati nekaterih nepotrebnih ministrstev. Samostojni demokrati zahtevajo redukcijo 8 ministrstev, tako da bi ostalo le še ministrstvo pravde, prosvete, notranjih in zunanjih zadev, nadalje finančno, vojno, poljedelsko ministrstvo in ministrstvo za socijalno politiko. Ostala reducirana ministrstva pa bi se pridružila sorodnim ministrstvom Samostojni demokrati zahtevajo tudi, da bi bilo le 5 državnih pod-tajnikov ž določenim delokrogom v nastopnih ministrstvih: v zunanjem ministrstvu samo za upravne posle, v finančnem za posle državnega zakladnika, <v prometnem za javna dela, v poljedelskem za agrarno reformo in v trgovinskem ministrstvu za pomorstvo in pomorsko ribarstvo. —
Končno je Demetrović plediral za dekoncentracijo državne uprave potom manjših oblasti, katere pa bi imele razširjen delokrog, ker so ministrstva danes preobložena s posli. Izjavil je, da bo glasoval proti predloženemu zakonskemu osnutku.
Nato je govoril radikal Kojić, ki je hvalil ta osnutek, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja se bo vršila jutri.
Istočasno je imel sejo anketni odbor, ki je ugotavljahikodo pri državnih nabavah iz tvornic v Adamovu v čeho-slovaški.
Rove gospodarske odrede
Zvišanje delovnega urnika - Zidanje vil In o tvar Jan je novih kavarn in gostiln prepovedano - Boljša moka se mora v mešati s slabio vrsto - Odredbe stopile takoj danes v veljavo
RIM, 2. «Gazzetta Ufficiale» objavlja naslednji odlok:
1.	Do novih odredb so vsa industrijska, trgovska in poljedelska podjetja vpooblaščena zvišati delovni urnik svojih podrejenih uradnikov in delavcev za eno uro. S tem se razveljavljajo kr. odlok z dne 15. marca 1923 št. 692 in tozadevne delovne pogodbe. Minister narodnega gospodarstva je pooblaščen izdati smernice za izvršitev tega odloka.
2.	Prepovedano je otvarjanje novih barov, kavarn, gostiln, sladščičarn in nočnih shajališč; ravnotako se ne sme ^dajati dovoljenj za otvarjanje takih lokalov.
Do 30. junija 1927 se ne sn#l graditi gosposkih hiš in izoliranih vil. Izvzeta je gradnja stanovanjskih hiš za kmete, delavce in srednje sloje in gradnja javnih, industrijskih in poljedelskih poslopij.
Prefekti posameznih pokrajin so dolžni nadzorovati izvrševanje teh odredb.
Na poziv pokrajinskih gospodarskih svetov bodo morali vinogradniki odstopiti distilerijam določene količine vina za proizvajanje anhidričnega alkohola. Minister narodnega gospodarstva bo s posebnim odlokom določil smernice za izvršitev te odredbe.
S prvim novembra 1926 se mora bencin, ki se rabi za avtomobile, mešati z anhidričnim alkoholom in sicer v procentih, ki jih bo določilo gospodarsko ministrstvo.
Opozicija zahteva sklicanje narodne sknpttlne
BEOGRAD, 2. (Izv.) Svetozar Pribi-čevič je danes poslal predsedniku narodne skupščine Trifkoviću pismo, v katerem ga prosi, da skliče čimprej sejo narodne skupščine. Svojo prošnjo motivira s tem, da so posamezni deli naroda in države tako oškodovani po poplavah in drugih elementarnih no-zgodah, da je potrebna nujna denarna pomoč prizadetim krajem. V ta namen že določeni krediti da so premajhni in zato bi imela skupščina votirati nova denarna sredstva, ki naj bi ublažila bedo prizadetih državljanov. Pismo enake vsebine je Pribičevič odposlal tudi »vladnemu načelniku Uzunoviću. I drugi klubi nameravajo zahtevati »klicanje narodne skupščine.
Ljubljanska orjnna nI bilo
razparana
BEOGRAD, 2. (Izv.) Notranji minister Maksimovič je danes izjavil novinarjem, da ni izdal še nikakega ukrepa proti Orjuni. Vse je namreč odvisno od nadaljnega nastopanja Orjune. Iz tega sledi, da ministrski svet ni ničesar definitivnega ukrenil proti nacionalističnim organizacijam, temveč da je dal notranjemu ministrstvu v tem oziru svobodne roke. * Klub samostojnih demokratov je sklenil, da bosta poslanca Vilder in Bo-žović v zadevi Orjune, posetila notranjega ministra Maksimo vi ća. V primeru, da bo Orjuna razpuščena, bosta vložila pri vladi oster protest
Zvečer je načelnik vlade izjavil, da 'mu odlok glede razpusta Orjune še ni znan, temveč se šele zbirajo podatki o krivcih zsd*ij>li dogodKov. Zdi se, da se ne bodo izvajale posledice proti Orjuni, temveč le proti krivcem ljubljanskih dogodkov.
Francoske gospodarske zadeve
PARIZ, 2. Tedensko poročilo Francoske banke ugotavlja, da so se zvišala v preteklem tednu posojila državi za 750 milijonov frankov in da se je zvišal obtok bankovcev za 841,047.390 fr. — V burbonski palači so se včeraj sestali številni poslanci, čeprav ni bilo seje, in so komentirali dvig tujih deviz tekom dneva. Briand je izjavil, da je to posledica zgrešene javne polemike o wa-shingtonski pogodbi in o ureditvi francoskega dolga. O pogodbi bi se morala zbornica izjaviti čim preje, je dejal ministrksi predsednik, in se zavedati posledic svojega glasovanja, pa naj se konča tako ali tako.
