773. štev. V Luihliani. torek dne 10. februarja 1914. PosHmejm štev. „Dneva“ stane 6 vin ; rn nas nazvane »kavarne*. l ako nam je pripovedovala ose-oa, da je tolpa pijanih kavalirjev v spremstvu šestero mladih žensk k n i . Pridrvela v eno tu- ajsnjm zakotnih kavam in se v pijanosti brez medsebojnega sramu posluževala onih deklet. Škandal je v nemški »fini« družbi znart, Vendar, imamo utis, da prevladuje na merodajnih uradnih mestih strah, pograbiti z železno pestjo v to Sodomo in napraviti konec takim bachanalom. Seveda, tu so prizadeti sami visoki uradniki, tem enako mlajši naraščaj in drugi višji funkcijonarji v našem mestu, ki bi bili pravzaprav prvi, da skrbe za javno varstvo — nravnosti. Za take škandale zvedo sčasoma tudi širši krogi, zvedo tudi pol-otroci. Ali je potem čudno, da se zve vsako leto o par nrav. škandalih, ki so se pri belem dnevu odigrali v naših javnih parkih med nedoraslo mladino? Gotovo ne! Kako dolgo je temu še, ko je zginilo iz našega me- sta eno najlepših deklet — ker je bilo zapeljano po enem tukajšnjih nemških, uglednih meščanov? Ta mož živi pred vso javnostjo življenje ala Ludvig XIV., a ker je bogat in ima za prijatelje vse višje in visoke funkcionarje, se nihče za to njegovo ravnanje ne zmeni. In pogljemo nemška dekleta našega mesta! Je še v pravem pomenu besede »goska«, a že ti leta samo po sprehajališčih in za fanti. In kaj bi tudi ne? V eni naših prvih kavaren pred nedolgo temu sedela »fina« nemška družba dam in gospodov, med drugimi tudi zakonski par z 121etno deklico. Šampanjec je pokal, pilo se je in polivalo se je križem, dokler se vseh konenčno proti enim popolnoči ni lotevala naravnost — živinska pijanost. Mati omenjenega dekleta se je poljubovala čisto neže-nirano s svojim sosedom, oče — soprog — je pel neki dunajski »Gassen-hauer« a od pijanosti omamljeno dekletce, se je dalo vzeti v naročje nekemu starejšemu gospodu in se puščalo s trudnim smehljajem — poljubljati ... Za resničnost vsega tega jamčimo in imamo na razpolago še nebroj drugih slučajev, ki nam jih pa po večini ni možno objaviti tako, kot bi to radi, ker presegajo celo najskrajnejše meje onega, kar je danes morda le še najti pri narodih najnižjega kulturnega nivoja. Značilno za vse to je le, kot že uvodoma navedeno, da se za vse skupaj ne zmeni niti naša tukajšnja policija, niti kakšna druga javna oblast. In to je drugi del pojmovanja »nravnosti« pri Nemcih... a Slovenska zemlja. IZ DIVAČE. Sokol v' Divači je imel svoj občni zbor dne 55. januarja t. 1. Po pozdravnem nagovoru brata staroste, so podali brat tajnik Zmago Jančar, brat blagajnik Albin Mlakar in brat načelnik Ivan Roglič svoja poročila. Število članov je v treh mesecih na-rastlo od 49 na 97. Brat blagajnik ni izkazal niti ene zaostale članarine, društvo poseduje lep inventar na o-rodju in drugih opremah za telovadnico, nima nikakega dolga in lepo svoto v blagajni. Društvenih blokov z listki po 10 v se je prodalo v treh mesecih za 140 kron. Polovico od teh je prodala sestra Mimi Suša. Živela! Brat načelnik izrazi zadovoljstvo o napredku v telovadnici, želi pa, da bi še vsi drugi člani, ki bi lahko pohajali k telovadbi, to tudi storili, kajti glavno sokolsko delo se vrši v telovadnici, ker tam je mesto, kjer naj Sokol ukrepi svoje telo in ši- ri svoje duševno obzorje v družbi drugih bratov. Preteklo leto je dobil od občnega zbora absolutorij — telovadbe 10, nakar je bil izvoljen sledeči novi odbor: Starosta: Ivan Obersnel, podstarosta: Ivan Šuligoj, načelnik Ivan Roglič, odborniki: Dragotin Gabriel, Andrej Obersnel. Lavoslav Arko, Zmago Jančar, Albin Mlakar, Josip Batič, namestnika: Franjo Obersnel, Franjo Žiberna; preglednika: Alojzij Smole, Lavo- slav Brus. Zastopnikom na župni občni zbor so bili izvoljeni bratje starosta, načelnik, tajnik, ■ blajanik in brat Martin Dolničar; kot^zastopnika v S. S. Z. starosta in načelnik. Vsi so sprejeli izvolitev. Konečno se občni zbor zahvali bratu starosti za brezplačno upora-rabo telovadnice, ki bode po končanih popravilih, ki so v delu, odgovarjala vsem zahtevam, ki jih moremo staviti. Bratje! Lahko smo zadovoljni s prvim zaključkom, sedaj na delo, da se naša ideja v novem letu še bolj razširi in izpopolni. Divaški Sokol priredi dne 22. februarja 1914 notranjo telovadbo in predpustno veselico z igro in plesom v prostorih brata staroste Ivana Obersnela. Bratje telovadci, pevci, igralci in tamburaši; vse je pridno pri delu. da bode ta prvi javni nastop kolikor mogoče lepo vspel in nudil gostom obilo neprisiljene zabave. Vspored priobčimo kasneje. BRJE PRI KOPRIVI NA KRASU. V naši mali vasi imamo domačina triindevetdeset let starega Ivana Noviča, ki pri vsi svoji visoki starosti. tako sam zatrjuje, ni še zaupal svojih kosti železnici. Zatrjuje, da so njegove noge zanesljivejše in sigur-nejše in da le njim zaupa. Železnica ie, po njegovem mnenju, sredstvo, ki včasili spravi tudi hitro in po najkrajši poti v raj ali pa v oni drugi kraj. On pa da ima za to pot še časa, da se mu ne mudi in da hoče ostali še nekaj časa pri nas; zato pa smehljaje koraka v dvciupol uri oddaljeni Trst. Pač redek slučaj. NABREŽINA. Ko prihajamo in zapuščamo našo postajo, moramo zapaziti ono polje smeti, katero vedno in vedno narašča prav kakor avstrijski dolgovi. Nepojmljivo nam je, kako občinska uprava trpi ta javni škandal, to nesnago. Menimo, da je občina upravičena od južne železnice zahtevati in doseči, da se zabrani to nakladanje smeti na javni kraj. To je tudi dolžna storiti do svojih Občinarjev, ki imajo v bližini tega smetišča svoje hiše, odnosno stanovanja, ter niso kaj voljni vdihovati ta neprijetni zrak od smeti. Posebno so tega deležni v LISTEK M. ZKVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine (Dalje.) doscgaint0Dari^ega ,nesta ie komaJ kan/čil?3^!1 se ie vr2el na še ne-Ščah. * slamo, ki mu je nadome- ovnH«»»POS- * Pogrnjena je bila z ogoljeno m raztrgano odejo. mo oLpJm?8 jV0iemu Junaku mora-^enotka in ie k,]ub st™hoti človek te Bastilje ČT'?*’ da Pride prej«, obrnila vsa njegova°mSl nemudoma k Lujzi. Najbolj ga je peklo to, da ni mogel prihiteti na pomoč svoji mali sosedi. »Mene je klicala,« si je govori). »Mene se je spomnila prvega v tre-?otku nevarnosti. In zdaj sem sem v V grobu, bolje rečeno! Kaj po-ete? Kaj si mora misliti?...« lile ^Zc ieze >n bolesti so mu ob-°braz. Ek hipu i >So. Ka aretirali ravno v tem ča. To bila zares nečuvena nesre-ni; in 7jfPse' Je obračal na vse stra-Še’ ie 7 ,aj.’ ko Je bilo vse končano — bilo 11 • •*' Se *e zavcdal, kakšno je cu. IJZlno mesto v njegovem sr- Nikoli prej si ni rekel Pardajan jasno in kratko, da ljubi to deklico. Bolečina te ure mu je bila razodetje. In skoraj začuden si je ponovil s tihim glasom: »Ljubim jo!« Toda čemu ta ljubezen? Ali jo vidi se kdaj? Kdo pa se vrne iz Bastilje med žive, svobodne ljudi? Pa tudi ako ga reši čez dolga leta čudež iz tega temnega zidovja — ali najde potem še Lujzo. Bog ve, kakšna nevarnost je pretila, da je poklicala v svojem strahu človeka na pomoč, ki ga pozna komaj od daleč? Pardajan se je spomnil vojvode Anžovinskega. Gotovo se je vrnil vojvoda s svojimi pajdaširni na vse zgodaj; morda se niti niso odstranili, nego so čakali kje v bližini... kel PaJd?an?inirn °bUP°m S* ie re' »Ako bi bil ostal čez noč na ulici, kakor sem namerjal izprva, bi ne bili samo pravočasno na mestu, da rešim Lujzo, marveč tudi jaz ne bi bil aretiran! Ob tej misli, ob misli, da je Luj-za zdaj v oblasti vojvode anžovinskega, se je ugriznil v pesti in zajokal krčevito. To obupno premišljevanje je trajalo štiri dni. Ves ta čas mladi mož skoraj ni zatisnil očesa. Tuintam je založil par grižljajev kruha. Pač pa ie bil vrč za vodo vedno prazen že tri ali štiri ure prej, preden mu je prinesel ječar drugo. Razjedala ga je silna žeja in zdelo se mu je venomer, da ga tare groznica. Da bi se utrudil in našel vsaj malce spanja, je hodil ves dan po ječi semtertja, neprestano z enakim, prožnim in naglim korakom. Še zavedel se ni, da so tudi te misli na Lujzo in obup, ki se osredo-točuje okrog te edine točke — tolažba, ki ga varuje, da ne obupa še bolj. . Toda napočil je tudi ta treno- tek. Od samega'premišljevanja, kako strašna je ironija usode, da ga briše iz knjige življenja ob uri, ko se mu je smehljala, tolikšna sreča, se je začel popraševati, zakaj so ga aretirali ... Zdelo se mu je nekako, da prihaja udarec od kraljice Katarine. In vendar govorila je tako dobrotno, govorila je z njim tako iskreno in mu napovedala sestanek v Luvru s tako naravno zanesljivostjo, da se ni hotel operijeti te sumnje. A kdo je kriv potem? »Ali je zaradi zarote, ki sem jo zasledil... zaradi vojvode Giškega, ne, ne! Kako bi bil izvedel! ..