PoStulus plačana V Leto LXIVM št. 60 Ljubljana, sobsta 14* marca 1951 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Tusoratl do 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, već Ji lnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inse ratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Df UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knssljeva ulica št. 5 Telefon it. 3122, 312«, 3124, 8125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190, NOVO MESTO, Ljubljanska C tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. POTOVANJE HEND ERSONA V PARIZ Priprave za svetovno razorožitveno konferenco — Pravi pomen pomorskega sporazuma treh držav London. 14. marca. Kakor poroda glasilo delavske stranke >Daily Herald«, bo ob koncu prihodnjega tedna zunanji minister Henderson ponovno odpotoval v politični misiji v Pariz. Njegovo potovanje bo v zvezi z zborovanjem panevropske komisije, ki se prične 24. t. m. Zanimivo je, da je v četrtek glavni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond dospel v T^ondon, da se posvetuje z angleško vlado o pripravah za svetovno razorožitveno konferenco. Bržkone namerava Anglija podvzeti pobudo pri diplomatskih pripravah za to konferenco. Za Anglijo je postala neobhodna potreba uspeh svetovne razorožitvene konference, kakor jasno kaže spomenica o mornariških pogajanjih s Francijo in Italijo. Prvi lord admiralitete Alexander je v debati o mornariškem proračunu v spodnji zbornici jasno namignil, da je napetost med Francijo in Anglijo gle- de na vprašanje podmornic samo začasno odstavljena z dnevnega reda. Prav tako je izrazil bivši kolonijalni minister Amery kot govornik konzervativne opozicije resne pomisleke, češ, da se je treba vprašati, ali ni morda Anglija preveč žrtvovala za svojo lastno varnost, ko je prevzela vlogo poštenega posredovalca za dosego sporazuma. Nadalje je poudarjal, da se je po vojni izvrševalo razoroževanje v bistvu le enostransko, torej v škodo Anglije. V pisanju raznih listov se nadalje jasno opaža presenečenje, ki ga je izzvala bistvena vsebina pomorskega sporazuma treh evropskih pomorskih držav zaradi njegove nepopolnosti. Opaža se skrajno nerazpoloženje, ker se zgovornosti angleških posredovalcev ni posrečilo pregovoriti Francije k opustitvi njenih zahtev glede na vprašanje podmornic. Dejansko sporazum ni bil sklenjen do 1. 1936, tem- Pred volitvami v Španiji Skupen nastop republikancev In socialistov pri občin« skih volitvah — Nesoglasja med monarhisti Madrid, 14. marca. Dne 12. aprila bodo v Španija prvič po 8 letih zopet volitve, čeprav se bodo volila samo nova občinska zastopstva, bodo te volitve morda večjega pomena kakor pa poznejše volitve v ustavodajno skupščino. Volitev v ustavodajno skupščino se namreč levičarska opozicija ne bo udeležila ter se bo vršil samo boj med starimi konzervatvci in liberalci, do-čdm bo 12. aprila prišlo do resne borbe med vsemi strankami. Tega dne bodo namreč prešteti glasovi pod diktaturo močno ojacene levice In šlo bo za to, da pride cela vrsta velikih mest ter astursko premogovno ozemlge v roke republikansko-eocia-Mstične večine. V malih mestih in na deželi se bo pač republikanski pokret v manjši meri pokazal, ker ima monarhistič-ni režim tamkaj še prevelik vpliv. Glede na sporazum med republikanci in socialisti so razvile tudi monarhistične stranke živahno delavnost, da bi došlo do njihovega skupnega nastopa pri volitvah 12. aprila. Za Madrid je bila že postavljena enotna kandidatna lista, kd pa spričo raspoloženja v prestolnici kljub temu nima pričakovati velikega uspeha. Prav tako se zdi, da je došlo do sporazuma med monarhisti tudi v Kataloniji in drugih krajih države. Nasprotja med starimi strankami so pa vendar še prevelika, da bi se mogel pričakovati znatnejši uspeh. Mnogo nesoglasij je povzročil nastop monarhistične unije, v kateri so združeni ostanki svoje-časno od Prlmo de Riviere ustanovljene patriootnčne unije. Tako tudi v Madridu ni bila monarha stična unija pritegnjena na enotno monarhistično kandidatno listo. Stari liberalci in konzervativci upajo, da si bodo malenkostni uspeh pač sami mogli deliti. Izgredi brezposelnih v Nemčiji Berlin, 14. marca- Na delavskem uradu v Spandau-u je prišlo včeraj dopoldne pri plačevanju podpor za brezposelne do velikih izgredov med narodnimi socialisti in komunisti, pri čemer so se politični nasprotniki izdatno obdelovati z gumijevkami, noži in drugim orožjem. Enajst oseb je bilo občutno poškodovanih, 14 narodnih so-eijalistov, ki so izgrede izzvali, je policija aretirala. Le z največjo muko je bil zopet napravljen red in mir. Nevarna eksplozija bencina v Berlinu Berlin, 14. marca. V Neufriedrichstrasse je nastala včeraj težka bencinska eksplozija, ki jo je povzročil sod bencina. Z velikega tanka za prevažanje bencina se je prevrnil sod bencina, ki se je zadel v nasprotni prihajajoči avtomobil ter se užgal zaradi isker in izpuha. Par sekund pozneje je sod eksplodiral, takoj nato pa je eskprodiralo tudi ostalih 3000 litrov bencina na tanku. V zrak je švignil 20 m visok plamen ob fasadi neke hiše, kjer je takoj zažgal vse lesene okvirje cken. Gasilci, ki so bili že par minut pozneje na mestu, so mogli rešiti hišo. K sreči ni bil nihče ranjen. Pred splošno stavko v Franciji Pariz, 14. marca. Dočim so francoski rudarji, ki so v splošni delavski organizaciji, sklenili, da bodo proglasili svojo splošno stavko 30. marca, če do tedaj ne bo dosežen sporazum v mezdnem sporu, Je zveza komunističnih rudarjev sklenila včeraj, da bo izvedla splošno stavko že 16. marca. Dvomljivo pa je, ah se bodo njihovemu pozivu odzvali delavci v večjem številu. Manevri angleške mornarice Rim, 14. marca č. Med Marto in Aleksan-drijo se vršijo kombinirani manevri sredozemske in antlantske angleške mornarice Pri teh vajah preizkušajo predvsem nov tip torpeda. Velika dedšcina papeža Rim, 14. marca. V Livornu so v navzočnosti oblasti in upravnega zastopnika Pa-cellija kot zastopnika Vatikana odprli oporoko angleškega plemiča Patea, ki je imel papeški viteški red. Pate je zapustil ogromno premoženje 12 mHijonov lir papežu Piju XI. Pravni zastopnik Pacelli ie prevzel oporoko s pridržkom, da bo pristal papež nanjo, f Sodna praksa rimskega izrednega tribunala Rim, 14. marca. Izredno sodišče za zaščito države je obsodilo nekega Arduina Ceramellija zaradi protifašističnega delovanja na 12 let in šest mesecev ječa, dasi mu ni moglo dokazati delovanja, zaradi katerega je bil obtožen. V utemeljitvi razsodbe navaja sodišče, da se more iz delovanja obtoženca sklepati, da je nameraval ustanoviti novo stranko. Protižidovske demonstracije v Temešvaru Bukarešta, 14. marca. Včeraj je prišlo na tehniki v Temešvaru do protižkiovskih demonstracij, pri katerih so nekega židovskega slušatelja nasprotniki težko poškodovali Profesorski kolegij se je kmalu nato sestal k seji in sklenil, da bo naredil naj-ostreiše ukrepe proti kršilcem mini. Dijaki so nato sklenili v protest proti temu sklepu proglasiti enodnevno stavko in se jutri ne bodo udeležifli predavanj. Stavka trgovcev zaradi previsokih davkov Bukarešta, 14. marca. V Gjurgijo so pričeli tamošnji trgovci s tridnevno protestno stavko proti previsokim davčnim bremenom. Vse trgovine bodo tri dni zaprte. V četrtek so priredili tudi trgovci v Jassvju dobro obiskano protestno zborovanje proti previsokim davkom, kjer so isto-tako grozili, da bodo trgovci pričeli stavkati- V času protestnega zborovanja so bile vse trgoviae v JSSSjjJB zaprte. več samo za dve leti, torej do časa, ko bo omogočil uspeh ali neuspeh ženevske razorožitvene konference jasno sliko položaja. Razen tega tudi grajajo v političnih krogih, da prehaja angleška spomenica na zelo rahel način preko načelnega problema paritete med Francijo in Italijo, ki se more smatrati še vedno kot nerešen. Zato obstoja naziranje, da pomeni dogovor treh evropskih pomorskih sil samo dveletno prekinjenje grajenja vojnih ladij in da se bo zakulisno delo zopet pričelo v Ženevi 1. 1932. Na podlagi vsega tega sklepajo v političnih krogih, da je vse to vzrok živahne delavnosti zunanjega ministra Hendersona in da je razorožitveno vprašanje v enaki meri kakor pan-evropsko vprašanje, ki je za Anglijo prav za prav samo teoretičnega pomena, povod novemu potovanju Hendersona v Pariz. Italijanski deficit Rim, 14. marca. Iz proračuna, ki ga d« sestavilo finančno ministrstvo sa L 1931-32, je razvidno, da računajo s primanjkljajem 576 milijonov lir. Ta primanjkljaj izvira od padca dohodkov iz neposrednih davkov in monopolskih dohodkov. Dejanski proračun bo znašal seveda najmanj eno milijardo lir. Poplave Beograd, 14. marca. Beograjski listi poročajo o velikih poplavah v mnogih krajih države. Zlasti Sava še vedno narašča in je že poplavila mnoge vasi ob svojem dolnjem toku. Velike škodo so poplave povzročile slasti v okolici Stare Gradiške, močno pa so ogrožane tudi vasi Davor, Ora-tica, Mačkovae in Dolina. Iz Sremske Mitro vi ce poročajo, da je vsa Mačva pod vodo in da so mnogi kmetje ie zapustili svoja bivališča- Odlikovanje češke gledališke umetnice Beograd, 14. marca. Pri snočni predstavi >Mora!a gospe Dulskec v Narodnem gledališču je po H. dejanju upravnik gledališča g. Predič izročil češkoslovaški gledališki umetnici Mariji Hubner, ki gostuje v Beogradu red sv. Save III. stopnje, s katero jo je odlikoval Nj. VeL kralj. Občinstvo ji je ob tej priliki priredilo živahne ovacije in poklonjenih ji je bilo tudi mnogo šopkov. Razstava živine v Novem Sadu Nov] Sad, 14. marca. Danes ie bila tu otvorjena velika živinska razstava. Razstavil enih je 1400 glav živine, prašičev, ovc in konj. Največ so razstavile naše zadruge. K otvoritvi je prispelo tudi 400 se-liakov iz okolice Kragujevca. Justifikacija treh morilcev Beograd, 14. marca. V Giljanih bo te dni izvršena justifikacija Trajka Zdravko* vica, Osrnana Žekoviča in Zorke Pavičo* ve. Vsi trije so umorili moža Zorke Paviče* ve, da bi se mogla poročiti z Zdravkovi* čem. Osman Zenković je izvršil umor za nagrado 500 Din, dočim sta mu Zdravković in P a vi ćev a pri tem pomagala. Samomor poštnega uradnika Beograd, 14. marca. V Ral j i je izvršil samomor predstojnik tamošnje pošte Sve-tozar Milovanovič, ki ga je davi našel sluga mrtvega v pisarni. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. Rusko vino na Reki Sušak, 14. marca. Sovjetski dumpiag se opaža tudi v Italiji Tako prodajajo na Re» ki že rusko vino, ki ima 10 do 14 odstotkov alkohola. Na Reki pričakujejo tudi prihod ruskega panrika »Zemlja«, ki bo pripeljal miHjon litrov vina. V najkrajšem času bo« sta dospela sem dva panika tržaškega Lkxyda z 800.000 litri ruskega vina. Nesreča čsl. letala Praga. 14. marca, Pri Str »konicah se je pripetila včeraj teška letalska nezgoda Zaradi defekta v motorju je moralo neko letalo 1. letalskega polka sa silo pristati, pri čemer je zadelo v drevo, nakar se je rasletel rezervoar sa bencin. Pilota In opazovalca so potegnili kot zogleneli trupli ispod r Prof. dr. Murko med svojimi kolegi in učenci Proslava 70 letnice rojstva prof. dr. Matije Murka na Karlovi univerzi v Pragi Praga, 13. marca. Dekanat filozofske fakultete Karlove uni* verze in ravnateljstvo seminarja za slovan* sko filologijo sta priredila v sredo popol* dne svečano zborovanje ob priliki 70*1 etmi* cc prof. dr. Matije Murka. Zborovanje je otvoril dekan filozofske fakultete prof. dr. Miloš WeLmgardt, ki je v svojem govoru naglas al, da pri proslavi jubileja odličnega člana in obenem častne* ga doktorja Karlove univerze ne gre za obi* čajno jubilejno slavje, temveč za ocenitev duhovnih vrednot, ki so v sedanji dobi ta* ko mak) popularne. Prof. Murko ni samo učitelj, temveč tudi neumoren govornik, ki se ne zadovoljuje s samim čitanjem svojih predavanj, temveč v prvi vrsti vpliva z ži* vo in jedna to besedo. Murko, ki je temelj* no združil svojo znanstveno stroko z brid* ko sedanjostjo, je uvedel v praško seminar* no prakso nov slog. Poskrbel je namreč, da je postal seminar v najširšem pomenu besede središče slovenskih filoloških študij, kar se je pokazalo deloma na znatnem razširjeno« knjižnice, deloma pa v porastu Števila slušateljev, ki jih je bilo 1. 