PARIZ, 2. Finančno ministrstvo je včeraj dostavilo listom poročilo gled« nameravane uporabe zlatega zaklada j Francoske banke pri stabilizacijski ak-| ciji franka. Kakor izvaja poročilo, za-j hteva stabilizacija povratek k normalnim razmeram, v katerih se bo moralo za bankovce izplačati zlato, seveda v razmerju, ki se bo še določilo. Ako bi klate zaloge neporabljene ležale v kleteh banke, bi imelo to nevarne posledice za kurz franka ter neovirano bais-se špekulacijo. Pred vojno je bilo dejstvo, da so se bankovci izplačali v zlatu, vzrok stabilnosti franka. Vendar pa ne smejo smatrati zlate zaloge Francoske banke kot edino sredstvo za stabilizacijo valute, ker v tem slučaju uspeh ne bi bil zasiguran. Zlato se bo uporabilo le v skrajnem slučaju ter bi služilo le kot dopolnilo drugim meram, od katerih bi bila najvažnejša otvoritev inozemskih kreditov.
. PARIZ, 2. Odbor strokovniakov je končal svoje delo, sestavil poročilo, ki je bilo že oddano finančnemu ministru in bo jutri zvečer sporočeno listom
Odpravnina bivšim nemškim knezom onemogočena
BERLIN, 2. Socijalnodemokratska parlamentarna skupina se je odločila, da bo prihodnji petek glasovala proti zakonskemu načrtu o odškodnini bivšim nemškim knezom. S tem bi bilo sprejetje zakona onemogočeno. Jutri bodo socijaldemokrati zahtevali razpust državnega zbora. Meščanski parlamentarni krogi menijo, da kriza ne nastane takoj, temveč, da se položaj razjasni v jeseni po počitnicah.
BERLIN, 2. Na današnji seji državnega zbora so socijalisti izvedli svoj sklep glede odpravnine bivšim nemškim knezom. Pridružili so se jim tudi nemški nacijonalci, tako da je vladni predlog padel v vodo. Marx je izjavil nato, da vlada samo zato ne odstopa in ni za razpust parlamenta, ker državni predsednik Hindenburg tako želi. Nati je zbornica s 333 glasovi proti 17 oz 97 neoddanim fcdobrila preložitev procesor glede odškodnine do 31. dec.
Poljski sena* sprejema začasni proračun
VARŠAVA, 2. Senat je sprejel včeraj začasni proračun za avgust, september in oktober.
Ooolldge poražen
WASHINGTON, 2. Senat je na svoji včerajšnji seji s 54 proti 26 glasovom odklonil predlogo, ki jo je priporočal predsednik Cooiidge in ki se nanaša na kreditne olajšave poljedelcem. 3 tem je za tekoče zasedanje pokopana uspešna pomoč kmetovalcem, kakor jo zahteva vlada. Glasovanje pomenja doslej najrevnejši poraz, ki ga je doživel predsednik Cooiidge v kongresu. Razen tega ima prav lahko posledice za prihodnje predsedniške voiitve, ki utegnejo dovesti do razkola v republikanski stranki, ako zapadne in severo-zapadne države ne ostanejo zgolj pri svoji pretnji proti visokemu zaščitnemu carinskemu tarifu. Ako bi velike poljedelske ftržave vztrajale na reviziji sedanjega carinskega tarifa, bi to pomenilo, da se je treba pripraviti na ljuto borbo. _
ingleika spodnja zbornica vztraja na oeemurmem delu v rudnikih
LONDON, 2. Spodnja zbornica je sprejela včeraj tudi po tretjem čitanju zakonski načrt o osemurnem delu v rudnikih in sicer s 332 glasov proti 147. Med razpravo je prišlo do burnih prizorov z delavskimi poslanci, ki so vlado in spodnjo zbornico imenovati «družbo morilcev« in podobno.
__Spor zaradi Abeeinije poravnan
LONDON, 2. Razgovori, ki so se vršili v zadnjih dneh med angleškim in francoskim poslanikom ter italijanskim zunanjim ministrom, so razpršili vse napačne francoske domneve o angle-Ško-italijanskem sporazumu glede obojestranskih gospodarskih interesov v Abesiniji. Francoska vlada se je prepričala, da ta sporazum ne krši njenega sporazuma z Abesinijo iz 1. 1906. in je naročila svojemu zastopniku, naj deluje v popolnem soglasju s svojima tovarišema, to je italijanskim in angleškim. _
Londonsko zastopstvo na sokolskem slavju v Pragi
PARIZ, 2. Včeraj je prispelo sem zastopstvo londonskega mesta za sokolske slavnosti v Pragi. Vodi ga bivši lord ma*yor Louis Neyon In šteje 15 oseb.	_
Poročilo Španske vlade o Izjalovljeni zaroti proti Alfonzu XIII.