« v To vprašanje mu je postaia duševna muka, ki se je ni mogel otresti. Ko je preteklo pet ali šest dni, m bilo več spoznati Pardajana. Ob- Kmečki strah. »Bog obvaruj nas nesreče, on nas reši vseh nadlog, davke imamo vedno večje, kmet je vedno bolj ubog.« Tako kmetje so molili in prosili dan na dan, zraven britko so tožili, da propada kmečki stan. Kar naenkrat pa zagleda v goralt neki kmetič plah, grozna znamenja; seveda je domov pobegnil plah. In od takrat že odmeva po vseh štajerskih gorah, kmet je res uboga reva, k nam prišel je kmečki straH. Neka ženska šla je v hosto, kaj je videla, o jej... ko prišla je v šumo gosto, medved stopil ie iz vej. Uboga reva ie bežala, kar so nesle jo noge, kako živa je ostala, danes nihče še* ne ve. Kmetič videl je sledoye od neznanih mu zverin, odkar hodil jo na love, videl takih ni stopinj. Med sledovi pa ležale še živalske so kosti, kam stopinje so peljale, vendar nihče vedel ni. Po vaseh novica grozna se raznesla je na mah, da se v skrivališča gozdna je naselil kmečki strah. Stari dedi ugibali so o čudežnih stvareh — mirno so doma ostali, strah sc je polotil vseh. Kmalu so o čudili zveri strašne pravili reči, dobro so zaprli dveri, da jim v dom ne prileti. Takrat prišel iz daljnih krajev je navdušen mož-turist — on je pravil več slučajev, ki so kmetom na korist. Mož sveta je več obhodil, vse zverine je poznal, on je stvar tako presodil, da bo kmečki strah ugnal. Res odšel je zjutraj v gore, puško je s seboj imel, a ni čakal prve zore in je že nazaj prišel. Rekel je, da na planinak slišal čuden je odmev, da enako pri zverinah rjove afrikanski lev. Ko zvedo to žurnalisti, napisali so takoj, da so videli turisti na planinah levji roj. Drugi pa so bili mnenja; da to morda ni bil lev, ker se lahko kaj zamenja, če se sliši le odmev. F Levu je zelo podoben panter v glasu in nogah, on je pač zelo sposoben, da postane kmečki strah. •Panter ima te lastnosti, da se bolj ljudi boji — kadar sc naje zadosti, kosti drugim prepusti. (Dalje.) raz mu je bil otrpnil v čudni bridkosti- sredi katerih sta plamenela samo dva žarka temnega ognja, ki je gorel v njegovih očeh. Šesti dan zvečer se ni mogel več premagati; sklenil je izvedeti za vsako ceno, katerega zločina so ga obtožili. Groza ga je bilo zdaj misliti na ječo. Nesrečnež, ki ga pahnejo v zapor ali temnico za pet let ali za dvajset, on, ki se vedno lahko tolaži s svobodo, pa naj bo še tako daleč od njega — on ne pozna skrajne meje groze. Celo tisti, ki je obsojen v dosmrtno ječo, ima še nekakšno trpko tolažbo v tem, da pozna svojo prihod njost in gleda svoji nesreči v obraz. 1 oda biti pograbljenemu v cvetu življenja, v svoji polni moči in v najlepšem kipenju mladosti, in ne vedeti, zakaj, ne videti meje svojega jetništva, kakor ne dogfedaš v temni noči dna prepada, ki zija pred teboj, imeti za vse obzorje ramo štiri črne stene, ne vedeti, zakaj so ti vzeli obzorje in zemlje božje, ne znati, kaj bo jutri, premišljati, da te popada smrt v tvojem dvajsetem letu, umiral pa boš uro za uro kakih štirideset ali petdeset let — ta obup vseh obupov je bil prehud, je bil preveč neznosen Pardaianu... Ob, vedeti! Vedeti za vsako ceno!... Ko je stopil ječar zvečer v njegovo celico, ga je Pardaian nagovo- ril — prvikrat, odkar je bil zaupan njegovi oskrbi. »Prijatelj...« mu je dejal s prav prijaznim glasom. Ječar ga je pogledal krivo. »Rad bi vas nekaj vprašal... rotim vas odgovorite mi...« »Prepovedano mi je govoriti z jetniki.« je dejal ječar osorno. »Eno besedo! Eno samo! Zakaj sem tu!... Ne idite še! Povejte mi!...« Ječar je stopal že proti vratom.; Okrenil se je proti mlademu možu in ga videl tako prepadenega, tako bledega in bednega, da se mu je skrčilo surovo srce. »Poslušajte,« je rekel z nekoliko manj odurnim glasom, »povem vam zadnjikrat: prepovedano mi je govoriti z vami; ako vztrajate v svojih poizkusih, sem primoran, javiti to stvar guvernerju.« »In kaj se zgodi potem?« je praša! vitez zadibaje se. »Potem vas prestavijo v temnico!« »Ne,« ie kriknil Pardajan, »pa naj se zgodi tako. če že ni drugače! Toda vedeti hočem, ali slišiš! Hočem! Govori, podla duša, drugače te zadavim — to ti prisegam pri živem Bogu!« Škočil je k ječarju, hoteč ga pograbiti. Toda mož se ie gotovo že nadejal napada; zakai. še listi hip je bil na hodniki’ in zaloputnil v»a*a ta seboj/ času lutrje, ko njim burja zanaša smeti v hiše in stanovanja. Na to smo hoteli opozoriti ter upamo, da se tej zahtevi kmalu ugodi. KOSTANJEVICA NA KRASU. Redek slučaj ovadbe. Dne 28. februarja 1910 je bila okradena tukajšnja pošta za svoto 823 K. Vlomilk: je, kjub vsemu vestnemu delovanju orožništva, ostal neznan. V lanski jeseni pa je odpotoval 28letni vaščan Franc Trampuš v Ameriko, ter sc v krogu svojih domačinov izdal in priznal, da je on vlomil v pošto. Ti njegovi znanci ovadili so zadevo okrajni sodniji v Komnu in s tem vsaj odpada morebitni sum na to ali ono osebo. Značilno pri ti zadevi pa je dejstvo, da je ovadeni vžival posebno zaupanje v vasi. Namreč, on je bil oni, ki je po nalogu vaškega starešine dobil povelje, naznaniti vlom orožniški postaji v Komnu. Pa še nekoliko več! Okradeni poštni upravitelj je »Francelnu« obetal 300 kron, če izsledi tatu, pa zaman, vse je ostalo tajno, dokler se ni vlomilec sam izdal. KOMEN. V petek dne 26. februarja smo pokopali uglednega moža, šestinštiridesetletnega občinskega svetovalca, posestnika in gostilničarja gosp, Josipa Kovačič. Ogromna udeležba ob pogrebu iz celega Krasa, bila Je vidni znak občega spoštovanja značaja. kakor je bil pokojnik. Neglede na politično vprašanje, vse je prišlo, da se poslovi od moža one korenine, kojih nam primanjkuje. Čislani obi-telji naše sožalje, pokojniku pa več-naja pamjat. IZ KANALA — GORIŠKO. Od vseh slovenskih krajev prihajajo v Vašem c. dnevniku različni narodnospodbudni dopisi in tudi naš prijazni trg noče zaostati za njimi, vsled tega blagovolite sprejeti in objavili v »Dnevu« sledeče: Nekega lepega popoldanskega dne peljal sem se z železnico iz Trsta v Sv. Lucijo. Med potjo v Gorici vstopile so v vlak učenke in učenci slovenskih železničarjev, ki se peljejo običajno za praznike domov. Opazoval sem z radostjo to nadebudno mladino, misleč, da so vsi ti otioci naših navodnozavednih star-§cvr* kateri pošiljajo svojo otroke v slovenske Šole v Gorico. A kruto sem se varal. Na mojo veliko žalost in začudenje zapazim, da so vsi ti otroci govorili med seboj v blaženi nemščini. Poprašujoč jih, povedali so mi eni, da so iz Sv. Lucije, drugi iz Podmefca, tretji iz Grahovega itd. in da hodijo vsi v šolo v Gorici v nemški 'Schuiverein. Umljivo samo-obsebi, da so vsi ti otroci govorili v posebno čudni nemščini, tako da sem jih jaz komaj razumel; seveda ker so bili vsi ti otroci »zavednih« slovenskih staršev, nasprotno pa, govorili so tudi v pravilni mili slovenščini. Prišedši do ene deklice, katera je pravilno v mili slovenščini govorila, vprašal sem tudi tega otroka, kam hodi v šolo, a tudi ta mi je ravno tako boječe odgovorila —-zavedala se je namreč, da ne izpolnjuje narodne dolžnosti — da hodi v nemški Schuiverein, ker tako ukaže nek »velik« gospod (mogoče je tudi tu znani — pangerman). Poprašal sem jo dalje po imenu, a odgovorila mi je, da je iz Sv. Lucije in hčerka pokojnega železniškega čuvaja 5 , , kateri je pred kratkim umri. Solze so se mi vrinile v oči, ko sem zvedel, da je ta nedolžni otrok mojega nekdanjega najljubšega prijatelja, sina slovenske matere, rojenega na Vršnem pri Kobaridu pod sivim Krnom. Blag pokojnik je bil sicer socijalno demokratičnih idej, za katere se je vedno bojeval in je bil tudi zvest bojevnik. Nagovarjal sem ga večkrat, kot najljubši prijatelj, naj odstopi od mednarodne politike in pristopi k narodni zvezi J. S. Z., h kateri bi bil pa prav gotovo pristopil, ako bi ne bil odvisen od nekega »velikega« gospoda in ga ne bi dohitela kruta neizprosna smrt. — Tu se vidi poturico in sadove pogUbonosne mednarodne politike. Ista je nam Slovencem v pogubo, ker le-ta je najboljše orožje in za-.