GEOGRAFSKI OBZORNIK POPOTOVANJE HIMBE - OBRAZI DAVNO MINULEGA SVETA Spela Stres UDK: 397.7(688 Kaokoveld) COBISS: 1.05 IZVLEČEK Himbe - obrazi davno minulega sveta Članek predstavlja nekatere značilnosti ljudstva Himba, ki živi v Kaokoveldu v severozahodni Na- mibiji, in avtoričina občutja ob obisku tega afriške- ga polnomadskega živinorejskega ljudstva. ABSTRACT Himba - images of times long past The article presents some characteristics of the Himba tribe, living in Kaokoveldu in north west Na- mibia as well as some author's personal feelings, pro- voked by her visited of these African semi-nomadic pastoralists. AVTOR Špela Stres Naziv: univerzitetna diplomirana inženirka fizike, asistentka Naslov: Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta »Jožef Štefan«, Jamova 39, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks:+386 (Ojčl 1232120 Telefon: +386 (0)61 17734 84 E-pismo: spela.stres@ijs.si Ko sem bila še majhen otrok, nevedna in naivna, sem se z navdušenjem lotila branja in- dijanaric Karla Maya. Vinetu, Nšoči, oče in sin Medved so me nadvse prevzeli, a globoko v srcu nekako nisem mogla povsem verjeti uni- čevalni moči, s katero je evropska kultura vdr- la med Indijance in jih oropala najgloblje člo- večnosti, njihove lastne identitete. Moralo je preteči dobro desetletje, da sem se bila pripravljena s podobno problematiko zares soočiti, tokrat na povsem drugem delu ze- meljske oble, v pustinjah in goščavah južne Afri- ke ob reki Kunene, na namibijsko-angolski meji, kjer ž ivi jo pripadniki od boga in vseh os- talih domala pozabljenega ljudstva Himba. Zgodovina priča o prihodu, razvoju, nači- nu življenja, vojnah in roparskih pohodih teh ljudi i z ljudstva Herera, ki so si sčasoma pri- dobili novo ime, ljudstvo Himba. Na žalost po- gled na to nekoč neodvisno ljudstvo danes v srcu popotnika vzbuja neko nedoločeno žalost s sledmi otopelosti, kot jo ugledaš v očeh sko- raj slehernega Himbe. Vendar ne opaziš naj- prej izgubljenosti njegovega pogleda. Najprej opaziš njegovo izrazito presenetljivo in drugač- no zunanjost, zaradi katere se ti zazdi, da si skočil za velik korak v preteklost. Koža, premazana z mešanico rdeče zem- lje in blata, jih na prvi pogled posvetli, da na pol gola telesa sploh ne izgledajo črna, ampak se rdečkasto svetijo pod pripekajočim afriškim soncem. V tanke kite spleteni lasje, ravno tako pre- mazani z zemljo, so pri dekletcih, nedoraslih za poroko, počesani naprej, dorasle pa se šo- pirijo z nazaj vrženimi kitami. Poročene si za nameček omislijo še perjanico iz antilopine ko- že, s katero so vsi pripadniki plemena oviti okrog pasu že od dobrega tedna po rojstvu. Dečki prenašajo dve debeli, na obraz vi- seči kiti. Ko jim poglavar prizna zrelost in si sme- jo ogledati dekleta za žene po sosednjih na- seljih, jim kiti spletejo na hrbet. Noge vseh pripadnikov plemena Himba so skoraj do kolen omotane z umetelno okrašeni- mi bakrenimi obročki, ženske pa se z njimi okra- sijo še po lahteh. Okrog vratu imajo fantje te- žak kovinski jarem iz prepletenih srebrnih 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Člani ljudstva Himba si kožo in v kite spletene lase premažejo z rdečo ilovico (foto: Špela Stres). žičk, dekleta pa poleg tega še ogrlico, na ka- teri je obešena morska školjka. Lepota in bo- gastvo ogrlice sta odvisna od družbenega sta- tusa družine, ki ji