MADRID, 2. Vlada je objavila uradno poročilo o preprečenem atentatu na španskega kralja, v katerem pojasnjuje, da gre za družbo političnih beguncev, ki so L<li zavoljo sličnih zločinov že prej Obsojeni in contumaciam in iskani. Vlada ne trdi, da bi obstojala kakšna direktna zveza med tem nameravanim atentatom in pred kratkim razkrito zaroto, vendar dela poslednjo soodgovorno zanj. Na koncu se šfian-ska vlada zahvaljuje francoski za ukrepe, s katerimi je preprečila zločin in za navdušenost, s katero je francoska javnost sprejela španska vladarja.
Španske železnice v Maroku
MADRID, 2. Listi poročajo,	se .začnejo v skorajšnjem času graditi nove železniške zveze v zasedenem Maroku, ki naj utrdijo vojaško pozicijo Španske v tem ozemlju in pomorejo k civiliziranju njegovih prvotnih prebivalcev. _
Gavrilović ln Pangalos
ATENE, 2. Jugoslovenski poslanik Gavrilović se je vrnil s počitnic in je imel v Solunu dolg razgovor s Panga-losom. Obiskal je z njim prosti jugo-slovensko-grški pas in odpotuje na Pangalosovo povabilo z njim skupaj tudi v Atene.
Grški minister o jugoslovensko-grškem razmerja
ATENE, 2. jZunanji minister Rufos je izrazil svoje zadovoljstvo nad Gavri-lovićevim povratkom in glede skorajšnjega prihoda jugoslovenskega državnega podtajnika za promet Avramovi-ća. Rufos je dejal, da sedanja pogajanja šele pripravljajo pot za uradna pogajanja, ki ne bodo dolga z ozirom na načelni sporazum, ki sta ga Rufos in Avramović dosegla v Ženevi. Minister je končno zanikal vesti o nesporazum-ljenjih med obema državama glede obravnavanih vprašanj.
Brezuspešen konec, ki ustreza brezuspešnemu začetku
ŽENEVA, 2. Gospodarsko-tehnična komisija za razorožitev je končala svoje delo. Italijanski in čehoslovaški zastopnik sta dobila nalog, naj pripravita poročilo o razmerju med oborože-nostjo, vojaškimi stroški in gospodarskim položajem posameznih držav. Glede nadzorstva nad oboroževanjem in pridelovanjem strupenih plinov je bila odločitev preložena na prihodnje zasedanje. _
Pojasnilo k rusko-turški , pogodbi
MOSKVA, 2. Sočasno z ratifikacijo rusko-turške pogodbe sta zastopnika obeh držav podpisala izjavo, ki veli, da pogodba ne nasprotuje pariški pogodbi, sklenjeni po rusko-turški pogodbi iz 1. 1921. in da tudi ni bila sprejeta

u.
«EDINOST»
V Trstu, dne 3. julija 1926.
kakršnakoli obveznost, ki bi pariški pogodbi nasprotovala, dokler bo ta veljavna.	__
Justh na svobodi
ŽENEVA, 2. Švicarski zvezni svet je od Madžarske zahtevano izročitev Ivana Justha, ki je za časa zadnjega zajedanja Društva narodov oklofutal madžarskega ministrskega predsednika Bethlena, odklonil ter obenem naročil preiskovalnemu sodniku, aiaj izpusti JJustha proti kavciji 2000 frankov na svobodo. _
Potresi
PARIZ, 2. «Matin» poroča, da se je mesto Pandjang na Sumatri zavoljo ponovnega potresnega sunka popolnoma zrušilo. Žrtev je baje nad 1000, to število pa bo znatno večje, ker so prizadeti po potresu tudi drugi kraji. Poročajo o mnogih strahotah, ki so se dogodile med potresom. Na vlak, ki je hotel iz mesta baš v trenutku katastrofe, s je udrla streha postaje in ga pokopa-1
w
la. Ljudje, ki so bežali na vse strani, so ostajali pod stenami, ki so se rušile nad njimi. Cevi za plin so popokale in ogenj, ki ga je podžigal nenaden vihar, je uničil, kar je ostalo od potresa.
KAIRO, 2. Po dosedanjih uradnih ugotovitvah je bilo pri potresu zadnjo soboto v E^ntu 110 oseb ubitih, 66 pa je bilo ranjenih. 4632 hiš je ali popolnoma ali deloma porušenih. Poškodovanih je 74 mošej.
Procesi proti korupciji na Nemškem
BERLIN, 1. Kutisker in tovariši, znani zavoljo goljufije na škodo pruske državne banke, so bili včeraj obsojeni. Glavni krivec je dobil 5 let prisilne delavnice, 4 milijone globe in zgubi za 10 let državljanske pravice; sokrivci dobe od 6 do 18 mesecev ječe. Podoben proces proti Beerju in tovarišem, med temi dva državna funkcijonarja, je kon Čal z ječo od 2 do 27 mesecev; 21 .(XX mark korupcijskega denarja je bilo za plenjenih.
DNEVNE VESTI
„Okrožnice" g. Milanovica
Ta teden smo imeli tu v Trstu senzacijo, kakršne so le redke. Serviral jo je seveda «Piccolo», ki je objavil nekake »okrožnico) e podpisom svetoivanskega kaplana g. Boža Milanovića. Preresen je, da bi £mel neopaženo mimo nas. ne da bi bil zabeležen ta «senzacijonalni tede.n» v naši zgodovini. Omejili se bomo na suha dejstva brez posebnih komentarjev. Evo jih:
V rimski « Tribuni» od 24. t. m. je bil objavljen dopis iz Trsta pod naslovom «Noi e gli slavi». (Mi in Slovani). V tem članku, ki ga je ponatisnil tudi «Piccolo delle ore 18» od istega dne(!), je bilo rečeno, da so se v onih dneh videle okrožnice, katere je poslal neki slovenski propagandni odbor župniku pri Sv. Ivanu. Dopis je vseboval Še razne druge obtožbe na naslov Slovanov v naših krajih.