1928 že 514. Tudi preselitev slovanskega seminar* ja v novo poslopje je bila sad neumornega Murkovega prizadevanja, ki pa s tem še nikakor ni končano. Po svojem novem ume* vanju slovanske Biologije se je jubilant ce* lih 40 let dosledno oziral na celoto, na vse izraze in elemente narodnega življenja. S tem programom je soustanovil »Slavi j o« in doiočM smernice kongresa slovanskih filolo* gov v Pragi, čigar uspeh je v veliki meri Murkova zasluga. V jubilantu lahko vidimo čudovito in tezo romantika z realistom, v katerem se združuje razumski element s čustvenim. Potem je prešel govornik na karakterizacLJo prof. Murka kot jezikoslovca in je naglašal zlasti njegove sistematične stike z živimi slovanskimi jeziki m sploh vitalnost njegovega dela, ki bo ostalo bo* gata podlaga študij še več desetletij. Portret Matije Murka kot literarnega zgo* dovinarja jo klasično naslikal prof. dir. Ju* rij Horak, ki je naglašal, kako je začetek Murkovega delovanja v tesni zvezi z izrednim razmahom slovanskih filoloških študij v Evropi v preteklem stoletju, s študijami ljudske literature in ljudskega življenja vobče. Iz tega ozračja je vzklilo prvo Mur* kovo ddo »Zgodovina sedmerih modri j a* nov«, ki že kaže nekatere tipične znake njegovega celotnega literarno zgodovinske« ga delovanja. To je zlasti široko obzorje, podrobno znanje ljud. literatur, vtisnjeno v okvir vsega kulturnega razvoja. Murko je s svojim nazorom o slovanskih zadevah Ogroimri stroški za popravo katedrale v Reimsu Pariš, 14. marca. Za popravilo glavne in obeh stranskih ladij svetovno znane katedrale v Reimsu, ki so jo porušili Nemci med svetovno vojno, so potrošili 22 milijonov frankov, k Čemur je prispevala država dve tretjini, ostalo tretjino pa je poklonil Rockfeller. Novo francosko zrakoplovno društvo Pariš; 14. marca. V Parizu se je vršila včeraj ustanovna skupščina novega društva, ki ima namen izpopolniti zračne prometne zveze med Francijo in njenimi kolonijami, ki ima za cilj napraviti iz Francije 8 40 milijoni prebivalci svetovno državo 150 milijonov prebivalcev. V novem društvu so mnoge najuglednejše osebe lz francoskega znanstvenega sveta. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.835, Berlin 13.56, Bruselj 794.09, Budimpešta 9.9304, Ourih 1095.9, Dunaj 80066, London 276.73, Pariz 222.90, Praga 166.72, Newyork 56.845. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.125, Pariz 30.3375 London 252475, Newyork 519.675, Bruselj 72.45, MIlan 27.225, Madrid 56, Amsterdam 208.31, Berlin 123.715, Dunaj 73.07, Sofija 3.766, Praga 15.3975, Varšava 58.20, Bu-90615, Bukarešta &09. realist HavBčkovega kova, kar se kaže tudi v njegovem presojanju Kollarove siovan* ske vzajemnosti. Potem je omenjal govorr* nik jubilantova potovanja v Sandžak pred vojno, ki so bila za slovanski študij pijo* nirskega pomena. Murko je bil namreč pa*vi, ki se je po dolgem času pečal z jugosloven* sko epiko iz lastnega vidika, ki je prvič po dolgem Času zop^t videl, kako živi ta poezija na kmetih. Te študije sploh še niso končane, nasprotno, z lanskega potovanja je prinesel Murko mnogo novega materi« jala, ki ga hoče v krepki veri v svoje ne* omajno zdravje obdelati v obširnem delu o jugoslovanski epiki. Niti pri bežni oceni Murkovega življenskega dela ne smemo po* zabiti nj«egovega neumornega delovanja na polju bratske slovanske vzajemnosti, ki bi zahtevalo skoraj statistično pojasnilo, ena* ko kakor ne moremo dovolj hvaležno orne* »jati učinkovitega vpliva njegovih obsež* nih osebnih stikov, kar se je tako uspešno pokazalo na filokxškem kongresu v Pragi. Isto velja o Miurkovetn delovanju v češko* slovaško* jugoskrrenekit] stikih, ki so po* stali po njegovi zaslugi izredno intenzivni. Po Horakovom predavanju je stopil ▼ predavalnico sam prof. Murko, ki so ga na* vzoči navdušeno pozdravili. Sledile so če* »ritke delegatov. Prvi je čestital jubilantu v imenu IH. razreda češke akademije zna* nos ti in umetnosti prof. Pas trnek, za njim je pozdravi!! jubilanta v rmenu slovanskega zavoda prof. Polivka, v imenu francoskega instituta m francoskih slavistov mu je če* stital prof. Fichelle, v imenu Jednote če* škm filolog o v in kluba modemih fidologov prof. dr. Janko, v imenu konfederacije duševnih delavcev tajnik Vreštal, v imenu ukrajinskega historično*filoioskega društva prof. dr. Kolesa, v imenu ruskfh učenjakov v zastopstvu prof. Kizewettra prof. Oku* nov, v imenu filološkega fakultete ukrajin* ske univerze v Pragi prof. Dorošenko in v imenu mlajših Murk ovih sotrudnikov in učencev prof. dr. Potira. Za čestitke in pozdrave se je zahvalil j tj* bi lan t v daljšem, s humorjem prepletenem govoru, v katerem je izrekel iskreno za* hvalo vsem kolegom, sotmcinikom in za* stopnikom drugih slovanskih narodov, ki »o ga prišli pozdravit. Dejal je, da se je srna* tral vedno za zobček velikega kolesa znan* stvenega in narodnega življenja. Slovanske narode je proučeval s slovanskim srcem in delal za njih razvoj. Posebno je bil vesel razmaha slovanskega seminarja m njegova edina želja je, da bi se visokošolski sluša* tel j i bolj posvečali praktičnim študijam slovanskih jezikov in literature. Skrivnosten umor v Newyorku Newyork, 14. marca. Newyorško javnost je razburil nov umor neznanega dekleta, kd je bil izvršen najbrž že pred meseci. Policija je našla namreč v bližini mesta na močvirnatih tleh okostje deklice, ki je moralo ležati tamkaj že dolgo, ker je truplo že zelo razpadlo. Zato bo tudi identiiika-oija najbrž zelo težka, V javnosti domnevajo, da je ta umor v zvezi z nedavno afero plesaLke Vivdan Gordon. Banovinski popisni odbor K zakonu o ljudskem štetju in popisu gospodarstev ter živine, ki bo 31. marca, je izšel tudi pravilnik, po katerem bo vodil popisovanje v dravski banovini oddelek splošne državne statistike preko statističnega urada v Zagrebu. Popisovanje odnosno štetje bodo nadzirali banovinski popisni odbori, okrožni inšpektorji in okrajna glavarstva. Organi popisovanja so občinske oblasti, občinski popisovalni odbori in popisovalci. V vsaki banovini mora določiti ban banovinski popisni odbor, ki bo kot rečeno nadziral ljudsko štetje ter popisovanje gospodarstev in živine. Ban dravske banovine dr. Drago Ma-rušiČ je že imenoval banovinski popisni odbor. Pedsednik odbora je ban sam, člani pa župnik Ivan Barle, zdravnik dr. Vinko Gregorič, industrijalec Rado Hribar, vpo-kojeni šolski ravnatelj Ferdo Jnvanee, stolni župnik dr. Tomaž Klinar, veletržec AleksanderKnei. pasar Ivan Kregar, vpo-kojeni gimnazijski ravnatelj dr. Josip Pi-penbaeher, ključavničarski mojster Josip Rebek. vpokojeni finančni delegat dr. Tvan Rupnik. vpokojeni šef kmetijskega oddelka Ivo Sancin, vpokojeni načelnik železniške direkcije Ernest Vargazon, vpokojeni viš. šolski nadzornik Josip Wester in načelnik občega oddelka banske uprave dr. Fran Venčins, Stran ) SLOVENSKI N A R O D<, dne 14. marca 1931 Stev. 60 Oprostilna razsodba v procesu Plemeli-PustosSemšek Nadaljevanje in zaključek zanimive obravnave o lovskih in ribarskih aferah — Nove Razlogi oprostilne razsodbe Irobnosti in zadnje priče Ljubljana, 14. marca. V naslednjem objavljamo poročilo včerajšnje razprave pred sodiščem v procesu g. Plemlja proti gg. Rastu Pustoslenišku in Kendi. V nadaljnem zaslišanju je pri dopoldanski razpravi izpovedal priča dr. Dolinar, banski svetnik in bivši oblastni referent za ribarstvo, da je pri nakupu ribolova La-zarinijevega g. Plemelj kazal isto vnemo kakor v drugih zadevah in da je ta ribolov danes v rokah banovine. Oblastni odbor je potem ta ribolov na predlog privatnega tožitelja dal na razpolago dvoru. Na ribolov v Bohinjski Savi, kolikor je njemu znano, Plemelj osebno ni imel nobene ingerence in je tudi ni kazal, ni pa seveda mogel videti v njegovo notranjost. Ta ribolov je bil potem urejen popolnoma po predpisih i u je bil dovoljen le športni ribolov. Predvsem je Šlo, da se zaščitijo postrvi. Vrhovno nadzorstvo nad tem ribolovom bi po predlogu imel prevzeti Plemelj, ker je poleti bival na Bledu. Da je bil edino obtožencu Kendi v vsej tedanji oblasti odvzet samosvoj ribolov, se je to zgodilo ne zaradi njegove osebe, temveč zato, ker je oblastni odbor polagal posebno važnost na njegov samosvoj ribolov «a tujski promet. Ako bi takrat, ko se jc izdal odlok o tem, vedel za vse, kar je zvedel po dražbi Kendinega ribolova od obtoženca g. Pustoslemška. bi bil oblastnemu komisarju odsveto\al, da se odlok izda in sicer ravno zato, da si ne bi javnost tega odvzema razlagala, kakor se je pozneje zgodilo, čeprav je bil prepričan, da je odvzem stvarno in pravno pravilen in upravičen. Znano mu je, da je privatni tožitelj kot odposlanec oblastnega odbora 31. maja 1929 vlagal mladice, torej dva dni potem, ko je bil odlok izdan. O. Keuda je bil obenem z dostavitvijo odloka obveščen, da bo oblastni odbor sedaj skrbel za vlaganje mladic in sploh, da se bo njegov ribolov upravljal, kakor odgovarja predpisom. Obtožeuec g. Pustoslemšek je bil ugotovil, da je privatni tožitelj vlagal že koncem maja mladice, torej 14 dni prej, ko je bil še lastnik g. Kenda. Obtoženec g. Kenda je pripomnil, da le privatni tožitelj poslal k njemu nadribiča Slanovca, ki mu je sporočil, da ga dvor pošilja in mu naroča, da se v jezeru ne sme ribariti kakor doslej. Jaz sem Slanovcu, je nadaljeval g. Kenda, odgovoril: >Vi niste od dvora poslanic, in sem ga na kratko odpravil. Čez pol ure se je Sianovec vrnil, češ, da mu je prinesel sporočilo v imenu dvornega ravnatelja lovišč g. Plemlja. G. Kenda ie pustil tudi po neki državni osebi telefonično vprašati o tem g. podpolkovnika Poeat-.nika. ki mu je odgovoril, da g. Plemelj nima v imenu dvora ničesar odrejati, temveč naj se briga samo za svoje ribe in koze. Zastopnik obtožencev dr. švigelj je ugotovil, da je svojčas g. Kenda, ko se je grajalo, da je njegovo gospodarstvo v ribolovu pomanjkljivo. izjavil, da je pripravljen, storiti vse. kar se mu bo predpisalo. Ribje vališče v Bohinju Priča Ivo Sancin. bivši načelnik kmetijskega oddelka, je slišal od tedanjega pokrajinskega namestnika g. Hribarja, da se dvor zanima za vališče v Bohinju, ki je bilo tedaj pod ingerenco kmetijskega oddelka, čigar šef je bil. Ker je na drugi strani slišal, da se tudi g. Plemelj osebno zanima za vališče in ribolov, se je osebno zanimal pri ministrstvu v Beogradu in zvedel, da se dvor prav nič ne zanima za vališče, pač pa kvečjemu za ribolov v Bohinju. Zato ie ©stalo vse pri starem. L. 19*25 je kot šef kmetijskega oddelka dobil poziv, naj odda vališče in ribolov v Bohinju šumarski direkciji v Ljubljani. Tedaj je to odsvetoval, češ, da obstoja nevarnost, da pride vse skupaj preveč pod privatni vpliv neke osebe, ki se posebno zanima za oboje. Zvedel je namreč od inž. Rejca. inž. Rustje in mnogih drugih, da se g. Plemelj posebno zanima kot privatnik za vališče in ribolov v Bohinju. Zato je takrat ostalo vse pri starem. Sedaj ima vališče kmetijski oddelek pri banski upravi. Privatni tožitelj g. Plemelj je nato izjavil, da se je zanimal za bohinjsko vališče, ker ga je hotel pravilno in strokovnjaško urediti. Ako so ljudje drugače govorili, je vzrok ta, da nima navade razlagati ljudem svojih programov. Preden je prevzel vališče v P>ohinju, je bilo nestrokovnjaško urejeno in je bil upravičen nastopiti proti temu, ker je bilo mnogo zanemarjenega. Priča g. Sancin je ogorčeno prekinil tožitelja Plemlja in vzkliknil: To je incinua-cija, s katero moram obračunati. Na ugovor privatnega tožitelja, da se do tedaj, ko je kot oblastni ribarski izvedenec prevzel v oskrbo vališče v Bohinju, torej skozi celih šest let, ni prav ničesar ukrenilo, da je vališče zanemarjeno kljub temu, da se je zapravilo zanj veliko denarja in dela, izjavljam odločno, da to ni res. da se je storilo več, kakor je bilo mogoče pri tedanjih proračunskih možnostih in pri tedanjih bornih kreditih, ki jih je kmetijski oddelek dobival na razpolago v te svrhe. Zgodilo se je vse, kar je bilo mogoče- Vališče je bilo oskrbovano po prvem najboljšem tedanjem slovenskem ali celo tudi jugoeloven-skem strokovnjaku prof. Franketu, ki je za to izvežbal tudi inž. Rejca, ki je vodil ribje vališče in ga še danes vodi. Vse je torej neresnično, — je vzkliknil priča obrnjen proti g. Plemlju. — kar hoče privatni tožitelj naprtiti tedanjemu kmetijskemu oddelku, čegar šef sem bil. Za vsak posamezen najmanjši kredit je bilo treba posebnih intervencij in prošenj, ko pa je oblast prevzela ribogojstvo v roke, je dovolila zanj kar cela 2 milijona Din. Lov v Mojstrani Posestnik in trgovec na Dovjem g. Zupan je izpovedal, da sta 1. 