deček ali deklica pripada. Vsekakor pa stvar ni poceni, saj so prenekate- ri samo školjko pribarantali za ceno ene krave. Menda so bili vedno takšni, vendar niso ved- no živeli tod. Sredi 16. stoletja, kmalu po prihodu ljud- stev Ovambo in Kavango v Namibijo, so prek reke Kunene na severu današnje Namibije pro- ti južnejšim in vzhodnejšim delom Afrike pro- dirali pripadniki ljudstva Herero. Njihov cilj so bile rodovitne travnate ravnine današnjega na- rodnega parka Etoša. Vendar je bil odpor ljud- stva Ovambo, ki je to ozemlje, bogato z div- jadjo in rastjem, poselilo malo pred tem, pre- močan in Hereri so morali ostati v višjeležečih suhih predelih Kaokovelda. Zaradi pomanjkanja padavin so se Hereri na območju Kaokovelda oprijeli nomadskega načina življenja. Živino so gonili med daleč na- razen razpršenimi vodnimi viri: od peščene vod- ne luknje do globoko izkopanega vodnjaka, od strmih pobočij kamnitih hribov do oddaljenih ravnic polpuščave, ki se izteka v Namibijsko puščavo. Svobodno življenje na sušni zemlji Kaoko- velda se je sredi 19. stoletja končalo z vpadi roparskih tolp iz plemena Nama, ki so priha- jale z juga. Ker so bila hererska naselja raz- sejana daleč narazen, se roparjem niso mogli upirati. Ko so zasedli najpomembnejše vodne vire, od koder so ropali živino hererskih nase- ljencev, so Hereri zbežali nazaj proti severu čez reko Kunene v Angolo pod okrilje črncev ple- mena Ngambve. Ngabve so begunce začele imenovati »Ovahimba«, kar pomeni berači. Niso prosi- li le za zatočišče, temveč tudi za hrano in pre- bivališče. Predvsem pred prebegom v Angolo so se prehranjevali v glavnem z nabiralništvom, saj so bili med roparskimi napadi južnih tolp ob večino goveda. Kmalu se je izkazalo, da novopoimenova- no ljudstvo Himba ne bo ostalo v Angoli prav 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Vsak Himba ima noge pod koleni omotane s kovinskimi obročki (foto: Spela Stres). dolgo, saj je prav v tem času eden najpomemb- nejših Hererov, po imenu Vita, ki bi ga pri nas v prevodu imenovali kar gospod Vojna, organi- ziral upor in osvojil ter ponovno naselil s Him- bami večji del izgubljenega ozemlja v Kaoko- veldu. Vita je bil visokega rodu znotraj hererske hierarhične lestvice, nečak črnskega poglavar- ja plemen z območja reke Svakop v Namibi- ji. Ko se je njegov oče pridružil odpravi Fre- dericka Greena v Angolo, se je odločil, da mu bo sledil. Po prihodu v Angolo je naletel na skupine Ovahimb, ki so bile več kot navdušene nad nje- govim predlogom, da ponovno zavzamejo področje Kaokovelda. Pridružili so se jim še os- tanki hererskih čet, ki so izgubile svoj uporniš- ki boj proti nemški administraciji med letoma 1904 in 1905. Spoprijateljili so se s Portugal- ci, ki so vladali v Angoli, tako da so jim poma- gali pomiriti uporniške skupine na območju An- gole in si s tem omogočili dokaj stalno oskrbo z orožjem in tako kakih deset let neusmiljeno ropali po območjih jugovzhodne Angole in se- vernih obronkov Kaokovelda. Po koncu 1. svetovne vojne je prišla leta 1919 tudi do Vite novica, da so morali Nem- ci oblasti v Namibiji predati administraciji Južne Afrike. Tedaj je Vita odločil, da je pravi trenutek za ponovno poselitev Kaokovelda. Pred- vsem Himbe so mu rade volje sledili in v tem času poselili večji del osrednjega ter južnega Kaokovelda, velik del ljudstva pa je ostal tudi v jugozahodni