Uradno glasilo
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Št. 1. V Ljubljani, 15. januarja 191f
f
Obseg: f Frančišek Povše. — Soseda Razumnika konjereja. — Koliko velja kmeta liter mleka? — Vojne zadeve, novice. — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Tržna poročila. — Inserati.
C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani daje na znanje
vsem svojim podružnicam in udom pretužno vest, da je njen prezaslužni in dolgoletni predsednik, blagorodni gospod
dipl. agr.
Frančišek Povše
za vojvodino kranjsko.
»Kmctovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na strani 60 K, na 1/s strani 30 K, na l/6 strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 70 popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
komtur Franc Jožefovega reda, vitez reda železne krone 3. vrste in Franc 3°žefovega reda, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono in papeževega častnega križca »pro Ecctesia et Pontifice«, ravnatelj Kmetijske šole v p., komercialni svetnik, predsednik Samostojnega konje* rejskega odseka c. kr. kmetijske družbe, predsednik Ljudske posojilnice, častni občan mnogih
občin, drž. in dež poslanec, graščak itd.
dne 4. januarja 1916, ob sedmih zvečer, nenadno preminul.
Pogreb za kmetijstvo velezasluženega blagega rajnika je bil v četrtek, dne 6. januarja t. t., ob treb popoldne, iz hiše žalosti Komenskega ulica štev. 13., v rodbinsko rakev na pokopališču v Štepanji vasi pod Ljubljano.
V LJUBLJANI, 5. januarja 1916.
Predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske
rnAiTčissK
umr>l!
V torek, 4. t. m. zvečer ob sedmih, je nenadno preminul naš velezaslužni in v vseh krogih izredno priljubljeni predsednik Frančišek Povše. Na prvi strani današnje številke objavljamo od kmetijske družbe izdano naznanilo o njegovi smrti. Iskreno obžalujemo, da nam vsled vojnih razmer ni bilo mogoče pretužno vest takoj brzojavno sporočiti na vse strani dežele, zlasti pa načelništvom naših podružnic.
Rajni Povše je bil rojen kot sin kmetskih staršev 1. januarja 1845. v mali vasi Kresnice ob Savi pod Ljubljano. Dovršil je gimnazijske študije v Ljubljani; izšolal se je v znanstvenem kmetijstvu na nekdanji nemški kmetijski akademiji v Ogrskem Starem gradu; bil je prvi učitelj za kmetijstvo in pozneje ravnatelj kmetijske šole v Gorici, ktero službo je zaradi bolezni v grlu moral zapustiti. Nastanil se je zatem v Ljubljani, kjer je bil 26. maja 1. 1886. izvoljen v glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, 8. julija 1897. je postal družbeni podpredsednik in 9. julija 1. 1908. pa družbeni predsednik. Že 1. 1889. je bil prvič izvoljen v deželni zbor kranjski, ter je bil od takrat neprestano deželni poslanec in dolgo dobo let tudi deželni odbornik. L. 1891. je bil izvoljen državnim poslancem, kar je ostal do konca svojega neumornega delovanja. S svojo mladeniško delavnostjo in do skrajnosti koncilijantniin nastopom si je pridobil s pomočjo svojega kmetijsko-strokovnega znanja naklonjenost vseh strank različnih narodnosti, vsled česar je bil vedno kandidat in tudi izvoljeni načelnik raznih ag-rarskih odsekov v dunajskem državnem zboru in istotako mnogo enakih zastopov izven državnega zbora. Proti njemu se ni nikdar od nobene strani izrekal kak pomislek, kajti tudi narodnostno nasprotne stranke so videle v Povšetu vedno moža na svojem mestu. Živel in deloval je izključno le za prospeh kmetijstva; rojen kot kmetski sin je vseskozi poznal težnje kmetijskega stanu, zlasti kmetskega, deloval je zanj z vsemi silami, bil je srečen videti dejanske uspehe svojega delovanja in že pred smrtjo je poskrbel, da se njegovi zemeljski ostanki polože zopet v kmetsko vas in tako smo ga ob ogromni udeležbi pokopali na Sv. Treh Kraljev dan na pokopališču majhne vasice v Štepanji vasi pod Ljubljano.
Rojen kot kmetski sin na grudi svojih pradedov, delujoč za procvit kmetskega stanu, leži pokopan zopet tam, odkoder je izšel! Iz grude za grudo je bilo njegovo geslo, in zvest mu je ostal do smrti.
Iz kmetskega sloja je vzrasel, česar v gosposki suknji ni nikdar pozabil. Bil je kakor malokteri Slovenec odlikovan; pridobil si je velikanski vpliv na merodajnih in najvišjih mestih, ki ga je izrabljal v korist nebroj prosilcev iz vseh slojev in strank ter s svojim dobrim srcem ni mogel nikdar odreči nikomur svoje pomoči.
Nekrologi o smrti rajnega Povšeta v vseh listih širne Avstrije, krasna rakev, ki si jo je sam zgradil na pokopališču v Štepanji vasi, velikanski pogreb, kakršnega ni videla Ljubljana, odkar je umrl njegov duševni oče dr. vitez Ivan Bleiweis, so zaenkrat pač lepi
spomeniki rajnega, a en spomenik je, ki presega vse in jih bo presegal, dokler bo ohranjen spomin na našega velikega predsednika — neumorno je izrabljal svoj velik vpliv v prid kmetijstva in nebroj prosilcev, toda v svoj prid ni ničesar storil in ta njegov najlepši spomenik
ste kristalno čisti roki,
ki ju je čuval s skrajno tankovestnostjo, ktero lastnost ve le tisti ceniti, ki pozna današnje razmere.