1929. ko je lov občine Dovje prišel zopet na razgovor zaradi podaljšanja zakupa, bila postavljena dva odseka, eden za občino in drugi za občinsko zajednico, ki naj proučita pogoje podaljšanja. Oba odseka sta sklenila, naj se občinski lov dotični zakupni družbi podaljša pod pogojeni, da se g. Plemelj izključi iz družbe iz lovsko-vzgojnih ozirov, ker se ni ravnal po lovskih principih in je veliko preveč obstreljeval, kakor se je Splošno govorilo. Pozneje so dobili od sre-skega načelstva v Radovljici poročilo, da se je dal ta lov v podnajem upravi dvorskih lovišč, v zadnjem času pa so zvedeli, da je v tem delu. ki je uradno bil oddan v podzakup upravi dvorskih lovišč, lovil privatni tožitelj g. Plemelj sam in njegovi prijatelji. . Ob 1. popoldne je odredil sodnik opoldanski odmor in obravnava se je nadalje vala. Popoldanska razprava se je nadaljevala ob napetem zanimanju občinstva, ki je zopet do zadnjega kotička napolnilo sodno dvorano. Kot prvi je bil zaslišan banski svetnik dr. Logar, ki je izpovedal, da je bil g. Plemelj imenovan za ribai>kega izvedenca na podlag'' prošnje Da se je- tudi inž. Jelačin potegoval za to mesto, mu ni znano. To je zvedel šel pozneje. Magistralna uradnica Ksenija Kotlusek je na vprašanje, če ji je znano, da je Plemelj pošiljal na dvor poročila o ribolovu izpovedala, da je pač večkrat pisala slična poročila, ne more pa se spominjati kaj. Posredovanje pri oblastnem komisarja Priča polkovnik Milojevič je bil zaslišan o razgovoru z oblastnim komisarjem, ko je šel s Pustoslemškom intervenirat zaradi Kendinega ribolova. Sodnik: Ali je res, da je vas Plemelj po razgovoru na banski upravi pri oblastnem komisarju poklical v stran in vam ponudil ribolov, kjerkoli ga hočete? Polkovnik Milojevič: Ko sva prišla z g. Pustoslemškom od velikega župana, sva sla k oblastnemu odboru, kamor naju je poslal g. veliki župan, češ, da je oblastni komisar bolje poučen in tudi kompetenten. V predsobi oblastnega komisarja sta Plemelj m Pusloslemšek imela kratek, precej oster razgovor, ki sza nisem razumel, ker sta zame prehitro govorila. Nato sva šla k oblastnemu komisarju dr. Natlačenu in tam Je Pustoslemšek pojasnil celo zadevo. Poklican je bil tudi referent dr Dolinar. Ko sva zopet odhajala, me je na hodniku prestregel Plemelj in na kratko dejal, da mi bo že dal kakšno vodo za ribolov ako hočem. To sem razumel kot ironično opazko. V tem smislu sem potem tudi vso zadevo pojasnil Vladimirju Kapusu in nič dnigega-Pogovor z oblastnim komisarjem sem razumel tako, da je oblastni komisar o stvari dobro poučen in da je na podlagi spisov navedbe g. Pustoslemška pobijal. Na vprašanje, če je g. vebki župan po prečitanju spisov, ki mu jih je preložil Pustoslemšek, rekel »To je res škandal<, je priča izjavil, da se ne spominja, da bi g. Pustoslemšek velikega župana o zadevi informiral. Spominja se samo, da je veliki župan rekel: >Če je to res, potem je pa Plemlja obsojatk. Priča g- Zupan je na vprašanje, če mu je znano, da je občina Dovje odstopila lova dvorski upravi in da je dobil lov v podzakup Plemelj, izjavil, da mu to ni bilo znano. Pustoslemšek: Ugotavljam, da dvorna uprava ni prav nič vedela za to transakcijo družbe »Mojstrana« ali kakor se že imenuje. O tem imam na razpolago dokaze. Priča Anton šivie, šumarski svetnik tn referent za lovstvo, je izpovedal, da mu je povedal Leon Savta, ko se je prvič govori lo o snežniškem lovu, da se zanj zanima tudi Plemelj. Odkod ribe za „Ribo44 Priča Josip Ogrinc. poslovodja tvrdke Riba<, je na vprašanje sodnika, odkod je ta tvrdka dobivala divjačino, odvrnil, da jo je dobivala od raznih dobaviteljev. Na vprašanje, ali je dobivalo podjetje ribe Iz kakih lovišč pod vodstvom Plemlja, je odgovoril, da jih je prejemalo tudi iz Mojstrane od gozdarskega mojstra Robiča. Na vprašanje, ali mu je znano o kakem incidentu na meji pri prevozu rib iz Trsta, je odvrnil, da ne ve ničesar. Sam je šel park rat z avtomobilom preko meje po ribe, nikdar pa niso prišle ribe po nelegalnem potu. Kadar so ribe prišle ob času prepovedi ribolova iz Bohinja v podjetje >Riba«, je bilo vedno priloženo uradno dovoljenje sreskega načelstva Zagovornik dr. švigelj je vprašal pričo, kako je bilo s kopanjem jarka v Mengšu, ali je tedaj naročil Plemelj, naj se ribe, ki bi se morda pri tem dobile, pošljejo v Ljubljano v podjetje >Riba<. Priča je izpovedal, da se je nameraval tamošnji ribnik izpustiti pa grajščina Ap-faltern ni pustila Dobili niso takrat nobenih rib in zato jih tudi niso mogli poslati v Ljubljano. Dr. Švigelj je ponovil vprašanje, ali je Plemelj naročil, naj se ribe odpošljejo ▼ Ljubljano, če bi se dobile, ali ne. Priča: G. Plemelj je samo rekel, naj bi poskrbel, če bi dobil kake ribe, da bi se poslale tvrdki »Riba v Ljubljano. Ker jarka graščina ni pustila izkopati in ribnika izpustiti, se tudi ribe niso mogle poloviti in za to niso bile nobene poslane v Ljubljano. Dobičkanosnost ribolovov Priča Rado Hribar, tovarnar, je najprej pojasnil, kako je s svojim svakom Pleni ljem dobil v zakup snežniški ribolov kneza Schonburg-Waldenberg. Pri tem je tudi povedal, da so ribolovi dobičkanosni samo tedaj, če se ribe love na veliko z mrežami, dočim je pri športnem ribolovu samo izguba. Zagovornik dr- Švigelj: Če imate toliko ribolovov, ki nič ne donašajo, zakaj pa poleni pridobivate vedno nove? Saj morate i meti kolosalne izgube. Priča Rado Hribar: V Sloveniji je 80 ribolovov. S Plemljem imava skupaj štiri, nadalje ima Plemelj enega zase in jaz posebej tudi enega. Nekateri ljudje igrajo karte, drugi plešejo, jaz pa lovim ribe. Glede na izpoved Ivana Grebenea. da je Plemelj od njega prevzel revir z motivacijo, da ga potrebuje za dvor, je priča izpovedal, da je Plemelj tudi njemu govoril, da bo morda dvor uporabljal ribolov v Zidanem mostu. Pozneje se pa to ni zgodilo, ker ribolov za to ni bil sposoben. Glede na zadevo ribolova kneza Wm-dischgratza je izpovedal, da ni bil zraven in da ni slišal, da bi bil Plemelj govoril Zagorjanovi ženi o tem, da ga potrebuje za dvor. Po njegovem mnenju bi to tudi ne imelo nobenega smisla, ker je Plemelj kupil ta ribolov ie pred enim letom. Na vprašanje je tudi izpovedal, da je njune ribolove, zlasti za v Kresnicah, od 1. 1924 dalie res večkrat rabil Y ' T * r * v j j uovi gostje. Na vprašanje zagovornika dr. šviglja, če plačuje kaj davkov od ribolova, čeprav so pasivni, je priča izjavil, da plačuje pač predpisane takse, pridobnine pa ne more plačati, ker so pasivna. Priča je nadalje na lastno željo opisal tudi zadevo o prevažanju rib čez mejo z V ...... avtomobilom. Nekoč je na željo ar. adjutanta podpolkovnika Pogačnika odšla njegova sestra in soproga g. Plemlja s c....... avtomobilom v Trst ter od tam pripeljala pet ali šest rib. Ko se je avtomobil na meja ustavil, je imel tamkaj neki član ljubljanskega Avtokluba s cariniki Incident ter jim očital, da ujema delajo težave, dočim ^. k avtomobila ne pregledajo. Cariniki so pregledali tudi dvorni avtomobil ter našli v njem omenjenih par rib. -Priča pa odločno zanika, da bi se Plemelj kdaj sam z avtomobilom vozil čez mejo po ribe. Vrhniški ribolov Priča dr. G. Munda, namestnik državnega tožilca, je glede na prejšnje izpovedi predsednika Slovenskega ribarskega društva dr. Robide izpovedal, da je tudi on, ko je bil tajnik tega društva pod predsedstvom dr. Robide, večinoma sam reševal vse vloge kakor tudi dopise, ker dr. Robide večkrat ni mogel dobiti, predtvsem pa zato, ker je dr. Robida to trpel in ni mkdar ugovarjal. Kar se tiče vrhniškega ribolova, je graščak Galle obdržal del, ki spada pod Bistro zase, del, ki spada pod Vrhniko, pa je dal v zakup Tršarju. Po zakonu taka delitev revirja ni dopustna in zato je okrajno glavarstvo razveljavilo pogodbo a Tršarjem, nakar je Galle pozneje odstopil vrhniški del Plemlju. Ko se je Tršanju odvzel zakup, se je Galle proti temu pritožil in je odvetnik, kfi je sestavil pritožbo, v njej navedel razne očitke proti Plemlju. Ob priliki je graščak Galle naprosil pričo, nad sporoči Plemlju, da ti očitki nieo njegovi osebna. Nadalje je priča izpovedal o vrhniškem ribolovu, da je slišal svoječasno, preden je prešel v Plemljeve roke, da se izrablja na neribiški način. Ne ve, ali se je e tem pritoževal tudi prof. Franke ali kdo drugi, spominja pa se, da so se nekoč v neki gosti In i norčevali, da se hoddijo sulci ob drstenju sprehajat na travnike, kjer jih pobijajo. SRD samo ni prevzemalo ribolovov, niti vališč, pač pa ribji odbor, ki je identičen z društvom, ali pa posamezni člani oziroma družbe, če je Plemelj sodeloval pri izdelavi nove ribarske uredbe ali pri njeni noveli, mu ni znano. O ribolovu od Trbovelj do Zidanega mosta oziroma, do Krškega, ki je last g. Ja-kila. je priča izpovedal, da ga je vzel v zakup tmkarski klub >Sava« pod Plemlje-všm imenom. Ko je klub spoznal, da je ri- bolov slab, je naprosil Plemlja, naj ga odda, in ga je Plemelj res oddal dr. Drnovšku v Mariboru. Klub je prevzel ta ribolov po dražbi, pri kateri je bil postavljen pogoj, da postane zakup obvezen teden dni po njej, ako ga odobri lastnik. Končno je dr. Munda pripomnil, da je bila v prvem osnutku oziroma predlogu splošnega ribarskega zakona is 1. 1921 določba, naj se vsi privatni ribolovi odvzamejo proti odškodnini, fevdalni pa brez odškodnine za držarvo, ne glede na zakupne pravice. Degenerirane ribe Priča Franc Heiorihar, industrijalec, je izpovedal, da mu je nekoč Plemelj v razgovoru dejal, da so ribe v Kokri za nič in da so degenerirane. Rekel mu je, da je degeneracijo spoznal na prevelikih glavah. Ko ga je vprašal, kako to ve, je priznal, da je lovil v Kokri. Na vprašanje, s čigavim dovoljenjem, pa je odgovoril, da je preizkušal ribe za dvor. Ker je Kokro grajal, se je priči zdelo to za malo in je razgovor kratkomalo prekinil. Plemljevo izjavo pa je razumel tako, da je lovil ribe v njegovi vodi brez dovoljenja. Zanemarjeno gospodarstvo v Bohinjski Savi Priča Vladimir Kapus je potrdil svoje prejšnje izpovedi s pristavkom, da je podpolkovnik g. Milojevič po intervenciji skupno z ravnateljem Pustoslemškom pri oblastnem komisarju izrazil v pogovoru s pričo svoje ogorčenje nad besedami gosp. Plemlja, po katerih bi se zdelo, da se pusti g. podpolkovnik podkupiti. Glede na to, da se vedno naglasa, da ima Bohinjska Sava zanemarjen ribolov, je pred dvema letoma na Telovo šel nalašč gledat k Bohinjski Sava, kjer ee je sestal z dvema ribičema, ki sta lovtiJa na k apelu e in ki sta mu povedala, da sta tistega dne ujela 92 izredno lepih rib. Povedala sta mu, da sta kdaj ujela že do 120 rib. Nadalje je priča še izpovedal, da sta lovišče Laaicovo imela g. Resman in gosp. Plemelj. Resiman je plačal, Plemelj pa ni plačal, obljubil pa je, da bo prevzel lovišče za dvor ain da bo zato pustil graditi cesto na Ledinico. Priča ga. Plemljeva, soproga privatnega tožilca, je o incidentu .. N..... avtomobila na meji pri Planini, izpovedala, da je takrat, ko so šli intervenirat, da bi dobavili nekaj morskih rib iz Trsta za -na Bled, imela posebno dovoljenje t Količina rib v tem dovoljenju na bila navedena, tudi ne ve, kako se je dovoljenje glasilo, ker je imel dovoljenje pri sebi orožnik, kd je spremljal avtomobil. Pekovski mojster g. Svetina, kd je bil lovski čuvaj tožilca Plemltja za kov Lan-covo, je izpovedal, da mu g. Plemelj ni hotel glasom sklenjene pogodbe plačati vseh dajatev, ki so bile zgovorjene za njegovo službovanje. Ko ga je nekoč opominjal v pogovoru na plačilo, mu je odgovoril: Ti hudiči " so mi dolžni, da jih bom moral tožiti, če **očem dobiti denar. Zastopnik privatnega tožilca dr. Tavčar je tej izpovedi ugovarjal, češ, da nima nobene zveze s stvarjo in ima le namen očrniti tožilca. Privatni tožilec Plemelj je izjavil, da tega ni dejal. Sodnik: Priča, ali lahko to prisežete? Kmetic: Tudi divakrat, če je treba. Končno je bil priča Kmetic zaprisežen. Vrhniške konzerve Priča ga. Slapar je bila svoječasno po-slovodkinja v delikatesni trgovini ge. Pi-bernikove v Ljubljani in se spominja, da je privatni tožilec enkrat naročil v trgovini okrog 100 kg konzerv na svoje ime, ne ve pa, kdaj in kako je plačal. Da bd bil tedaj kdo naročil v tej trgovini kake konzerve in se potem izgovarjal, da so za dvor, se ne spominja. Ali je g. Plemelj tudi direktno v konzervni tovarni na Vrhniki naročal, ji ni znano. Priča Josipina Prek, sedaj uradnica pri g. Megušarju, je bila svojčas pomožna knjigovodkinja v tovarni konzerv na Vrhniki in se dobro spominja, da je g. Plemelj dalje časa dolgoval neko vsoto, spominjati pa se ne more niti približno višine. Ve pa, da ga je večkrat opominjala in da do . tedaj, dokler je bila usiuibena v tovarni, dolga ni plačal. Dolg je bil imenoma vknji-žen na njegov naslov. Spominja se tuiJi. da je bila opozorjena od ravnateljstva, *da tega gospoda ne smemo tako strogo terja ti, ker je to vi&ja oseba«. Tudi ta priča je bila zaprisežena. Priča Ivan Kmetic, upravitelj gra.