Angoli. Mi smo bili namenjeni na obisk k Himbam na južni strani reke Kunene, v Kaokoveld, del Namibije, ki ga dostikrat opisujejo kot »zad- nja afriška velika divjina«. Čeprav je morda samo ime daleč od resnice, je ta oddaljen koš- ček Namibije zagotovo eden najbolj naravnih, divjih in neokrnjenih. Do Opuwa, glavnega mesta Kaokovelda, je bila vožnja od obale tod zaradi antarktič- nih morskih tokov mrzlega Atlantskega ocea- na, prek severnih delov Namibijske puščave, ki počasi prehaja v polpuščavo in nato višje pre- dele Kaokovelda, kar dolga in naporna. Me- sto je bilo veliko razočaranje: cementni bloki, zloženi v brezoblične podobe nekakšnih bival- nih utic, glavna ulica, blatna od nedavnega dež- ja, ki je ceste na poti do tod spremenil v hudour- niškimi strugami podobno peščeno poskakova- nje, ter izgubljeni pogledi ob poti stoječih Himb in Hererov. »Slikati pa ne, ne brez dovoljenja, res ne« so naslednji dan v rohnenju najetega džipa iz- ginjala svarila našega novega vodiča. To je bil Alfonso Peringando-Kaendo, sicer po poklicu gradbenik in nekdanji upornika proti rasistič- nemu režimu Južne Afrike, drugače pa velik lju- bitelj krajevnih ljudstev in borec za ohranitev načina življenja ter jezika, kulture in njihove identitete; vsaj tako se nam je predstavljal zve- čer ob ognju, ki je odganjal mrčes in za kate- rega Afričani, če jih pobaraš, ali smeš zakuri- ti, odgovorijo: »Saj si vendar v Afriki! Kje pa boš kuril ogenj, če ne ravno v Afriki!« Alfonsu sem njegovo obnašanje že davno oprostila. Oprostila sem mu za tistih nekaj ki- 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK logramov sladkorja in tobaka, ki smo ga po nje- govem nasvetu v majhnih vrečkah in po pesteh razdeljevali Himbam na poti v notranjost div- je dežele, ki smo se jo namenili obiskati. Oprostila sem mu gospodovalen odnos, s ka- terim je razvrščal Himbe, ki smo jih spotoma srečali, v različne poze, se jim pridružil na fo- tografijah kot njihov zapovednik in gospodar, zagotovo pa večvrednež. Oprostila sem mu za tiste litre žganja, ki smo ga po njegovem nas- vetu odnesli s seboj na pot, da je poglavar ob- cestne vasi lahko globoko nagnil steklenico in pil v dolgih požirkih, eni od njegovih snah pa je močno zaudarjajoča prozorna tekočina med hlastnimi požirki tekla mimo ust po bradi in med prsmi do antilopine kože, s katero je bila odeta okrog pasu. Oprostila pa sem mu samo zaradi enega razloga. S svojim omalo- važujočim odnosom do Himb je bil živi odsev vedenja Evropejcev do namibijskih črncev tega in prejšnjega stoletja. Kako naj obsojam neprimerno vedenje črnega človeka, ko pa vem, da se ga je naučil pri kultiviranem belem os- vajalcu? In čeprav skušam zabrisati dejstvo, da so menjavo sladkorja za fotografiranje uvedli prav beli turisti, željni vsakovrstnih vznemirjenj, ne morem pozabiti, da nobeden izmed Himb v svojem življenju ne bo videl zobozdravnika. Že pri obisku prve tradicionalne vasi Himb, imenovane kraal, sta nas v oči zbodli dve stva- ri. Pri vhodu v ogrado, ki določa meje kraala, so nas pričakale na pol gole, a z raznovrstnim nakitom prekrite in z mešanico iztrebkov in rde- če zemlje, ki jo obredno prinašajo iz oddalje- nih gora, premazane ženske. V notranjosti kraa- la, ki je predstavljala nekakšno steno družin- skega doma, je sedel moški in kuril ogenj. Spr- va se mi je zdela takšna razpostavitev