ščituica Sfidrnarke, katera eksponira nemški duh med nas in tako preplavlja slovensko ozemlje — če bomo mi Slovehci tako brezbrižni in tako malo naroduozavedni. Sličnih slučajev lahko navedem še več — a za sedaj naj zadostuje. Prihodnjič pa objavim imena slovenskih staršev, kateri pošiljajo svoje otroke v goriški nemški Schuiverein, ker jih je en par tudi iz naših krajev . Ti slovenski starši so tako zasleplleni, da mislijo res. da brez nemškega jezika dandanes ni mogoče več živeti in da je švabski iezik res tako «nobel». Pride pa dan, ko se ooao nam Slovencem vremena zjasnila . Zatorej vzdramimo se in stopimo nemškemu navalu v bran ter naše geslo naj bo vedno; »Otroci slovenskih staršev — v slovenske šole.« Pri vsaki priliki naj se spomnimo na prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda, ker le-ta čuva našo deco pred potujčevanjem. — Ciril-metodar. Štajersko. Zaspanost. Zadnje čase sem je po Štajerskem opažati prav neprijetne pojave: vodimo tu in tam lepo prodiranje na novo se vzbujajoče narodne samozavesti in v nje spremstvu, naraščanje slovenskih občin. Čudno pri tem Je to, da se dogaja kaj tacega najčešče na najskrajnejši meji Slovenskega Stajerja, tam, koder smo navadno slišali, da je največja nevarnost, da prične ves slovenski živelj nadvladati ponemčenje ... Na drugi strani pa imamo tem žalostnejše slučaje ravno v krajih, kjer bi se česa tacega najmanj nadejali -- v osrčju naše dežele. V nekdaj najmočnejših slovenskih postojankah začenja neverjetno hitro naraščati moč renegatstva in preje slovenske občine padajo v docela ponemčurjene roke. Te dni smo doživeli tak slučaj n. pr. pri občinskih volitvah v Šoštanju. Koliko časa sem pa Je, da Je bil Šoštanj še docela slovenska last? In danes? V vseh treh razredih so zmagali nemčurji, so zmagali elementi, ki še danes ne znajo niti toliko nemški, da bi si pri peku kupili za dva krajcarja žemljo . . . Je to žalostno znamenje. Je to žalostno ubožno spričevalo, za nekdaj slovenski Šoštanj! Umevno je, da pade ta dokument narodne sramote na tukajšnje slovenske vodilne osebe. V tem se zrcali vsa ona brezprimerna zaspanost, ki je prav močno podobna že tudi indiferentnosti v narodnem oziru. Držati ves ta čas, ko narašča nemštvo, roke križem in dopustiti, da konečno vzrase tako močno, da strga nase celo vso občinsko upravo — vse to priča o naravnost pregrešni brezbrižnosti! Seve. sedaj se bo pričelo pisati v javnosti, s kakšnimi napori in težkočami se imamo boriti napram nemčurjem, naštevati se bo pričenjalo vsa ona sredstva, ki m tiai vsemu storjenemu in zakrivljenemu odpomogla — a konečni rezultat . . .? Koder je enkrat zavladala zaspanost, tam se pri nas lc v izjemnih slučajih zgodi, da nam ni treba napraviti črez vse skupaj kar skraja — križ in reči »Amen«. Šoštanj, prejšnji naš ponos —- ni danes vzrok našega žalovanja . . .! Tužna nam majka! Šoštanj. (Občinske volitve.) To, na kar nemčurji očividno sami niso računali, se je zgodilo: pri občinskih volitvah je v vseh treh razredih — zmagala nemčurska kandidatna lista. Da so v tretjem razredu zmagali nemčurji, smo že poročali, a zmagali so tudi v drugem in prvem razredu. Zanimivo je gotovo, si ogledati nekoliko natančneje one »Nemce«. V drugem razredu so: Galof, Goričar, Hauke, Lichteuegger, Orel, Vošnjak, Mravljak, Furner, Toser. V prvem razredu: Gande, Golčnjik, Koser, Zelič, Strojnik, Sauer, Friškovc, Mernik in Berločnik. Nepa spodnještajerska nemčurska cunja si je ob koncu svojega poročila izmislila ironijo s tem, da zaključuje svoje poročilo s »Heil Schonstein!« Če to ni naravni »Galgenhumor«. potem ga sploh ni. Leoben. (Defravdacija.) Ponovne revizije so dognale, da je vest, da bi bil tajnik trgovske in obrtne zbornice dr. Reischl poneveril samo 3000 K. neistinite. Tudi prvotna trditev, da bi bil dr. Reischl vzel iz blagajne 10.000 K. se je pokazala kot pomanjkljiva. Dognalo se je, da je vzel dr. Reischl iz omenjene blagajne 12.387 K in 52 vin. Denar, ki je bil že vrnjen blagajni, ni založil doktor Reischl, marveč je to storil eden njegovih prijateljev. Dr. Reischla so obdržali v preiskovalnem zaporu. Preiskave se nadaljujejo. Rogaška Slatina. (Volitev v okr. hranilnico.) Načelnikom okrajne hranilnice je bil izvoljen oskrbnik knez Windischgratzove graščine Josip Hollmann. Kostrivnica pri št. Jur ju. (Zmrznil.) Pred par dnevi je zmrznil Jurij Skrabel, opekarski delavec. Skrabel je bil star že 83 let in že zelo slaboten. Doma je iz Kalobja, pristojem pa v Rogaško Slatino. Ptuj. (Veterinarji.) Če se mlad človek slovenskega rodu izpozabi in postane iz Slovenca nemčur, je to včasih umevno, kajti tako ravnanje je — dasi neopravičljivo — navadno nastalo iz kruhoborstva, Da. se pa tudi stari ljudje izpozabijo, je pa sramota in to tim večja, če taki stari ljudje nemški --"niti govoriti ne znalo. Prvega t. m. so napravili ptujski veteranci, ki so izključno slovenskega rodu in slovenske krvi. svojo veselico v prostorih »nemške hiše«. Slišali in videli smo govoriti, oziroma vpiti svoj »Heil!« može. ki se delajo drugače Slovence, a na to pozabijo, kadar jim naši ptujski renegatje milostno stisnejo par prstov v pozdrav. Le čakajte, vam bo še kdaj morda žal . . . Maribor. (O mestnem pokopališču.) Vprašanje mestnega, novega pokopališča se že vleče skozj desetletja, a do konečne razrešitve še ni prišlo nikoli. Naša mestna pokopališča so v devetnajstem in osemnajstem stoletju preromala malone vse sedaj obstoječe mestne fare. kot tudi one predmestij, a nikjer Jim ni bilo odkazano stalno bivališče. Sedanje mestno pokopališče ni le premalo, marveč ima tudi precej neprimerno lego na severozapadnem mestnem delu, koder zlasti zadnjih deset let sem vedno bolj naraščajo viiske kolonije, oziroma predmestja; kojih vnanje lice pa dosedanje pokopališče izdatno kazi. Mestna fara je imela že par kr at namen, preložiti pokopališče kam drugam, a je vselej naletela pri občini na odpor, ta pa zopet s svojimi predlogami in namerami pri mestni, stolni fari. Konečno se je le določilo, da se nakupi potrebno zemljišče na Tezni in se je zedinilo, da se zapre dosedanje pokopališče z 31. marcem 1914, torej letos. Ta ukrep je sklenila tudi namestnija z odlokom od 12. decembra 1913, ter ga izročila občini. Mestni občinski svet je sedaj tozadevno sklenil sledeče: 1 Že pridobljeni rodbinski (zemslci) grobovi smejo še skozi pet let sprejemati trupla; 2. posestniki rodbinskih grobov smejo v njih le sorodnike pokopavati še skozi deset let; 3. konečna zatvoritev in odstranitev vseh spominskih kamnov ter križev raz sedanjega pokopališča se določi za leto 1914 z 31. marcem._____ Ti trije predlogi so prodrli z malo večino, ker se je stavilo protipred-loge ad 1. kot v sklepu, ad 2. skrajšanje na 5_ let in ad 3. namesto 40 let samo 25 let. Preje ali pozneje mislijo, se bo uveljavilo gotovo drugi in tretji protipredlog. Ta dva proti-predloga bi bilo gotovo le pozdravljati. Mesto se neprestano razširja, a ravno v onem delu, koder je sedanje^ pokopališče, to ne bo mogoče v zaželjeni meri, ker gotovo ni ravno prijetno, imeti vilo ali lepSo hišo v neposredni bližini zapuščenega pokopališča. Tudi se je v resniti bati, da bo postalo zapuščeno pokopališče sčasoma pravcato pribežališče raznih elementov in pozorišče najrazličnejših izgredov. Pijeteta je lepa stvar — a mora biti tudi res umestna, če ne, se lahko izprevrže v brezbož-stvo. Svetinje pri Ormožu. Misijon smo končali in ljudje so si oddahnili. Nismo proti verskim vajam, ki slone na vzvišeni podlagi čistega verskega prepričanja, obsojati pa moramo vsako izrabljanje cerkve. Koliko so grmeli gospodje dan na dan proti naprednemu Časopisju, naravnost nesramna pa je trditev, da so naprednjaki izvrški človeštva, ki jim je že a priori določen sramoten konec, z drugimi besedami — zločinci! To je infamija! Če kdo komu zaluči v obraz najnedolžnejšo besedo, ki ne vsebuje najmanj deset pohval, ga zapro — a tisoči in tisoči značajev so izpostavljeni najgnusnejšim napadom in to iz mesta, kjer bi se morala glasiti le božja beseda! Le naprej gospodie, prej ali slej bo struna počila! — Napredni elementi, zdramite se, vstajajte, vstanite! Severin. Goriško. Gorica. V našem mestu je lepo število slovenske inteligence. Imamo precejšnjo množico advokatov, profesorjev, učiteljev in drugih javnih in zasebnih uradnikov. Poleg teh pa je še