- • Križ pri Kamniku, je izjavil: Ne vem drugega povedati kakor, da je privatni Tt»ž;-lec g. Plemelj lani nekoč prišel k nam v graščino Križ, občina šinkovturn, okraj Kamnik, in tam kratkomalo izjavil, da je tamošnji ribnik oziroma ribištvo v tem ribniku last banovine, ter začel kopati jarke. Tudi pozneje je prišlo med graščino in g. Plemljem do spora v tej zadevi pred okrai-nim sodiščem v Kamniku, kjer je g Plemelj podlegel. Nastopni je še enkrat priča dr. Dolinar In podal še nekaj dodatnih pojasnil k SVOJI dopoldanski izpovedi. Na vprašanje zagovornika obtožencev dr. Sviglja, ali je bilo pričakovati kakšn*1 odpomoči, da bi se ne bil izvrš;l odvzem Kend'inega ribolova, je menil pričn. d.i bi bilo na mestu, če bi se bil obtoženec K-n-da, preden se je obrnil na upravno sodišč«* in na ministrskega predsednika, stopil k oblastnemu komisarju. Nadalje je izjavil, da sta bila pri njem g. Kenda in njegov zagovornik ter ga vprašala, če bi se dala odložiti dražba Kendinega samosvojega ribolova, nakar jima je odgovoril, naj vložita prošnjo. Dr. švigelj: Mesni ste pa pri inter-n-ciji rekli, da ni nobene pomoči in da r« dražba ne bo odložila. Nato je sodnik zaključil zasliše vanje prič in odredil ob 18. uri kratek odmor. Zaključek dokazovanja Po zasliševanju prič je a. o. s. dr. Kohe prečita! celo vrsto spisov raznih prič, ki so se odtegnile zasliševanju aM pa nieo mogle priti k obrarvnavi. Med prvimi je p reči tal pasmo kr. adjutanta podpolkovnika Branka Pogačnika. k1 je navajal, da mu ni bik> mano, ali se je dvorna uprava zanimala zn Kendin ribolov. Vedel je samo, da se dvorna uprava zanima za sportn-i ribolov. Nato je bik> pre črtano pismo bivšega ministra g. Ivana Hribarja, ki pravi, da se je Plemelj v zadevi lovišč za dvor večkrat oglasil pri njem, češ, da bi bilo pač umestno 1n potrebno, da dobi na razpolago ugodna lovišča in primerne ribolove. Plemelj mu je omenjal, da bi t tem pogledu prišlo v pošte v tudi blejsko jezero ter Sava Bohinjka. Tudi sam je bil mnenja, da bi bila to najprlkladnejša lovišča za dvor. Nato je bilo pročitano pismo restavra-terja Franca Krapeža, ki pravi, da je vedno kupoval ribe Ln postrvi za svojo restavracijo prti *R1hi«. Nekoč je imel na jedilnem lietu postrvi, Pustoslemšek ga je pa opozoril, da se v tem času postrvi ne sme^o loviti, šel je k -Rib!« in jih opozoril na to, tam pa so mu povedali, da lahko ribe brez skrbi in na njihovo odgovornost nudi gostom. Kljub temu jdh je pustil črtati z jedilnega lista. Sledilo Je čitanje pisem Josipa Kunce. Dragotina Hribarja, dr. Ivana Tavčarja, dr. Spillerja. Iva Sancina in Plemlja. Zanimivo je bilo tudi pismo inž. Ivana Jelačiua, ki pravi med drugim, da se spominja, da }e v neki družbi nekdo omenil, »kako bodo Kendo ujeli«, če je bil tudi Plemeld v družbi, se ne more spominjati. Sodnik dr. Kobe dn njegov zapisnikar sta pročitala še celo vrsto pisem, ki jih je pisal Plemelj Kendi v zadevi odstopa nibo-lova na Bledu m v Savi Bohinjki dvoru v času od 1. 1922 do 1923. V vseh pismih je Plemelj navajal, da bd bili pač to najprimernejši lovišči za dvor. Povdarjal je, da Kendini interesi ne bodo v nobenem pogledu oškodovani, ker bo dvor vestno skrbel za gojitev rib in za zarod. V vseh pismih je Plemeltf kot ribarski izvedenec tudi in-struiral Kendo o raznih ribarskih zadevah, poslal mu je tudi ribarske knjižice itd. Sodnik je preči tal še nekaj spisov, ki so v posredni ali neposredni zvezi z afero, tako spise upravnega sodišča v Celju, direk cije šum kraljevine Jugoslavije, omenil je odlok, ki ga je prejel Kenda o odvzemu njegovih lovišč im prepovedi lovenja rib, dalje tožbo lovca Ivana Tavčarja na Bledu proti Plemlju, nato pa je ugotovil, da sta obtoženca Ivan Kenda in Rasto Pustoslemšek neop reč nega Ln dobrega slovesa ter ne kaznovana. Pustoslemšek je bil edino kaznovan po starem tiskovnem zakonu. Pred zaključkom dokaznega postopanja je sodnik na predlog zasebnega obtožitelja ugotovil, da je tožitelj predložil uverenje, iz katerega je razvidno, da je Slavko Ple melj npravičen imenovati se d.irektorja dvornih lovišč. Prečital je še pisma, ki iih je poslal Plemelj dr. Drnovšku o ribolovu v Savi od Trbovelj do Krškega, nakar je dokazno postopanje zaključil m odredil 10-minutni odmor. Po odmoru je sodnik dr. Kobe ob pol 19. zopet otvoril razpravo in dal besedo državnemu tožilcu. Državni tožilec dr. Lučovnik je predvsem povdarjal, da obširno dokazno postopanje obtožencev ni moglo ovreči obtožbe. Prvi obtoženec je inkriminiran, da je ribarski izvedenec Plemelj izvršil odvzem samostojnega ribolova Kendi v lastnem interesu. Inkriminirano dejanje je točno ugotovljeno po pričah, ki so bile navzoče pri takratnem pogovoru. T. »«w '.«e^ Stev. eo »SLOVENSKI NARODc, dne 14. marca 1931 Stran 9 lenec je nastopil obširen dokaz resnice, ki pa se mu ni posrečil. Povdarjal je, da sa prvoobtoženca ne pride v poštev določba S 303 k. z., da lahko kdo, ki žali ali okleneta uradno osebo, navada kako protizakonito dejanje oblastnega ali uradnega organa, če je interesi ran a oseba. Izven vsakega dvoma :e, da prvoobto-ženec Pustoslemšek ni bil interesirana oseba šlo je za odvzem Kendinega ribolova in Pusio-alemšek ni imel interesa, da bi se vmešaval. Kvečjemu t>: bil smel intervenirati drugi obtoženec g. Kenda. Ce pa bi sodnik smatral, da je pod obtožbo postavljeno de Janje za časa veljavnosti starega zakona, S 104 srbskega k. z., je status v bistvu isti. Nato je prešel državni tožilec na stvar samo, ali je g. Plemelj v predmetnem slučaju ravnal protizakonito aLi vsaj nepravilno, ker se mu očita, da je kot oblastni nradnik odvzel Kendi samosvoj ribolov v lastnem interesu. V tem ozdru je navedel državni tožilec izpovedi merodajnih prič dr. Dolinarja in dr. Logarja in Velikonje, ki so vsi trdili, da Plemelj absolutno nd imel nikake ingerence pri odvzemu ribolova Da bi imel Plemelj kako ingerenco, ni mogla nobena stran potrditi. Ne more torej biti govora, da bi Plemelj delal v lastnem interesu, nego je podajal le strokovno mnenje kot ribarski izvedenec. Težavni tožilec je povdarjal, da dokazno postopanje sploh ni ugotovdlo, da je Ple-meld odvzel ribolov in zlasti ne, da bi bil to izvršil v lastnem interesu. Oblastni komisar dr. Natlačen je sicer izjavil, da bi ne prišlo do odredbe, če bi se ne bil Plemelj toliko zanimal za njo. Dr. Natlačen kot Sef velikega urada pa ni mogel biti točno informiran ln se je moral zanašati na evo je referente. Da se je Plemelj zanimal asa to zadevo, mu moramo pač verjeti kot ribico in ribarskerou strokov u jaku, ki je fcelel, da se zadeva Kendinega ribolova razčisti. Po uradnih ugotovitvah in iz spisov je razvidno, da Kendin ribolov ni bil v redu. Ce se je pote*n Plemelj zanimal in ponovno pritiskal pri oblastnem odboru, da se mu ribolo odvzame, je storil to *z teh razlogov, in da se mu Je mudilo, je bilo vzrok, ker je imel Plomelfl na razpolago mladice, da bi jih spustil v vodo. Nič ne isprerainj& dejstvo, da je Plemelj ribaril v vodi ln v!?vg.fcl mladice, ker je šlo za začasen odTvrem. Verjetno je, da je šlo Plern-rju za to, da se v (interesu pravega ribarskega gospodarstva ribolov spravi v prave roke Upi-vsrno sodišče je sicer odvzem razveljavilo, to pa ne odločuje ničesar na stvari o viprc-šaTiju kr'vde obtoženca. V tem pogledu ni po § 305 k. z. glede na protizakonito a*l n^rr^^po ravnanje ničesar doka-sanoga, pa tudi določba § 204 ne more priti vpoetev, ker se obtoženec ni mogel nahajati t kaki opravičljivi zmoti. Moral tfe dobro vedeti, da Plemelj ni imel nobene ingerence v predmetnem slučaju. Manjka tadi kavzalna zveza med posameznimi slučaji. Tudi ne more biti nobenega govora o kakem striktnem dokazu za to, da b: Plemelj kot oblastni referent ali dvorni nameščenec zlorcbil svojo oblast. Zato je končno državni tožilec predlagal, da se proti prvoobtožeucu postopa -v smislu obtožbe. Drugemu obtožencu Kendi se Inkriminira, da ie v vlogi na ministrskega predsednika očital Pismi jn, da je izdal protizakonito uredbo, ki je v protislovju z drugim zakonom, *a mu tudi očital zlorabo uradne oblasti ter sebičnost v uradnem postopanja. Prvotno je Kenda izrecno po-vdarja', da za v«e srvoje vloge in trditve nastopa dokaz resnice, pri razpravi je pa er.osta^o zanikal, da bi vedel za vsebino spisa, in trdi, da je spis sicer podpisal, da ga pa ni prečita! in da ni poučil o vsebini. Priča Maitfa Kenda res to potrjuje, vendar je storila to s tako sigurnostjo, da je njena izpoved skrajno neverjetna. Spis na ministrskega predsednika je prevažna zadeva, da bi ga ne bil g. Kenda kljub vsej svoji veliki zaposlenosti v sezoni prečita!, preden ga je odposlal. Od nasprotne strani se je povdarjalo in se bo gotovo tudi še z vso vehemenco povdarjalo, da je predmetno dejanje zastarano. Vloga je bila odposlana v avgustu 1. 1929, postopanje se je pokrenilo ob trimesečnem roku, kakor se zahteva v smislu zakona za zastaranje. Prepušča zato sodniku, naj odloči v tem ozira. Vendar pa je bil drugi obtoženec 27. novembra 1929 zaslišan pri sreskem glavarstvu v Radovljici ln je ob tej priliki vztrajal pri svojih trditvah. Takrat je bilo izvršeno novo kazensko dejanje in torej o kakem zastaranju ne more biti govora. V stvarnem oziru pa je obtožba povsem utemeljena Trditev, da bi bil Plemelj dal napraviti ribarsko uredbo, Je deplasirana, ker ni Imel nobene ingerence. Kar se tiče upravričljive zmote po zakonu, istotako ni nobene opore v dokaznem materijalu. Zato je predlagal državni tožilec, naj se tudi proti druigoobfcožencu Kendi postopa po obtožnici. Po državnem tožilcu je povzel besedo zastopnik zasebnega tožilca dr. Tavčar ki je povdarjal, da se nahaja njegov klijent v težkem položaju, ker Je eden izmed obtožencev urednik dnevnika in je izrabil ta svoj položaj, da Je na dolgo in široko razpravljal o zadevi v javnosti. Višek se je dosegel, ko se je poročalo o zadnji razpravi. Tako so bile podtikane izpovedi pričam, ki niso bile podane in celo izjave sodnika, katerih ni nikdar izrekel Ce bi prvoobtoženec ne bil v takem položaju, bi se gotovo ne bilo toliko razpravljalo v javnosti, nego bi bila stvar spravljena s sveta s kratko notico. Zato je najboljši dokaz, da star Ljubljanski dnevnik v Ljubljani ni nič o tem poročal. Govornik nriznava, da je g. Pustoslemšku uspelo občinstvo napačno informirati in da je zaradi tega zavzelo skrajno neprijazno stališče napram njegovemu klijentu. Zato mu je pač tožko zastopati klijenta na sodišču, Vcpr sf» pac-. vse. kar se je navedlo proti njemu, zaobrnilo kot nekaj nečastnega za*ij Pa še v drugem oziru ni bil fair način, kako sta obtoženca svojo obrambo izrabila Najprej sta oba z velikim ponosom trdila. il. Ker dokaz resnice ni bil prine- Sen, je predlagal zastopnik privatnega tožilca, naj se proti obema obtožencema postopa v smislu obtožne Pri tem naj se upošteva, da gre za težke očitke, ki bi lahke ogrožale eksistenco njegovega klljen ta, ako bi bili dokazani. Govor dr. Sviglja Zagovornik obtožencev Je najprej povdarjal, da je obtoženec Pustoslemšek nastopil kot pooblaščenec g. Kende ln kot zastopnik javnega mnenja. Njemu ni Slo zoper osebo g. Plemlja samega, nego mu je šlo za to, da ožigosa postopanje rad) katerega je g. Kenda bil v veliki nevarnosti, da pride ob svoj ribolov. Povdarjal je. da je blvš! ob'astn! komisar dr. Natlačen, kateremu ni odrekati ve rodostojnosti, prostodušno priznal, da b: ne podpisal tozadevnega odloka, če bi vele' za vse okoliščine Pa tudi upravno sodišče v Celju je v svoji razsodbi utemeljevalo, da je ta odlok nezakonit in da temelji na nezakonitem postopanju. G. Plemelj si Je osem let prizadeval, da pridobi lovišče zase. To prizadevanje je postajalo kar sistematično. Dvor se ni zanimal za to lovi Šče, ker mu je zadoščala moška beseda g. Kende, da ima na razpolago lov, kadar in kjerkoli ga hoče. Dan za dnem, mesec za mesecem je pa g. Plemelj pritiskal na g. Kendo vse dotlej, dokler ta ni videl za kaj gre in odločno Izjavil: »Ne dam!