Svetoivanski Župnik veleč. g. Sila, ki se je čutil po onih trditvah po nedolžnem prizadetega, je poslal «Piccolu» popravek, v katerem je upravičeno protestiral proti sličnim sumničenjem. V svojem popravku, ki ga je priobčil «Piccolo» od 29. t. m., na-glaša da se on posveča izključno dušnemu pastirstvu in da bo prisiljen nastopiti sodnim potom proti takemu obdollevaniu. «Piccolo» je popravek č. g. Sile priobčil, obenem pa je dodal dve pismi g. Milanovića, svetoivanskega kaplana, kateri pismi bi pričali, ako bi bili avtentični, da je g. Milanović izrabljal svetoivanski župni urad za ono protiitalijansko propagando, katero sta očitala par dni prej svetoivan-skemu župnemu uradu in vsej slovrnski duhovščini «Tribuna» in «Piccolo delle ore 18», oba od 24. junija.
Afera je bila s tem popolna in senzacija tudi. «Piciclo» si T'* to . si no yc črnko seveda privoščil v polni meri. V četrtek pa je objavil popravek g. Milanovica, v katerem izjavlja ta poslednji, da ni nikdar podpisal takihh okrožnic, da ni nikdar vedel, da bi take okrožnice sploh obstojale, dokler jih ni čital v onem članku «Picrola». Toliko tržaškemu škofu kolikor tudi prefektu se je ponudil do potrdi vse to s prisego; obenem je naprosil obe oblastvi., naj uvedeta preiskavo, da se ugotovi, odkod izvirajo one okrožnice, ki so tako škodljive mirno sožitje obeh narodnosti v teh obmejnih krajih.
«Piccolo» je pospremil popravek g. Milanovica s pripombo, v kateri pravi, da je lahko kdo izrabil Milanovićev podpis, toda okrožnici da sta tu. njega da ne briga kdo mu jih je podteknil, to da je stvar g. Milanovica samega.
To so suha zunanja dejstva. Zvedeli smo še, da sta bila v sredo g. Milanović in urednik «Pučkega prijatelja^ g. Sironić pri ravnatelju «Piccola», kateri jima je pokazal originale senzacijonalne okrožnice. Pravila, da sta takoj na prvi pogled spoznala, da sta okrožnici ponarejeni, ker sta pisani na stroj, ki ga Milanović sploh nima in ker se pečati razlikujejo od tistih, ki jih imata «Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri» in uredništvo «Pučke-ga Prijatelja«, in slednjič ker je Milanovi-ćev podpis zelo nerodno posnet.
Prinesli smo to le kakor zanimivost, da izve naše občinstvo, na kakšni podlagi se kujejo obtožbe proti našemu življu in proti našim voditeljem.
Na naii zasebni Soli
pri Sv. Jakobu v Trstu
bodo jutri v nedeljo in pojutrišnjem v pondeljek rastavljene risbe ter deška in dekliška ročna dela učencev in učenk te šole. Roditelje in prijatelje mladine in šole opozarjamo na to zanimivo razstavo, ki bo odprta oba dneva od 9.-12. in od 15.-18. ure.
Cankarjeva proslava ni Sv. Jakoba
odgodena
Radi neprevidevanih zaprek se za danes napovedana proslava ne bo vršila. Yršila se bo v soboto tlue 10. t. m.
NAŠA PRILOGA
K jutrišnji številki «Edinosti» bo priložena priloga «Za našo deco», na kar opozarjamo tem potom naše čitatelje.
VprLsovanje v srbsko-pcavoclam šolo
Vpisovanje v tukajšnjo srbsko-pravo-slavno šolo se bo vršilo v soboto 1CL, v nedeljo 11. in v pondeljek 12. t. m.
Ali ste si naročiti knjige „GORIŠKE MATICE"!
VEČINA POVERJENIKOV GORIŠKE MATICE JE tE STORILA SVOJO DOLŽNOST TER DOPOSLALA NABRANE ČLANE. OPOZARJAMO SE ONIH PAR POVERJENIKOV, KI fiE NISO STORILI SVOJE DOLŽNOSTI, DA SE PODVIZAJO.
1	OrvitvMi ms«
I — M. D. *Prosveta» - Trst. Javljamo, da se bo vršil XI. redni občni zbor v nedeljo dne 4. julija ob 9. uri zjutraj v prostorih «Stare policije« pri Sv. Jakobu.
1	Odbor. | — Turistično društvo pri Magdaleni«
opozarja ponovno vse člane, prijatelje in povabljence, na svoj izlet na .Nanos, o katerem smo govorili v četrtkovi «Edinosti» tega tedna. — Odbor.
iz tržaškega življenja
Ziiiiovci prevrtaj io izprazniti tn blagajni 12.500 lis plenil
Izgleda, da so se zlikovci v zadnjem času zopet pridno lotili «dela». Sicer bi jim delali krivico, ako bi trdili da so do sedaj pasli lenobo; «delali» so vedno, a v manjšem obsegu. Saj so bili njihovi obiski v tujih stanovanjih na dnevnem redu. Toda i očividno so se zlikovci naveličali teh malih tatvin, ki se pogostonga slabo izplačajo. Zato so sklenili, da poskusijo svojo srečo pri blagajnah, kjer je sicer nevarnost večja pa tudi možnost za dober plen bolj gotova. Tekom dveh noči so poiskusili svojo srečo kar na dveh mestih in obakrat z uspehom.
