plačana » goiovini. ŠTEV. 245. »«■ Mli-i i iminni V LJUBLJANI, petek, 28. oktobra 1927. LETO IV. Posamezna številka Din 1,—«i Y«ak fon opoldne, isvzenM nedelje Ib praznike. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80*—» Heocvlsan poSititen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. OVRAVNlšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po Plamenim vprašanjem naj se priloži za odgovor. Račun pri poštnem Ček. uradu štev, M£38t» muT asa Brezploden boj se nadaljuje. Z zadoščenjem poroča opozicionalni bsk, da se akcija za ustanovitev tako-z.vanega demokratskega bloka nadaljuje. Tudi mi bi poročali z zadoščenjem o snovanju takega bloka, če bi bilo le količkaj upanja, da bi ta blok pomenil boj za resnično in brezkompromisarsko demokracijo. Dogodki pa so žal dokazali, da sploh ne gre za demokracijo, temveč da se pod tem visokim geslom skriva samo boj za oblast. Tudi v tem oziru ne bi bilo nič hudega, če bi se stranke borile za oblast samo zato, da uresničijo, svoje programe. O tem pa danes ni govora, ker gre le za oblast, ki naj utrdi pozicijo strank. Ves ta boj za demokracijo je dejansko samo t»oj za partizansko moč in v tem je vsa niegova škodljivost. Ne bore se stranke za oblast, da bi rešile gospodarsko krizo ali izboljšale našo upravo, temveč one oh sli j o samo na to, kako bi prišle do m°oi, da bi mogle zatreti vsak odpor Pr°ti sebi. Zato so tudi ves te naše posili demokratske stranke tako zelo brez iniciative in zato se nismo od vseh stotin baših poklicnih in le-salonskih politikov slišali niti enega resnega načrta, kako rešiti najbolj pereča politična in gospodarska vprašanja. Vse delo teh naših politikov se vrši le okoli izzivanja kriz, manevriranja okoli ministrskih sedežev in pohlepa po oblasti. In ker narod vse to vidi, zato tudi stalijo pada avtoriteta parlamenta in kmalu bomo tako daleč, da bo narod pozdravil diktaturo, ki ga bo rešila od teh za oblast prepirajočih se politikov. Pred nami pa je cela vrsta nad vse težavnih notranjih in zunanjih političnih ter gospodarskih problemov, ki čakajo že leta in leta na svojo rešitev. Ko je bila prejšnja skupščina razpuščena, in sicer baš vsled tega, ker ni znala rešiti niti enega teh vprašanj, je javnost upala, da bo nova skupščina boljša in da se bo lotila svoje naloge. N,i pa še prav začela skupščina delovati, ko se že mora javnost bati, da ni nova skupščina prav nič boljša od stare. Čisto isto kriza1 renje se že pojavlja in že so na dnevnem redu vesti o latentni krizi. Iz tega sledi, da naše stranke iz lastne sile sploh nimajo več moči preokreniti našega javnega življenja v pravilno smer. Vedno večja je zato nujnost, da drugi krogi prevzamejo od strank iniciativo in s svojim nastopom stranke prisilijo, da krenejo na pravo pot. In da bi morali v tem pogledu imeti prvo besedo' naši gospodarski in intelektualni krogi, ni nobenega dvoma. Poklicni politiki vzklikajo, da se ak- 25L» bokozvau i demokratski blok na- Ali h!' „ ! recimo, da ta akcija uspe. mar naša ^ d™Sače? Al je bila mai lia^a uprava je bil v vladi g. PJibixap vmar b,olP’ K'° i • i-„ ; r> .. u> 111 ab m bila '' ' ’ 3 ljube, saj končno nočemo vendar mč drugega kot to, da se naša dobra volja za kulturno kooperacijo kvitira tud1 z diuge strani z enako blagohotnostjo in toleranco^ ^ KRATKE VESTI. Pariška porota je oprostila Srhwarzbarda. morilca ukrajinskega ata/mana Petljure. — Oprostila ga J.e’ ker so napravila odkritja Schvvarzbardovih zagovornikov o strahovitih pogromih za časa Petljurove vlade tako si len vtis, da so bili vsi drugi oziri potisnjeni v ozadje. Francozi so zaceli reducirati svojo posadko v Porenju in je ta teden odšlo O bataljonov pehote. Vietor Berger, vodja socialistične stranke . / Ameriki, je izdal oklic za osnovanje tretje ■iranke, ki se naj imenuje »socialistična« ali pa »napredna« stranka. Severne kitajske čete so osvojile mesto Najfeng v provinci llonau, ki je bilo dosedaj . komunističnih rokah. Oangcolin je dal ustreliti 10 kitajskih dijakov (med njimi tudi osemnajstletno dijakinjo), kor *o razširjali nacionalistične letake. Dnevne vesti ZAKAJ TA RAZLIČNOST? V poročilu udruženja vojvodinskih bank je podan lep primer, kako celo v isti pokrajini davčni uradi različno predpisujejo davke. Selška občina Temerin z 9926 prebivalci je plačala 220.000 Din. davka. Mesto Senta z 29.0!j(j prebaviti pa le 150.000 in mesto Stara Kaniža s 17.018 prebivalci le 50.000 Din. — Kralj v Kragujevcu. V torek opoldne se je mudil kralj v Kragujevcu. V njegovem spremstvu so bili komandant armije iz Niša general Terzič, načelnik artiljerijsko - tehničnega oddelka vojnega ministrstva Joksi-movič, adjutant polkovnik Dimitrijevič, upravnik vojnotehnienega zavoda general ‘erzibašie, komandant šumadijske divizijske polasti general Milenkovič in pravni referent šumadijske oblasti Petrovič. Kralj si je ogledal vojnotehnični zavod, nakar se je vrnil zvečer zopet v Topolo. Odlikovanje inozemcev. Kralj Aleksander je odlikoval z redom sv. Save IV. stopnje Josip Schatka, direktorja dunajske državne opere, Gabrijela Alfoau-a, direktorja pariškega gledališkega lista »Comoedia« in praškega pianista Jana Hermana. — Delegati stanovanjskih najemnikov v Beogradu. V ponedeljek so prispeli v Beograd delegati stanovanjskih najemnikov iz raznih krajev naše države. Še isti popoldan je bila seja centralnega odbora »Saveza stanovanjskih najemnikov«. Razmotrivalo se je, kako ojačiti pokret v prestolici, kjer se bo Stanovanjski zakon reševal. V torek so poselili delegati ministra za socialno politiko dr. Gosarja. Predložili so spremembe, ki naj se vnesejo v projekt stanovanjskega zakona. Med ostalim so zaprosili ministra, da se v stanovanjski zakon vnese dopolnilo, na podlagi katerega nosi vsaka procesualna stranka vse stroške pri rednih sodiščih, kadar gre za stanovanjsko odpoved. Poleg tega so tudi iznesli predlog, da se mestnim občinam da mf'žnosl.