mnogo drugih, o katerih se pravzaprav niti ne ve, ali so Slovenci ali pa Lahi. Med zadnje spadajo razni duhovniki, ki PPleK »težkih stanovskih opravil« ne delajo dru-zega kot zdražbo med »duhovnimi sobrati« v mestu in na deželi. Da bi pa kdo kaj storil v narodnem oziru, je zastonj pričakovati. Klerikalno časopisje sicer vedno poudarja, da so duhovniki edini, ki delajo za blagor in narodni napredek, vendar se ne vidijo nikjer sadovi narodne klerikalne politike. Ravno na Koroškem, kjer so klerikalci zasejali razdor, vidimo žalostne posledice klerikalne sebičnosti. Zdi se, da bi bilo isto tudi pri nas na Goriškem, ako bi se prepustilo vodstvo v političnem življenju klerikalcem. Klerikalci niso do sedaj povzdignili niti za las narodno zavest obmejnih Slovencev. Pri nas pa ne delajo sploh ničesar. Kaj ima pač opraviti vera s politiko? Pri nas je treba močne narodne politike, ki ničesar opraviti z raznimi strankami. Čaka nas hud in odločilen boj z našimi narodnimi nasprotniki in zato ne smemo svojih moči izgubljati v strankarskih spletkah! Ob meji je odveč vsaka stranka, ki ne stoji izključno na narodni podlagi. Naši narodni nasprotniki se veselijo nad našimi strankami, ker vedo, da je ložje premagati razdvojenega sovražnika, kakor pa složnega in edinega. Zato bi moral vsak slovenski inteligent, brez ozira na politično stranko, h kateri slučajno pripada, delati na to, da se ujedini naše politično mišljenje, brez katerega ni mogoče nobeno skupno in trajno delo za narodni obstanek in narodno življenje. Gradiška. Tudi mi smo tukaj, dasiravno pozabljeni in od vsega slovenskega sveta zapuščeni. Malo nas je, a kaj zato! Toda kljub malemu številu se niti ne poznamo med seboj. Manjka nam družabne zavesti in medsebojnega občevanja. Kako vse drugače bi bilo, ako bi imeli svoje društvo, kjer bi se vsaj parkrat v letu shajali! Imponirali bi tujcu, ki je zasedel našo lepo slovensko zemljo in morda, morda bi zasvetila celo majhna iskra upanja v boljšo bodoč-, nost potujčenega kraja. Kje so Slovenci, ki bi se zavzeli s pravo narodno ljubeznijo za svojo zemljo? Pozabljeni Slovenci. Dnevni pregled. Odkrita beseda. Žalostno Je sedaj citati o slovenskih blamažah. Kdo se je bolj blamiral, ali posl. Jarc, ki je čital Vieli za Volk ali oni, ki v En-vverjevi knjigi ne vidijo nikake žalitve, o tem ne bomo preiskovali. V glavnem priznavamo, da ima »Sloneč« v včerajšnjem uvodniku »Žaljenje koroških Slovencev« prav. Mi smo bili in smo na stališču, da tu ni šlo samo za eno, ampak za dobro znane koroške razmere. Bili smo tudi prvi, ki smo bili za skupni shod, dasi se za to od klerikalne strani ni pokazala resna volja, Če kdaj, je bil zdaj skupen nastop potreben in .je le dokaz naših groznih razmer, da je bil ta nastop nemogoč. Shod, ki ga je nameravala narodno napred. stranka, bi bil velikanskega pomena — sedanje pisanje »Slov. Naroda« pa — kakor vidimo, daje nemškemu »Tagblattu« le primerno snov, da pljuje na nas. Žalostne ho te razmere. Ko smo imeli nastopiti odločno — smo se zopet stepli med seboj — in vse je zavoženo. Vemo pa, da S. L. S. pri teni ni brez krivde. Bodočnost Albanije. Kaprici evropejskih velesil, ki se imenuje Albanija. je povedal napram uredniku »Nov. Vremena« srbski ministrski predsednik Pašič sledeče: Albansko državo je vstvarila Evropa. Je njen otrok. V tem slučaju je dobilo otroče šest pestun in velja pregovor: če ima otrok preveč pestun, je brez — nadzorstva. Z ustvaritvijo Albanije so prevzele velesile na sebe. veliko skrb in Pašič misli, da bo radi Albanije v bodoče velesilam grozilo še mnogo zapletljajev. Isto velja o princu Wiedu. Srbija želi, da bi Albanija imela mednarodni značaj in da bi v njej zavladal red in mir in da bi prenehala anarhija. Toda malo znakov kaže,, da bi se to kmalu zgodilo. Mladoturki vedno agitirajo za moha-medanca na prestolu; Esad paša je gospodar položaja in za njim stojijo mladoturki. Za Srbe je vse eno, kdo je na prestolu. »Le tega si odločno ne želimo, da bi prišlo do avstro-ogrske - italijanske okupacije, ker bi to pomenjalo nevarnost za Srbijo in bi povzročilo zapletljaje. Edini izhod je mednarodni vpliv na Albanijo in za tega se velesile poteguiejo. Na vsak način je albansko vprašanje odvisno od evropskih kabinetov. Ker se albanskih meja tiče proti Srbiji, so taksne, da morejo služiti za vzor, kakšne meje ne smejo biti. Kakšno je danes stanje ruskega brodovja_ Profesor mornar, akademije Boris Dobrovoljski, velik nezadovoljnež s kurzom, ki vlada v ruskem brodovju, piše: Lahko rečem, da se -militarizacija ruskega brodov-ja in njegov razvoj bliža višji stopinji. Vemo, da so napadi na brodovje priljubljeni v časopisju enega kot drugega tabora. Vkljub temu imam drugačno mnenje. Brodovje je zado-bilo strahovit udarec, toda po duhu naše brodovje ni padlo; nasprotno: naše brodovje čisto tiho neprenehoma napreduje in se izpopolnjuje. Za mejami se o tem pripoveduje, pri nas doma ne. Angleški strokovnjaki povdarjajo, da je rusko brodovje na najboljšem potu, kar dokazuje tudi ta okolščina, da rajhovsko časopisje posveča ruskemu namorskemu streljanju v strokovnih časopisih mnogo prostora. V organizaciji bro-dovja se s pridom uporablja vse izkušnje,. pri Jobi jene v vojni. Naš generalni štab je bil takoj na tako racionalnih temeljih reformiran, da se danes o iv.v v Parizu vetrno hi vedno uvažuje. Angleški strokovnjaki z angleškim brodovjem nezadovollnf navajajo za vzgled ruske »Izmailov-ke«, ki so mnogo boljše. Angleži Francozi m Nemci so stesali celo' vrsto diednotov in na njih realizirali napačno misel, katero so pri zadnjih ladijah opustili. Nasproti temu so bili naši projekti od začetka brez te hibe. Naš novi mornariški zakon, organizacija, načrti, dopolnila akademije — vse to dokazuje, da je rusko brodovje nastopilo pravo pot. To je sodba ruskega nezadovoljneža stro- tcTein S v 'snfcni brod°viu, o ka- sbširil 1,5 XU ,avv0sti tako »dalo slisi da bi človek sploh mislil, da ni vredno, da bi se o njem govorilo Iz zgornjega pa razvidimd, da je ru sko brodovje na takšni višini, da vzbuja zavist pri Nemcih presenečenje pri prijateljih. Rusija se dobro pripravlja za spopad, o katerem je govoril nemški državni kancelar. Vojaška oblast in vipavska vojašnica. Kakor listi poročajo, misli-vojaška oblast graditi v Vipavi vojašnico in smodnišnico. In sicer za trdnjavsko topničarstvo. Čudimo se-temu vojaškemu odloku in se vprašujemo pri tem, ali res nimamo pri nas nobenih vojaških inženirjev več? Premislimo tukaj, na sredi tako globoke doline kakor je vipavska, katera je obdana od jedne strani z visokim trnovskim gorovjem, od druge pa z visokimi kraškimi hribi, se bodo zidale taki dve važni stavbi. Kakor je smodnišnica in vojašnica, za trnjavsko topništvo. Predstavimo si v duhu, ob slučaju vojne, moderno baterijo s- štirimi možnarji (Morser) na hribu sv. Martina nad Vipavo. Takoj se nam pokaže podoba v pravi luči! Kaj pa pravi tukaj glavna cesta, katera pelje iz Gorice skozi Železna vrata in Škrbino v Komen, katero tako dobro krije kraško gorovje. Kako bi mogla vipavska smodni-snica v slučaju kake vojne preskrbovati potem trdnjavsko topništvo iz globoke doline z municijo? Topništvo bode vendar takrat nastanjeno na vseh kraških višavah, ob furlanski in laški meji. Vseh teh okolnosti gotovo niso gg strategi v poštev jemali? Taka vojašnica, kot bi bila v Vipavi, koristi trdnjavskemu topništvu le toliko, da so častniki in moštvo bolj med človeško družbo. Strategične-ga pomena pa nima prav nobenega. Denar za take Stavbe bi bil popolnoma preč vrien. Ako misli vojaška oblast kaj zidati, naj zida potem tam kjer bi imelo v resnici kaj strateuič-nega pomena in vojaških koristi. Tako naj bi se postavila moderna baterija nad železnimi vrati, to je na hribu nad Škrbino in Rubijo Savod-njo, katera naj bi bila armirana z enim ali dvema oklepnima stolpoma, Iz te utrdbe bi se potem s takimi stolpi obvladala cela furlanska ravnina do Gorice. Poleg te glavne utrdbe naj bi se napravilo še na levo Proti Tržiču in desno, sv. Martin hrib nad Vipavo par manjših utrdb. Tako bi imeli dobro zavarovano mejo proti riasi sosedi — Italiji. Na teh baterijah bi se potem napravile kasema-te za vojaštvo in častniška stanovanja. Skladišče za smodnik bi se pa tudi lahko napravilo v kaki kraški kotlini, katerih je mnogo tam in zato pripravnih. Municija bi bila potem v potrebi takoj pri rokah To bi bilo seveda zelo velikega strategičnega pomena, kar pa v Vipavi nima nobene vrednosti. Seveda pri takih stavbah bi bilo treba največje previdnosti, da ne bi noben tnjec deloval poleg. — Odslužen podčastnik. »Novine«, list ogerskih Slovencev. Videl sem 6. številko in se prepričal, da je popolnoma res, kar o tem, v narečju ogerskih Slovencev pisanem listu piše »Slovenec«. Ta pravi: »V Prekmurju izhaja torej v slovenskem jeziku in v krščanskem duhu pisan list.