V noči od srede na četrtek so obiskali urad ravnateljstva občinskega tramvaja pri Sv. Soboti. Preplezali so železno ograjo, ki obdaja poslopje, kjer se nahaja, ravnateljstvo, odprli s ponarejenimi ključi zunanja in notranja vrata ter tako prišli v prometni urad. Tam so našli veliko blagajno, ki so jo lepo odmaknili od zida in jo začeli obdelovati s tihim svedrom in «prešičjim parkljem«. Delo gotovo ni bilo lahko pa svedrovcem je moralo iti urno od rok. Razparali so blagajno na zadnji strani in skozi luknjo so privlekli na dan, oziroma na svit električnih žepnih svetilk precej masten plen: 7500 lir v gotovini, večinoma •nikelj nas tega drobiža. Nato so jo nemoteno pobrisali. — Tatvino so odkrili naslednje jutro uslužbenci ravnateljstva ter jo javili orožnikom.
Predpreteklo noč so pa svedrovci sklenili dognati, kako je s «kaso» pri tvrdki ž južnim sadjem Di Battista & Lettig, katere nrad se nahaja v pritličju hiše št. 4 v ulici Milano. S ponarejenimi ključi so odprli važna vrata, stopili na dvorišče, kjer so prežagali par drogov železnega omrežja pri oknu. Nato so se skobacali v pisarno in se takoj spravili nad blagajno, ki so jo prevrtali in razparali na levem boku. Težka «operacija» se je zlikovcem precej dobro izplačala, kajti ugrabili so približno j 5000 lir v gotovini. — O tatvini, ki so jo odkrili včeraj zjutraj, je bila takoj obveščena kvestura. Uvedena je bila preiskava, katere izid pa ni še znan.
H ti da nezgoda voznfta.
37-letni voznik Anton Malalan, stanujoč na OpČinah št. 403, je včeraj zjutraj vpre-gel konja in pognal po opravkih proti mestu. Ko je dospel na novo cesto, približno
2	km od vasi, se je konj, ki boleha na koliki, nenadoma zgrudil na tla. Malalan je skočil z voza, da bi odpel opremo in spravil žival zopet na noge. Toda konj je začel brcati in je zadel Malalana, ki se je v istem trenotku pripognil, s tako silo'.s kopitom v glavo, da je nesrečni mož obležal .nezavesten. Mimoidoči ljudje so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je dognal, da je Malalan zadobil več nevarnih poškodb na glavi in si je poleg tega tudi hudo pretresel možgane. Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgičiri oddelek. Njegovo stanje je nevarno.
Žalostnega dogodka tragični zaključek.
Po strašnih, nepopisnih mukah je včeraj popoldne umrla v mestni bolnišnici 12-let-na Ana Dornich, ki je predvčerajšnjim radi neprevidnosti nekaterih paglavcev zadobila grozne opekline na raznih delih te- • lesa. Kakor smo poročali, so ji zdravniki skušali rešiti življenje potom prenosa krvi njene starejše sestre. Toda ta skrajni poskus se ni obnesel; opekline so bile prehude in nesrečna deklica je morala podleći . neizbežnemu zastrupijenju krvi.
Tudi stanje koti ar j a Henrika Magnanel-lija, ki se jp nevarno oparil pri delu v IJoydovi ladjedelnici, se je zelo poslabšalo, tako da so zdravniki ie izgubili vsako upanje. Izgleda, da se poskus s prenosom krvi, ki so ga izvršili zdravniki tudi nad njim, niti v tem slučaju ne bo obnesel.
Pri delu na pomolu BersagTieri, kjer je nakladai les na jadrnico «Alb&», je 42-let-nemu težaku Josipu Sirca, stanujoč emu v ulici Cavana št. t, vCeraj popoldne padel na desno nogo težek tram; zadel ga je tako hudo, da mu je zlomil piščal. Ponesre-! čenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico. ' Zdraviti se bo moral kake 4 tedne.
SPOMINJAJTE se dflUOBA DVHTAp OB VSEH VESELIM IN ŽALOSTNIH | PRUJKAH,
SPORT
SPOHTNO UDRUŽENJE Uradno poročilo sojo dno 1. julija 1928.
Dovoljene tekmo: S. K. Oljrmp Opatija — C. S. Leonida, Reka
Tekma za tržažko prvenstvo: Sporoča se društvom, ki imajo igrišča na katerih se tekmuje, da gre plačati S. U. Je A% incasso. Komisarji: Igrišče Adria: g. Plesničar Boris, igrišče Obzor: g- Lah Zorkp, igrišče Primorje: g. Macarol Demetrij.
Menjava tekem: P rim orj e-J adran začne ob 17.30 in ne ob 16 kot prvotno javljeno.
Menjava sodnika: Hazeno-tekmo Primorje- Adria sodi g. Kravos.
Magdalena n — M. d. Sv. Ivan.
V nedeljo 4. % fcn. odigrata omenjeni četi svojo prvo prijateljsko tekmo. Moštvi naj bosta točno ob 12 na igrišču Obzora v Rocolu. — Sp. vodstvo.