- da si v inozemstvu najamejo posojila za zgradbo cenih stanovanj. Nato so *li delegati k predsedniku vlade Vel ji Vukčeviču ter mu predložili sledeče zahteve: !• Da se sedanji stanovanjski zakon od 15. ®aja 1925 odnosno od 23. oktobra 1926 poviša do leta 1930; 2. Da se stanovanja odpovedujejo p0 določilih o. d. z. 3. Da se stanovanja nakazujejo najpotrebnejšim slojem, Jo je delavcem, uradnikom in malim obrtnikom. 4. Da vsaka stranka, tako hišni posest-flik kot najemnik nosi svoje sodne stroske. 5- Da dodelitev stanovanj, kontrolo nad izpraznjenimi stnovanji, kot stanovanjski ka-taster vodi odslej mestna občina. 6. Maksimum stanarine za zaščitene ne sme biti višji kot desetkratni iznos predvojne stanarine. (Baza za odmero 1. julij 1914.) 7. Da oblastne skupščine skrbijo za zidanje novih, cenih stanovanjskih hiš. 8. Da se oblastne skup- pooblastijo, da sklepajo posojila, ki llaj služijo za zidanje novih stanovanj. 9. Da se izda naredba za zidanje novih stanovanj. piopoldne so posetili delegati posamezne politične klube, kjer so bili zbrani skupščinski poslanci. — Z zagreške univerze. Dr. Milovan Ga-vrilovič, bivši kustos etnografskega muzeja v Zagrebu, je imenovan za izrednega profesorja na filozofski fakulteti zagrebške uni-verze. — Strokovna organizacija glasbenikov, le dti\ 8e je vršilo v Beogradu zborovanje glasbenikov - nameščencev. Na tej skupščini je sklenjeno, da glasbeniki ustanovijo svojo fazredno-sindikalno organizacijo kot strokovno sekcijo v okviru »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«. Istočasno je izvoljen •odbor krajevne organizacije glasbenikov v Beogradu, ki je z dovoljenjem osrednje uprave .»Zveze privatnih nameščencev Jugoslavi-|e" Prevzel funkcijo zemeljske sekcije glas- v.1.kov-nameščencev z nalogo, da v vseh večjih krajih ustanovi krajevne sekcije glasbenikov in da vse zbere v močno in enotno zemeljsko sekcijo glasbenikov. Vsa potrebna pojasnila zamorejo dobiti interesenti pri osrednji upravi >Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«, Zagreb, Gajeva ulica 32, oziroma od sekcije glasbenikov Beograd, Ma-•kenzijeva ulica 7. — Klub svobodnih slovenskih književnikov. Dne 24. oktobra t. 1. se je vršil ustanovni občni zbor kluba svobodnih slovenskih književnikov, ki so ga ustanovili .mladi slovenski književniki. Občni zbor je določil sledeči klubov program: »Klub smatra umetnost kot važno izrazilo človekovega duševne-kA v borbi za svobodo človekovo, fujoči6tia pt°.dosegi socialne enakosti, vklju-speševanje kulhf,^liui° oblikovanje in po-odklanja vsako umff„ Sl?vf^stva’ Zat“ } denci ali pa poudarjeni’ k P? *!" škoduje temu stremljenj p^ezteridenčnosti umetnika kot važnega tvorca a s -ra nem, človeštvo osvobojujočem delu^Um^ nik je delavec, ki zasluži za svoj« deio Vaši« ženo plačilo, kakor vsak drug intelektualni ali ročni delavec človeške družbe. Izrecno je Proti vsakemu literarnemu zastonjkarstvu, ki Podpira eksploatacijo umetnikov. Zastopa Rokovne interese svojih članov napram reklam, 'založbam itd. ter je sploh zoper vsako eksploatacijo delovnih sil človekovih.« Za Predsednika je bil izvoljen Bratko Kreft, za 1ajnika Tone Seliškar, za blagajnika Miran Jarc. — Mednarodna konferenca za zračni pro-TOet. V zvezi s 15. mednarodnim letalskim kongresom se vrši dne 5. novembra v Parizu konferenca za zapadnoevropski zračni promet, ki se je udeleže zastopniki Nemčije. *raneije, Anglije, Nizozemske, Italije, Belile, Češkoslovaške in Švice. ~ Italijanska univerza na otoku Rhodosu. italijanska vlada bo ustanovila na otoku Rho-«osu univerzo z medicinsko in tehniško fakulteto Z ustanovitvijo te univerze naj bi se Preprečilo, da mladina z italijanskih otokov v bodoče ne bi hodila študirat v Atene kot doslej. — Zakon za zaščito miru. Te dni je izšla v založništvu R. Piper & Komp. zanimiva brošura »Prevention, neizdan neobhodno potreben državni zakon«. V brošuri se propagira ideja, da naj bi se izdal v vseh državah državni zakon sledeče vsebine: Vsak napad, bodisi z govorjeno besedo, potom tiska ali slik na katerakoli tujo državo, njeno vlado, njene ustanove ali njeno prebivalstvo je prepovedan. V slučaju konflikta med državo in kako tujo vlado se imajo vzdržati iisk in javni govorniki še bolj striktno kot sicer, to se pravi ogibom še strožjih kazni, vsakega sovražnega in ščuvajočega komentiranja. V takih slučajih se ne sme nič drugega poročati kot dejstva. V slučaju preki-njenja diplomatičnih odnošajev določbe preventivnega zakona ne stopijo iz