KABELSKA TELEVIZIJA VGROSUPLJEM
Načrtujemo evropski televizijski sistem
Občina Grosuplje se pridružu-je tistim področjem. kjerje pred-videna gradnja kvalitetnega ka-belsko razdelilnega sistema tele-vizijskih programov.
Delač v pozabo so se prevesili časi, ko smo z zavistjo opazovali, kako so pri naših zahodnih sose-dih pognale po strehah številne televizijske antene.
Če poskušamo obuditi ta spo-min. ko sc sprehajamo po novih naseljih po zahodno evropskih državah, se nam dozdi, da sedaj nekaj manjka. Naselja so pre-krasno urejena, čista, a za naše pojme ka nekam prazna. Manjka-jo »gozdički* individualnih tele-vizijskih anten in pa gnezda raz-novrstnih kablov, katere prisot-nosti smo navajeni na naših do-movih.
Moram priznati, da sem se prvi trenutek tudi jaz začudil, od kod številni televizijski programi, ko sem nekoč dalj časa bival v ne-kem hotelu v Nurnbergu v ZRN.
Odgovor, ki se prikrito ponuja sam od sebe, se imenuje kabel-ska televizija.
Kabelska televizija. Ta pojem smo že nekje sliSali. Očitno je mogoče televizijski signal spelja-ti po kablu do antenske vtičnice in našega televizijskega sprejem-nika.
Toda, ali lahko vsak tak sistem razvoda televizijskega signala imenujemo kabelska televizija? Ali s še bolj strokovnim nazivom kabelsko razdelilni sistem? Očit-no, da ne!
Kmalu se izkaže, da moramo ločiti med dvema pojmoma. Med napeljavo skupinskega atenske-ga sistema in med napeljavo mnogo bolj kvalitetno in dražje izvedenega sistema kabelske te-levizije. Kljub temu, da razlike v kvaliteti slike niso nujno zelo velike, dokler se ne pojavi kaj drugega.
Nevarnost strele
Kabelska televizija obsega več-je področje, več priključkov, več stanovanjskih objektov. To pa pomeni več možnosti, da se nek-je pojavi nekaj kar povzroča mot-nje drugim. Večji je sistem, večja je verjetnost, da si bo pot v ta sistem poiskala strela in začela svojo neljubo poslanstvo. To pa se kaj hitro utegne zgoditi, če si zamislimo kabelsko razdelilni si-stem, z kabli, ki potekajo po zra-ku za povezavo med stavbami naselja, podobno kot se gradijo skupinske antenske naprave. V Žvezni republiki Nemčiji je uporaba kablov, namenjenih za prenos televizijske slike, ki pote-kajo po zraku prepovedana. Prav potihem se šušlja, da bo tudi pri nas nekoč tako. Na koncu vseh koncev nas zanima, zakaj so pre-udarni Nemci prepovedali nape-
ljevanje kabelske televizije  po zraku?
Tak kabel prenaša sliko na frekvenčnih področjih, ki so na-menjena tudi drugim uporabni-kom. Nekoč smo slišali govoriti, da naj bo »šterna« taka ali dru-gačna, pušča itak vedno vsaka. Izkaže se, da tudi televizijski ka-bel ne more tesniti čisto popni. noma. Tofej pOvzrofa mofrr drugih uporabnikih. Pn ga^ milici in ne nazadnje pri letal-skem prometu.
Motnje pa tak kabel iz istega vzroka utegne tudi loviti. Ko pa se vprašamo, kdo je kriv za tako povzročene motnje pa smo hitro pri Jurčičevi sodbi v Višnji gori. Tudi tam znanost še do danes ni popolno razjasnila krivde kozla. Kljub temu, da je prav milo gledal.
So pa še drugi razlogi, ki govo-re, da ne kaže napeljevati televi-zijskega kabla vsevprek. Božja jeza v obliki strele je v naših kra-jih pogost pojav, že od nekdai nam povzroča škodo in nas spravlja v nevarnost.
Saj vemo, gospod Murphy trdi, da je največja verjetnost, da bo strela udarila tja, kjer bo povzro-čila največ škode.
Elektronska ropotija
Vzmemimo, da si želimo kvali-tetno urediti antene na naši hiši, ali balkonu. Pregledamo ponud-bo in kupimo najcenejšo satelit-sko parabolo, najcenejšo elek-tronsko ropotijo, drogove nosil-ce, pet anten za sprejem zemelj-skih programov, nekaj metrov najcenejšega koaksialnega ka-bla, pritrdilne spojke, najcenejši antenski ojačevalec, ozemeljitve-ni trak, antensko vtičnico in monteija, ki nam vzemimo zara-čuna pet ur dela. Ko seštejemo te stroške iz cenikov domačih pro-izvajalcev nanese to nekako 18.653,00 dinarjev. Prevoznih stroškov tu nisem upošteval, ker vedno itak ves material znesemo skupaj sami.