Iz triaike pokrajine
; VtUk požar v taihclskl občini
Dvanajstleten fant zgorel
Prvega julija zvečer ob 10. uri je upe-pelil požar v vasi Velkapristava, občina Šmihel trem gospodarjem gospodarska poslopja. Pogoreli so Srebot Franc št. 12, Krebelj Franc št. 14 in Zrimšek Jakob št. 13. Jakobn Zrimšku je zgorel tmdi 12-letni ste, 1 krava, ju-. niča in. troje prašičev. Vzrok požarn id znan. Hvala Bogn da ni bilo barje, ker bi se bila zgodila Ke večja nesreča.
Deček je Fes ogorel, je kakor iz oglja. Roke so mu pri komolca popolnoma odgorele. Toliko Je da se ga Se da iz-poznatL Ubogi st ariši-_
Vesti i GoriSkega
Goriške mestne vesti
VSEM DIJAKOM IN STARIŠEM NAŠEGA DIJAČTVA
Z ozirom na proglas «Di jaške Matice« v Trstu, pozivamo vse, ki morda reflektira j o na podporo z njene strani, da se pravočasno zglasijo na pravem mestu. Vse potrebne informacije daje tudi «Vesna» v Gorici v uL Sv. Ivana IL 7.
Čutimo potrebo do tega poziva zlasti iz tega vzroka, ker je «DijaSka Matica« med našimi ljudmi na Goriškem še celo malo poznana. Poleg tega je mnogo sitnosti v poslovanju ravno z Goričani, ker je vedno mnogo prošenj, ki so dane po določenem roku in je potem mnogo sitnosti in povpraševanj povsod.
Zato pa opozarjamo ponovno na oglas «Dijaške Matice» v «Ed!nosti» od četrtka dne 1. julija 1926. Bodite točni 1
«Vesna».
MATURANTJE.	J
Prvega julija so pisali nalogo prevod iz latinščine v italijanščino. Znamenitega pri tej komisiji je samo toliko, da »o se gospodje komisarji kar zgražali nad tem, da ni prišel nihče od gg. profesorjev iz Tolmina s svojimi dijaki in da so pustili vse tako pri strani kot zgubljene ovčke.
In res. Od povsod so dijake spremili v Gorico, le iz Tolmina so prišli oni sami.
Svilodni trg v Gorici (2. julija 1«2S.)
Na trg je bilo pripeljanih do 16. kvinta-lov svilodov. Cena se je gibala od 2S, 29, 30 in najvišja cena je bila 30 lir. Blago dobro, nekaj ga je bilo prezgodaj pobranega-Po večini iz goriške okolice in s Krasa.
Goriški tramvaj
je preložil svoje predzadnje postajališče proti južnemu kolodvoru bolj proti mestu in se ne bo ustavljal na križišču Trento-Arcadi, marveč na križišču Alfieri-Gol-doni.
Ne prodajajte zarobljenih predmetov!
Zopet moramo poročati, da so bili trije naši ljudje kaznovani pred sodnikom, ker so prodali zarubljeno blago. Najvišja kazen je bila 28 dni zapora in 200 L globe. S tem, da odtegnejo zarobljene predmete namenu t. j. dražbi, ne koristijo prav nič sebi, marveč si nakopljejo Se denarne globe in zaporne kazni. Torej, ne prodajajte zarubljenih predmetov, s katerimi ne smete več razpolagati!
KOBARID.
Veselica, naznanjena za nedeljo dne 4. julija, se ne bo vršila radi nepredvidljivih zaprek. Toliko v obvestilo domačinom in okoličanom!
SOLKAN.
Ne pozabite vsi, ki bi radi videli kaj lepega in zanimivega; da bo igral Mladinski odsek Z. P. D. v Solkanu v nedeljo, to je 4. t. jn. velezanimivo komedijo «Martin Krpan mlajši; soov je povzeta po znani Levstikovi povesti. Prav nič se ne obtav-ljajte, temveč prihitite, da boste videli cesarje in dvore, poleg tega pa še dva velikana.	_
MIREN.
Z velikim zadoščenjem smo doznali, da je končno zadela roka pravice znanega Jurija Vuka, bivšega trgovca s čevlji v Ba-
štelju št. 32. Hlinil se je, da mu je bilo ukradenih iz stanovanja, koje je slučajno pustil odprto, 5000 L. Obdolžil je tatvine svojega prijatelja Donaleka Rudolfa, ki je bil na podlagi te obdolžit ve tudi aretiran v Vidmu. Izkazala se je kmaiu Donalekova nedolžnost. Zato je pa moral Vuk v ječo, a nima samo obrekovanja na vesti, marveč so ga zaprli tudi radi trgovine s kokaino. Spominjamo se časov, ko je bil Vuk še mogočen gospod in je grozil vsem, ki niso trobili v njegov rog.
BELA PRI IDRIJI.
Nihče se še ni oglasil iz našega kraja. Dasi šteje Bela samo par hiš, vendar je v poletnem času najljubše zatočišče Idrijča-nov, v glavnem radi tega, ker jim ni potreba hoditi v grič kakor v druge kraje okolice, a uživajo vendar krasen izprehod ob Idrijci, ki nam nudi v toplem času izborno kopelj.