veljave, isto velja za slučaj vojne. Avtor Ernst Reinhold zaključuje svoje delo s trditvijo, d,a bi za-mcigel samo tak zakon zajamčiti svetovpi mir. — Pač velik optimizem v času, ko ni bilo mogoče skleniti niti zakona o splošni razorožitvi! — Nebotičnik v Brnu. Češkoslovaški vele-■industrijec Bafa namerava postaviti v Brnu nebotičnik z 18 nadstropji. Nebotičnik bo visok 60 _ m ter- bo stal v notranjosti mesta, nasproti gledališča. Z gradnjo prično še letošnje leto, tako da bo stavba prihodnje leto z' dograjena. V češkoslovaški bo to prvi neboacnik, obenem bo pa tudi največji in naj višji v Srednji Evropi. Samomor slovenskega lesnega trgovca v Karlovcu. V sredo popoldne so našli v ho-telu »Jadran« ^ v Karlovcu lesnega trgovca Frana Gasparriija iz Novega mesta s prestre-Ijenim sencem. Pri sebi je imel dvoje pisem . Eno je bilo naslovljeno na policijo v Novem ; mestu, drugo na prijatelja, knjigotržca Pučka v Karlovcu. V pismu na novomeško policijo i piše, da si mora končati življenje vsled težkih obrekovanj, ki ga onemogočajo kot trgovca. Kancem pisma prosi, da se mu da slika hčere s seboj v grob in da policija obvesti zeno, ki živi na Koroškem ter njegovega brata in ^ sestro. Knjigotržec Pučko je izjavil na policiji, da pri Gasparriju ni opazil nobene bistvene .izpremembe, da ni kazal nikakih znakov otožnosti. Otroci na begu v Alžir. V ponedeljek so našli na parniku »Dubravica« deset dečkov v starosti od 12 do 15 let, ki so hoteli iz Splita pobegniti v Alžir. K sreči so jih naš!i mornarji skrite med premogom. Ko je parnik odplul, se je trem pobalinom kljub temu posrečilo ulihotapiti se na 'brod, ki jih je odpeljal v Alžir. — Kmetica ukradla vola. Kmetica Jana Matovič iz Netretiča je pred dnevi ukradla kmetu Marku Mikeeviču iz Tomašiča dobro pitanega vola ter ga hotela v Karlovcu prodati. Ponudila ga je nekemu mesarju, ki pa je zahteval živinski list. Kmetica mu je dejala, da je list zgubila. Mesar ženski ni zaupal. Ovadil jo je policiji. Kmetica je skesano^ priznala, da je vola ukradla. POČ ASTITE SPOMIN DRAGIH POKOJNIH IN NAŠIH ZASLUŽNIH MOŽ Z NAGROBNIMI LISTKI JU-GOSLAVANSKE MATICE. — Na svatbi zaklan. V Markušici pri Vin-kovcih se je vršila te dni velika svatba. Pred hišo se je zbralo več 14—15 letnih fantičev, ki so čakali, da bi dobili tudi oni — kot je tam navada —- kak dober grižljaj. Ko so jim jih jeli res deliti, je prišlo med frkovci do srditega pretepa, tekom katerega je dobil 141etni Vasa Obrenovič sunek z nožem, ki mu je preparal trebuh. Fantiča so prepeljali umirajočega v bolnico. — Najlepši pustolovec. V zaporih subo-tiske policije »ložira« možakar, ki bi ga lahko imenovali najlepšega pustolovca od vseh, kar se jih je klatilo tekom zadnjih dveh desetletij po vseh državah. Adalbert Birenyi de Berenyi, tako se piše arestant, je izredno lep mož s finimi potezami, velikimi črnimi očmi, ki vplivajo na ženske fasciuujoče. Štirinajst dni že počiva od potovanja po vsem svetu v policijskem zaporu svojega rojstnega kraja, a še vedno prihajajo dan na dan cele gruče žena in deklet k dežurnemu uradniku ter ga prosijo s solzami v očeh, da naj jim dovoli govoriti z Berenyi-jem, če pa tega ne, naj jim dovoli, da ga vsaj lahko vidijo. Dečko je zelo inteligenten ter govori gladko osem jezikov. Še bolj interesantni so mogoče doživljaji, ki jih pripoveduje. '»Sem bolgarski plemič,« piavi, »odlikovan od Ferdinanda, katerega je peljal moj oče kot strojevodja h kronanju na Madjar-sko. Ker nisem hotel dokončati študij, me je dal učiti moj oče za kazen čevljarstva, pozneje pa ključavničarstva. Nato sem vstopil prostovoljno v avstrijsko vojno mornarico. Kot mornar sem se udeležil ekspedicije na ■daljnji vzhod. Dve leti sem ostal na Kitajskem. Hrabro sem se bojeval z revolucionarji, pozneje pa sem bil premeščen na ladjo Viribus unitis«, na kateri sem ostal do izbruha svetovne vojne. Po prevratu sem mnogo pretrpel. Podal sem se v Budimpešto, kjer sem postal krojaški vajenec. Pozneje sem organiziral deželno brambovsko zvezo ter postal njen najvišji poveljnik. Kot takemu so mi bile znane vse namere Moskve in nia-djarskih komisarjev. Med rumunsko invazijo sem bil pomočnik honvedskega ministra. Vsled intrig »belih« pa sem moral na svoje mesto resignirati, nakar sem bil obsojen na dve leti ječe, vendar me je pa po enem letu Horthy pomilostil. Pozneje sem otvoril v Bu dimpešti modno trgovino, ki je pa skralti- i rala, nakar sem se podal v Antvverpen, kjer sem položil izpit za pomorskega oficirja. Sedaj se mudim v Jugoslaviji kot pooblaščenec neke parobrodne družbe.