Povše je bil 29 let ud glavnega odbora, med tem časom 11 let podpredsednik in nazadnje 7 let družbeni predsednik. Njegove zasluge za c. kr. kmetijsko družbo kranjsko so ogromne in gotovo je bila naša družba tista, na kteri je visel z vsako nitjo svojega življenja. Ni šlo vselej gladko; če je kterikrat pretrpel neupravičeno bridke ure, vzrok je bila kmetijska družba, ktere procvit mu je bil nedotakljiv. Ce se je šlo za kmetijsko družbo, postal je iz krotkega in dobrosrčnega Povšeta neustrašen bojevnik. Kot družbeni predsednik je neprestano nadziral vse družbeno delovanje; če vsled drugih poslov ni bil iž Ljubljane odsoten, prebil je cele ure v družbeni pisarni, kjer se je o vseh poslih proučeval in dajal navodila za družbene odredbe. Posebno mu je bila pri srcu v zadnjem času slavnost družbene 150 letnice, ki se ima vršiti prihodnje leto. Vsi tozadevni načrti so bili ž njim v velikih potezah že dogovorjeni. Zadnji čas je vedno govoril: „Moja srčna napaka mi pravzaprav zapoveduje mirovati in odlb> žiti vse javne fiinkcije, a do družbene 150-letnice z d rž i m naj bo karkoli hoče in potem se definitivno poslovim od vsega javnega življenja." Ni mu bilo- sojeno pričakati tistega, česar je najbolj želel, in še v torek, 4. t. m., je bil čil in vesel dopoldiie dve uri v družbeni pisarni; odredil je vse potrebno, ker je hotel oditi za nekaj dni na svoje posestvo, a zvečer je Vsegamogočni prekrižal njegove načrte in ga je pozval pred Svoj sodni stol, kjer je kot prepričan katoličan, obložen z usmiljenimi deli do bližnjih in s svojim skoziinskozi pravim verskim življenjem gotovo našel usmiljenega
sodnika I	„,
* *
Rajnki Povše je bil tudi kot slovenski politik izredno izrazita oseba v domači kakor v avstrijski politiki. Kot mož izza Bleiweisovih časov, ki je že 1. 1877. kot goriški deželni poslanec javno v politiki nastopal, je dobro poznal hude borbe za vsak majhen
korak narodnega napredka. Kot sobojevnik v prvih letih narodne prohude je politično življenje vse drugače presojal kakor oni naraščaj političnih mož, ki niso preskusili trdega boja, v kakršnem postane politik jeklen; in ni ga kmalu kaj tako bolelo kakor kaka popustljivost v narodnostnih vprašanjih. On je namreč vsako pridobitev v težki borbi vedel drugače ceniti kakor drugi nepoučeni; vsaka popustljivost ga je silno skelela, dasi je svoje srce vsled svoje mehke narave razodeval le najožjim in le zanesljivim prijateljem. Ni preveč rečeno, če se trdi, da je bil s Povšetem izmed naših velemož na Sv. Treh Kraljev l. 1916. pokopan zadnji Staroslovenec v čistem pomenu besede. Kdor se je pred 40 leti udeleževal političnih bojev, ta ve kaj je s tem rečeno.
Pogrebni sprevod rajnkega Povšeta, ki ga je vodil sam Prevzvišeni knezoškof iz Ljubljane do rodbinske rakve na pokopališču v Štepanji vasi, je bil izmed najveličastnejših v zadnjih desetletjih v Ljubljani, kajti udeležilo se ga je vse, kar šteje med zastopstvo najvišjih krogov in uradov. Lehko rečemo: Cela Ljubljana je spremila našega najboljšega moža k zadnjemu počitku. Samoobsebi umevno je c. kr. kmetijska družba položila najlepši venec na rakev umrlega, istotako družbeni uradniki; vse podružnice kmetijske družbe, ki so slučajno pravočasno izvedele za smrt našega nepozabnega predsednika, so se pogreba korporativno udeležile. Preden je bila položena nad rakev težka kamenita plošča, spregovoril je v imenu kmetijske družbe zadnje poslovilne besede družbeni podpredsednik, prečastiti g. kanonik dr. Lampe, ki je med drugim v vznešenih besedah dejal:
Ob Tvojem grobu se poslavljajo podružnice kmetijske družbe in na tisoče družbenih udov, ki so Ti postavili nepozabni spomin v svojih srcih!"*)
Soseda Razumnika konjereja.
25. Kako so konja odvadli gristi.
Kopitar je kupil svetlorjavega konja, ki je bil jako nevaren. Grizel je, in hlapca, ki ga ni mogel trpeti, je enkrat tako popadel, da je več tednov bolan ležal v bolnici. Kopitar je sicer hotel kupčijo razdreti, a konjski prekupec ni hotel o tem nič slišati, kajti naredila sta pisano kupno pogodbo, kjer se je jamčilo samo na konjevo zdravje, sposobnost za vožnjo in za krotkost pri kovanju.
Sedaj se je Kopitar odločil, da s pomočjo soseda Razumnika rjavca temeljito odvadi grizenja. Pošteno kazen je zlobni rjaveč gotovo zaslužil.
Bilo je nekega dopoldne. Kopitar, njegov sin in Razumnik so šli v hlev.
Hlapcu so naročili prinesti v hlev škaf, napolnjen s kuhano, še popolnoma vročo repo. Razumnik je na priostreno palico nabodel vročo repo. S to repo je stopil v stajo k rjavcu, ki je jezno pokazal zobe, kar Razumnika ni prav nič oplašilo.
Stopil je še bliže, in sicer tako, da ga je slednjič konj mogel doseči.
V tem hipu je Razumnik kakor blisk hitro pomolil rjavcu na palici nataknjeno pekoče vročo repo. (Glej pod. t.) Jezno je rjaveč po repi hlastnil ter jo je med zobmi zmečkal. V istem hipu je pa tudi preplašen od-skočil in repo izpustil iz gobca. Gobec in jezik si je pošteno opekel.
Razumnik je na enak način drugo vročo repo konju pomolil. To pot je pa rjaveč ni zagrabil, temveč
Podoba 1.
*) Vsled raznih okoliščin bo moglo naše uredništvo šel« v prihodnji številki »Kmetovalca« podati natančni životopis umrlega družbenega predsednika ter bo priložena v spomin njegovim®|če-stilcem, med kterimi so prav gotovo vsi družbeni udje brez izjeme, njegova podoba.
se je bojazljivo v kot stisnil. Nato je sosed konju molil samo palico. Tudi po tej ni hlapnil. Zbal se je.
Z veseljem so vsi navzoči opazovali konjevo ponašanje.
„Če bo držalo," pravi Kopitar.
»Potreboval bo še nekaj pouka," odgovori Razumnik.