« Da, res v krščanskem duhu. O slovenskem duhu v listu ni niti sledu. Krščanska usmiljenost. France Nezgoda in Janez Potepuh sta se po več letih sešla v krčmi in se pogovarjala o različnih dogodkih. Nazadnje vpraša France Nezgoda Janeza Potepuha: Ali veš, kakšna razlika je med poštenim in nepoštenim človekom? — Janez Potepuh je to uganko tako le razrešil. Letos sem hodil po Kočevskem, potem sem se pa vrnil nazaj proti Ljubljani ter sem zašel na Golo. Tam se je ponesrečil slučajno neki mladenič. Ko so gospod fajmošter izvedeli, da je mladenič umrl, je bilo prvo vprašanje, če je kaj denarja za pogreb. Tukaj se takoj vidi razlika. Na to sem prišel na Ižansko. Tam Je umrl berač z imenom Stembov. Sel sem v mrtvašnico, da ga kot svojega bližnjega še obiščem in tam se je pokazal grozen prizor. Truplo je ležalo na golih tleh, usta so bila odprta in glava je bila pokrita s solno vrečo. Na truplu se je pasla truma muh, luči pa sploh ni bilo nobene. Mislim, da je imel ubogi berač slab pogreb. Vidiš, pošteni ljudje izpolnijo svojo dolžnost — nepošteni pa ne. Poročila sta se v Škofji Loki g. j Ven cel Zansinger z gospodično An- j gelino rol, VVasch. Bilo srečno. Promocija. V soboto je na praški univerzi poromoviral g. dr. Riko Fuchs za doktorja prava. Naše iskrene čestitke! Objava. Pisemske pošte, ki se odpravljajo črez Milan - Pariz - Lizbono za Južno Ameriko trpe vsled preobremenitve železniške proge Pariz - Lizbona večkrat zamude, ter izgube radi tega stik z ontmi paio-brodi, h katerim so bile odpravljene. Priporoča se torej, da sc pošiljatve namenjene v Južno Ameriko, v kolikor se želi odprave z kakim določenim poštnim parobrom, uže poprej predaja in ne še le k zadnji priložnosti, ki bi naj iincla stik. V šali se je ustrelil. Pri gozdai -ju Prochazki v Mrlakah je bila n službena 161etna dekla Horvatliova. le dni je pospravljala v sobi gozdarskega adjunkta. Tu je prišel v sobo štiridesetletni pastir, da bi zakuril v peči. Pastir je vzel s stene puško, pomeril je v šali na Horvathovo in je rekel: »Jaz te bom ustrelil!« Puška pa. ki je bila nabita, se je izpro-žila, strel je počil in Horvatliova se je zgrudila mrtva na tla. Atentat v sodni dvorani. Senat okrožnega sodišča v Krakovu je te dni obosdil nekega Vajonkerja zaradi goljufije na desetmesečno težko ječo. Po obravnavi je izvlekel Va-loiHcer iz žepa kladivo in je udaril z njun policijskega stražnika, ki ga je naznanil. Težko ranjenega stražnika so pripeljali v bolnišnico. Valonkerja ra so takoj obsodili radi težke telesne poškodbe na enoletno težko ječo. Radi megle trčila dva vlaka drug ob drugega. Na postaji Netter-u l a tr^a dne 7. t. in. dva osebna f, •<*n,g ob drugega. Skoro vsi Potniki so bili znatno poškodovani, med njimi tudi Lord Landsdale, prijatelj nemškega cesarja. Orožna eksplozija. V neki tovarni za bencin v Manchestru se je pripetila te dni velika eksplozija, ki je razrušila tovarno in osem sosednih hiš. Sest delavcev je zgorelo v plamenih. Čudna najdba. Na Donavskem bregu pri Zemunu je našla dne 6. t. m. policija šest zanimivih škatelj, v katerih je bil dinamit. z*., pVJ1,esrežen letalec. Na letali-na West falskem je pa-s.f KMVIMne let£dec Blank. Mladi mož L«. na mrtev, njegov aparat Pa razbit. *roe|VQfn«V?!.U verske blaznosti. V i j ^taffeldna na Brandeburškem pe ane 7. t. m. ponoči izvršil tamoš- Herman Engel v navalu KpS Ia nlazn-?stl srozno dejanje. M»eel Je umoril z sekiro in z velikim nožem naprej svojo ženo. petnajstletnega sina in trinajstletno hčerko. Najmanjšega otroka je porezal z nočem po celem životu. Ko je Engel izvršil umore, je šel klicat vaščane. Ko so ljudje vlomili v njegovo hišo, so našli Engla v kaluži krvi. Engel je bi! pobožen do skrajnosti. Z ljubosumnosti. Neka mlada gospa Debie iz Pariza je ustrelila dne 7. t. m. z ljubosumnosti svojega moža v trenutku, ko je ta stopil z Hvema mladima damama iz nekega tamo5nqega hotela. Gospo so takol aretirali in izzpovedala je, da je ttmorila svojega moža z ljubosumnosti. Grozna usoda kajžariee. V vasi Frohelži pri Lomnicah nad Lužnico je nalila te dni kajžarica Ana Kubal-kova v peč petrolej ,da bi se ogenj hitreje vnel. Pri tem je nastala eksplozija in takoj je bila Kubalova živa baklja. Predno je mogla nesrečna Žena priklicati pomoč, je že zgorela. Požar v predoru. Iz Juareza se Poroča, da je dne 7. t. m. razbojnik Lastillio v predoru Cumbre pri Ca- sva«es Podtaknil ognej. Neki Juara *^e zaPust^ preteklo sredo notno 1,1 Prišel v predor, je popol- dn«, Zg°rel. Sedem železniških ura- |e mnJ- z8orelo v plamenih. Požig tofoe i,Ze nia^evanje razbojniške stvnm /i 'e bi,a zbrana pod povelj- tl\2(Castiliia in ki ie ^ela dvaindvajset oseb. Ljubljana. 7 »>Slovenec« dela silno ogorčenega radi tega, ker ni bilo liberalnih poslancev pri maši, predno ie otvoril deželni zbor. Iz te odsotnosti izvaja »Slovenec«, da so H-^ralci brez vere. Zakaj se »Sloveli neumnega in ogorčenega delal, tk| va vendar ve. da ga ni liberalca, i-eni! molil pri izpraševanju pred ni« eT° vere, čemur se ne protivi hovnlkS • Češ, da bi jih potem du-jdovofj Poročil. Saj vendar je to ,ci ravno za t°* da 'ma'° liberal- kalci. bko vere, kakor kleri- nisem tal^Va,ini 0 Gospod, da lile v, ki s k»kor ta Jarc« — mo- rim i»i;Va ® n° nepotrebnem nekate-”-«va iz src. — Ljubljanski turnarji so imeli te dni nekak sestanek, občni zbor, knajpo ali kaj podobnega in predno so se razšli, so zapeli, kakor poroča glasilo graški »Šuftenblatt«, Bimsar-ckovo pesem. Kaka je ta pesem, tega res ne vemo, ampak to je gotovo, da ni v nobenem sorodstvu z avstrijsko himno, nasprotno ta pesem gotovo omenja znana stremljenja Nemcev, ki so vse prej kot avstrijska. To je sicer interna stvar naših Nemcev in mi Nemcem niti ne zamerimo njihovih stremljenj, saj je naravno, da se želi vsak narod ujediniti, v kolikor pa gredo to stremljenja na našo škodo, se bomo že branili kakor bomo vedeli In znali. Ampak omenjamo to stvar zato. da se vidi vsa podlost naših Nemcev in renegatov, ki nobeden avstrijsko ne misli, temveč vsi samo nemško nacionalno, nas pa proglašajo vsak dan za veleizdajalce že zato, ker se ne navdušujemo za Albanijo. Hinavci in podleži naj bi ne bili naši Švabi in renegati, odkritosrčni naj bi bili in naj bi se bojevali z nami s poštenimi sredstvi, tako so pa podobni onemu tatu. ki je tekel po ulici in kričal: držite ga tatu! Tako nam Švabi in renegati jemljejo tudi to možnost, da bi jih vsaj — spoštovali, četudi vidimo z njimi trd boj za obstanek. — 12 let nepretrgoma pri vojakih, imel zaslužen križec; 60 leta je bil v vojni in dobil tri kolajne; 12 let je bil pri južni železnici kot pripe-njač; ko je onemogel, je dobil 16 K milostne penzije. s katero sta živela on in žena. Včeraj je bil pokopan ob spremstvu vojaške godbe. Pisal se je Jernej Bernot. Kdor zna misliti — ima dovolj gradiva. — Srečno je zopet cilj zgrešilo — neko pismo; sicer bi daljavo 500 metrov gotovo že preromalo tekom treh dni. Pa v tem mrazu — kam je neki zašlo... — Prizadeti. — Od tukajšnje plinarne smo prejeli ta-le dopis: Zadnje dneve se stranke opravičeno pritožujejo, da nova luč slabo gori, včasih celo uga-sn9‘ Vzrok temu ni malomarnost ah nepazljivost plinarniških delavcev, marveč mraz. Vsled dolgotrajnega mraza je zemlja zamrznila doli do plinovih cevi. -V plinu nahajajoče se naftalinove in vodne pare v mrazu kondenzujejo in zamrznejo. Srež, ki se tvori v ceveh, zabranjuje plinu prehod. To se občuti v največji meri na Mestnem in Starem trgu, kjer se neposredno pod cevmi nahaja mnogo kanalov, skozi katere kroži mrzel zrak. Plinarna se trudi ta nedosta-tek odpraviti s tem, da spušča v cevi ksilolove pare, ki srež bolj ali manj razjedajo. Tudi mnogo plino-merov. ki proti mrazu niso zadosti zavarovani, je ze zamrznilo. Ko mraz preneha, nastanejo zopet normalne razmere. — Svarilo pred nakupom iu prodajo vina od tvrdke Giacomo Bovl v