« — Da je v Zagrebu 24 dni sedel, tega Birenyi de Berenyi ni povedal. Tudi o številnih sleparijah, ki jih je izvršil v Subotici, ne črhne besedice. »Najlepšega pustolovca« so izročili državnemu pravdništvu, ki preiskuje sedaj njegovo pestro preteklost. — Na Krimu se potresi ponavljajo. Na Krimu je položaj še vedno zelo kritičen. Pred dnevi so zopet občutili v Simferopolu, na Jalti in Alutšf močne potresne sunke, ki so trajali vso noč. Šele naslednjega dne se je zemlja nekoliko umirila. Prebivalstvo Krima živi in prenočuje na prostem. Beda je brezprimerna, posebno še, če pomislimo, da se bliža mrzla zima. Prebivalstvo se brani zopet vseliti se v stanovanja, ker se boji, da bi kak novi potres uničil poslopja ter vse pokopal. — Atentator Scliwarzbart oproščen. Pariški porotniki so morilca Petljure oprostili. Privatnim udeležencem je bila nato priznana simbolična odškodnina 1 fr. Vsled oprostilne sodbe je prišlo pred justično palačo do manifestacij in do spopadov med pristaši in nasprotniki Petljure. Končno je posegla vmes policija, ki je manifestante razgnala. Schwarz-bart je bil takoj izpuščen. — Smrtna obsodba po lOletni preiskavi. Iz La Paz-a poročajo: Te dni se je vršil proces zoper štiri možakarje, ki so bili svoje-časno aretirani radi umora prejšnjega predsednika generala Pande-a. Po 10 let trajajočem preiskovalnem zaporu so bili obdolženci spoznani krivim. Kot predpisuje zakon, je odločil žreb, kdo od njih ima biti javno ustreljen. Usoda je doletela najmlajšega. Smeje se je izjavil, da je nedolžen, da pa ne mara prositi milosti. Prosil je samo, da naj bi se sodba Simpreje izvršila, da bo prišla publika na svoj račun. Datum eksekucije še ni določen, ker so podvzeli od tretje, neprizadete strani koraki za pomiloščenje. — Dva lovca za dotami. Na Poljskem sta se že dalje časa »udejstvovala« dva velikopotezna pustolovca. Prvi od tičkov je grof Funkenstein, ki je imel svoječasno veliko premoženje, a ga zapravil z razkošnim življenjem v Monte Carlu in Rio de Janeiru. Ko je bil suh, je jel goljufali možitve željne dame. Kakor hitro si je osvojil srce kake petične dame, se je z njo poročil, takoj po poroki pa jo je. z doto odkur.il. Drugi tiček je sovjetski špijon Kozlovski, ki (je bil na Poljskem obsojen na smrt, a se mu je posrečilo pobegniti. Pustolovski duet je osleparil v Lvovu celo vrsto tvrdk, sporazumno z neko plesalko pa sta izsilila lopova od nekega grofa nad 10.000 zlotih z grožnjo, da objavita, če jima gnof denarja ne 'izplača, neki erotični škandal. Razven tega sta se v Lvovu poročila z dvema bogatima gospodičnama, po poroki pa sta z doto, pohištvom itd pobegnila. Te dni sta bila aretirana, ker so ju zasačili v vlaku brez voznih listkov. Zaslišana, sta policijskega komisarja nalagala, da sta študenta, ki potujeta v svrho nadaljevanja Študij v Francijo. Policijski komisar jima je verjel, zatisnil oko ter ju izpustil. Par ur nato se je izkazalo, da je nasedel dvema nevarnima mednarodnima pustolovcema, nakar je izdala policija zoper lopova tirolico. Doslej so ju iskali brez uspeha. Ljubljana. 1— Francosko-slovanski klub ima prvi redni sestanek *v ponedeljek ob pol 9. uri zvečer v Narodnem domu. Vabljeni vsi članv po njih vpeljani gosti in pimesorji francoščine. 1— Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Jugoslovensko- češkoslovaška liga in Češkoslovaška Obec v Ljubljani priredita danes, v petek, dne 28. oktobra ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani (Kino Matica) Slavnostno akademijo v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. — Narodno občinstvo, zlasti akademska in srednje-šolska mladina se s tem vabi, da se .te prireditve, kot manifestacije jugoslovensko-češkoslovaške vzajemnosti v velikem številu udeleži. Program se dobi pri blagajni. 1— Merkurjev jour-fix se vrši v soboto dne 29. oktobra 1927 ob pol 8. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Ob tej priliki bodo razdeljene diplome lani izvoljenim društvenim častnim članom, katere so sedaj razstavljene pri tvrdki Elegance na Aleksandrovi cesti, na kar opozarjamo. — Odbor. 1— Nagrobni listki Jugoslovensko Matice. Veliki narodi imajo lep običaj, da na vseh vernih dan polagajo na grobove pokojnih-spominske liste s primernimi napisi 'in tako počaste njihov spomin s tem, da obenem žrtvujejo majhen znesek v dobrodelne namene. Jugoslovenska Matica je letos izdala serijo nagrobnih listkov in prosi rojake, da z njimi okrase grobove svojih pokojnikov, zaslužnih mož in spomenik vojakov iz svetovne vojne. Nagrobni listki se bodo prodajali po dva dinarja pred pokopališčem. Poslovilni večer br. dr. Mikiču, najagil-nejšemu protialkoholnemu borcu v Sloveniji, prredi društvo »Treznost« v soboto 29. t. m. ob 8. uri zvečer v »Akademskem kolegiju«, Kolodvorska ulica, h kateremu vabi odbor vse člane in članice, dalje njegove številne ucence in učenke ter sploh vse prjatelje našega pokreta. štetje obiskovalcev grobov na dan Vseh svetih se bo vršilo na sledeči način: Na, primernem k naju vsake dohodne poti do pokopališča bo postavilo društvo »Skrb za mladino« mize s steklenimi nabiralniki, vsak pasant vrže v tak nabiralnik en komad poljubnega novca ali novčanice. Skozi steklo se bo videlo, kako narašča kup denarja. Zvečer se bo nabrani denar preštelo in ker se bo posebej štelo tudi one — upamo maloštevilne — posetnike, ki ne bi nič darovali, bo mogoče število obiskovalcev natančno I ugotoviti. Zanimiva bo številka, ki.se v listih objavi, koliko je bilo darovalcev po parah, dinarjih, »kovačih« itd. 1— Ali veste, kje ste solidno postreženi? Pri Franc Pavlin, Gradišče 3, z raznim man ii fak turnim in galanterijskim blagom. Maribor. m— Ministerijalna revizija Mestne hranilnice. Revizorja, katera je poslalo ministrstvo za trgovino, da preišče poslovanje Mestne hranilnice sta te dni dovršila svoje delo in