« — Takrat je prišel g. Plemelj z zahtevo, da je potrebna komisija- Mislil si je, če ne bo šlo tako, poj de pa drugače. Smatra, da je obtožba neutemeljena, ker je Pustoslemšek nastopil dokaz resnice. Popolnoma protipravno Je sploh, da je prišel g. Pustoslemšek na zatožno klop, zlasti ker se mu je dokaz resnice popolnoma posrečil. Kar se tiče prič, je dr. švigelj mnenja, da so tudi nasprotne priče menjale svoje izpovedi, nekatere so se šele pri drugem zaslišanju spomnile gotovih stvari, ki jih po-preje niso vedele. V nadaljnjem, uprav fulminantnem govoru, je dr. švigelj pobijal izvajanja zagovornika zasebnega ob tožitelja Dr. švigelj je po vrsti citiral izjave nekaterih glav-mih prič povdarjajoč, da je bik) iz njih Izpovedi dovolj jasno razvidno, da je g. Plemelj stremel za tem, da dobi čim več lovišč v Sloveniji v svoje roke čudi se, zakaj je vendar to njemu bilo potrebno, ko je tržni nadzornik, ribarski izvedenec pri banski upravi in je izvrševal Se celo vrsto drugih funkcij. Gotovo je, da so bili tu drogi vzroki Predlagal je oprostitev gosp. PustoslemSka, ker se mu je dokaz resnice, če ie ne v vseh, v gotovih točkah pa popol noma posrečil. Glede g. Kende je dr. Svigelrj navajal, da je blk> pač iz njegovega zagovora razvidno, da na ministrskega predsednika naslovljene vloge niti ni prebral ln da jo je J podpisal, ne da bi vedel za njeno vsebino. Pred sreskim poglavarjem dr. Vavpotičem je v polni meri vzdrževal svojo pismeno vlogo, čeprav ni vedel sa njeno vsebino. Predlaga, da se obtoženec oprosti iz razlogov, ker je obtožba že zastarela Oprostilna razsodba Ob 22. so bili zaključeni govori državnega tožitelja dr. Lučovnika, tzastopnika zasebnega tožitelja dr. Tavčarja in zagovornika obeh obtožencev dr. Šviglja. Po zadnjem govoru je sodnik dr. Kobe vstal in razglasil razsodbo, s katero se Rasto Pustoslemšek 1. oprosti obtožbe državnega tožilca. 2. obtožbe zasebnega oh tožitelja Slavka Piemlja zaradi prestopka zoper tast- G. Ivan Kenda se oprosti 1. tožbe državnega tožilstva in 2. obtožbe zasebnega tožitelja. (Občinstvo je začelo spontano ploskati). V razlogih je sodnik povdarjal, da gre za vprašanje, kateri zakon se mora uporabiti, ker so bila inkriminirana dejanja izvršena že L 1925, ali je treba upoštevati stari avstrijski ali srbski ali novi kazenski zakon. Gre v prvi vrsti zato, kateri zakou je milejši za obtoženca. Glede Rasta Pusto-slemška omenja, da se mu dokaz resnice v polnem smislu zakona ni posrečil, po novem kazenskem zakonu pa ta dokaz resnice ni potreben. Dovolj je, da navaja dejstva, na podlagi katerih sodišče lahko sklepa, da je bil v zmoti. Obtožencu je bil g. Plemelj znan, znano mu je bilo, da je soudeležen pri >Ribi<, da je ribarski izvedenec, da je mestni tržni nadzornik, da ima mnogo ribolovov v najemu. Na podlagi vseh znancev, zlasti od g. Kende, je bil g. Pustoslemšek lahko prepričan, da nekaj ni v redu in da ni nekaj pravimo, čeprav se ne more reci nepošteno. Tudi pisma, ki jih Je pisal g. Plemelj, niso tako nedolžna, kakor se navaja. G. Plemelj se je zelo trudil, da dobi te vode v svoje roke. S tega mesta je treba povdarjati, okazal je, da trpi večina teh m» deksov na matematični ali antropološki nelogičnosti in da je zlasti zavračal jako rab* Ijeni Pirquctjev mdeks »Pelidisia. ki je za odrasle popolnoma brezpomemben in ne* pravilen. Predavatelj je poudaril pomen Rohrerjevega indeksa, ki je jako enostaven (teža: višina na tretjo potenco), zlasti za šolsko mladino. Končno je še pokazal, kako je mogoče po jako komplicirani formul' izračun i ti težo vsakega posameznika. Ta formula je pa rabna le za znanstveno de« lo, dočim je za nraktiČno delo pokazal še neko krajšo formulo, ki pa je točnejša ne* go doslej rabljene in upošteva več mer čl o* vela. G. docent dr. Košir je predaval o raku. Razložil je, da pred rakastimi tvorbami ni obvarovano nobeno tkivo človeškega tele* sa, niti živci niti kri. Povedal je dalje ime* na raznih tumorjev, imena, ki so večino* ma izpeljanke iz znanstvenih imen raznih tkiv in se končujejo redno na končnico »orna: n. pr. ca rc i noma, mvoma, sarcoma. osteoma, chondroma itd. NavedeJ je nekaj glavnih teorij o vzrokih raka, tako teorijo draženja (n. pr. stalni dotik pipe z ustnico pri piperjih), dalje teorijo o eocis ti ranih bakterijah, o embrionalnih otokih itd. Raz* ložil je tudi še, zakaj imajo ženske po* vprečao 10, S odst več rakastih obolenj nego moški — vzrok leži zlasti v tem, da obole pri ženskah jako pogosto spolovila, dočim pri moških bolj izjemoma. Gostota obolenj je največja ok. 65. leta za oba spo* la. Mnoge bule (rakaste tvorbe) se javijo na prvotnem kraju, nmoge se pa po krvnih in mozgovnih potih širijo po telesu in ne moremo več dan js trditi, kakor pred leti, da bi z enkratno operacijo odstranili zlo* tvorbo »radikalno«. Kakor stoji problem da* nes, so perspektive za bodočnost precej vznemirjajoče. Kot uspešna sredstva ima* mo proti rakastim tvorbam nož. rontgeno* ve žarke in radij in z ustanovitvijo poseb* nega »Jugoslovanskega društva za proučeva* nje m zatiranje raka, pododbor Ljubljana«, katerega ustanovni občni zbor bo v krat* k cm, upamo v dogledne m času nabrati veo* to za učinkovito dozo radija. Za razvoj tujskega prometa v Ljubljani Zračni promet — Nov cestni red ■ govorilnice — Vodniki Na zadnjr seji Tujskoprometnega od* seka obč uprave v Ljubljani je načelnik poročal o konferenci s sušaškim žup nom dr. Račićem o zračnem prometu med Ljubljano in Sušakom in o avtomobilski cesti Ljubljana * Kočevje * Sušak. Na po» mlad bo kpmisija, obstoječa iz zastopnu kov prizadeteh mest in strokovnjakov, prevozila progo Ljubljana * Kočevje « Su; šak ter bo ugotovila točke, ki ovirajo pro* met — Kar se tiče zračne zveze na črti Salzburg * Celovec * Ljubljana * Sušak, je konferiral z direktorjem »Aeroputa« S on derm iverjem, ki bo načrt z vsemi si* lami podpiral. Tudi vojaštvo je za uvedbo te zračne zveze, treba pa bo, da lokami faktorji preskrbe aerodrom. Napravijo se nadaljni koraki pri voj ški upravi in pri banovini in mestni občini radi osiguranja dejanske in finančne ppmoči. TPS pa izda pomladi prospekt mesta Ljubljane, ki bo lepa in reprezentativna brošura s prvovrstnimi slfkami in z -se* bino. ki bo nudila tujcu vse potrebne informacije in obsegala glavne znamenito* sti mesta. Povabili so se ljubljanski foto* grafi, da predlože do 15. m irca t. L ne* gative in kppije ljubljanskih motfvov, ki jih imajo v zalogi. Komisija izsbere izmed poslanih najboljše posnetke, ki jih nato občina odkupr. Novi cestno * policijski red, ki je v osnutku že izdelan in bo bržčas še tekom 'ota uveljavljen, bo tudi prispevaj k are* dirvi zunanjega lica Ljubljane. Orijentaciiska plošča na Gradu se na* mestr spomladi in se sporazumno določi prostor, kje naj se ta plošča pritrdi. Iz kaldrminskega fonda se bodo nada* Ije ti kovale ljubljanske ulice; tudi z regulacijo Ljubljanice sc prične tekom po* mladi, ker so bila dela pred kratkim de* finitivno oddana tvrdki -ing. Dukič & Korop. Razsvetljava v Ljubljani se rf>o4jša. Gradbeni urad stremi za tem, da se uvede povsod! na cestah in trgih električna raz* sveti java. Tudi javne telefonske govorilnice bodo v kratkem nameščene po mestu. Občina j« že prejela ponudbo tvrdke »Tehna d. d.«, vendar še r-izinišlja o tem, ali oe bi mor* da satna postavila javne telefonske govo* rPnice. V tečaj za vodnike po Ljubljani, ki ga misli TPS prirediti, je bilo povabljeno Društvo upokojencev, ki povabi k udelež* bi svoje člane s primerno izobrazbo, in ki bi se utegnili posvetiti temu poslu. Vsak reflektant mora znati vsaj en tuj jezik (srbohrvaščino, nemščino, francoščino, an* gleščino, češčino itd.) in rmeti uglajen na* stop. Tudi akademiki, ki bivajo v poletnih meseceh stalno v Ljubljani, bodo povab* Ijeni, da se udeleže tegT tečaja, ki se bo vršil tek^m marca in v katerem bodo pre* davaV gg. inspekt. Wester o topografij Ljub-iane, dr. Štele o umetniško * zgodo* vinskih spomenikih mesta Ljubljane in dr. Pless o mdustriji, trgovini in obrti. Nato i e predaval g. dr. Štele o bližnjih spomeniških nalocah Ljubljane. Refent se na predlog g. obč. svetnika Rac|o Hribar* j a razmnoži in dostavi v prepisu vsem članom TPS. Dalie je referiral g. ravnatelj velescima dr. DuW o tu^o^rometni razstavi, ki se bo vršila v jeseni leta 1931 v zvezi z razstavo kmetijskih profzvodov na velesejmskem prostoru. V smislu tega osnutka bo mostna občina prevzela orga* nizacijo razstave mest in se tudi udeleži razstave v tujsko * prometnem oddelku ter bo sodelovala pri organizaciji nekaterih prireditev, ki se bodo vršile v okviru jesenske tujsko * prometne Vn kmetijske rarstave. Ta razstava naj obsega celokupne raiz* stavne prostore Indijanskega velesejma, izvede propagando za pridobitev tujcev v dravsko banovino, zbere materijal, ki bo služil za podobne bodoče razstave v inozemstvu, nazorno prikaže hotelski, oziroma zlasti moderen goslrmičarski obrat, kot ga ootrebuiemo v naših manfših letoviških krajih m poda sliko naseda tutefceea pro* meta in ho*e%Ve industrije. Tako bi^ bili ta razstava ra^dellena v pr«ma*andni od* delek, strokovno ^ poučni oddelek in hi*i* iena gostilničarskih in hotelskih obratov. Pr'klručit? b' se moralo tej ra-zstavi še oddelek za prikazanje domače umetnostne obrti, fotoklorisrlčno razstavo na podlagi pridobitnih slik rotorn na^radnotta raz* pfen. tiskarski ln Htografični oddelek, (rz vedba rekl*TT.nih fskovin in lepakov\ razstavo narodnih noš historično razstavo in literatur©. V posebnem paviljonu se da namestiti razstavo slovenskih mest in umetniško razstavo pokrajinskih slik. Letovilke občine kot Bled, Bohinj, Ce* Ije. Cerknica, Dobrna, Jezersko. Kamnik, Kočevje. Kostanievica. Krami. Kranjska go* ra. LaSko. Ljubljana. Maribor, Novo me* sto. Pohorje. Rogaška Patina, Skofja Loka, Višnja gora bi imele svoj razstavni prostor in prikazale zlasti promet tujcev s statistič* nlrai slikami (ne grafikoni) zadnjih občin, diaramo (relijef) letoviškega okraja ali po* edinih znamenitosti (stari gradovi, športne naprave, posebno lepi hoteli, žične železnice itd.). Himatične razmere, možnost števila nastanitve tujcev za sebe in kompletno pen* zijo. zabavišča, prireditve in prospekte. Od poedinih podjetij dotične občine bi se dalo prikllučiti modele njih hotelov in [Veličanstvo ljubezen | — Tlakovanje — Javne telefonske — Jesenska razstava vU, eventualno tudi slike in fotografije, možnost števila nastanitve tujcev, cene sobam in penzijonom, zabavišča, prireditve in prospekti. Pri vsem tem pa velja načelo, da je potreben prevsem živ razstavni ma* terijal v modelih in kolikor mogoče malo slik. ki ubijajo razstavo in jo delajo eno* lično. Akcijski odbor za zvezo s Sušakom bi razstavil relijev z železniško traso Avtomobilski klub razstavi v posebnem oddelku dioramo (relijef) banovine z označbo cest, stanje cest, mednarodne ce* srne označbe, organizacijo avtokluba. pre* gled članstva, fotografije in slil-e športnih prireditev, trofeje n dekorativni materijal. Tudi bi avtomobilski klub nazorno prika* zal avtobusni promet v dravski banovini. Športni klub »Ilirija« razstavi modele kopališča, tenis prostorov in drsališča. Jadranska plovitba in druge parop-lovne družbe modele parnikov, njih notranjo opremo, vozne zveze in red, modele pri«ta« nišč, relijefe naše primorske in daimatin* ske obali, slike itd. Jugoslovenskt zimskossportni savez tsto» tako razne relijefe »muškoga terena, ska* kalnlc. slike m fotografije tekmovanj, tro* feje Ltd. Turistovski klub »Skala* in Slovensko planinsko društvo diorame naših planin, modele in lego koč; markacijo potov rra dioramah. statistiko posetov koč, trofeje, fotografije, siike, športno oprezno, pregled organizacije m članstva. Zveza za tujski promet v Ljubljani in Tujsko*prometni svet v Mariboru imata svoj razstavni materijal že sestavljen. Direkcija državnih železnic v Ljubljani prikaže z velikim relijcfom železniške zve* ze, s pomočjo -»terma Geioolerjevih cevi železniške komunikacije, statistiko prometa itd. Direkcija pošte in telegrafa s podobnim modelom kot železniška direkcija, telefon* ske in telegrafske zveze, zveze s pošrnmi> autobusi itd. Ljubljanski vel esejem ima svoj materi« jal že zbran. V okviru jesenske tujsko*prometine in kmetijske razstave na Ljubljanskem velo* sejmu bodo tudd posebne prireditve. Program »Sdavnostnega tedna« bi obse* ga! n. pr. Velik pevski festival v Stadionu. Domače opere na prostem (Stadion). Arti* stični programi, godbe in ples (balet) ob skrajni davčni m taksni olajšavi. Medna« rodni ?ahovsiki turnir. Velik nogomet. Tamburaški koncert. Organizirati bo treba po* sebne vlake, preskrbeti izdatno znižanje železniških v ozn in, urediti autobusni pro* met za ljubljansko okolico itd. Krijejo se lastni stroški, prebitek pa se naloži kot po* soban fond za bodočo tovrstno prireditev v Ljubljani Preskrbeti bo za subvencije mestne občine, b&nske uprave in centralne vlade. Iz pisarne Drama: Drevi se vprizori >Gospa mini-Btriea< po globoko znižanih cenah. Jutri i>o~ poldne se ponovi >Princezka in pastirček« po znižanih ljudskih eenah. Zvečer se ponovi drama >Gospoda Glembajevk. V ponedeljek bo gostoval v opernem gledališču japonski teater. Japonci nastopijo v originalnih, izredno bogatih japonskih kostumih. Na odru bomo videli tudi originalne japonske dekoracije in pohištvo. Gostovanje se ne bo ponovilo, ker odpotujejo Japonci naravnost preko Trsta v domovino. Opera: Drevi se ponovi opereta >Dijak prosjak« z g. Gostičem v naslovni vlogL Jutri popoldne se vprizori "J-Car in tesar« z g. Grbo v naslovni partiji. Zvečer se ponovi Weinbergerjeva opera >£vanda e zahteva za III. uradniško kategorijo. Prošnje ie treba vlo- žiti do .?