prebi- valcev kraala zgolj naključje, potem pa, ko se je slika ponavljala iz kraala v kraal, me je Alfon- so podučil o osnovnih običajih tega ljudstva. Najbolj me je presenetilo dejstvo, da ljud- stvo Himb upošteva tako patriarhalno kot tudi matriarhalno rodovniško linijo prednikov. Na prvi pogled sta se mi zdeli obe štetji v popol- nem nasprotju, toda kmalu se mi je odkrilo, da vsaka od rodovniških linij v družbi Himb pred- stavlja popolnoma različne interese: po patriar- halni liniji so prednostno organizirani zakoni bivanja, religioznih opravil ter avtoriteta in oseb- na veljavnost v družini, medtem ko se delitev večine premičnega premoženja odvija po ma- triarhalni liniji. In čeprav Himbe ne podcenju- jejo vloge patriarhalnih povezav, je za njih os- novnega pomena pripadnost matriarhalni lini- ji. Mišljenje, ki je skupna vsem Herero ljudstvom, je posledica prepričanja, da izvirajo vsi iz ene same skupne prednice. Neizogibna posledica tega zapletenega dvojnega dednega sistema je tudi popolna po- litična razdeljenost in nedržavotvornost Himb. Vsak kraal je samostojno naselje, vasica, a prav- zaprav samo ena družina, in še to samo dru- žina po patriarhalni liniji. Vsak kraal, ki ga od okoliške stepe loči v krog spletena vejnata ograja, vsebuje vse po- trebno za normalen potek življenja pripadni- ka ljudstva Himba: čisto v sredini je ograda za drobnico, pred izhodom iz nje je postavljen tra- dicionalni ritualni ogenj, od koder prideš na- Slika 3: Koče, zgrajene iz vej in ilovice, po vsakem nalivu popravljajo ženske (foto: Spela Stres). 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK ravnost v glavno kočo z ritualno nišo. Ostale koče so razporejene v krogu okrog ograde za drobnico, vendar njihovi vhodi gledajo proč od ritualnega ognja. Vse koče pa so pravzaprav zgolj v ilovnata tla zapičeno vejevje, ki je na vrhu nekako speto skupaj in od zunaj zadela- no z mešanico zemlje in vode. Ženske se po vsakem nalivu dobršen del dneva ukvarjajo s po- pravilom puščajočih streh, ki jih na novo za- delajo s to lepljivo zmesjo. Medtem pa sredi domačega kraala ves čas sedi ostareli moški, bolšči v večno goreči ogenj in nalaga nanj. Od ognja se nikdar ne odmak- ne, ženska pa k ognju nikdar ne pristopi. Če- prav je vera v duhove prednikov med črnci moč- no razširjena, je duhovna povezava med žive- čimi in že umrlimi predniki redkokje tako moč- no izražena kot pri Himbah in njihovih običa- jih, povezanih z ritualnim ognjem, ki ga ima po sveti dolžnosti v vsakem kraalu pravico in Slika 4: Mati z dojenčkom med vsakodnevnimi opravili v notranjosti koče ¡foto: Spela Stres). dolžnost vzdrževati poglavar vasi, hkrati tudi najstarejši pripadnik patriarhalne linije v tej so- rodniški skupini. Ritualni ogenj predstavlja povezavo s sve- tom duhov, zato prihajajo Himbe k njemu s prošnjami in molitvami, ob njem izvajajo dnev- ne rituale, kot je ritual poskušnje mleka ritual- nih krav, v katerem poglavar osvobodi mleko njegovih omejevalnih in škodljiih vplivov in ga naredi pitnega za druge člane družine. Ob og- nju se dogajajo tudi iniciacije, v katere so vple- teni vsi člani lokalne skupine, družine, vasi. Ena takih inicijacij je na primer prvo soo- čenje novorojenčka s samim kraalom, njego- vimi prebivalci in družinskimi duhovi prednikov. Ženskam namreč ni dovoljeno rojevati znotraj samega kraala, ampak se morajo v zadnjem