Rlvi na Južnem Tirolskem. — V drugi polovici pretečenega meseca je neki Giacomo Bovi, vinski trgovec v Rivi prodajal v Ljubljani in ljubljanski okolici dvoje sladkih vin pod imenom »Moscatello« in »Vino Santo di Castel Toblino po 80 v, odnosno po 2.50 K liter in sicer kot zajamčeno pristna vina. Dognalo se je pa uradno, da obe vrsti nista niti z vmoin zmešani, marveč popolnoma umetno napravljeni pijači (Kunst-\vcin). Zlasti takozvano »Vino Santo« (sveto vino) je prav dobro ponarejeno. tako, da lahko vsakega prevari. Ker je prodaja takih umetno na-plavljenih pijač pjasom novega viti-skega zakon z dne 12. aprila 1907, drž. zak. štev. 210 pod kaznijo prepovedana in ker je proti prodajalcu Boviju vkljub položitvi večje kavcije pri tukajšnjem deželnem sodišču (Bovi je bil namreč vsled te sleparije nekaj dni tu aretiran), se opozarjajo vsi oni naročniki na Kranjskem, ki so naročili in dobili gorinavedena vna, bodisi v steklenicah ali v sodčkih. naj jih več ne točijo, ter da takoj pismeno ali ustmeno sporočijo naravnost c. kr. kletarskemu nadzorniku Fr. Gombaču v Ljubljani množino dobljene in do sedaj prodane pijače ter eventuelno s to naročbo združeno škodo. Pa tudi tozadevnih računov ni treba poravnoti, čeravno bi mogoče Bovi to zahteval. Istotako se mu ne smejo te pijače vračati. ,~7~ Grozote vojne. Vsi krvavi popisi strašnih balkanskih bitk' in k«lfnV|,le v/^ude prave Predstave, kako je v tej grozni dobi v balkan- skih taboriščih izgledalo. Kar se je dosedaj predstavljalo v kinematografu. je bil le odlomek; danes in pa prihodnjih par dni se pa v kinematografu predstavlja pravi boj razjarjenih sovražnikov ter s strahovito natančnostjo pokažejo tudi posledice vojske. Na vsak način naj si vsakdo ogleda to redko predstavo, ker potem še le bo tozadevno čtivo in popise lahko razumel. Predstave vsaki dan ob 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9. uri. — Da nadkriljuje »Slavčeva« maškarada vsako leto ljubljanske predpustne prireditve, bodisi z ozirom na raznovrstno neprisiljeno zabavo, kakor tudi glede lepo urejenih skupin in pestrih mask, ter lepih narodnih noš, to mora vsak obiskovalec z mirno vestjo priznati. Da tudi letošnja maškarada, katera se vrši na pustno nedeljo dne 22. t. m. pod imenom: veliki pustni korzo. ne bode zaostala za drugimi, to smemo z gotovostjo že danes trditi. Predpriprave za isto so že v najboljšem tiru. Podrobnosti so razvidne iz lepakov in iz inseratov, kateri so priobčeni na uvodni strani tega lista. Nihče naj ne pozabi prečitati, ker je važno za vsacega. — Občni zbor K. S. Kolesarjev, Ilirije. V nedeljo se je vršil v restavraciji »Novi svet« I. redni občni zbor kluba, ki je bil jako dobro obiskan. Predsednik g. D. Stopar je pozdravil navzoče ter omenjal delovanje in krasen napredek kluba. Zahvalil sc je firmi A. Goreč, ki je pristopila kot prvi ustanovnik z zneskom 100 kron h klubu, firmi Jaxa za darilo 50 K. vsem časopisom za prijazno podpiranje in končno vsem, ki so društvu na kakršenkoli način pripomogli. G. Kramar je podal tajniško poročilo. Klub sc je ustanovil v juniju in šteje 65 članov, 1 ustanovnika in 1 podpornega člana, kar je vsekakor lepo število in kaže živo potrebo društva. Začetkom se je imel boriti klub s precejšnjimi težkočami, da se je uveljavil in ravno vsled tega je vspeli toliko bolj razveseljiv. Priredili so se trije izleti, ki so bili vsi dobro obiskani. Pred javnost je stopil klub prvič s prireditvijo dirke Ljubljana - Logatec - Ljubljana, ki je sijajno vspela in so dosegli dirkači naravnost krasne rezultate, ako se vpošteva, da je ta šport pri nas dolgo vrsto let spal. Prva dva dirkača sta vozila tempo 30 km, katerega celo prvi avstrijski dirkači redko presežejo. Izrazil je upanje, da bo društvo prihodnje leto pridobilo čim več članov ter dvignilo ta lepi šport na ono višino, na kateri je pri vseli narodih. Iz blagajniškega poročila g. Jos. Stoparja posnemamo, da je imel klub v osmih mesecih obstoja K 822.84 dohodkov in K 563.60 stroškov, ter da ima čistega premoženja K 811.24. Pri slučajnostih se je živahno debatiralo o Carinskih, voznih in policijskih ugodnostih kluba in o povzdigi zanimanja za ta šport na Kranjskem. — Odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik: Dav. Stopar, podpredsednik: Joso Goreč, odbor: Jos. Kramar, Fr. Stopar, Iv. Delakorda, Jak. Šimenc, Ad. Potokar; namestnika: Milko Krapež, Fr. Ogrin, reditelja: Fran Nosan, Jos. Skoda; pregledovalca rnčrmOv: Tv. Pakiž in G. Maker. — Slovenski sokolski koledar za leto 1914. Dasi sc je malo zakasnil, nas je vendar koledar zelo razveselil. Uredil ga je naš marljivi dr. Sajovic. V koledarju najdemo vse, kar potrebujemo vedeti, ako hočemo pregledati stanje našega sokolstva. Poleg navadnih koledarskih podatkov, prinaša koledar življenjepis br. Kušarja in br. Chloupka. Dalje lepe članke iz peres sokolskih voditeljev. Za jubilejno leto imamo v statistiki najlepši pregled. Ni treba več hvaliti. Sokolski koledar stane 1 K. Naroča se pri Vadnlškem zboru Sokola V Kranju. Pošilja se le po poštnem povzetju ali naprej poslanem plačilu (s pošto 1 K 10 vin.) Prodaja se v Ljubljani v »Narodni knjigarni« in pri Schwcntnerju. — Pet vozov smrečjega bršllna in druzega zelenja je dobil veselični odbor za III. veliki ples narodnega delavstva, ki se vrši na pustno soboto 21. t. m. v »Narodnem domu« v Ljubljani. Članice in člani N. S. Z. in Z. J. Ž. so pridno na delu, da bo dekoracija »Narodnega doma« Imenitna. Vse bo ovenčano in okrašeno, kakor v raju, zatorej pa naj nikdo ne zamudi priti na III. veliki ples narodnega delavstva. — Za II. koncert Valborge Swardstr6move se kaže v Ljubljani veliko zanimanje. Vsak, kdor je slišal to svetovno veliko pevko, trdi, da tako globokega utiša od petja in poezije še v svojem življenju ni občutil kakor od predavanja in umetnosti te pevke. V koncertu bo pela zopet veliko število novih, pri nas docela nepoznanih skandinavskih najlepših pesmi. — Umrli so v Ljubljani: Sestra Regina škoda, usmiljenka, 26 let. —-Jernej Bernot, železniški pripenjač v pok., 83 let. — Ana Žarna, hiralka, 63 let. — Ignacij Marolt, berač, 70 Josip Mencej, fijakarski hla- deteljno seme najboljše kakovosti, nove repe posebne velikosti, izvrstne žitne vrste v prvi vrsti oves, naj se obrne na veletržca Jindrich Va-n§k v Pragi, Sv. Vaclava trg 2„ kjer bo gotovo dobro postrežen. To je vsem Slovanom dobro znana solidna trgovska hiša. Trst. let. Pec, 50 let. — Apolonija Steiner, pre-užitkarica, 72 let. — Josip pCrše Šolski učenec, 12 let. Nemec naroča pri Nemcu Poljak pri Poljaku, torej naročaj tudi Slovan svoje potreščine pri Slovanu I osebno mi zemljiški posestniki ne potrebujemo drugih, ker imamo v Pragi izvrstnih semenskih trgovin več ko dosti. Kdor Potrebuje-čisto Ciril-Metodov ples v Trstu. V soboto zvečer se je vršil v »Narodnemu domu« običajni Ciril-Metodov ples. Oprema »Nar. doma« je še ostala takšna, kot je bila na »planinskem plesu«, zato je izglodala vsa prireditev bolj okusno kot prejšnja leta. Pred vhodom v bivšo »Sokolovo dvorano« so stale visoke smreke. ki so segaje do vrha stopnic. Na stopnišču, v Čitalnici in na galeriji so bili postavljeni šotori, kjer so stregle vrle gospodične vsem. ki so se obrnili do njih. V gledališki dvorani je igrala vojaška godba. Plesalcev je bilo toliko, da se je človek premaknil s težavo z mesta. Med udeležniki smo opazili mnogo visokih oseb in tudi nekoliko tujcev, ki so z občudovanjem opazovali to silno vrvenje slovenskega življa. Za slično prireditev bi se hotelo najmanj dvakrat večjega prostora. Žalibog, da ga nimamo. Letos smo bili celo prikrajšani za eno plesišče. Sokolova dvorana, v kateri se je prejšnja leta tudi plesalo, se je izpremenila letos v garderobo. — Vsa prireditev se je izvršila v najlepšem redu. Od 8. ure zvečer pa do jutra so bili vsi prostori »Nar. doma« natlačeni. Omenjamo naj še. da smo videli mnogo gospodičen v krasnih narodnih nošah in prelepih maskah. Kakor vse dosedanje prireditve, bo prinesla tudi ta precej gmotnega dobička. Mednarodna slovenščina. V soboto je priredila v Skednju socialno demokratična zveza kovinarjev pustno veselico, za katero je izdala trojezične plakate. Slovenski del se glasi tako-le: »Na 7. Svečana se vrši v restavracij »Riviera« (prej Pichi) ob 8 uri zvečer Delavska veselica, s plesom, šaljiva pošta in srečolovom. Vstopnina prej prodajo 80 vin. — pri blagajni 1 Krona . . .