zapustila Maribor. Uspeh revizije je bil ta, da sta revizorja ugotovila in iste napake in pogreške, katere so ugotovile tudi že poprej domače revizijejZ ozirom na to je popolnoma gotovo, da so se izjalovile samostojnim demokratom tudi še zadnje nade, da bi zopet prišli do oblasti nad tem zavodom. Uspeh intervencije dr. Kramerja in dr. Žerjava je bil le ta, da vejo sedaj tudi v Beogradu, da je bil razpust prejšnje uprave res utemeljen in potreben. m— Demokratsko-radičevsko pobratimstvo v Mariboru. Končno so sledili vzgledu svojega šefa Radiča tudi njegovi mariborski pristaši in srečno prijadrali pod komando in okrilje SDS. Ta najnovejša pobratimija je usepla že toliko, da bodo nastopili skupno celo pri občinskih volitvah. Samostojni demokrati so imeli sicer že sestavljeno svojo kandidatno listo, so jo pa se'daj spremenili, zato da bo na nji prostora tudi še za najnovejše zaveznike — radičevce. Porod te zveze seveda ni bil brez bolečin in pretresljajev, katerih glavna posledica je, da je moral izginiti z že sestavljene kandidatne liste dr. Avg. Reisman, ker se voditelji SDS baje bojijo njegove kontrole. Nosilec skupne liste SDS in SKS bo zobozdravnik dr. Kac. m— Demagogija s stanovanjskimi najemniki. Menda se še z nobenim vprašanjem ni uganjala taka demagogija kot se uganja s stanovanjskim vprašanjem v Mariboru. Pred vsakimi volitvami se sklicujejo velika zborovanja stanovanjskih najemnikov, katera obišče do 1500 ljudi pridejo pa seveda tudi voditelji po e d in ih strank posebno socialisti, samostojni demokrati -in klerikalci Na vsakem takem zborovanju govore potem vsi ti zastopniki strank kakor na kakem velikem zborovanju, nasprotniki pa skrbe seveda za primerne opazke, žvižge itd., tako da so postali ti shodi prava atrakcija za one, ki se hočejo poceni zabavati. Ali voditelji organizacije stanovanjskih najemnikov res ne vidijo, da s tem podpirajo samo strankarsko demagogijo svoji stvari pa veliko več škodujejo kot pa koristijo? Ali pa — toda, nočemo sumničiti. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU. Petek, 28. oktobra zaprto. Sobota, 29 oktobra ob 20. uri >Bajadera«, ab. A. kuponi. Znižane cene. Celje. e— »Naša stranka ostane še naprej v opo-ciji.« Končno je to spoznala tudi celjska »Nova doba« in mi ji k temu spoznanju samo čestitamo. Prepričani smo, da so vsi celjski osdeesarji naravnost navdušeni, da še dolgo ne bodo imeli nobene besede ker so tako vsaj varni, da ga ne bodo nič polomili. c— Najimenitnejšega člankarja ima na na vsak način celjska »Nova doba«. Ta član-kar pise o jugoslovenskem episkopatu in podpisuje svoje duhovitosti s šifro »Zoro«, kar se pravi po naše »Ničla«. Ali je g. člankar napisal to šifro mogoče po globokem samo-spoznanju? BESTIJALEN’ ROPARSKI UMOR V STARI VASI PRI VIDMU. V noči od četrtka na petek je bil izvršen v Stari vasi pri Vidmu bestijalen roparski umor, kakršnega tamkajšnje prebivalstvo že dolgo ne pomni. Ob cesti Videm—Brežice, dober kilometer od'Vidma v SUri vasi je stanovala sama v svoji hiši imovita 80-letna posestnica, gostilničarka in trgovka, vdova Marija Zvačičeva. V kritični noči se je vtihotapil v hišo doslej neznan razbojnik, ki je staro ženo napadel, ji prerezal vrat ter ji razbil s sekiro črepinjo, nakar je preiskal pri zastrtih oknih omare ter odnesel več hranilnih knjižic in gotovine. Na prošnjo orožniške postaje se je podal v svrho lažje izsleditve bestijalnega roparskega morilca na lice mesta s policijskim psom eden od ljubljanskih detektivov.. STAVBENI ALI ZIDARSKI MOJSTER. 'Zadruga zidarskih mojstrov nas naproša, da objavimo: Zadrugi stavbenikov v Sloveniji se je zdelo potrebno v štev. 242. »Narodnega dnevnika« objaviti sledeče: »Ni dosti, da sta »Jutro« in »Slov. Narod« objavila, da g. Ogrin in g. Curk nista stavbna mojstra. Da pa izve vsa javnost mora to objavit tudi »Narodni Dnevnik.« Ker sta gg. Ivan Ogrin in Matko Curk, ugledna člana naše zadruge in celo člana načelstva se nam zdi umestno, da damo sledeče pojasnilo: Zidarski mojstri so po zakonu iz 1. 1893 opravičeni izvrševati in voditi nadtalne in druge enake stavbe. Le v izvzetem kraju (ka-j mor spadajo notranji štirje okraji Ljubljane) j smejo to vršiti le pod nadzorstvom. Pod ena- 1 kimi pogoji smejo tudi graditi v statičnem oziru zelo otežkočene stavbe kot muzeje, cer-. kve in podobno. * Za nastop obrti stavbnega ali zidarskega mojstra ni predpisana ni kaka predizobrazba, razen, da poleži reflektant strogi iapit pri državni oblasti ter da se je izučil zidarske ' obrti in da je delal najmanj 6 let v praksi, ' med tem 2 leti kot stavbovodja. I Zidarski mojstri se navadno obrti prav do-! bro izuče, ker delujejo v praksi na gradnji • kar je osobito danes, ko ima stavbena obrt največ opraviti s prakso, saj nam za teoret- sko delo ne manjka inžinerjev in arhitektov, zato je čisto gotovo, da so zidarski mojstri j popolnoma kos svoji nalogi. Prej omenjeni zakon, ki urejuje stavbene obrti imam« pri nas še izza časa Avstrije. Pred nedavnim pa se je napravil nov načrt obrtnega reda, kjer so urejene tudi stavbene obrti. Pri nas v Sloveniji se je to napravilo sporazumno z raznimi kompetentnimi faktorji oscbito p*a še z inžinerji, arhitekti in stavbnimi obrtniki. Po tem načrtu se sta docela izenačila obseg in opravičenost dosedanjega stavbnega in zidarskega mojstra. KATASTROFA ITALIJANSKEGA PARNIKA >PRINCIPES»SA MAFALDA«. 