stadiju popadkov umakniti kakšnih 300 m da- leč v goščo, sam porod imajo namreč Himbe za nečisto dejanje. Prav tako se očetu otroka ni dovoljeno dotakniti, dokler se cela družina ne zbere pred ritualnim ognjem, poglavar pri- me novorojenčka v roke, ga visoko dvigne, za- kriči njegovo ime in s tem predstavi dete zbra- ni družini in duhovom prednikov. Inicijacij vseh vrst je pri Himbah še veliko: od obrednega izbijanja zob ob prihodu v pu- berteto, prek poroke do smrti in obrednih po- kopov. Vse so na nek način povezane s tradi- cionalnim ritualnim ognjem, ki ne sme nikdar ugasniti, sicer je nad kraal in njegove prebival- ce priklicano prekletstvo duhov prednikov. Kljub temu da je njihov nabiralniški in no- madski način življenja sodobnemu svetu nepojm- ljiv, zaostal in na prvi pogled manjvreden, so Himbe eno najbolj samozadostnih ljudstev v Afriki. Razvili so decentraliziran politični si- stem, medtem ko njihovo gospodarstvo teme- lji na svojstvenem pastirskem sistemu uporabe sušne in nerodovitne zemlje, skromnem vrtnar- jenju in nabiralništvu, kar jim je omogočilo pre- živetje in celo razvoj kljub vojnam in suši. Prav zaradi tega in zaradi svoje zemljepisne odda- ljenosti so bili tudi sposobni v dobršni meri ohra- niti tradicionalen način življenja, in to prav ti- sti način življenja, ki se mu je prikrito posme- hoval Alfonso in ga hodijo opazovat bogatej- ši turisti. Zaradi turizma bo tradicionalnost 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK vi, eno najlepših naravnih znamenitosti v Kao- koveldu. Moč turizma je svoj vpliv pokazala tudi med Himbami. Način njihovega življenja se je spre- menil s trgovino, v kateri prodajajo svojo podo- bo za njih škodljive dobrine zahodnega sveta. Pojavile so se bolezni, ki jih Himbe prej niso poznali, pa alkoholizem in karies. S pogostej- šimi obiski belcev so se razvile tudi nove vraže. Noseča ženska se ni pustila slikati. Verje- la je namreč, da bi lahko to škodovalo plodu. Deklica, ki smo jo srečali na poti, je ob pogle- du na bple obraze pobegnila v goščavo. Nje- na prijateljica je kasneje izjavila, da jo je bilo tako strah zato, ker smo bili brez barve. Sre- čali smo tudi dečka, ki je med največjo vroči- no koračil v debelem črnem dežnem plašču. Na- šel ga je neznano kje, pomenil pa mu je pre- več, da bi ga slekel v še tako pripekajočem son- cu. Morda mu bo prinesel srečo, njemu in ljud- stvu Himbe. Slika 5: Nedorasli fantje in dekleta imajo kite počesa- ne naprej, dorasle ženske pa nazaj (foto: Spela Stres). sama počasi izumrla, prodala se bo za slad- kor, tobak in alkohol. Poleg tega pa preti kulturi in bivalnemu pro- storu Himb še ena, bolj otipljiva nevarnost. Na- mibijska in angolska vlada namreč načrtujeta gradnjo jezu na reki Kunene. Voda za njim bo poplavila okrog 290 km2 območja, na katerem danes živijo Himbe. Samo na namibijski stra- ni reke se bo zaradi tega moralo preseliti okrog 5 0 0 0 Himb. Težava sega še veliko globlje. Voda za jezom bi zalila tudi mnogo Himbam svetih krajev, grobišč, ki so ljudstvu z globoko vero v moč duhov prednikov, s katerimi se pos- vetujejo pred vsako pomembnejšo odločitvijo ali spremembo v življenju, ključnega pomena. Voda za jezom bo uničila tudi slapove Epupa, ki jim ljubkovalno pravijo Mali Viktorijini slapo- Slika 5: Himba pri drobljenju zrnja, v ozadju ograda, ki obkroža kraal (foto: Spela Stres). 17