Slabo vreme letošnjega poletja pa ovira vsako kopanje in tako smo brez gostov. Redke so duša, ki pridejo in izmed tujcev so nas posetili eno izmed preteklih nedelj izletniki iz Hrsta, ki eo raziskoval po Stangu podzemske jame. Večina pa se boji podati na pot radi slabe ceste, ki je na debelo posuta in je bila dolgo Časa v popravilu. Vendar pa se ni dovolj zboljšala in je vedno slabša tudi radi vozov, ki prevažajo drva, in izgleda kakor da bi ne bilo nobenega cestarja daleč na okoli. Potrebno bi bilo, da bi se pobrigala tudi prizadeta občina.
VOJSKO NAD IDRIJO.
V nedeljo 6. junija se je vršila v novem salonu ge. Likar pod pokroviteljstvom občinskih mož veselica za vaške reveže. Prostor je bil slavnostno okrašen in sodelovala je jazz- banda iz Idrije. Potek veselice je bil podoben veselicam drugod, le s to razliko, da je izkazala blagajna ob zaključku čistega prebitka v znesku 8.— lir (osem) za vaške reveže. Da je bjlo temu tako, niso^bili krivi prireditelji, ampak oni, ki so se zabavati na ta račun od nedelje pa do srede.
Vsaka šola nekaj stane in tako ima tudi ta svoje nauke za prireditelje. Kakor se čuje, se bo vršila repriza, in upati je, da na drug način za pravi dobrobit revežev, in brez foxtrotov in sličnih «modernih» kosov.
Vsa zavedna mladina je obsodila tako
početje in ples in se ga tudi ni udeležila.
* * *
20. junija nas je posetil g. podprefekt iz Idrije v spremstvu policijskega komisarja. Županstvo mu je priredilo oficijelen sprejem, katerega se je udeležilo učiteljstvo, in drugi drž. in obč. uslužbenci z g. župa- j nom na čelu. Slavnostnih govorov ni bilo ' niti pri sprejemu niti pri banketu. Pod- j prefekt si je ogledal županstvo in priso- i stvoval civilni poroki. Po banketu pa je šel na izprehod v okolico in nato kmalu zapustil Vojsko.
♦ • *
Tudi pri nas še ni zamrl lepi običaj kre-sovanja na predvečer 24. junija. Ta večer se smatra kot praznik, vsak opusti svoje delo in hiti na hribe, kjer se zbira staro j in mlado okrog kresov. Tudi letos je go- j relo nešteto kresov in iz ognja so vstajali spomini preteklosti. Zadonelo je petje, ki j je pretresalo večerno ozračje, in odmevalo iz griča v grič pozno v noč.
BGrznm
Trst, 2. julija.
Amsterdam 11.25, Belgija 75.50, Francija 70, London 136.75, New York 28, Španija 450, Švica 542, Atene 34, Berlin 6G5, Buka-rešt 12, Praga 83. Ogrska 0.0395, Dunaj 397, Zagreb 49.60.
Vojnoodškodninske obveznice 68.40.
To in ono
—	Noe! Dawtds, neki ameriški letalec, bo poskusil 15. t. m. z velikanskim aeroplanom polet iz New-Yorka. v Pariz, ne da bi med potjo pristal.
—	Mednarodna razstava za notranjo plovbo se je otvorila 1. t. m. v Baslu. Obenem je to razstava za izkoriščanje vodnih sil.
—	Iz Londvna v Avstralijo po zraku. V sredo je nastopil angleški letalec Alan Cobham svoj polet v Avstralijo. Letalo ima 380 konjskih sil. Letalec je izbral sledečo pot: London: Marseille,
ZAHVALA
Za izredne dokaze sočutja ob priliki nenadomestljive izgube našega nepozabnega
Jakoba Viientina
izrekamo tem potom najsrčnejšo zalivalo vsem, ki so na katerikoli način izkazali poslednjo čast blagopokojniku in ga spremljali na njegovi zadnji poti.
NABREŽINA, 2. julija 1926. 744)	ŽALUJOČI OSTALI.
EBSBBGBHRGBEHIHflESKEH p
.Napolj, Atene, Aleksandreta, Bagdad, Perzijski zaliv, Karaši v Indiii. Kalku-ta, Rangoon, Ponang, Singapur in Pori Darwin v Avstraliji. Pot meri 26.000 angleških milj to je približno 40.000 km to je toliko, kolikor znaš^ nbseg zemlje.