0 katastrofi parnika »Principessa Miafalda« se poročajo sledeče podrobnosti: Parnik je vozil z normalno brzino proti Rio de Janeiru. Okrog 19. ure — po ameriškem času — je plul v gotovi razdalji od pristanišča Abrothos, severno od Bahije. S kopnega ni bilo opaziti na krovu ladje ničesar nenormalnega. Nenadoma se je začul v mestu močan pok, takoj nato se ie pričela ladja nagibati in polagoma potapljati. Eksplodirali so bili kotli. S parnika so oddali takoj brezžične klice na pomoč. Radiobrzojavne klice so zaznamovali sprejemni aparati na parnikih ~For-mesa?, -Enipire Star«, >Piahy-Rathelona« in »Athena«, ki so odpluli nemudoma na kraj nesreče ter pričeli ponesrečence reševati. Od eksplozije do potopa je preteklo 5 ur. Prvotne vesti o velikem številu človeških žrtev so sc izkazale kot močno pretirane. Vsega »knpaj je namreč utonilo samo deset oseb, vsi ostali so rešeni. Kaj je pravzaprav eksplozijo povzročilo, še ni ugotovljeno. Po eni verziji se je zlomila os vijaka, vsled česar je udaril vijak s Sako silo v dno ladje, da ga je prebil. Po drugi verziji je zadel parnik ob staro nemško mino. Parnik je bil zavarovani pri neki italijanski zavarovalni družbi za 73 miliio.nov lir, družba pa je pro-tizavarovana pri neki angleški družbi. Pri slednji družbi je bila zavarovana tudi vsa prtljaga in ves tovor. BORZE: Devize in valute. Ljubljana, 27. oktobra. Curih 1094—1097 (1095.5)', Dunaj 8—8.03 (8.015), London 276.25 -277.05 (276.65), Ne\vyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 223—0, Praga 168—168.8 (168.4), Trst 310-310.5 (-). Zagreb, 27. okt. Dunaj 8—8.03, Berlin 13.545-13575, Budimpešia 9.925—9.955, Milan 309.46—311.46, London 276.25—277.05, Ne\vyork 56.64—56.84, Pariz 222.125—224.125, Praga 168—168.8, Curih 1094—1097. Curih, 27. okt. Beograd 9.13, Berlin 123.75, London 25.25125, Ne\vyork 518.55, Pariz 20.35, Milan 28.32, Praga 15.365, Budimpešta 90.725. Bukarešta 3.17, Varšava 58.10, Dunaj 78.20. Efekti. Ljubljana, 27. okt. Celjska 164—0, Ljub. kreditna 135—135 (195), Praštediona 900—0, Kred. zavod 160—0, Vevče 133—0, Ruše 290 —300, Stavbna 56—0, šešir 104—0. Ljubljanska blagovna borza (27. okt.). Les: Zaključen je bil 1 vagon bukovih plohov, -necbrobljenih, 60, 70, 80 mm, I., II., III., monte, foo vagon meja po 490. — Deželni pridelki: Zaključkov ni bilo. ŠAH. Aljehin zopet zmagal. Po prvotnih propozicijah bi se imel match med Capablanco in Aljehinom končali že v pondeljek. Vsled dogovora obeh igralcev in požrtvovalnosti argentinskih šahistov pa se bo match nadaljeval tako dolgo, dokler eden od teh moralno ne dobi 6 partij. Za 21. partijo se je Aljehin dobro pripravil. Posrečilo se mu je, da je dobil dober napad, ki ga je pozneje še izboljšal. Po 40. potezi je bila partija prekinjena in sicer v obupni poziciji za Capablanco. V sredo se je nato partija nadaljevala in Aljehin je gladko zmagal. Prvotno so vsi verovali, da bodo železni živci Capablance zmagali, sedaj pa se je izkazalo, da je Aljehin v vsakem oziru boljši in da je Capablanca že skoraj nesposoben, da se še nadalje brani. 'Stanje po 21. partiji je: Aljehin je dobil 4, Capablanca 2, 15 partij je bilo remis. Šport. HAZENA TEKMA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO. Ilirija (Ljubljana) : Concordia (Zagreb). Ker beograjski hazena-podsavez kljub ponovnim pozivom s strani Saveza ni mogel dcločiti prvaka v hazeni se bo zaenkrat odigrala samo tekma med zagrebškim in ljubljanskim prvakom. Tekma bo sigurno nad vse zanimiva in napeta. Obe družini sta si čisto enaki. Ker se vrši tekma na domačih tleh bi pripisali več šans za zmago Iliriji. Tudi vcibče je njena družina momentano v jako dobri formi. Conoordia je sicer izvoje-vala že več zmag nad njo, vendar ima danes Ilirija za seboj dolgo in sistematično pripravo za ta boj. Pričakujemo, da bo ostalo prvenstvo v Ljubljani. Primorje : Slovan. Kot predigra se vrši prvenstvena nogometna tekma med Primorjem in Slovanom. Tudi ta tekma bo nudila obiskovalcem dober šport. Primorju sicer pripisujejo sigurno zmago, vendar menimo, da se bo moralo pre- cej 'potruditi, če bo hotelo isto tudi v resnici izvojevati. Slovan se je v zadnjih igrah izkazal kot izredno borbeno moštvo, ki ne zamudi rado zrele prilike. Tudi v splošnem je pridobil precej rutine za srečanje z dobrimi moštvi. Njegova zadnja zmaga nad celovškim Rapidom z izredno visoko diferenco 9 : 8, dokazuje navedena dejstva. Sigurno pa bosta obe igri nudili občinstvu dober šport ih je želeti dobrega obiska. —le—. MARCELIN BERTHELOT. (K stoletnici njegovega rcjtsva.) 