-S. i m. — Razpust društev. Društvo »Kolo jugoslovenskih sester podružnica v Hrusici« in /Društvo političnih preganjancev v Ljubljani« sta razpuščeni, ker nimata pogojev za pravni obstoj. — Proračun drinske banovine. Minister za finance je odobril proračun drinske banovine v znesku 100 milijonov Din, potem ko ga je reduciral za 20 milijonov Din. — Mednarodni promet z denarnimi nakazu caml. Iz naše države se lahko pošilja denar no denarnih nakaznicah v Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Kanado, Madžarsko, Nemčijo, Rumunijo. Zedinjene države, Francijo z Alžirom, irancoskim delom Maroka. Tunisom, Aleksandrijo in Port Saldom ter na Češkoslovaško in v Švico. V Kanado in Zedinjene države se sme poslati po eni nakaznici največ 100 dolarjev, v druge države pa do 3000 Din — Vedno več Američanov v Dubrovniku. Od začetka marca so bili v Dubrovniku že 4 prekoceanski narnik; z ameriškimi turisti. V četrtek je priplul v Dubrovnik nemški parnik ^Hamburg«, ki je pripeljal 250 turistov, včeraj pa »Oceania« s 170 turistov. Vsi tujci so izstopili in si og'e-dali zanimivosti mesta. V Dubrovniku «^o i>Jajnine<< res nekaj prav izbornega, nekaj nedoseženega. tfnit£ — Manda Buble obsojena na 8 let ječe. Pred šibeniškim okrožnem sodišču je bila včeraj obsojena na 8 let robije Manda Buble, ki je v noči na 11. januarja umorila svojega pastorka ter opasno ranila svojega moža. — Trije samomori. V Podbregu v Prek-murju si je včeraj zaradi neozdravljive bolezni, na kateri je trpel že 16 let, z britvijo pre rezal vrat gostilničar Viktor Ce-lap. — Pn Vel. Kaniži je skočil pod brzo-vlak 19-letni sluga Pavel Novak iz Prelo-ga. Mladenič je bolehal na trahomu. — Včeraj ponoči se je v Gor. Radgoni zastrupil s plinom 54-letni ruski emigrant Aleksander Koplčevski. Prijatelji so ga našli nezavestnega in pozvali zdravnika, ki mu je nudil prvo pomoč. Tri ure pozneje je Koplčevski umrl. — Tri nesreče. Včeraj se je pri smučanju ponesrečil Viktor Nemeček, sin lastnika vrtiljaka iz škofje Loke. Zlomil si je desno nogo. Slična nesreča je doletela tudi uradnico Marijo Jelene iz Vižmarij. ki si je pn smučanju zlomila levo nogo. Damjan štern, Čevljarski pomočnik iz Zaloga pri Kamniku, je na cesti padel in si zlomil desno roko. — Strašna nesreča na državnem posestvu Karadjordjevo. Na državnem posestvu Karadjordjevo pri Palanki se je včeraj zjutraj pripetila strašna nesreča. Strojnik Josip Mijatovič je imel opravka pri stroju, med delom ga je pa zgrabil jermen motornega kolesa in ga pritisnil za seboj* Strahovito razmesarjenega so pozneje Mijatovi-ča potegnili iz motorja. Oblasti so ugotovile, da je bil Mijaiovič nesreče sam kriv. — Drzen roparski napad pri Senti. V vasi Potiski Sv. Nikola pri Senti je bil v četrtek izvršen drzen roparski napad. Ko je hotel posestnik Peter Kartasi v postelj, je začul srdito lajanje domačega psa. Sel je na dvorišče pogledat kaj je. Tedaj sta se pred njim pojavila dva neznanca s puškami v rokah in ga pozvala, naj dvigne roke. Zahtevala sta, naj jima izroči ves denar. Posestnikov sin Marko je hotel hiteti po pomoč, toda eden izmed roparjev je streljal za njim in ga zadel v prsa. Kartasi je roparjema obljubil 10.000 Din. Ko jima je izročil denar, sta ga ustrelila v noge ln pobegnila. O drznem zločinu so bili obveščeni orožniki, ki bandita zasledujejo. Stanje posestnika in njegovega sina je precej resno. Veličanstvo ljubezen l3f I —lj Pregled abonma predstav v ljubljanskem Narodnem gledališču. Gledališki abonenti, ki morajo dobiti tekom sezone po 38 predstav, od teh 20 v drami in 18 v operi, so imeli do danes (če računamo Še nocojšnjo predstavo) naslednje število predstav: Red A 12 v drami (premijera Gospa ministrica) in 11 v operi, red 6 11 v drami (premijera Mladoletje) in 11 v operi, red C 13 v drami (premijera Serija A-OOOOOl) in 11 v operi (premijera Moč usode), red D 12 v drami (premijera Kra-ljična Haris in Dom osamelih žena) in 12 v operi, red E 12 v drami (premijera Trije vaški svetniki) in 12 v operi. Do konca sezone dobe red A, D in E v drami de po 8 predstav, red B Se 9 in red C Se 7 predstav; v operi pa A, B in C po 7 in D in E po 6 predstav. Po najboljših močeh se skuša na vsak način držati ravnovesje med predstavami posameznih abonmajev. Iz raznih, važnih, nepremagljivih ozirov se mora včasih v poslednjem trenutku premeniti predstava in s tem večkrat tudi abonma. Ce pa je bilo v sredo na letaku pomotoma tiskano »izven«, je to vsled tega, ker je bil letak že prej naročen za predstavo v soboto, ko je bila določena še za izven. Predstava v sredo pa je bila vse dni v časopisju javljena za red D. —lj Umrli so v LJubljani od 7. do 13. t. m. Planlnšek Katarina. 70 let, vdova •ižit. paznika, Galjevica 232; Potočnik Katarina. 65 let, bivša kuharica. Vidovdan-ska c. 9; Ocepek Uršula, 73 let. užitkarica. Vidovdanska c 9: Marolt Ivana. 55 let, trgovka. Vidovdanska c. 1; Perušek Marija roj. Rudež, 62 let, vd. profesorja. Gosposka ul. 6; Pogačnik Marija roj. Lotrič, 66 let, zasebnlca Vidovdanska c. 9; Lah Ernest, 39 let. šofer drž. žel.. Frankopan-ska c. 11: Marinko Ivsna roj. Zor*. 59 let, zasebnlca. Trnovska ul. 7; Mum Marjana, mestna uboga. 80 let. Japljeva 2: Jarc Je-ra, mestna uboga, 73 let, Japljeva 2. — V ljubljaasiun bolnišnicah so umrli; Kurent Frančiška roj KoUušek, 51 let, vdova hran. sluge, Hrenova ul. 17; Fresko Franc. 67 let, delovodja, Kladezna ul. 19; Krem-žar Marija roj. Grum. 60 let, vdova strojevodja, Florjanska ul. 15; Marenče Franc. 37 let. pomožni mestni sluga. Apihova ul. 34; Kolenc Janez, 41 let, Mirna pri Novem mestu; Kopač Julka, 28 let, delavka, Ko-krica; Smrkolj Bojan 34 let, gled. igralec. Za Bežigradom; Potočnik Franc. 4 mesece, sin strojnika. Stara Oselica pri Skofji Loki; Ribnikar Jože, 1 uro, sin čevljarja in posestnika, Kranj; Cerne Roza roj. Bogataj, 34 let žena posestnika. Sava pri Jesenicah; Velkavrh Marija, delavka, 50 let, Vič. Tržaška cesta. Novak Ivana. 59 let, delavka tob tov. Stari trg 5. —U Sokolska župa Ljubljana. V nedeljo 15 t. m. se vrši v veliki dvorani na Taboru žalna spominska svečanost ob 10-let-nici prerane smrt blagopoJnega br. dr Ivana Oražna, prvega staroste ujedinjenega Jugoslovenskega Sokolstva. Vabi se ponovno vse članstvo ljubljanskih in oko! ških društev, da se udeleži svečanosti v kar največ? em številu, da počasti s tem spomin velikega pokojnika in odi čnega Sokola. Zdravo! 2upna uprava. —Ij Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse gg. člane na zakon o nelojalni konkurenci, ki ga nekateri s svojimi reklamami kršijo s pripombo, da bo gremij trgovcev v interesu zaščite ostalih trgovcev vložil tožbo proti vsakemu, k: bo kršil tozadevne predpise omenjenemu zakona. —lj Stavblnske delavce — člane Narodno strokovne zveze, opozarjamo, da ne sklicuje Narodno strokovna zveza za jutri v Delavsko zbornico nobenega sestanka. Ta sestanek sklicuje neka povsem druga organizacija, ki je delila svoja vabila tudi med naše člane, člane opozarjamo, da ne nasedajo takim vabilom. Opozorite drug drugega na to in se sestanka ne udeležite. Tajništvo NSZ. —4j Sokolispevci! Sokolska župa Ljub* ljana priredi jutri ob 11. na Taboru žalno manifestacijo pfo llMetnici smrti br ta dr. Ivana Oražna, prvega staroste Ju^o» slovenskega Sokolskega Savaza. Zapeli bo* mo Prelovčevo nagrobnico »Zadnje sio» vo« (Poljana toži) in Fojrsterjevp kanta* to »Umrl je mož«. Pred komemorao jo bo ob 10. uri pevska vaja v godbeni sobi na Taboru, vhod s severne strani v podpri* tličje, levo. V civilu z znak.vm! —lj Udruženje jugoslovenskih inženjers jev in arhitektov — sekcija Ljubljana, vas bi na svoj XII. redni občni zbor na sobo« to, dne 14. marca ob pol 20. (pol 8. uri zvečer) v lastnem lokalu na Kongresnem trgu l/II. —lj Obrtniiko društvo v Ljubljani poziva ljubljanske obrtnike (ce), da se pol-noStevilno udeleže zborovanja dne 19. marca ob 10. uri dop v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. —lj Tango »Melanholija«: komponiran pO gdč. Mikek Vilmi iz Ljubljane, ie izše: v samozaložbi in se dobi skoraj v vseh knjigarnah v Ljubljani, v trgovini Modic ter pri založnici sami. Cena 8 Din za komad. 1] Preporodova plesna vaja se vrši zopet redno v soboto 14. t. m. Obenem opozarjamo na našo zaključno plesno vajo, ki bo 21- t m. Vljudno vabljeni. —lj Danes zvečer vsi v Kazino, kjer se vrši Valčkov večer Sokola n. Stari in mladi pridejo sigurno na svoj račun fn bo vsakomur žal, če zamudi obiskati to prireditev. Začetek ob po! 9. uri. Vrši se prireditev v vebki in mali dvorani. Vstopnina samo 10 Din. Nasvidenje zvečer! —IJ Sokol I vabi svoje članstvo, da se polnoštevilna udeleži v nedeljo 15. t m. ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani na Taboru vršeče se spominske žalne svečanosti ob lO-'etnic: smrti blagopokojnega brata dr. Ivana Oražna, katero priredi sokolska župa v Ljubljani. Pokažimo s svojo veliko udeležbo, da znamo ceniti velike zasluge n delo blagega pokojnika. Zdravo! Uprava. —1] Društvo sodnih poduradnikov In slug za Slovenijo v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor na dan 22. marca 1931 ob 1 uri popoldne v justično palačo, soba Št-28 v Ljubljani. Gospodje tovariši so na-prošeni, da se občnega zbora zanesljivo in polnoštevilno udeleže. — Odbor. —U Materinski večer v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece se vrši v sredo 18. t. m, točno ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Govori: dr. Ivo Pire o temi »Higijenske raznoterostic Samo jutri ob 11. ari dopoldne V KINU »DVOR« Pat in Patachon pokaže ta »Kako sta prišla k filmu4 SMEH! KROHOT! ZABAVA! —II Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 16. marca 1931 ob pol 7. url zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v LJubljani, Krekov trg, 16. vajeniško predavanje. — Predava gosp. dr. Josip Pretnar o temi: »Pomen strokovnih tečajev za napredek obrtniškega naraščaja«. — Vstopnina je prosta. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočn'ki. —U Ljubko veseloigro »Revna kot cerkvena miš« ponavlja Šentjakobski gledal - j škl oder v nedeljo, 15. marca. Kdor še ni -videl te izvrstne veseloigre, naj jo poseti i Zabava! se bo sigurno prav dobro- Krm ka je višku V vodrlnih vlogah nastopil« lame Baranova in Pirčeva. ter gg Koša1 Lavrič. Moser. ŠkerH, Čuk in Mozetič i Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karrričnika na Starem trgu. —lj »Pat in Tatachon« šaloigra v kinu »Dvor« v nedeljo dopoldne ob II. uri. V nedeljo dopldne ob 11 bo nudila ZKH veliko zabavo mlad ni in odraslim s predva-jem izvrstne Šaloigre v kater, pripovedujeta priljub'jena komika Pat in Patachon, kako sta prišla k filmu. Salve smeha bodo odmevale po dvorani, ko bomo gledali fniski debut obeh kraljev smeha. Film se bo predvajal samo Jutri dopoldne ob H. na kar še prav posebno opozarjamo. Nhče naj tega sporeda ne zamudi! Cene izredno nizke- —I] Lutkovni odsek na Taboru r> vest ♦ Martin Krpan* v 8 slikah. To bo prvi poizkus, da obudimo v srcih mlačne do-nos in zanimanje za stare narodne umotvore, ki bi sicer zapadli v nezaželieno oozab'jenje. Zato pričakuje lutkovni odsek, da bo cenjeno ^bč nstvo v ob:1nem številu posetilo predstavo I«* —c Važno predavanje o slovanstvu. V uredo 18. t. m ob 8 uri zvečer bo predaval v celjskem Narodnem domu g. dr. Fran Ilešič. univerzitetni profesor in strokovnjak v slovanskem. posebno v poljskem vprašanju, o slovanstvu. Opisal nam bo zlasti maršala Josipa Pilsudskega. Ker nas diskusija o veliki novi poljski državi kot Slovane mora živo zanimati, prosimo vso celjsko narodno javnost in to posebno mladino in Sokola za prav obilen obisk. Po predavanju prosta zabava in razgovor o slovanskem problemu. — Odbor društva »Soče«. —c Opozorilo. V nedeljo 15. t. m. bo* o namesto običajne pridige ob 6.30 in ob 1*>. uri dop. v celjski farni cerkvi čital! znameniti pastirski list nadškofa dr. >.. Bauerja, s katerim nalaga jugoslovenskih katoliškim vernikom naj na dan sv. Jožefa pred izpostavljenim sv. Telesom mo lijo za naše preganjane in nesrečne brato pod Italijo. Vsi. ki imamo kaj srca za usodo našega bednega naroda na Primorskem, smo dolžni, da se udeležimo te po-pobožnostl. —c 3. smučarski ples. Razpošiljalo se vabila za 3. smučarski ples >wie alljahr-lich«, kakor je rečeno v vabilu v tukajšnjem nemškem listu. Prva dva plesa sta bila v znamenju skupnosti vseh celjskih smučarjev ne glede na narodnost. Glede na nacijonalno nelojalnost na lanskem plesu nimajo člani zirnskosportnega odseka SPD s tem plesom nič skupnega. Toliko v vednost našim članom, ki morebiti prejmejo vabilo na ples. —c Dežurno lekarniško službo v Celja ima od danes do vštevši petka 20. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. —c Zime noče biti konec. Komaj je Savinja padla Ln se vrnila v normalno strugo, že se obeta nova zima. Včeraj popoldne je pričel naletavati zopet nov suh snega. Celjski mestni avtobusi, ki so v sredo prenehali voziti na vseh progah, vozijo redno zopet iz Celja v Laško, v Savinjsko dolino, na Dobrno in od včeraj tudi v št. Peter pod Svetimi gorami ter v Rogaško Slatino (poskusno), dočim ne bo mestni avtobus vozil v Kozje in Podsredo predvidoma še 8 dni. —c Nabavite si čimprej vstopnice za gostovanje ljubljanske drame, ki bo v torek 17. t. m. ob 20. v celjskem Mestnem gledališču. Ljubljančani uprizore priljubljeno Lipahovo izvirno komedijo »Glavni dobitek«. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Gori čar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. Veličanstvo ljubezen Iz seje magistralnega gremija Ljubljana, 14. marca-Magistratni gremij je na svoji včerajšnji seji sklenil, da se izdajo stavbna dovoljenja: Ivanu Naberniku za drvarnico ob Herbersteinovi ulici, Francu Bonaču za dvonadstropni prizidek v Čopovi ulici, Jakobu Šušteršiču za hišo ob PodmilŠoakovi ulici, Mihaelu Cernetu za hišo ob ^tareto-vi ulici, Pečniku Lovni za stavbo ob Vodnikovi cesti, KovačiČu Antonu za naziiavo prvega nadstropja v Viški ulici 3, Prelogu Karlu za adaptacijo trgovskega lokala v Gosposki ulici 3, Hedi Dekleva za hišo ob Žitnikovi ulici, Josipu Hafnerju za delavnico ob Prisojni ulici, Francu Rezarju za adaptacjo kletnega lokala ob Dolenjski ce-stti in Jerneju Cernetu za hlev ob Ilirski ulici; zato pa bo Cerne opustil hlev v hotelu štrukelj, kar bo v prid higijenskim razmeram sredi mesta). — Franjo D jedek, ki mu je bila v eni zadnjih sej odklonjena prošnja, da bi smel še nadalje vporabljarl bivšo barako »Triumphautot v Žlbertovi ulici, je sedaj predložil naPrt za zazidavo tega sveta. Ker načrt nasprotuje zazidalnemu načrtu mestne ob&ine in stavbnemu redu, je bila prošnja odklonjena. Uporabna dovoljenja so prejeli: Franc Pavlin, za adaptiranje treovakesa lokala na Kongresnem trgu. Stanič Alojzij za trgovski lokal v Gradiiču št. 7, Saksida Rudolf za gospodarsko poslopje in prizidek ;>n Poljanski cesti ln N Muc za adaptirani 'okal na Kongresnem trgu. ( O drugih sklepih magistratne^a gremija je poročalo že današnje >Jutro<>. I Veličanstvo ljubezen | Stev 60 >S L O V E N S K I N ARO D<, dne 14. marca 1931 ?*ran 5 Veljaki v zanimivih prigodah Po ena o Coofidgu, Gordom Selfridgu, ministru Thomasu hi maršalu Georgu Mttneu Bivši prezident Zedinjenih držav Coolidge je znan kot mož, ki malo in nerad govori. V ameriški družbi kroži o njem prigoda, ki priča, da mož ni brez humorja. V vVashingtonu se je mudil odličen Anglež s svojo hčerko v fcasu, ko je bil Coolidge še prezident. Kakor je v takih primerih že navada je bil Anglež s svojo hčerko povabljen na recepcijo v Beli dom. Pred odhodom na recepcijo je dejala hči očetu, da je trdno prepričana, da bo pripravila Coolidga do tega, da izpregovori z njo. — Ce izpregovori s teboj le tri besede, ti kupim najdražji kožuh, je dejal oče hčerki. Ko so jo predstaviti prezidetu, mu je podjetna Angležinja odkrito priznala, da ji je oče obljubil kožuh, če se ji posreči spraviti iz Coolidga vsaj tri besede. Prezident jo je pogledal, se nasmehnil in zamrmral: »Očetova drži!« Potem se je obrnil k svojemu tajniku, ki ga ie že čakal s celo kopico listin, da bi jih podpisal. Kdor hoče imeti v trgovini uspeh, naj točno izpolnjuje naročila svojih od- l jemalcev. — je dejal lastnik največje trgovine v Angliji Gordon Selfridge. — Dober trgovec mora itak vedeti, kaj njegovi odjemalci potrebujejo. Za primer je navedel Selfridge mladega zaročenca, ki je sporočil svoji 24 lecm nevesti, da ji pošlje za god šopek rož. v katerem bo vsaka roža predstavljala eno leto njenega življenja. Vrtnarju je naročil, naj pošlje drugo jutro gospodični 34 najlepših rož, kar jih premore. To je dober odjemalec, — je dejal vrtnar svojemu pomočniku. — Priloži še šest rož. Zaroka je bila takoj razdrta in šele čez nekaj let je prišlo na dan, kdo je bil kriv. Veselo zgodbo pripoveduje o sebi angleški minister J. H. Thomas, čeprav je naperjena proti njemu. Ko je bil imenovan leta 1924 za državnega tajnika v kolonijah, je bila seveda njegova prva pot v kolonijami urad. Ker ga ni nihče poznal, je prišel v palačo neopaženo, taval je nekaj časa po hodnikih, slednjič je pa sklenil vprašati, kje je pravzaprav njegov urad. Mož, ki ga je ogovoril in ki ga tudi ni poznal, ^je vprašal Thomasa, če je v kolonrjalnem uradu zaposlen. — Da, — je odgovoril Thomas. — Kako dolgo ste že pri nas? — Šele nedavno sem dobil tu delo. — Jaz tudi, — je izjavil sluga. — Toda zdaj, ko so redukcije na dnevnem redu, sem prepričan, da bova zopet kmalu brez službe. — In res so mi službo državnega tajnika za kolonije kmalu odpovedali, pripominja Thomas, — dočim je dotični sluga še zdaj v kolon ijamem uradu. ♦ • Mnogo zanimivih prigod pripovedujejo o maršalu siru Georgu Milneu. Najzanimivejša je ona, ki se je pripetila med vojno v Makedoniji, kjer je sir George poveljeval zavezniškim armadam. Sedel je v svojem avtomobilu m se peljal za težkim tovornim avtomobilom, ko so nenadoma prileteli sovražni aeroplani in začeti metati bombe. Šofer tovornega avtomobila jo je brž popihal in se skril, maršal je pa kar besnel od jeze, kajti moral je ustaviti avtomobil in čakati, da se strahopetni šofer vrne. Sovražni piloti so vrgli več bomb, ki so padle blizu maršalovega avtomobila, potem pa so odleteli. Ko se je šofer motornega avtomobila vrnil, ga je maršal srdito nahrulil: — Falot strahopetni, kaj misliš, da lahko pobegneš kadar se ti zljubi? Kaj ne veš, da je zelo malo verjetnosti, da bi te mogla bomba zadeti? — Vse to dobro vem. gospod, toda v mojem avtomobilu je pet ton eksplozivnih snovi. — je odgovoril šofer. Iti maršal se je molče vrnil k svojemu avtomobilu. 25 c*m. črna etiketa fnaroJne, š/ajer)! itd.) sedaj samo <>©•- IHn KOMPLETNE OPERE 30 c in. zelena etiketa sedaj samo 105#- IMn za ploščo in pripadajoči albumi zastonj (Dobivajo se o vseh gramofottsieih prctSafaltah Zahtevajte brezplačne Gatalcge S l 111» ZAGREB —. ILICA 44. D. 1024 Vsake 3 sekunde 5 novorojenčkov Po najnovejši statistiki angleškega zemljepisnega društva živi na svetu okroc 2 milijardi ljudi. Na Evropo od* pade okrog 500 milijonov ljudi, na Ameriko 250, na Azijo 1100, na Afris ko in Avstralijo 150 milijonov. Vsa* ko leto umre na svetu okrog 36 milijo« nov ljudi, rodi se jih pa 52 milijonov. iVsak dan gre torej v večnost okrog 100.000 ljudi, rodi se jih pa 145.000. Vsake tri sekunde se rodi torej po= vprečno 5 otrok in vsako sekundo umre cn človek. V treh sekundah se to* rej pomnoži število ljudi na svetu za 2. vsako minuto za 40 in vsak dan za 57.000. Vsakdanji prirastek človeštva bi torej zadostoval za naselitev približ* no tako velikega mesta, kakor je Ljub« Ijana. Sinček ali hčerka Katerega očeta ali matere in spe ne zanima vprašanje, ali bo novo bitje eimek ali hčerka? Nadebudni očetje so navadno bolj vneti za sinove, matere pa zopet za hčerke, ne eni ne drugi pa ne vedo pred rojstvom otroka, ali bo deček ali deklica. Mnogo bi dali mladi zakonci, ce bi jim znal kdo odgovoriti na to vprašanje vsaj nekaj dni prej, C G. Norria. '° Koma n _ o>oi! — pokazala je na njegovo orado in obleko, na kateri so se poznali sledovi namazanih Zeldinih lic. — Ponosen sem na to, dete moje. Danes ste mi prinesli mnogo sreče, kakor vedno, od kar vas poznam. — Za vse, kar sem dosegla, se moram zahvaliti vam. Nekaj časa sta si gledala prijateljsko v oči. — Kje neki je Tom? — Bog ve. Sicer pa ni ravnal tako nespametno kakor bi človek mislil. Lahko noč. Hvala bogu. da je šlo vse po sreči. Danes ste dosegli slavo, verjemite mi. In že je odhitel po opravkih. Miran-da je stopila k Zeldi z njenim plaščem v rokah. — Ah, zelo ste prijazni, — je dejala smeje. — O, če bi mogla zdaj vsaj pet minut počivati v garderobi... Naprej m' prišla. Začelo se je čestitanje. Pirva rodka in tako lahko na sliki vidi, ali bo deček ali deklica. Metoda dr. Mee-nesa je velikega pomena tudi sicer za zdravniško vedo in nedvomno bo prišla do veljave na porodnih klinikah. Največjega pomena je pa za zakonce, ki bodo lahko že nekaj tednov pred rojstvom otroka vedeli, ali bo ženskega ali moškega spola. S tem pa seveda nikomur ni pomagano; mnogo važnejše bi bilo, če bi se posrečilo učenjakom dobiti sredstvo, s katerim bi se dal spol novega človeškega bilja poljubno določiti, odnosno izpieraeniti Tako daleč se pa najbrž narava nikoli ne bo dala prikrajšati. Žensko truplo v kovčegu Na kolodvoru v Solnoku na Madžarskem so odkrili v sredo zjutraj zagoneten umor. Ko je prispel na postajo lokalni vlak iz Hatvana, so opazili železničarji pri pregledu vagonov velik kovčeg. Kovčeg je bil zelo težak in ker se je zdel železničarjem, ki so ga odnesli v pisarno, sumljiv, so poklicali železniško policijo in ta je našla v njem truplo mlade žene. Vsi znaki kažejo, da gre za umor iz naslade. Oblasti so takoj uvedle strogo preiskavo, ki je pokazala, da je pripeljal kovčeg na kolodvor v Hatvanu 30 do 35 letni je bila Nina. Obe roki ie prožila Zeldi nasproti. — Sijajno, dete moje! Divno! Ralph Martingale: — Prekrasno. Zelda! Jutri bo govorilo o vas vse mesto. Sijajen uspeh. Carruth je pa molčal, samo roko ji je spoštljivo poljubil; čestitat so ji prišli še Billy VVinship, Maud de Reszke — ljuba stara Maud! — Dean Farqu-harson in mnogo drugih. — Oh, — je vzdihnila Zelda nenadoma, prerila se je skozi množico in že je stala pred gospo Harney. Stara dama je bila s svojo umetno pričesko, dragocenim nakitom za vratom in her-melinovim plaščem impozantna, kraljevska; Chesebrough in John sta stala pri nji liki telesna straža. Dami sta si segli v roke. Bili sta preveč ginjeni, da bi mogli govoriti. — Ne morem vam poljubiti roke. — je zašepetala Zelda slednjič in pokazala na svoje namazane ustnice. — Kje pa je? Mati je smeje zmajala z glavo. — Po pravici ste lahko ponosni, zelo ponosni. — Vi ste ga ustvarili. — Nikakor ne jaz, temveč vi. John je bil videti malo smešen, ko je vzel molče njeno ročico v svojo orja- 16 do 20 letno dekle kostanjevih las, modrih oči in dobro negovanih rok. Na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja, samo v ustih in ušesih je bila strnjena kri. Zdravniki sodijo, da je bila žrtev neznanega pohotneža zadušena. Urad ljubezni Uradi menda nikjer na svetu niso posebno priljubljeni. Pač pa so imeli v Los Angelesu