Opoldne je kaznovani konj malo jedel. V gobcu in na jeziku se mu je opečena plast odluščila in jed ga je mučila. Ko je hlapec pobral iz jasli nezaužito krmo, ni konj kazal, da bi hotel hlapca ugrizniti, ampak se je bojazljivo umikal.
Čez nekaj dni so se konja zacelile opekline v gobcu in hudobnost se mu je vračala,
Razumnik je menil, da je prišel čas, konja popolnoma odvaditi grde razvade.
Svetoval je, naj konja nalašč dražijo s šibami, čeprav si konj v pričetku ne bo upal gristi. Kakorhitro se pa spozabi in bo hotel ugrizniti predmet, ki se mu bo molil, naj se rau hitro pomoli vroča repa. Če si konj drugič opeče gobec, si gotovo premisli, da bi še kdaj grizel. Tako so storili.
Kopitarjev sin in hlapec sta šla v hlev z nataknjeno vročo repo. Hlapec je konju pred nosom nagajal z brezovo šibo. V pričetku se je konj ogibal.
Kmalu se mu je pa vrnila zlobnost.
Jezno je popadel za šibo.
Hlapec je hitro zmeknil. To draženje sta nekaj časa ponavljala. Konj se je trudil, da bi zagrabil šibo; ker je pa bil nakratko privezan, je bil njegov trud zaman. Sedaj je pa mladi Kopitar nenadoma konju pomolil vročo repo, in konj, misleč, da je šiba, je jezno vanjo vgriznil. Hudo je konj zastokal in odskočil, kajti drugič si je opekel gobec in jezik.
Sedaj je bil konj za vselej ukročen.
Razumnik je svetoval konja prihodnje dni še vedno dražiti, kakor so ga prej. Ubogali so, a konja niso več
#
mogli pripraviti do tega, da bi bil ugriznil. Tretjič se ni hotel več opeči.
Ko so se opekline drugič zacelile, je Razumnik velel, naj konja odslej nikar več ne dražijo, ampak naj previdno in mirno z njim ravnajo.
Le tedaj, če bi bil rjaveč zopet zloben, naj ga skušajo vnovič opeči.
Tega pa ni bilo več treba. Konj se je grizenja popolnoma odvadil.
Ker je bil rjaveč drugače izvrsten konj, je bil Kopitar slednjič celo prav zadovoljen z njim, dasi mu je v pričetku silne preglavice delal.
Zadovoljno je nekega dne dejal Razumniku: ^Prihodnjič kupim zopet takega vraga in mu precej grizenje zagrenim."
Razumnik pa ni bil tega mnenja ter je dejal, da vselej ne gre tako gladko, kakor je šlo z rjavcem, kajti nekterim konjem se ta razvada prevečkrat vrne. Tudi ni vsa ta reč brez nevarnosti. Če je človek neroden, se lehko pripeti, da konj ne vgrizne v repo, temveč v roko. Posebno je nevarno, če konj ni dovolj trdno in močno privezan, na kar je posebno paziti.
Tudi postanejo nekteri konji, ki se tako z njimi ravna, ob glavi plašljivi in si ne dajo radi natikati uzde ali komata.
Na tak način konja odvaditi grizenja je le tedaj umestno, če ni drugega sredstva in bi se drugače konj moral prodati za slepo ceno ali pa celo pobiti.
Najteže je po Razumnikovem mnenju stare konje odvaditi grizenja, dočim gre pri mlajših laže, kar rjaveč dokazuje.
Koliko velja kmeta liter mleka?
Profesor doktor Ostermayer je v letošnjem letniku, in sicer v št. 81., 82. in 83. Dunajskega kmetijskega časnika (Wiener Landw. Zeitung) preračunal na podlagi računov 240 kmetskih gospodarstev in veleposestev, da so znašali srednji stroški pridobitve 1 litra mleka že pred vojno 2189 h. Med temi gospodarstvi je 117 takih, pri kterih se vanje založeni kapital obrestuje povprečno s 4-18°/0 in pri kterih znašajo stroški za liter mleka 19 94 h, 36 kmetij, ki sklepajo svoje račune z izgubo, ima za liter mleka 28'27 h stroškov, 24 kmetij, ki dajejo povprečno po l'4°/0 obresti od vanje založenega kapitala, je izkazalo povprečno po 23\50 h pridobitnih stroškov za liter mleka. 33 kmetijskih gospodarstev, pri kterih so računi pokazali, da se v njih naloženi kapital obrestuje z 2'58 »/o, je pa imelo s pridobitvijo 1 litra mleka povprečno 20 96 h stroškov.
V tabeli, natisnjeni v tem spisu so navedeni stroški za pridobitev l litra mleka pred julijem 1914 in stroški za enako množino mleka po juliju 1914.
Stroške je preračunal g. prof. Ostermayer po podatkih gospodarskih knjig onih kmetij, ki nesejo po več nego 4°/0 čistega dohodka in pa za kravo, ki ima 500 kg žive teže.
Iz tabele je razvidno, da so znašali stroški posestnika na isti kmetiji za liter mleka pred vojno po 19-67 h, sedaj pa da znašajo po 29 28 h, da so se torej povišali za 9 61 h pri litru mleka, to je za 48'85 °/„ stroškov pred vojno.
Če primerjamo v tabeli stroške za vzdrževanje živali pred vojno z onimi v vojnem času, tedaj postanemo nehote pozorni na stroške za krmljenje, ki znašajo
616 K 15 h; isti stroški so znašali pred vojno le 303 K 66 h. Pripominjamo samo to, da za krmo prof. Oster-mayer ni uporabljal cen, za ktere se more krma prodajati sedaj v vojnem času, ampak le prave, resnične stroške za pridelovanje krme, za kupljena krmila pa one cene, za ktere so bila ob času sestave tega računa naprodaj.
Krmljenje se je torej podražilo skoraj za 103 In pri tem niti ne vpoštevamo tistega vojnega dobička, kteri bi bil mogoč, ako bi nekaj živine odprodali, ter namesto denarja za mleko rajše spravili denar za krmo po tržnih cenah. Pa tudi ostali vzdrževalni stroški za živino so se povečali, in sicer plače za 9 2 °/0 prejšnjih plač, svečava, orodje in spravljanje mleka za 7'5°/o, vzdrževanje orodja za 123 °/0, vzdrževanje poslopij za 12-7 °/o, splošni stroški pa za 9 9%-
Dokupovanje živine v nadomestilo za prejšnjo se je tudi podražilo, in sicer so stroški pri dokupovanju (gonjačem, prevoz itd.) poskočili za 80 h pri 100 kg žive teže. Stroški za vprego in prevažanje mleka so se pomnožili za toliko, za kolikor se je podražilo vzdrževanje vprežnih živali. Tudi pri stelji so vstavljeni le pravi pridobitni stroški, ki so večji kot pred vojno, nikakor pa ne tržne cene.