MALI OGLlŠT
RPDMT7.rrHnni Via bJanca 21, pouk it
DUUJ1& JLlluUL prevodi v vseh jezikih. (9S>i
GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na ! živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le j «Glykol», ki ozdravi v najkrajšem čaru. Cena steklenici L 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje G steklenic. Dobiva se le v lekarni CasU'lanovich, Trst, Via Giuli?ni 42 (Sv. Jakob).	9S9
i BABICA. avtorizirana, sprejema noseče. Govor* slovensko. Slavec, Via Giulia 29.	958
PRSNI SIRUP priporočljiv proti krocičncmu kašlju in bronhiajalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5___Dobiva se samo v
lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. (990)
TRGOVSKI pomočnik, mešane stroke, dobra močv zmožen sloevnskega in italijanskega jezika se sprejme. Naslov pove upravništvo.	102C
TRGOVINA z mešanim blagom, dobro vpeljana« v večjem kraju, se proda ali da v najem. Za trgovce, ki razpolagajo s kapitalom, zagotovljen napredek.	^	1021
KRONE 1
po L 2.10 komad	k
Zlato, iiriljante. platin. 2B-kronS? ztste komade I
kupuje In plačuje po najvišjih cenah ^
Albert Povh — urarna |
Trati Via Marzini 46 669 |
Pa ONSTBA* Bffi
Hj OGRAJE |
OJ obvarovani pred vsd£o nevarnostjo »j
Žallbog »o vsi otroci do	W
šestega l«>ta podvršeni ne-	Sn vernim črevesnim paresi-
tom, ki jim prdvimo glisje.	LJj
Posledice so večkrat ne-	A Q varne in v mnogih slučajih Cj
Oj (kaker dokazujejo stati-	Gj
[fl stike) tudi smrtnonevarne.	^
Potrebno je vsled tejja. da Q M" se da otroku kak pripo-Pjt	moček proti glistam.	Q
L<j	Dajte vašim otrokom čistil-	^c
p^J	no sredstvo proti glistam,	Q
EKj ki se imenuje ARR1BA.	L.<
O	Je to izboren čokoladni	^
LJ	bonbon, ki je znanstveno	H
M	pripravljen in ki uniči gliste	Q
rxg takoj in popolnoma.	Q
9ršbJ
Kemično - tckoroiiki imod „Alla Hnaoam dflla Sdluto* • Ca*, kelf. Godina • Trt««le. S. CUeomo. Glavni zastopnik in loioinik m tle!l|o le kolonije :
Arfolfo Ce«~h<T Trifir*':. Vii V Nitiolo \1
plačuje	549
ALOJZIJ PDUH. PiGZZt! Gorftcltl! 2
prvo nadstropje
azile na naslov!	Pazit« na naslov!
_PODLISTEK _
JULES VERNE:	'	(d!)
Skrivnostni otok
Očividno ni -bilo drugega Izhoda in stvar bi se utegnila posrečili. Na srečo fo in li lotk m puščice shranjene v kaminih, kjer so našli tudi nekaj lahke -vrvi iz itibiska. Pencraff je razvil klopčič in privezal en konec na puščico. Haicbert je na&taadl lok in nameril naravnost na najvišjo točko lestve.
Cir Smith, Gedeon Spileti, PencrofI in Nab so stopili nekoliko nazaj, da -bi mogli bolje opazovati, kaj se fee zgodilo. Poročevalec jr pa elrot!'. s puško namerjeno :ia vrata.
Lok je skočil nazaj, puščica je zažv^a a skozi zrak, f>oviek!a e seboj vrv in srečno zadela zadnji dve stopnici
Poskus Je uspU.
Takoj je Harbeit pogrSbil vrv 'komaj pa jo je pograbffl in hotel -potegniti đoK vrvno lestvo, jo je nenadoma zagrabila neka roka med vrati in steno in jo naglo potegnila v granitno hido.
«Trikratni podlež! je rohnel mornar, če te more krogla osrečiti, ne bog dolgo čakal.
—	Kdo pa je to? je vprašal Nab.
—	Kdo? Ali nisi videl?...
—	Td&ge opica, morska mačka, sapaju, orang-utang, pavijan gorila! Naše stanova-vanje so zavzele opice, ki so za naše odsotnosti splezale gori!»
V tem hipu so se na oknih prikazale tri ali štiri opice, kakor da so čakale na mornarjeve besede. Odprle so okna in pozdra-jvile prevarjene posetnike hiše -z neštetimi smešnimi kretnjami in s spakovanjem.
«Saj sem vedel, da je vse skupaj burka! je vzkliknil Pencrof, toda eden izmed pod-ležev bo plačal za vse.
Mornar je dvignil puško, pomeril in ustrelil. Vse opice so izginile razen ene, ki je padla smrtno zadeta na obrežje.
Bodisi šimpanz, orang-utang aH gorila, ta opdca je spadala v takozvano vrsto človeških opic, ki se imenujejo tako zaradi svoje podobnosti s človekom. Sicer pa je Harbert izjavil, da je to orang-utang, in mi že vemo, kako pridemo v naše stanovanje.
—	Harbert je dober strelec in njegov lak
je še tu. Naj ga Še enkrat preizkusi.
—	2e prav, toda te opice so prevejane,
I je rekel Pencroff, in se ne bodo več pokazale na. oknih, da bi se pustile postreliti,. a če pomislim, kako bodo gospodarile v naših sobah, v shrambah.,.
—	Samo potrpi, ga je prekinil Cir Sinith. Te živali nam ne bodo dolgo Časa kljubovale.
—	To bom šele tedaj verjel, ko bodo zopet na tleli, je odgovoril mornar. In ali veste, gospod Cir, koliko ducatov je teh hur-kežev gori?»
—	Na Pencroffov ugovor je bilo težko odgovoriti, a pomožno sredstvo, ki si ga> je mladenič izmislil, je dajalo malo upanja, ker so opice potegnile spodnjo lestvo skozi vrata notri, in m bi se utegnila pretrgati, ne da bi potegnila s sel*oj lestve.
Položaj je postajal kočljiv. Pencroff je bil besen. Vsa stvar je bila pravzaprav smešna, toda kaj napraviti. Vsekakor je, bilo gotovo, da bodo naseljenci zavojevalL stanovanje in zapodili vsiijence ven, toda 'kdaj in kako? —tega ni vedel nihče povedati.
Dve uri sta minili, Tie da l>i se opice zopet pokazale; da so bile pa še vedno notri,; je bllo gotovo, ker zdaj pa zdaj se je prika* zala iz okna aH vrat šapa, na katero so za čeli takoj streljati.