'Kemik Pierre Eugene Marcelin Berthelot se je rodil dne 25. oktobra 1827 v Parizu, kot sin zdravnika. Oče mu je pustil, da se je ba-vil do 30. leta svobodno z znanostjo, ne da bi ga bil silil, da naj se pobriga za službo s fiksno plačo. To prostos! je ambiciozni Marcelin dobro izkoristil. Žalibog je bila njegova rojstna hiša, ki je stala v ulici Rue du Mouton, -leta 1850 demo-lirana, da je napravila več prostora za trg pred mestno hišo in za Rue de Rivoli. Berthelot je obiskoval gimnazijo Henri IV. Pozneje je študiral filozofijo, pred vsem klasične .jezike. Vse svoje življenje je nadvse ljubil klasično literaturo. Gladko je čital Platona v originalu, znal je velike partije iz Tacita na pamet. Po končanih študijah ni vedel, kakšen poklic naj bi si izbral. Zakaj, pravtako zmožen j<} bil, da bi nadaljeval svojo karijero kot literat in historik, kakor naravoslovec. Predvsem se je bavil dalje časa privatno s splošnimi znanstvenimi študijami, leto 1848 pa je pričel študirati medicino, la šludij je nadaljeval do leta 1850. Obenem je študiral na naravoslovski fakulteti, kjer jo postal leta 1849 licenoijat. Pozneje je vstopil v neki kemični lahora- • torej. Tu je napisal svoje prvo lastno kemično delo, ki ga je objavil v »Comptes rendus de 1’academie des sciences« dne 27. maja 1850 ped' naslovom »Sur un procede simple et sans da tiger pcur demontrer la lipue-facticn de gas et celle de 1’acide carbonique en particulier«. To delo 22-letnega znanstvenika je vzbudilo splošno pozornost, zakaj Berthelot je dokazal ž njim, da je izredno fin opazovalec. Komprimiral je pline do 780 atmosfer ter ugotovil, da nekateri kljub enaki temperaturi niso postali tekoči. Šele pozneje se je ugotovilo, da prihaja pri tem v poštev tudi »kritična temperatura«. Že leta 1851 je vstopil Berthelot kot pre-parator v College de France. To skromno mesto je obdržal devet let. Prejemal je 800 frankov letne plače. Razven tega si je sluzil kruh s privatnim poučevanjem. Toda ravno kot prepaiator je napisal najproininentne-sa dela o kemičnih sintezah, vsled katerih je poslal kmalu svetovno slaven. Predvsem je dokzal, da je glicerin alkohol, in sicer tri-atomski, kot ga je imenoval v nasprotju z že preje znanimi vrstami alkohola. Tudi šest-atemski alkohol je ugotovil. Medtem je jel študirati Berthelot farmacijo -ter postal leta 1858 lekarnar I. raz., kmalu nato pa profesor kemije na farmacevtski šoli. Kot lak je napisal klasična dela o acentilenu in ogljikovih vodikih. Leta 1861 se je s slikarico, gospodično Sofijo Niaudet-ovo, poročil. Po poroki je n.,e-gova soproga slikanje opustila. Živela je samo za svojega soproga, čegar duševnost je občudovala. Rodila mu je štiri sinove in dve hčerki. 45 le! sta živela v srečnem iskonu. Par minut po smrti svoje soproge je w>r’ tudi Berthelot. Francoska vlada je dala shraniti njiju pepel v Pantheonu. V mlajših letih je skušal Berthelot vsem, dokazati pravilnost svoje domneve, % je organična kemija — v nasprotju s pr«? njim naziranjem — identična z mineral110 kemijo. Leta 1853 je izšlo njegovo delo »S® la synthese des principes gras naturels«. Pra' vilnost njegove hipoteze se je posrečilo dokazati Berthelotu šele več let pozneje, ko se mu je posrečilo, da je sestavil glicerin in maščokisline iz elementov, torej iz vodika, ogljika in kisika. Berthelotova sintetična dela so vzbudila občudovanje vseh, ki so te stvari razumeli, bila so jim stimulus za posnemanje. Kmalu ?!a mu sledila Graebe in Liebermann s sin- j tezo alizarina, Baver z Indigom, Fischer s . sladkorjem. Celo s sintezo kavčuka so jeli | znanstveniki poizkušati. Umetnim potom so 1 se producirale lepše barve kot jih proizvaja » narava, finejše dišave in dobra zdravilna.| sredstva. •Berthelot pa ni ostal samo praktik, postal še tudi teoretik, ki je svoja dela razlagal.* Tako je nastalo mnogo slavnih del. Leta 1870/71 se je bavil kot predsednik znanstvenega komiteja vojnega ministrstva s fabriei-ranjein razstrelilnih snovi. Od leta 1883 d# 1890 je objavljal dela o poljedelski kemiji* bavil se je z zgodovino svoje vede, pre\W je pri tem marsikateri grški manuskript marsikateri papyrus. Končno je igral Berib®' lot tudi veliko politično vlogo. Leta 1881 j* postal senator, od leta 1886 do 1887 js bi* prosvetni, leta 1895 pa zunanji jnini«ter-Umrl je leta 1907. . v . Za njegova dela so mu ponujali ce cgromne vsote, za slučaj, da bi jih odstopu industriji, mesto da bi jih publiciral, todji Berthelot ni delal za denar, delal je za splošni blagor ter ni dal nobene svoje iznajdbe patentirati. Pariške pivovarne so mu ponu-dile nekoč dva milijona frankov, Berthelot je ponudbo zavrnil. Tudi v tem oziru je bi velik mož. lija Erenburg: G9 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) Ali niso te besede smešne? Oni dve dami, ki ju je naivna Jean n e ustavila na ulici, bi si to zapomnile kot zabavno anekdoto. Prosim vas, pomislite, kakšni idijoti so ti boljše-viki! Niti v svoji »Sireni bi tega ne natisnili: češ, kakšna je neki »duša ? Ta božja krava je gotovo preveč čitala pobožne knjige in se zato tako slovesno izraža. Je pa to velika in trda resnica, ki so zanjo umirali in tri leta od lakote otekali. Res, knjig je bilo polno, zdaj je pa — »ostvarljivost«. Treba je razumeti tisto nezaupanje do besed in strah pred njimi: samo da bi te »ostvarlji-vosti« kako ne ponaredili! Andrej je govoril razburjeno, z vzmahom. Zdaj je veroval v revolucijo, kakor še nikoli. Dan na dan je doživljal: oktober, strojna puška na Arbatu, Zmaga* spet boji, glad, pegavoc, vse črno in golo navdušenje teh let. On je slišal, kako za oknom, kjer so sopihale masivne lokomotive, kjer so tolkle ko leseni klepetci berglje