Kosmati dohodki iz prodaje živine in iz pomnožitve žive teže so računani na podlagi cene 2 K 20 h za kilogram žive teže doma. Tudi vrednost gnoja je v teh računih zvišana za 50%, to pa z ozirom na višje tržne cene umetnih gnojil.
Povprečni letni dohodki in stroški pri 100 težki kravi.
(Tab. I.)
		Lastni		Lastni	
	Predmet	stroški		stroški	
M		pred vojno		sedaj	
H		K	h	K	h
	Kosmati dohodek.				
1.	Za mleko.........	408	73	v	v
2.	„ živino.........	115	76	229	44
3.	Vrednost prirastka na živi teži .	12	01	26	43
4.	Skočnina.........	—	26	—	26
5.	Vrednost gnoja.......	55	44	83	16
	Vsota kosmatega dohodka	592	20	?	?
	Strošek				
6.	Za krmljenje.......	303	66	616	15
7	„ steljo.........	15	78	31	56
8.	Plače ..........	64	73	70	69
9.		23	82	27	78
10.	Za dokupovanje živine ....	42	37	46	37
ti.	Svečava, hlevske potrebščine, mle-				
	karjenje........	13	26	14	25
12.	Zivinozdravnik.......	1	—	1	—
13.	Vzdrževanje orodja.....	4	49	5	04
14	poslopij.....	10	29	11	60
15.	Prevoz mleka.......	25	79	26	80
16.	Splošni izdatki.......	29	71	32	65
	Vsota stroškov	534	90	883	89
	Obrestovan je				
17.	kapitala v stavbah.....	22	05	24	65
18.	,, orodju......	1	14	1	28
19.	„ živim......	24	98	24	98
20.	tekočega kapitala......	3	03	3	03
	Vsota vseh stroškov	586	10	937	83
					
Proračun stroškov za 1 / mleka.
(Tab. II.)
	Pred vojno				Sedaj			
	K	h	K	h	K	h	K	h
Vtola vseh stroškov	—	-	586	10	—	—	937	83
Odbije se: .								
Denar za prodano živino . .	115	76	_	—	229	44		
Vrednost prirastka na živi teži	12	01	—	—	26	43		
Skočnina......	—	26	—	—	—	26		
Vrednost hlevskega gnoja . .	55	44	183	47	83	1«	339	29
Kot stroški za namolženo mleko								
ostane........	—	—	402	63	—	-	598	54
Ce je bilo mleka namolženega								
povprečno 2047 l na vsako								
žival (na vsako kravo 2231 T),								
potem znašajo stroški pride-								
lave 1 litra mleka . . .	K 19-67				K 29-28			
Taki so stroški za L l mleka na kmetijah na Moravskem, če jih računamo na podlagi resničnih podatkov gospodarskih knjig.
V 21. št. letnika 1915 Avstrijskega mlekarskega lista (Osterr. Molkereizeitung) izvedeni račun pridobitnih stroškov 1 litra mleka na gornjeavstrijski kmetiji, z 10 kravami, ki dajo povprečno po 5 l mleka na dan, pa kaže, da velja tam liter mleka celo 3170 h. — Račun je izpeljan deloma na podlagi prej navedenega Ostermayerjevega.
Kakšne so pa razmere v nemških pokrajinah kraljestva češkega?
Zveza nemških mlekarn in mlekarjev na Češkem je sklenila, da d& dognati pri svojih članih, koliko jih velja liter mleka.
13 gospodarstev razne velikosti, in sicer kmečka posestva, najemniki, veleposestniki in eno posestvo, na kterem se uče kmetijstva, je naznanilo po enotnem načrtu stroške za liter mleka. Povprečna števila navajamo tu-le:
Za eno žival je stroškov na leto:
1.)	pri stavbah (amortizacija, popravila, obresti, zavarovalnina)......
2.)	pri živini, (amortizacija, obresti, zavarovalnina) ...........
3) orodje (amortizacija, popravila, obresti, zavarovalnina) .........
4.)	nastelj ............
5.)	krma............
6.)	dodatki........... !
7.)	plače........... .
8.)	živinozdravnik.........
9.)	splošni gospodarski stroški: (skočnina, obrestovanje obratnega kapitala, delež stroškov za oskrbovanje posestva itd.) „ 25 71
Skupaj se je potrošilo K 817-12 Od teh stroškov se odšteje:
10.)	Vrednost gnoja.........K 100.00
11.)	„ telet........ . „ 37 96
Torej velja pridelovalca 2307 l pridob-*
lj enega mleka.........K 67916
Liter mleka velja torej pridelovalca 28-67 h. Pripomniti pa moramo, da za krmo, pridelano doma v gospodarstvu, nismo računali tržnih cen za časa vojne, ampak le to, kar veljajo gospodarja, ki jih je pridelal.
K 29-99
„ 6246
„ 6-25 „ 48-88 „ 541-70 583 „ 91-42 488
V dokaz naj služi račun za gospodarstvo 1.
Stroški za 60 glav:
1.	Stavbe............K 2264"—
2.	Živina...........„ 449U.—
3.	Orodje............ 310 —
4.	Nastelj.......toliko vreden kot gnoj
5 a. Kupivna krmila ........ 7040*—
5 b. Domača krma........„ ?