« Ti ljudje hočejo napraviti menda tudi slovenščino mednarodno. Tako so zanikrni, da ne dajo sestaviti niti programa kakemu človeku, ki obvlada slovenski jezik. Saj je tajnik slovenskih kovinarjev menda celo slovenski pesnik. Streljal je na postajenačelnika državne železnice v Trsta. V soboto zvečer okrog 7. ure se je splazil na peron državne železnice neki človek in je zasledoval postajenačelnika in nadzornika G. de Stullier. Nenadoma pa ie skočil predenj in je sprožil nanj tri strele iz revolverja. Postajenačelnik pa je počenil, in k sreči ga ni zadela nobena krogla. — Napadalec je bil seveda takoj aretiran in odpeljan na stražnico, ki se nahaja na postaji. Pri zaslišanju je izpovedal, da se imenuje Viktor Tomažič, star 25 let iz Trsta, stanujoč pri Sv. M. M. zg. št. 33. Tomažič je bil tislužben že štiri leta na postaji državne železnice kot težak: a je bil odpuščen iz službe v četrtek in to vsled pomanjkanja dela zaradi trgovskih kriz. S Tomažičem je bilo odpuščenih tudi 17 drugih delavcev, ki pa so se vsi vdali mirno v svojo usodo. Tomažič sam pa se je hotel maščevati nad tem, in ker je mislil, da je postajenačelnik kriv njegove odpustitve, ga je napadel. Pri areti-rincu so našli v žepu še drugih 25 patron. Valentin, Valentin. Želimo, da bi se gospod Valentin malo potolažil. Po božji milosti se je vsedel na tr-trden stolček, katerega ni nikdar zaslužil. Če bi hoteli mi zabavljati, he, he, bi meli dosti gradiva. Poznamo ga natančno tega »rodoljuba«, ki bi postal rad vplivna oseba. Ko bi se dalo naslikati karikaturo njegove duševne mizerije, bi jo gotovo sprejela v svoje predale »Bodeča Neža«, čeprav mu leži ona na želodcu. O. »pedagog, pedagog«! Odsek tržaškega »Sokola« v Rojanu naznanja, da priredi tudi letos, kakor vsako leto. svojo pustno »Maškerado« v nedeljo dne 22. svečana 1914, na kar zdaj opozarjamo vse cenjene plesalce in plesalke. Za veselo zabavo poskrbijo naše vrle Sokolice. Torej na svidenje dne 22. t. m. v Rojanu. Na zdar. V Miljah pri Trstu, to je v vaseh Eleri, Hrovatini. Božiči, Slaviju i. dr. se nahajajo raznovrstni kamnolomi. kateri se od nas vaščanov v primernem času leta izkoriščajo: v teh kamnolomih se dela le v tistih časih, ko kmetje nimajo dela na polju in vinogradih. Vsakokrat, ko pričnemo z delom v kamnolomih, prijavimo naše delavce okrajni bol-nišni blagajni v Miije. Isti ostanejo naravni vpisani cel čas njihovega za-poslenja v kamnolomih, čeprav med tem časom kalerikrat ob slabem vremenu nimajo zaslužka, morajo p| vseeno plačati članarino pri okr. bob niški blagajni. Imamo tudi slučajev, v katerih ubogi delavec sam plača članarino, da prejme v slučaju bc< lezni podporo. Pri zavarovalnici proti nezgodam je pa to vse drugače. Zavarovalnica zahteva namreč, da vsaki obrtnik, ali gospodar kamnoloma, po preteku pol leta izračuna izplačane mezde ali pa prinese s seboj, kakor po zakonu, plačilne knjižice, katere pa mi vaščani večjidel ne vodimo in iz razlogov, ker pri nas ni bilo šol in smo zaraditega skoro vsi vaščani analfabeti. V Miljah pa ni enega Človeka, ki bi nam sestavljal te račune skupaj. Bili smo tudi pri g. župniku, a tudi ta ne zna in ne razume stvari; isto učitelj. Kaj storiti, da nas ne glo-bijo! Idemo v Trst k zavarovalnici in tam nam napravi en uradnik, kateri le lomi slovenščino, račun ne po naših podatkih, marveč svojevoljno, kakor paša — ali pa po vplačanju pri okrajni bolniški blagajni. Torej premislite, kako krivica se nam godi pri sestavljanju računov. Iz tega se vidi, kako važen je bil članek v »Dnevu« o zavarovalnici in koliko škode trpe oni, ki si ne znajo pomagati. Zadružna gostilna NDO„ katero se po vsej pravici lahko imenuje edino zbirališče slovenskega občinstva v tržaškem novem mestu, je postala tudi nekako središče vseh različnih strokovnih društev. Od pondeljka do sobote se shajajo naša društva v prostorni dvorani ter imajo svoja zborovanja in posvetovanja in to popolnoma nemoteno od strani drugih posetnikov gostilne. Priznati se mora, da napravijo razne cvetlice, med temi velikanski oleander, dar železniškega čuvaja tov. Jakoba Mirta, in s slikami okrašene stene, na vsakega posetnika najboljši vtis. Pohvaliti pa je treba odbor in sedanjega poslovodjo, ki skrbita za res pristno in dobro pijačo ter točno postrežbo. Nič bati nikakih intrig od strani izkoriščevalcev v svoje namene, jih bomo že nekoliko pošče-getali v »Bodeči Neži«, tako da se jim ne bode več ljubilo špijonirati in napadati po cesti gredoče ljudi. Človek, ki šunta in podpihuje nasproti društvu, ki že na zunanjost kaže samo slovenski napis, pač lahko pusti s svojim nemško-italijanskim pozivom tiste ljudi pri miru. ki znajo sami misliti, pa naj si bodo to tud; njegovi bivši gostje. Mi nismo zahajali zaradi njega v gostilno, ampak zaradi stvari. Ako ne preneha takg brezznačajnost, bomo prišli z imenom na dan in bomo posvetili v zelo temno kletko in sobo. Na naših prsih ne bomo goiili gada. Zapomni pa si naj vsakdo, da se »lastna hvala po blatu valja«. — Opazovalec. „Šerlok Holmesi!" Ljubljanska zgodba. Te dni se je zgodilo v Ljubljani nekaj, kar je mogoče samo še v Ljubljani, ki ima državno policijo in celo še policijske pse, pa se vendar dogajajo tatvine, ki bi jih — otroci lahko preprečili, samo ta veliki in dragi, prav dragi policijski aparat ne more storiti ničesar. Opisati hočemo naravnost neverjeten slučaj in opozarjamo na ravnatelja od državne policije v Ljubljani, ki naj ukrene potrebno, da se Ljubljanska državna policija preuredi tako, da bo odgovarjala svoji nalogi in se ne bo pečala samo s sestavljanjem »katastra politično sumljivih ljudi«, temveč se bo brigala malo tudi za varnost imet-ka državljanov, ki hočejo vedeti, Zakaj s svojimi davki vzdržujejo ogromni policijski apfat. Vojak - tat. V Komenskega ulici stanuje ženska, ki se ji ne godi ravno posebno dobro. Reva se mora pošteno truditi da se skromno preživi. Tudi dve sobi oddaja v najem, da se lažje preživi. Tako je imela na stanovanju tudi nekega nadporočnika od 27. pešpolka, ki se je zadnje dni preteklega meseca odselil v drugo stanovanje in neki vojak mu Je prenašal njegove reči. Ravno zadnji dan, ko je bil vojak v hiši. je zapazila ženska, da ji je zmanjkala zlata ura, vredna 100 K in zlata verižica, vredna 176 kron. Lahko si mislimo, kako je bilo uboga ženska vesela tega odkritja! Ne samo, da predstavljata ukradena predmeta lepo vrednost (276 kroni), ampak je bil to še drag spomin na nekdanje boliše čase! Sum je, seveda. padel takoj na vojaka, ki je edini bil v stanovanju, ampak ker je bila /.e noč, naslednji dan pa nedelja, je šla okradena ženska na policijo še-le v pondeljek in je tudi izjavila, tam, da misli iti k nadporočniku, ki bi vojaka gotovo takoj prijel in bi se ukradena predmeta gotovo našla pri njem. 4 dni! Mveftla senzacija sedanjosti! 4 dni! Vi'trfek 12. Petek 13. predstave vsak dan ob 3., 4., 6., 0., 7„ 8. in 9. Kino Ideal Nekaj glavnih prizorov: Infante.fjakih krogelj streli v prsi Strašne rane, ki jih povzročajo dum-dum kroglje. — Streli* v stegna. -Streli v iekti. - Baionetni uhodi - Bajonetni uhodi. — Ranjenec, Je ranilo 8 delov granate. - Del lobanje odstreljen! 1« p r. 6 ' • jni ?lobovi- “ Boj pri Džnniaji. Naskoki. — brapnelski ogenj. — Naskok * * ki ga — Pogreb mrtvih. ... .. . . kavalerije. — Ar- tilerija strelja. — Kako zadevajo šrapneli in granate. .-Radi velikih nabavnih stroškov nekoliko zvišane cene. ===== - »Bodite brez skrbi!« Na policiji se pa s tem niso strinjali, ker to bi bilo preveč enostavno in kak ljubljanski Šerlok Holmes ne bi imel prilike proslaviti se. Zato so na policiji okradenki odločno odsvetovali, da bi šla k nadporočniku in so ji rekli: »Bodite brez skrbi, ukradeno uro in verižico dobite kmalu nazaj! Bomo mi že dobili tatu, ako pa greste k nadporočniku, lahko celo stvar pokvarite.