urad, kamo- so ljudje zelo radi zahajali. Neko dekle je opo* zorilo policijo, da je otvoril neki biv* ši agent pisarno ljubezni in da na de* belo posreduje odnosno pomaga za* ljubljencem v ljubezni. Zakaj bi čio* vek čakal na naključje, da se z nekom seznani, če ima pa na razpolago poseb* no pisarno, ki opravi to namesto njega? Policija pa seveda ni naklonjena takim ustanovam in zato je podjetnemu agem tu takoj stopila na prste. Policijski agenti so preiskali urad ljubezni in našli glavno knjigo, kjer je bilo nad 100 naslovov deklet od 16 do 20 let in mnogo imen moških iz bolj* še družbe v Los Angelesu in Hollv* woodu. Poleg tega so našli tudi »Navo? drla o ljubezni za mlada dekleta«. V tej poučni brošuri, ki jo je napisala sama tajnica urada ljubezni, je točno povedano, kako naj ravnajo dekleta, da zmešajo moške glave in jim izpraznijo žepe. Preiskava je dognala, da so se vršile v uradu često orgije. Agent in njegova tajnica sta bila aretirana. O sanjah Sanje često ne izvirajo samo iz naše podzavesti in niso samo izraz naših zatrtih želja. Pogosto vplivajo tudi zu* nanje okolnosti, katerim slede vedno enake sanje. Ce imamo tesno čez ro* ke nategnjeno rjuho, se nam rado sa* nja, da nas kdo objema ali pa nekaj pritiska na prst. Stebelce slame med prsti na nogah ima navadno za posle« dico sanje o mukah v mučilnici. Če se v spanju deloma razodenemo, imamo neprijeten občutek, da se izprehajamo napol nagi po ulici in vzbujamo sploš* no ogorčenje. Če ima človek v spanju na nosu ali v ustih svilen robec, se mu sanja, da ga pokopavajo živega. Nekdo je zaspal pri belem dnevu in sanjalo se mu je, da se je spoprijel z zmajem, ki se mu je vedno bolj bli* žal, da bi planil nanj, naenkrat se je pa ustavil in pogreznil v zemljo. Speči se je zbudil in opazil, da je zastrl ve* lik črn oblak solnce, ki mu je sijalo prej v obraz. Drugi je zaspal in imel je neprijetne sanje, da leži njegova glava na nakovalu in da razbija po nji kovač s kladivom. Ko se je zbudil, je res slišal udarce kladiva po nakovalu v bližnji kovačnici. Na spanje odnos* no sanje močno vplivata jed in alkohol. Če se človek zvečer pred spanjem preveč naje, se mu rado sanja, da se bori s tolovaji, da tišči na vso moč vra« ta sobe, v katero silijo z druge strani vlomilci itd. žrtve ljubezni in strasti Število umorov, katerih motiv je bila ljubezen ali strast, se je v Parizuazad* nja leta tako pomnožilo, da je začela javnost podtikati sodiščem, da so ona kriva, ker pre-nilo kaznujejo morilce, mnoge pa celo oproste. Pariški »Ma* tin« priobčuje zanimive podatki o umo* rih zaradi nesrečne ljubezni ali p reki? pevajoče strasti in pravi, da so moril* ci in žrtve večinoma zaljubljenci, ki jih ne vežejo zakonske vezi. Moški si sodijo večinoma sami, končajo si živ? ljenje in sicer mnogo pogosteje, kakor ženske, ki so izvršile enak zločin. To priča, da moški bolj obžalujejo svojo prenagljenost ali pa da računajo žen* ske na prizanesljivost sodnikov. Zad* nje dve leti sta si končali življenje sa* mo dve morilki, morilcev, ki so segli po samomorilnem orožju, je bilo pa 38, če* prav je bilo žensk, ki so segle v afektu po morilnem orožju, mnogo več. Predlanskim je bilo takih umorov v Parizu 51, lani pa 48. Poskušenih urno-rov zaradi nesrečne ljubezni je bilo predlanskim 65, lani pa 64. Na umorih in poskušenih umorih so participirale ženske v mnogo večji meri, kakor mo* ški, ki so postali njihova žrtev. V ve* ško pest in se zagledal v njen obraz. — Ljuba milostiva gospa, bil sem tako srečen, da sem vas mogel občudovati kot »Jenny«, toda tako odlično niste še nikoli igrali kakor danes. — Vsi smo ponosni in veseli, — se je oglasil Chesebrough. Množica je potisnila Zeldo k steni in pritisnila za njo; stari in novi prijatelji, vsi so ji hoteli stisniti roko in čestitati. V glavi se ji je zvrtelo. — Zares--prav zares, — je dejala z drhtečim glasom, — vsi ste izredno ljubeznivi, toda oprostiti mi morate. Saj ne morem več stati na nogah. Rada bi se tudi utnila ... Miranda!... Je videl kdo mojo sobarico? Množica se je razdelila, pojavila se je Miranda vsa v skrbeh, prijela je svojo gospodarico in jo odvedla v garderobo. — Zapodi jih — zakleni vratai Zelda je omahnila na ozek divan v garderobi in naslonila glavo na blazinico. — Rože — odnesi »ože. — je zašepetala. — Tega vonja ne prenesem. Zatisnila je oči in si jih zakrila z rokami. Miranda je tekala po prstih sem in tja in spravljala garderobo v red. O, ta nedosegljiva Miranda! Zdaj čini primerov so padli kot žrtve mo* ški, ljubčki dotičnih žensk. Predlan* skim je bilo takih primerov 19, lani pa 20. Zakonskih mož so umorile žene predlanskim 13, lani pa 16. Nasilne smrti je umrlo predlanskim 14 priležnic in 18 zakonskih žen. Najpriljubnejše morimo orožje je seveda revolver, zelo priljubljena je pa tudi britev. Najboljše, aajtrajnefse, sta*© 13 najcenejše! V slučajih zastrupljenja povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je vporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreiz-kušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. je čutila, kako so ji spretni prsti odpeli stare, mnogo prevelike čevlje, ki jih je nosila na odru. — Tako, gospodična. popijte malo vode in umijte se. potem pa brž domov v posteljo. Dobra, skrbna Miranda! S težavo je Zelda vstala in si začela mazati obraz z mastjo. Ko je bila njena koža na licih, nosu in čelu zopet čista, se je počutila poživljeno in osveženo. — Velik uspeh, Miranda. a? — Da, da, gospodična. Zdaj se pa požurite domov, da si odpočijete. Jutri zjutraj imate matinejo — še zboleli boste, če poide tako naprej. Končno je bila Zelda oblečena in smuknila je v svoj kožuh. Odšla je na cesto in vstopila v avtomobil, ki jo je že čakal. Ni se ji bilo treba več skrivati: množica se je bila razkropila, ulica je bila prazna. Bilo je končano. Nekdo je trdil, da je bil to zgodovinski dogodek. Za Zeldo vsekakor. Premiera drame Dekla« M ostane vse življenje v spominu. Nedvomno nastopi še v drugih premierah, toda nobena ie ne bo spravila tako iz ravnovesja kakor io ie ta. Poleg tega ij je bila v veliko zadoščenje zavest, da Nedelja, 15. marca. 9: Ing. Edo Fitgina: O osuševanju zemljišč: 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje; 10.20: Ferdo Jelene: Nauk o serviranju; 10.45: Ga. A. čeme: Kuko se hTamjo prški; 11.15: Radio orkester: 12: Časovna napoved in porodila, pio-šče: 15.30: Gdč. A. Lebar: Dekle — čuvarica ognja v templju; 16: Postanek nafte in njen gospodarski pomen (Vacuum Oil Com-pany): 16..30: Dijaški jazz gojencev FI. drž. gimnazije; 17: Reimajin-Schwartz: Pajek s križetfl (Št. Jakobski gledališki oder); 30: Prenos iz Prage: Reprezentativni koncert Češke Filharmonije, dirigent r*ru«a WmMali G^1asi< Vsaka beseda SO s^kT- Plača me lahko tudi m znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamka mm — ndenttirlnma Nafrnanjii oalam Wm S*-* ™" TRGOVSKI POMOČNIK vese tudi vodstva velikoprodaje tobaka, točasno še v službi, prosi cenj. ponudbe za enako zaposlitev. — Alojzij Kemper-le, Marenberg. 1036 VAJENCA za soboslikarsko in pleskarsko obrt, z vso oskrbo v biSi sprejme Ivan KovaCič, slikar in pleskar v Metliki. 1035 UČENKO za damsko krojaštvo sprejme modni atelje Fani Jager, Kolodvorska ulica 28. 1042 Klavirji planini Dalibor" (ČSR) ki ste jih videli na Velesejmu, so prvorazredni instrumenti >klopne konstrukcije, agrafi, 3 pedali (harfa), lahka precizna mehanika, elektr. svetil jke, začasno še za reklamno ceno Din 15.200.— na obroke od Din 400.— izključno le pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg štev. 3 (magistrat) STROJE Pressmaschine, avtomat Langs-spunde. Fassondrehbank — kupim. Ponudbe na upravo »SI. Nar.« pod šifro »Stroje/1033«. Ia OREHOVE HLODE od 35 cm dalje, brez vej in REZAN LES v večjih množinah kupi — R. Schenk, Sušak. 1034 »EFAKS« tovarniško skladišče barv, lakov, kreme-in ostalih kemičnih preparatov za konzerviranje usnja. — Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur itd. — LJubljana, Napoleonov trg 7. 1038 TURBINO 20 konj in dinamo kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod .Turbina 1032*. GOSTILNIŠKE STOLE in pletenje stolov izvršuje — Nekovar Fr., stolar, Ljubljana, Breg št. 14. 1028 TRGOVSKI POMOČNIK mlad, agilen, inteligenten, za prvovrstno modno trgovino (moški oddelek) v Ljubljani — se sprejme takoj ali pozneje. Pismene ponudbe pod »Ambiciozen 1037« na upravo »Slov. Naroda«. I. SLANOVIC SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, Gajeva ulica štev. z se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana. PRIHRANITE denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago ta rjo Vaše strehe, temeljne zidove, železne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in napeljave iz cevi s svetovno priznanimi „C0NC0" amerikanskimi azbestno nitka-stiml izolacijskimi produkti. The Continental Products Co. Euclid, Ohlo U. S. A. Razpečavanje za Jugoslavijo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva ulica 26. Vsa dela s >Concoc preparati izvršuje tvrdka PETER ŽITNIK, splošno kleparstvo in instalacija strelovodov LJUBLJANA, Ambrožev trg 9 Telefon št. 3146. 26/L KADLEC0VI APARATI lBttB80ff ti Mi ifiaJi nai&vtu za f.kadlec TEMERIN TVORNICA INKUBATORA tražite katalog Čopiče vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše ščetke vseh velikosti izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG STEV. 8 (poleg kino Matice) 29 T, HARMONIKE izdelujem nove in sprejemam v oopravilo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9. Deske. trame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje in pode — dobavi po najnižji ceni Ilirija", d. z o. z*, LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva cesta 6, tel. 25—95 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 83 (na Balkanu) Telefon 34—34 Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda fofpei na/noiJe/sl Vzorci A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA najboljši eeSki bloso« Za}Hiti«ono «i««tovolnene moške in danske bhigove zadnjih novosti 7. a pomladno in letno sedijo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Sieg?el - Imliof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. - Najnižje tvorniške cene. - Najsolidnejša izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj in pošnvne prosto. Pri boleznih želodca in črev vzemite tudi Vi FIGOL. FIGOL osvežuje in čisti kri. Dobiva se po vseh lekarnah, po pošti pa razpošilja izdelovalec Apoteka Dr. Semelič, Dubrovnik 2/60. — 3 stektentce s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. Brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš m posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom 11 Jugrad Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. Ljubljana, Kolodvorska ulica 35/1 Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. — Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. m od M. do 18. Tribuna dvottolo s ^Sarits" motorjem posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran z dvojno predstavo in spojko, 1 H K. S, — Vozi 30 do 40 km na uro m porabi 2 litra goriva na 100 km. Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna«; F. B. L. tovarna đvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. MODERNA HIŠA z velikim kavarniškim lokalom klubnimi sobami in gostilniško koncesijo, prekrasno stanovanje, v mestu na Gornjem štajerskem, NA PRODAJ. Cena 95.000 šilingov. Naplačila 30.000 do 40.000 šilingov. — Dopisi pod »Preiswert 777« na Annoncen-Expedi-tion Glaser, Graz, Schlogelgasse 1, osterreich. NEVESTINE OPBEME najfinejše in najcenejše v veliki izbiri prekrasnih vzorcev mehanično umetno in ročno veže Matek & Mi kes, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Entlanje meter 25 par; »Breda« robci komad Din 2._. TVORNIŠKO NAPRAVO ali primerno zemljišče IŠČE v Sloveniji inozemska tekstilna firma. Prednost domačija z vodno močjo. Ponudbe v nemškem jeziku pod »W 8182 Z« na Publicitas, Zurich, Švica. Od dobrega najboljše je le Gritzner - Adler šivalni stroj in kolo Elegantna izvedba — najboljši materijal1 Novost! Šivalni stroj kot damska pisalna miza Le pri J0S. PETELINC - LJUBLJANA JELEFON 1NTERURBAN 2913 Zmerne cene tudi na obroke Btoejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran — Za upravo In tnaeramt del lista: Oton Chriatof. — Val v Ljubljani. /