6.	Pridatki........... 160 —
7.	Plače...........„ 3514-—
8.	Živinozdravnik......... 80-—
9.	Splošni gospodarski stroški . . . „ 3285'—
Vsota stroškov za živino brpz onih
za domačo krmo.......K 21143 —
Dohodki:
10.	Gnoj toliko vreden kot nastelja
11.	Teleta K 2475 —
12.	Mleko 142800 l a 25 h K 35700-— ,. 38175 -Za domačo krmo ostane .... K 17032-—
Domače krme je bilo pokrmljene (redilna vrednost je tu preračunana na kilograme
škroba [šterke]) 2160 q sveže detelje toliko kot . . 20952 kg škroba 540 „ mešanice	„ „ . . 4320 „ „
300 „ sena	„ „ . . 9300 „ „
180 „ suhe detelje „ „ . . 5760 „ „ 100 „ otave	„ „ . . 3650 „ „
1500 „ pese	„ „ . . 9450 „ „
600 „ slame	„ „ . . 10800 „ „
120,, plev	„ „ . ■ 3120 „
Skupaj 67352 kg škroba Od dohodkov je ostalo za domačo krmo K 17032 —; ta je imela toliko hranilne vrednosti kot 67352 kg škroba; l kg škrobove vrednosti v krmi je torej vrgel 25 h. Potemtakem je vrgel
1 q zelene detelje 97X25 = K 243 1 „ mešanice	8 0X25 = „ 2-—
1 „ sena	31"0X25 — „ 7 75
1 „ suhe detelje 32-0X25= „ 8"00 1 „ otave	36 5X25 = „ 9 13
1 „ pese	6 3X25 = „ 1-58
l „ slame za krmo 18'0X25 = „ 450 1 „ plev	26-0X25 = „ 6 50
Te cene pa niti najmanj ne dosegajo tržnih cen za navedece vrste krme ob času vojne; če pa se prodaja mleko po 25 h liter, potem pa so celo dosti nižje nego so izdatki za pridelovanje krme same.
Vse številke so povzete po dobro urejevanih računskih knjigah nekega velepose*tva; knjig pa celo ne vodi gospodar sam, ampak neki knjigovodni zavod.
Moravsko, Gornjo Avstrijo in Češko srao vporab-ljali kot primero. Izbrali srao posestva, na kterih se v splošnem prav dobro gospodari. Stroški pridelave 1 l mleka v vojnem času so pa približno enaki, čeprav so preračunani na tri različne načine. Na Moravskem velja 1 l mleka 29-28 h, v Gornji Avstriji 3 L*7 h in na Češkem 28-67 h.
Če pa to, kar se na Moravskem povprečno namolze, to je 2231 l, vzamemo za podlago izdatkom na Češkem, ki znašajo 679 K 16 h, tedaj znašajo stroški za liter mleka tudi na Moravskem 30 44 h.
Od pridelovalnih stroškov za mleko so pa odvisni tudi pridelovalni stroški za maslo.
Zveza nemških mlekarn in mlekarjev na Češkem je bila mnenja, da je nje dolžnost, jte podatke razglasiti
in prebivalstvo prepričati, da nimajo nemški kmetje na Češkem pri sedanjih cenah za mleko nikakega zaslužka in da jim dela veliko krivico tisti, kdor jim očita, da navijajo cene.
Dostavek uredništva. Če se vpošteva, da v naših krajih krave povprečno manj molzejo, pride zato na liter mleka več stroškov in če dalje vpoštevamo, da so pri nas močna krmila še veliko dražja in istotako naše delovne sile, potem lehko z mirno vestjo trdimo, da v naših krajih 1 liter mleka kmeta več velja, kakor je izračunjeno za nektere druge kronovine v gorenjem iabornsRi spisu, če bi bil kdo od naših kmetovalcev kdaj tožen zaradi navijanja cen pri mleku, naj se preprosto sklicuje na ta strokovni spis, ki je vsestransko utemeljen in ki ga nihče naših sodnikov ne more ovreči.
Vojne zadeve.
Št. 36.638 ex 1915.
Razglas c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko
.z.dne 2. januarja 1916, št. 36.638 ex 1915,
o izdelovanju in razpečavanju kruha in peciva.
Na podstavi ministrskega ukaza z dne 20. decembra 1915, drž. zak. št. 379., se razglaša, oziroma zaukazuje tako:
§ 1.
Obrtniško izdelovanje in prodaja vsakovrstnega malega peciva je .prepovedana.
Obrtniško izdelovanje necukranega prepečenca (vodenega suhorja) je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem političnega deželnega oblastva.
§ 2.
Za izdelovanje vsakovrstnega slaščičarskega .blaga se pšenične in ržene moke -ne sme porabljati.
Za obrtniško izdelovanje kokesov se sme porabljati pšenična in ržena moka le v množini, ki n,e presega 30 odstotkov skupne teže množine testa.
Obrtniško izdelovanje slaščičarskega blaga ,iz maslenega (listnatega) in droženega blaga je prepovedano.
Za obrtniško velja vsako izdelovanje za namene, da se oddaja blago drugim za plačilo.
To določilo se nanaša torej tudi na pekarska in gostilniška podjetja.	g g
Pekom in slaščičarjem je prepovedano prevzemati od drugih pripravljeno testo, da ga spečejo.
§ 4.
Pekarsko in slaščičarsko blago se sme pri izdelovalcih in kupčevalcih ter v gostilniških in krčmarskih obratih vsake vrste oddajati odjemalcem le če se zahteva ali naroči. Postavljati shranke s temi izdelki na mize in jih ponujati v shrankah na svobodno izbiro, je prepovedano.
§ 5.
Kruh se sme izdelovati in spravljati y promet samo iz krušne moke v hlebcih ali štrucah s težo 980 gramov ali 490 gramov.
Kruh se sme oddajati použrlnikom samo popolnoma ohlajen.	g g
Cena po določilih § 5. izdelanega kruha s težo 980 gramov se določa na 56 vinarjev, in oaega s težo 490 gramov na 28 vinarjev.
Peki in prodajalci kruha so dolžni, na zahtevo oddati k;iuh v najmanjši teži 70 gramov za ceno 4 vinarjev.
§ v.
Ta ukaz se mora po določilih § 11. ministrskega ukaza z dne 20. decembra 1915, drž. zak. št. 379., nabiti v prodajalnah in obratovalnicah.
§ 8.
Prestopki tega ukaza se kaznujejo po določilih ministrskega ukaza z dne 20. decembra 1915, drž. zak. št. 379.
§ 9.
Ta razglas stopi na mesto tuuradnih ukazov z dne 27. marca 1915, dež. zak. št. 7., in z dne 31. avgusta 1915, dež. zak. št. 27., in dobi moč z dnem razglasitve.