invalidov zmagovite vojne, kjer so v restavraciji »Lavenne« pometali pljunce in čike Halibjeva, — on je slišal, ka- ko tam prihaja in se približuje sveži hlad tiste, katere ime se ne izgovarja, kakor nekoč ime Jehove iu ki se jo imenuje sanvo s pridevnikom — »la sociale«. Andrej je govoril o njej, Jeanne se je pa dvignila iti ponavljala: — Da, da, da. In zdelo se je, da se je vsa soba, cela ta uboga, luknja, vajena samo psovk, grčauja iu smrčanja- napolnila z rezkim prepihom, z ostro svetlobo borbe, z vratolomnostjo neizogibnosti in z živahnim šumenjem zmage. Začutila sta, da se jima hoče nekam poleteti, smejati se, šumeti in čimpreje se potopiti v zaspanem mestu, ki ‘je komaj začelo dihati z vozovi vrtnarjev, ki je komaj začelo odpirati železne veke pekarij in mlekarn. Začutila sta isto in sta istočasno, ne da bi se bila zgevorila, odšla iz sobe. Na stopnicah sta se smejala. Čemu neki? Mogoče da sta bila vesela jutranjega svitanja? Saj se še petelin na svoj petelinji način zasmeje priha-ječemu solncul V mraku sta hitro našla okence s čujeoo rdečelaso damo. Ko je rekel Jeanne-i: — Ali veš, da ti zavidam: čez dva tedna boš gotovo v Moskvi. Jeanu e ga je pa krčevito prijela za .roko. Isti hip -sta zaslišala poleg sebe neko dihanje. Bila sta ob okencu, kjer je rdečelasa dama sedela na svojem mestu. Ko sta jo ogovorila, je pogledala na stensko uro in rekla: ] — Čeprav že odhajate, morate plačati za vso noč, ker je že pet ura in ne bo nikogar 1 več. Vi ste pa tukaj že od desetih. Bila sta vesela, da je na stopnicah mračno in da ju rdečelasa dama ne vidi. Obrnila sta se proti izhodu. Tedaj se je pa Andrej zadel ob neko žensko, ki je vzkliknila. Andrej se je oprostil in prižgal vžigalico. Iz roke mu je sinila plaha svetloba. Vžigalica ne more dolgo goreti, gotovo ne več ko eno minuto. Andrej je videl samo žensko in vrata, lci jih je hotel najti. Jeanne se je pa še drugam ozrla in to ni bilo prav. Kaj se ji je bilo treba ozirati? Pri okencu je stal človek. Ko ga je Jeanne zagledala, se je vsa stresla. Človek jo je tudi spoznal in slišal je gospodinjine besede: »Vi ste pa tukaj že od desetih.« Bil je to človek, ki je Jeanne-i ukradel sličico in listek in ki jo je očividno zasledoval. Človek, ki mu pa srečanje vidno tudi ni ugajalo, je liaglonia pokril svoj obraz z rokami. Kako nespametno! Če tudi bi Jeanne ne spoznala njegovega obraza, bi spoznala njegove roke. Ali je mogoče pozabiti te ro Ve, že je kdo le enkrat samkrat videl? Ko sta prišla na ulico, je Andrej op’1'1 Jeanne-in nemir. — Kaj ti je, Jeanne? Jeanne pa ni takoj odgovorila, ampak se je ozrla nazaj: ne, nihče jima ne sledi. Takrat se je šele malo pomirila in rekla: — Nič, prav nič. Samo nekega človeka sel« videla s strašno zoprnim obrazom, pravzaprav ne z obrazom, ampak z rokami. Andrej se ji je ljubeznivo nasmehnil: — Ti si nervozna. Le mirna bodi! Mene poglej! Ali pomniš...? No, nasmej se! Jeanne je pogledala in se na vse spomnil11 ter nasmehnila. Nič več ni mislila na zoprne roke. Šla sta po ulici in bila vesela svežega jutra. Lepo in prijetno je hoditi po mestu prej, ko vsi drugi. Fariz je ve? nekako drugačen, ko pa podnevi. Čisto drug Pariz je to. Tr-j gcvine so zaprte, hiše pa resne, stroge io mirne. Brez izložb so, kakor umite, še neza-mazane primadone, ki se v jutranjih haljah igrajo s svojo detadjo. Vse hiše sc se v svoji preprosti, jutranji, neprisiljeni obleki. (Dalje prihodnjič.) VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana naifineiši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajta ponudbo. Telefon it e v. 2389« Tahnlino In hlgl]eniCno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. Pitama i Ljubljana, Dunajska cesta SL la, II* nadstr. etikete ^ SITAR & SVETEK Ljubljana / etra c WECK hit ln »parati ta ukuhovanje »• »ajeanejii, ker »o najboMM. Znatno mt*. Ugodni pogojil Tovarniška »sloga: tog 10 pri tvrdki Fruktua, Ljubljana. Gospodična vešča vseh pisarniških del išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva«. Drva - Čebin \Volfova l/II. - Telef. 205fl Stanovanje obstoječe iz kuhinje it ene do dveh sob išče mirna stranka v bližini Kri-ževniške cerkve ozir. 1 r žaške ceste. Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Stanovanje« »Gerisisan« najboljše sredstvo za lu-ženje semen. —18 raz-stopine zadostuje za varovanje pr oti' sneti bilnih bolezni _ 1K- MALI OGLASI. Za vsako besedo se plač* 50 par. Zn debelo tiskan* p& Din 1.—. Korespondenco* trgovsko i« Privatno, / tujih jedkih (angle**’ francoski, nemški, li&u ;anski itd.) prevzamem na dom. — Cenj. naslove na upravo »Nar. Pn-evnt- ' ka« pod »Korespondenca« A. Jenčič, Maribor. Kopitarjev« 6- širite »Narodni Dnevnik«. Dve lepi, veliki, mahalasti palmi, primerni za okrasitov grobuic, ceno na prodaj-Naslov v .upravi lista. TRG.* INO. D. O. brolure, cenike. MERKUR industrijskih in uradnih tiskovin. * Tiska iaaopise,UniJB»» ib?laV*a»rta*'iositniea itd. * LASTNA KNJIGOVEZNICA. * TELEFON. IT. 285» LJUBLJANA GREGORil&VA 23 tisk vsah tabala. vabi ■mu Ti 4 • , 7. n.k.rnn >Verkur< odgovoren: Andrej 8erer. V»i v Ljubijanl, ladajatelj: Alek*anier 2ele*nitar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tukarno »Mernur