« Tat prodaja ukradeno uro in verižico Ženska je šla domov v trdni zavesti, da najdejo ljubljanski Šcrloki Holmesi, ki imajo celo policijske pse, njeno uro in verižico. V torek zvečer je pa izvedela, da je neki vojak hotel prodati urarju Sonmitzu zlato žensko uro, ki je pa urar ni hotel kupiti, ker je najbrže dvomil, da bi prišel vojak na pošten način do zlate ženske ure. Okradenka je tekla takoj naslednji dan zjutraj na policijo in je povedala, da tat ponuja njeno uro pri. urarjih na prodaj. In je zopet izrazila mnenje, da bi bilo najboljše, ako bi šla ona k nadporočniku in mu zadevo zaupala, ker se lahko zgodi, da se vojaku vendar posreči uro prodati — saj v Ljubljani je več urarjev in kdo ve, ako bodo vsi tako previdni kot je bil Somnitz. Ampak to bi bilo vendar preveč enostavno, ljubljanski Šerloki Holmesi so hoteli stvar komplicirati, da se proslavijo in eventualno avanzi-rajo in so vnovič okradenki odločno odsvetovali, da bi šla k nadporočniku, češ, da s tem celo reč pokvari! Pri nadporočniku. Okradenka ima pa vendar več policijskega talenta kot ljubljanski Serloki Holmesi. V sredo se je sicer še premagovala (na svojo nesrečo!) v četrtek pa je šla naravnost k nadporočniku. Ta je bil, seveda, ves izven sebe hudo mu je bilo, da je njegov vojak okrade! ubogo žensko in ker vojaka ni bilo v vojašnici, je zapovedal takoj četovodji, naj gre vojaka iskat in naj ga takoj aretira. Ampak vojaka ni bilo lahko najti in še-le po noči je bil aretiran in je takoj priznat krivdo. lira prodana, verižica odposlana. Vojak je torej krivdo priznal in je obenem povedal, da je uro prodal v sredo zvečer urarju Z. na cesti sv. Petra, verižico je pa posal svoji ljubici na Štajerskem, V njegovem kovčeku se je tudi našlo tozadevno poštno potrdilo. Hajd k urarju. Kupil je uro za 20 kron. Vojak je rekel, da mu je neka gospa dolžna sto kron in ker nima denarja, da bi ga vrnila, mu je dala uro! In temu je urar verjel! Vojaku naj bi bila »neka« gospa dolžna 100 kron! No, pa pustimo to, ker je drugo eno dejstvo še bolj zanimivo: urar Je hitel in je takoj uro raztopil, kakor bi rabil zlato zato, da reši najdražjemu bitju življenje z njim! Pa to je stvar vesti dotičnega urarja. Okradenka bi sama odkupila uro in tudi nadporočnik je izjavil, da takoj, ko Je izvedel, da je vojak res tat, da on odkupi uro. Sedaj je to, -seveda, nemogoče, ker urarju se Je, kakor že omenjeno, zelo mudilo, da je zlato.hitro pretopil in sedaj vzdihuje, češ, da je vredno zlato samo 18 kron in da ima dve kroni izgube... Obrnimo se. rajše na naše Šerloke Holmese, ki so stvar tako temeljito zavozili! V sredo zjutraj Je bila okradenka na policiji in je povedala, da vojak ponuja ukradene predmete urarjem. AH niso mogli na policiji takoj obvestiti vseh ljubljanskih urarjev, da naj bodo pozorni? Vsak otrok bi prišel na to misel in ura bi bila rešena, ker vojak jo je prodal šele v sredo zvečer! Uboga ženska je sedaj brez ure in čisto mogoče je, da izgubi tudi verižico, ako ni policija brzojavila orožništvu, v onem okraju, kjer živi vojakova ljubica, naj vzame verižico na pošti, ali pa vsaj pri dekletu, ako mu je pošta verižico izročila. Dobro bi bilo, ko bi se ravnatelj ljubljanske državne policije malo zamislil v ta slučaj in lahko bo našel vzrok, zakaj državna policija v Ljubljani ni popularna, zakaj ne vži-va pri prebivalstvu potrebnega zaupanja. In ko pride g. grof Kiinigl do tega spoznanja, naj gre malo dalje in naj Toplikarje in druge Serloke Holmese temeljito pouči, da ne smejo v takih enostavnih slučajih komplicirati samo zato, da bi sc eventualno oni in njihovi psi proslavili. * Ta stvar bi bila hvaležno snov za »Bodečo Nežo«, ampak potrebno je tudi resno izpregovoriti o njej, da merodajni faktorji vendar sprevidijo, da policija ni samo zato, da sestavlja »kataster politično sumljivih ljudi.« temveč tudi in v prvi vrsti zato, da lovi tatove in druge škodljivec, ker »politično sumljivi ljudje« niso nikomur škodljivi. Naj novejša telefonska in brzojavna poročila. KRONO MU PONUJAJO. Pariz, 9. februarja. »Temps« poroča iz Skadra: Trije katoliški Albanci so se kot delegati odpravili na pot, da ponudijo albansko krono princu Wiedu. Angleški poveljnik v Skadru Philipps je pozval vse voditelje katoliških In mohamedanskih Albancev, da izvolijo deputacljo, ki bi z omenjenimi tremi Albanci odšli ponujat Wiedu krono. Katoliki so se priklopili, mohamedanski Albanci se pa še nekaj branijo. Tako pojdejo katoliki sami v Berlin. Philipps pa nadaljuje s svojim pritiskom na mohamedanske Albance. CRNE KOZE V ZEMUNU. Zemun, 9. februarja. V Zemunu sta se pojavila dva slučaja črnih koz. Storjeni so bili vsi potrebni koraki, da se razširjenje onemogoči. BALKANSKI DRŽAVNIKI. Bukarešt, 9. februarja. Orškl ministrski predsednik Venlzelos je bil danes pri Bratianu, romunskemu ministrskemu predsedniku. Danes dopoldne je prišel sem tudi Pašlč, SRBIJA IN BOLGARIJA. Belgrad, 9. februarja. Srbsko-bolgarski dlplomatični stiki so vzpostavljeni. ŠPANSKO. Pariz, 9. februarja. Iz Barcelone se poroča, da so se konservativci In radikalni socialisti na vse pre-tege med seboj stepli. Pri tem Je en policijski uradnik bil težko ranjen. Edina primorska tovarna dvokoles »Tribuna- Gorica, Trtnika nlica it. 26, prej pivovnr. Gorjup. Velika eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. 3T. Beitjel Gorica, Stolna nlica itev. 8—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Jugoslovanska zavarovalna družba za življenje In požar Biče zanesljive in agilne akviziterje. Oferte treba poslali na adreso: »Jugoslovan*, poStni predal 50, Ljubljana. Žganjama F. Pečenko se je zopet odprla v ulici Scala Belvedere št. 1 (prihod Iz ulice Mlramar). Piiporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu. Resna ženitev. 251etni mladenič, brez stari-šev, z vel. posestvom, kapitalom in trgovino v prijaznem kraju na deželi, se želi poročiti z gospodično primerno njegovemu stanu. Resne ponudbe s sliko, ki se vrne, naj se pošlje v uprav-ništvo „l)neva“ pod „SreČa I.“, Ljubljana. Ta lini dlražiinslcl Konzert - Gramofon velikost skrinjice. 38-j- 38 + 22, livnik: 60 - j- 45, kolesje: Prflzl-sslon, zvodnica: Omega, Stark-Ion, z 10 novimi dvostranskimi ploščami en album :: za dvanajst :: plošč in 1000 ff. Igel stane z embalažo vred samo K 60. atTeJ n ovej dl : gramofon : brez livnika, velikost skrinjice: 44 + 38 + 31 z vsem kakor zgoraj navedenim, za gostilničarje z vmetom 6 ali 10 vinarjev <15 kron. Ti gramofoni se prodajajo samo v svrlro reklame do 1. marca 1914, pozneje pa zopet po prejšnjih znatno višjih cenah. A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica štev. 5. Zastopnik avstr, gramofonske družbe na Dunaju in drugih svetov, tvrdk. Edina tvorniška zaloga gramofonov in godbenih automatov. — Največja zaloga plošč na Kranjskem. — Lastna delavnica za popravo vseh vrst godbenih strojev. SANATORIUM -EMONA i ZA-NOTf^M^GI^-BOLEZNI. I 1 LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA-4 \ „ se^zdiwalntatle“ delniške parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona Daro-brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-I.ine zn I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske bank©41. Zmerne cen©. Točna postrežba. Slovenci! I Kupujte in ^ zahtevajte povsod edino-le Priznano najboljše! 1 ■ I Ciril-Metodove Dobijo se povsod 1 vžigalice!! _ f Glavna zaloga ri IVAN PERDAN-u v Ljubljani. M asm".' Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ----------- tvrdke R. MIKLAUC ----------- „Pri Škofu“ IS Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : Fceeten cddelels: -v prvem nadetropjta. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Mladi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-' . ‘ . Žanih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. v = Telephon 132. Zanesljiva semena razpošilja Jindrich Vanek glavna zaloga semen, Praga, „Pri zlati goski44. : Slovenski ceniki na zahtevo brezplačno. : Kdor pošlje uajmauj 40 naslovov zemljiških posestnikov, učiteljev ali posestnikov vrtov z natančno označbo kraja ln zadnje pošte, dobi franko in gratis zanesljiv vremenokaz. Izvoz čeških semenskih žit po vsem svetu. I Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-1 novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Rezervni fondi K 58,461.432*5«. — Izplačane A* A/ K a§ A ki Po velikosti drtga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in apikalije K I23,257.U5,77. jj® w države z vseskozi slovansko-narodno opravo, vzajemno atnvnrovnlra banka v 1 ‘ r a g i. 1 Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaiočimi sc vplačili. Generalno zastopstvo v Ljubljani či£a' ‘IS )m,aslni Gosposki ulici Št. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, kode: posluje. Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi popoji, — Zah'eva te nrosoeice.