Št. 37.457/1915.
Ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko
z dne 1. januarja 1916, št. 37.457/1915,
o določitvi prodajnih cen za nadrobno prodajo
iipoke.
Izpreminjaje § 1. t. u. ukaza z dne 17. avgusta 1915, dež. zak. št. 25., zaukazqjem naslednje:
§ 1.
Za nadrobno prodajo moke se določajo za kilogram sledeče prodajne cene :
Pšenični zdrob, pšenična moka za peko . K 118.
Moka za kuho št. 1........ —'98.
Moka za kuho št. 2........ —'83.
Krušna moka ........... —'53.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Kmetijske novice.
C. kr. kmetijsko ministrstvo namerava nakupiti — če se izkaže to kot umestno — v Severni in Južni Ameriki večjo množino plemenskih kobil in jih porazdeliti po deželah. Povečini bodo to triinpolletne kobile raznih plemen od 145 pa preko 170 c»i visoke. Še preden pridejo kobile na ladje, preišče jih zastopnik kmetijskega ministrstva, če so za pleme ali ne. Konjerejcem in kmetovalcem se prodajo kobile dražbenim potom. Vzklicna cena bo enaka vsoti kupnine, prevoanine, zavarovalnine in drugih stroškov; znašala bo, kakršnega plemena bo pač kobila, 1000 do .2000 K. Kar ministrstvo izkupi za kobile več nego znašajo gori našteti stroški, to se izroči deželi (dež. odboru ali .kmet. družbi — op. ur.), da razdeli sorazmerno med one, ki so kobile pokupili ali pa,-da se porabi za pospeševanje konjereje. Za začetek namerava kmet. ministrstvo vpeljati 10 do 15.000 takih kobil, ako bo dobiti kupcev. Če ibi bila pa potreba po takem materijalu velika, kar bi se dalo lehko dognati po obilni prodaji, tedaj bi jih bilo mogoče dobiti tudi 50.000 ali več.
Vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na C. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca", se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med »Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja,ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le prioetne orke imena »n kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarska, se ne odgovarja v .Kmetovalou«, ampak le pismena, 5e Je pismu priložena 1 K T znamkah kot prispevek k družbenem« pokojninskem«
zikladn. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo vainib okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 1. Jaz sem že vsega pričetka sedanje vojne pri vojakih. Predkratkim sem prišel za par dni na dopust in našel doma velik nered, ker moja žena ne razume gospodarjenja in je zato že veliko ponepotrebnem zapravila. Prosil sem sodišče, da se razveljavijo kupčije, ki jih je sklenila. Prosim sveta kaj mi je sploh početi, da vsled moje odsotnosti pri vojakih domačija ne propade? (I. S, v. p. 6.) v
. Odgovor: Če svoji ženi v kupčijskih zadevah ne zaupale, ji pač lehko prepustite gospodarjenje, a glede raznih potrebnih kupčij in glede denarnega gospodarstva, pa postavite pooblaščenca, ki mu dajte notarsko pooblastilo. Taka ureditev pa ni preprosta in mora biti izvršena v soglasju z zakoni. Ker se je takoj ob pričetku vojne s takimi razmerami računalo, zato se je po naročilu ministrstva ustanovil v vsaki deželi poseben urad, ki ima nalogo urejevati zasebne zadeve vpoklicancev. Ta urad se imenuje »Gospodarska deželna pomožna pisarna za Kranjsko« in se nahaja v Ljubljani v sodni palači na Slovenskem trgu, II. nadstropje, soba štev. 114. Sporočite svojo zadevo temu uradu in ga prosite za pomoč. Ta odgovor velja tudi mnogobrojnim drugim vprašalcem, ki se glede zasebnih zadev vpoklicancev obračajo do našega uredništva.
Vprašanje 2. V zadnjem času se z veliko reklamo in po inseratih priporoča neko krepilno krmilo tvrdke S. & K., ki ga ljudje zelo naročajo in se nekteri tudi ž njim pohvalijo. To krepilno krmilo je veliko draže nego klajno apno in vprašam če je priporočeno? (A. O. v G.)
Odgovor: Taka krepilna krmila in razne redilne štupe izdelujejo podjetni ljudje, ki računajo z neumnostjo kmeta, a vse skupaj ni nič vredno in ima le namen živinorejcem za dragi denar nekaj malovrednega obesiti in delati ogromne dobičke. Vsak čas pride kdo drugi s takim krmilom ali s praškom na dan, in ko končno živinorejci navzlic velikanski reklami spoznajo sleparijo, pa izpremenijo ime ^li tvrdko. Pravilno oskrbovanje in krmljenje živine je najboljši redilni prašek zanjo, če pa ta vendarle kterikrat zboli mora dobiti primerno zdravilo. Splošnega zgravila za vse bolezni ni in ga nikdar ne bo. Če pošljete dotično krepilno krmilo deželnemu kmetijsko-kemijskemu preskušališču v Ljubljani, Vam bo natanko dognalo iz česa obstoji, in potem lehko ravnoisto krepilno krmilo sami doma sestavite za par vinarjev. Navadno sestoje vsa ta tajna krmila iz kakih cenenih odpadkov, n: pr. otrobov, prosenrh ali riževih luščin itd., kterim se primeša več ali manj živinske soli, nekaj žvep-lovega antimola, žveplene moke, Glauberjeve soli, dvojno-ogljikovokislega natrona, ogljeve moke, klajnega apna itd. ter je vrhutega v svrho boljšega okusa in vonja dodan še koperc, janež, zdrobljene brinove jagode, encijan, rožiči, sladke koreninice in prav mnogokrat razne smeti iz lekaren in drogerij. Še nikdar se ni posrečilo veščakom s temi sredstvi pospešiti prebavljahio in proizvajevalno silo zdravih živali; česar resni strokovnjaki ne zmorejo, tO' hoče doseči nebroj sleparskih tvorničarjev takih tajnih krepilrirh in re-dilnih krmil ter šttip, ne da -bi svoje trditve v reklamah dokazali s- preskušnjami. Vendar se pa najdejo še vedno takozvani veščaki, ki za dober denar potrdijo imeniten učinek ničvrednih krepilnih krmil. Pri tem je pa glavna reč, da ljudje verjamejo lažnjivim obljubam in čudodelne štupe za dragi denar kupujejo. Naša, kakor vsakega razumnega strokovnjaka dolžnost je, nevedne živinorejce poučevati in jih svariti pred nakupom teh sleparskih sredstev.