Kojenaš »kvaliteten« antenski sistem gotov, smo številni lastni-ki teh krožnikov ugotovili, da sli-ka ni bogvekaj prida, tako za silo bo šlo. Pa še ob slabem vremenu se precej poslabša. Krožniki na fasadah sedaj rastejo kot gobe po dežju. Vsa ta tehnika izvira iz de-žel Daljnega vzhoda. Ste tudi vi tako kot jaz pred kratkim kupili prav poceni telefon na tipke, pa elektronske igračke vseh vrst, pa telefon brez vrvice itd. itd.
Tiste, ki so za več cekinov ku-pili posebno malošumne konver-teije in satelitske antene s pose-bej majhno »skledo« pa pravo veselje šele čaka v prihodnjih le-tih. Taka antena namreč »vidi« večje področje. Nekoč smo sliša-
li. da tudi konj s prav majhnimi plašnicami precej zija okrog se-be. Le, da v bližnji okolici, ki jo sedaj sprejemajo antene te vrste sedaj ni nobenega satelita. Poja-vili pa se bodo v nekaj letih. Od-dajali bodo s prav istih frekvenc m motnje bodo tu!
Dobro, uredili smo si antene,
"id  streho pasmj^inapejjali
'¦">vod Tndnflrsamerfi strcia
vidan v najvišje drevo. Kc> bi
to drevo bilo kovinsko, bi ga stre-
le ob nevihti oblizovale še pose-
bej poželjivo.
Pa kaj. Včasih bi bili na tak antenski sistem nadvse ponosni. kaj pa sedaj?
No, mine leto in dan. Sneg je naredil svoje. Zarjavijo nam celo avtomobili, kaj šele kovinski drogovi in antene. Počakamo še 5 let, preden ne udarimo po mizi in ponovno pokličemo servis in zamenjamo anteno. Z bolj kvali-tetnimi in dražjimi, seveda.
Koliko denarja bi zmetal za res kvahtetno sliko in kvalitetne an-tene recimo v 15 letih? Tri, štiri, morda petkrat toliko kot prvič. Vedno je treba kupiti kaj novega, kaj boljšega.
Sistem za tisoč gospodinjstev
Poeasi se nam prične dozdeva-ti zakaj preudarni Nemci, prebi-valci Svice, Američani, tem re-čem drugače strežejo. Tam je običaj, da občina uredi vse po-trebno s podjetjem, ki se ukvarja s tem. Podjetje je samostojno, občina pa ga strogo kontrolira. če upošteva vse predpise in če dela po gradbenih dovoljenjih.
Podjetje napelje televizijsko napeljavo do vsake vtičnice v stanovanju ali hiši posebej. Če lastnik želi. lahko tudi za dva te-levizijska sprejemnika v enem stanovanju.
Koliko nas bi torej stalo, da bi lahko gledali 10, 15, kasneje 20 televizijskih programov. Poleg običajnih, še spored lokalnega programa, ki bi nas obveščal o delovnem času upravnih orga-nov, trgovin, servisov, kjer bi obrtniki lahko vsem krajanom predstavili svojo ponudbo in si povečali promet... da bi vse to sprejemali po kablu, in da se ne bi bali atmosferskih razelek-tritev.
Izkaže se, da nekaj več ali manj kot 4.000 dinarjev. Poleg tega pa še mesečno naročnino v višini dobrih dveh steklenic piva. Koli-ko torej plačamo za tako napelja-vo skupaj v 15 letih. Odgovor je sila preprost. Približno dobro po-lovico zneska, ki bi ga plačali, da bi si sami uredili antenski sistem najcenejše in najslabše vrste.
Mar ni bilo precej podobno sta-
nje pred mnogimi leti na področ-ju vodovoda? Vsakdo je imel svoj sistem.
Vprašanje je, kje in kako za-četi?
V občini Grosupljc se priprav-ljamo na izgradnjo takega siste-ma kabelske televizije s podjet-jem, ki bo viožilo določen kapi-tal v tak sistem in ga vzdrževalo v brezhibnem stanju več Iet. Precividoma vsaj 15 let. Že izgra-jene kabelsko razdelilne siste-me bomo v največji možni meri z nujnimi popravki vključili v novi sistem.
Žal pa ima vsaka stvar vedno le dva konca. Ta sistem bo v začet-ku žal pokril le strnjeno področje grosupeljske občine. To je le okrog 1000 gospodinjstev. Kas-neje pa bomo videli kakšne so možnosti povezave že ostalih po-dročij.
TOMAŽ KASTELIC