Vprašanje 3. Nameravam napraviti iz akacijevega drevja kolosek za vinogradniško porabo, in ^icer na pe--ščenem svetu. Kako naj napravim akaeijev kolosek
ali s setvijo akacijevega semena, ali s saditvijo mlad h rastlinic, koliko narazen in ali je -meseca marca še čas za to delo? (J, M. v N.)
Odgovor: Seme akacije dobite pri tvrdki Jul. Stainer, Wienerncustadt po K 1'40 do K 2'— kg. Od set\e na prostem pa nimate pričakovati mnogo uspeha, pač pa Vam toplo priporočamo saditev eno- ali dveletnih sadik konec meseca marca. Akacijevih sadik dobite v državni gozdni drevesnici v Bršljinu pri Novem Mestu po K 7'— tisoč komadov. Naročiti bi jih morali čimpreje z dopisnico pri c. kr. deželnem gozdnem nadzorništvu v Ljubljani. — Kako je ravnati pri saditvi, poizveste pri c. kr. okrajnem gozdarju v Novem mestu. Sicer pa se poučite o akaciji, njeni ozgoji in rabi tudi iz spisa, ki snfo ga priobčili v »Kmetovalcu« 1. 1913, na strani' 49.	Š;
Vprašanje 4. Pri .mojem sosedu se je pojavila pri goveji živini neka bolezerf, ki mislim, da je nalezljiva.
Žival stresa z glavo, prične ji teči nekaj iz nosnic, iz gobca se ji cedijo sline, oči postane^ čezinčez sivobele, pa tudi kašelj se pojavlja. Pri mrtvi živali smo našli kosti v glavi trhlene, kosti in tudi pljuča pa SO bila gnila. Kako nastane ta bolezen, kako jo je zdraviti in kako se je obvarujemo ? (D. B. v T.)
Odgovor: Opisana- bolezen je takozvana kataralna mrzlica (lat. Coryza gangraenosa boum), ki se pojavlja zlasti pri goveji živini, je infekcijska, a ne nalezljiva bolezen. V raznih delih glave se pojavi vnetje sluznic, obolijo tudi oči ter je opaziti pojave hude nervoze. Predvsem se pojavi pri živali precejšnja telesna toplota (40— 42 ), posebno je vroče čelo in deli okoli rogov. Žival je poparjena in pogled ji je top. Glavo rada naslanja na jasli, ako pa leži, tedaj zelo izteguje vrat. Vstaja težko, hrbet krivi, tudi je slišati, da škriplje z zobmi; obnašanje je včasih precej hudobno. Žival je videti vedno žejna, veselje do jedi poneha nekoliko, tudi prežvekuje manj in pri kravah popusti mlečnost; v pričetku bolezni so navadilo vnete sluznice v nosu in gobcu. Oči se solzijo, sčasoma se roženiea vedno bolj skali in naposled izgleda kot bi bilo oko čezinčez prevlečeno s kako mlečrrobelo barvo. Stvar, ki se ji cedi iz nosa, je nekako lepljiva in smrdi ter ji je tupatam primešane nekoliko krvi. Zlasti močno je vnetje v glavi in rogovi se radi majejo, da celo odpadejo. Nosnice otečejo in je dihanje otežkočeno. Na koži se tuintam pojavijo izpuščaji. Scalnici je tuintam primešana kri. Bolezen je s četrtim dnem navadno že popolnoma razvita in žival pogine v 4 do 12 dneh, v nekterih slučajih pa šele v 2—3 tednih. Bolezni podleže 60—90 % obolelih živali. Takoj pri izbruhu bolezni je dajati živali na glavo mrzlih obkladkov, da se ji nekoliko olajšajo bolečine v glavi, povečkrat na dan ji je izpirati sluznice v nosu in gobcu z galunovo vodo ali pa z 1—2 ' „; kreolinovo ali lizolovo raztopino. Da žival laže diha je priporočeno pripraviti ji vodnih parov za vdihavanje. Zdravljenje je malouspešno in od lajika sploh neizvedljivo, zato je v takem slučaju takoj poklicati živino-zdravnika. Ker se bolezen pojavlja najčešče le v nizkih, temnih, zatuhlih hlevih, kjer zastaja tudi gnojnica, kjer se poklada živini prašno in neprimerno krmo ter se jo napaja s slabo, postano in smrdljivo pitno vodo, je predvsem paziti, da se te neprilike odpravijo in je zlasti skrbeti za dobro ventilacijo, dobro krmo in svežo vodo, pa>se omenjene bolezni ne bo težko ubraniti, kajti v dobrih hlevih, kakortudi na paši se kataralna mrzlica redkokdaj pokaže, J.
Družbene vesti.
* Z današnjo (prvo) številko smo pričeli XXXIII. letnik. To številko dobe Iz
upravnih razlogov vsi dosedanji udje in naročniki. Prosimo, naj nam je nihče ne vrne, čeprav ne ostane v 1. 1916. družbenik, oziroma listov naročnik. Prav nujno prosimo, naj vsak takoj naznani družbi, oziroma upravništvu, če lista sploh ali redno ne prejema, ne pa pozneje, kakor se pogostoma dogaja, da nam konci leta o pobiranju udnine udje tožijo, da vse leto niso prejemali lista. Kaka pomota se pri tolikem številu prav lehko pripeti. Če se pa nedostatki sproti naznanjajo, se tudi lehko sproti odpravljajo.
*	Vsakega p. n. dosedanjega gosp. uda, oziroma naročnika prosimo, da naj nam ostane zvest tudi v novem letu ter naj nam vsak pridobi vsaj enega novega uda. To gotovo ni težko v očigled mali letnini 4 kron. Te prošnje pa ne stavimo zaradi do-bičkarije, vsaj vsak ud dobro ve, da družba nima od udov nič Z ozirom na ugled je pa važno, da je družba močna. Glede na vsebino lista pa obetamo, da jo bomo, kakor doslej vsako leto, tudi v prihodnjem letu izboljšali, bodisi glede kolikosti kakor glede kakovosti.
*	Kazalo za lanski letnik „Kmetovalca" je sestavljeno in bo kmalu dotiskano. Ker pa ogromna večina prejemnikov »Kmetovalca« ne hrani in jim je torej kazalo nepotrebno ter bi si družba naredila le nepotrebne ogromne stroške, če bi kazalo poslala vsem prejemnikom, zato dobe to kazalo naknadno brezplačno doposlano le tisti, ki ga izrecno zahtevajo.
*	P. n. gg. ude e. kr. kmetijske družbe, ki se obračajo v raznih zadevah na našo družbo, nujno prosimo, naj po možnosti vsako reč napišejo na poseben list in vsak list podpišejo ter naved6 bivališče in pošto, kajti vsak družbeni uradnik ima svoj posel in se delajo silne težkoče, zamude in tudi zmešnjave, če so na enem-inistem listu pisane razne prošnje, naročila na gospodarske potrebščine, naročila na drevje, gospodarska vprašanja itd. Udnina naj se na posebnih položnicah vplačuje.
*	Trtne Škropilnice ima družba tudi letos v zalogi, in sicer tri vrste: navadne škropilnice »Korona« po K 28'— in škropilnice novejše sestave »Hero« po lv 44'— komad z zabojem vred. Slednje imajo tlačilno in brizgalno napravo, ki se izsnema, so močnejše in vsestransko priporočene. Škropilnice sestava dunajske c. kr. kmetijske družbe »Avstrija« so zelo močno izdelane in zbog svoje trpežnosti jako priljubljene. Komad stane K 44'—, pri čemur je vštet pridejan dvojni razpršilnik. Družba si je nabavila tudi nekterih potrebščin k škropilnicam, ker jih morajo posestniki starih škropilnic večkrat nadomestiti. Nova škropilnica je draga, dočim se da majhna napaka često popraviti z nadomeščenjem kakega dela. Razpršilnike, ki se lehko rabijo za oba stroja, nadomešča družba po 90 h, igla stane 16 h. Dvojni razpršilniki stanejo po K 2'80. Nova iznajdba je mrežna cevka, ki se lehko rabi pri vsaki razpršilni cevki, nč da bi bilo treba pri razpršilni cevki ali na razpršilniku kaj izpremeniti. Z mrežno cevko opremljena razpršilna cev lehko mnogo ur nemoteno deluje, ker se zamašenje dolgo zabranjuje. Komad stane K 2'20. Kolcnca so po K 1'20. Gumijeve plošče so po K 1'40, ventilni gumi stane 12 h, krogljice so po 20 h.
*	Trtnih škropilnic za polovično ceno odda družba nekaj komadov revnim vinogradnikom, in sicer 1 e na priporočilo podružnic ali županstev. Tudi podružnice, zadruge in občine, ki škropilnice brezplačno posojajo revnim vinogradnikom, jih morejo nekaj dobiti po
znižani ceni. Brezplačno se škropilnice ne bodo oddajale, ker ni zadostnih sredstev in ker se je družba prepričala, da večina prosilcev z brezplačnimi stroji ni ravnala tako skrbno, kakor je družba to zahtevala. Prošnje sprejema glavni odbor c. kr. kmetijske družbe do 15. aprila 1916. Ker se bodo škropilnice le do tedaj razpošiljale, se na poznejše prošnje ne bo mogoče ozirati.
*	Zveplalniki V zalogi bo nekaj komadov nahrbtnih žveplalnikov »Prinz I« po 30 kron in nekaj ročnih žvep-lalnikov po 10 kron komad.
*	Sadno drevje za 1. 1916. Glasom sklepa družbenega občnega zbora z dne 19. aprila 1915 ne dobijo udje spomladi iz družbene drevesnico več po štiri, ampak letno le po tri sadna drevesa. Drevesa se pripravijo le za one podružnice in ude, ki svojo udnino pravočasno plačajo. Na naročila po 15. februarju se ne moremo več ozirati. One podružnice, ki so brez načelnikov, naj naznanijo, komu naj pošljemo drevesa glede pravilne razdelitve. Zaradi pomanjkanja drevja nikakor ne moremo sprejemati naročila na večje število dreves proti plačilu.
*	Diamalt se dobi v pločevinastih ročkah po 4 '/3 kg, ki stanejo po .8 K, dobe se pa sedaj tudi manjše ročke po 1 kg, ki stanejo 2 K (brez poštnine). Opozarjamo na spis »Diamalt, dober pripomoček pri peki« v peti štev. lanskega »Kmetovalca«.
*	Umetna gnojila:
Kalijevo sol po K 14'— 100 kg. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg za 7 K. Kdor gnoji travnike s kostno moko, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Na oral je računati 200 kg kostne moke in 100 kg. kalijeve soli.
Kajni t po 7 K 100 kg.
*	Tomasova žlindra. Ni izključeno, da bo družba tekom prihodnjih mesecev dobila nekaj vagonov Toma-sove žlindre iz Nemškega. Cena družbi sedaj, ko se je ta list tiskal, še ni bila naznanjena, bo pa vsekakor dokaj višja od lanskih cen. Cisto neobvezno naj se zaenkrat prijavijo oni, ki nameravajo žlindro V celih vagonih prevzeti.
*	Za Živinorejce ima družba v zalogi požiralni-kove cevi za odraslo goved po 12 K komad in za teleta, ovce in koze po 7 K komad. Trokarji so po 5 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — Napajalnike za teleta iz pocinjene ploščevine oddaja družba po 10 K. Gumijevi seski so po 80 h. Mlečne cevi so po 80 h.
K lajn o apno, 38— 42 °/0, precipitirano (ne žgano) blago, doide družbi v treh tednih in ga bo oddajala v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 44 h, v manjših množinah pa po 48 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosfo-rove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino.
Rapsove zmlete oljnate tropine doidejo družbi bržkone tekom dveh tednov. Stale bodo okoli 34 do 36 K sto kg v Ljubljani. Vreče naj naročniki po možnosti sami pošljejo, ker jih družbi primanjkuje.
*	Vse potrebščine je treba naprej plačati ali pa drušba vrednost pošiljatvi povzame. Naročniki naj zahtevajo družbene poštne položnice, da kupnino lehko brez poštnih stroškov naprej plačajo.
JJrednik Gustav Pire. — Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.