Uhaja v tak dan zjutraj razven ▼ ponedeljkih in dnevih po praa* nikih. — Posamezna številk« Din 1’—, na 16 atraneh Din 2 —, mesečna naročnina Din 20 —. aa tujino Din 30'—. Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo. — Oglasi po tarifi In dogovora.
Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksaik tlrova cesta iL 24, telefon 24-60, V Celju: Slomškov trg 4. Pošt ček. rač.i Ljubljana 15.621«
St. 175 a
Ljubljana, sobota, dne 27. decembra 1930
Leto L
Vedno močnejši centralizem v Moskvi
Zavezniške in avtonomne republike izgube ministrstvo notranjih del - Upliv na notranjo upravo ima le Se centrala v Moskvi
Moskva, 26. decembra. Centralni izpolni-telni komitet in sovjet narodnih komisarjev Zveze sovjetskih socialističnih republik sta sklenila, da se najkasneje s 1. junuarjem 1931. leta odpravijo narodni ko-misarijati (po našem ministrstva) zavezniških avtonomnih republik. Ta ukrep utemeljujejo sovjetski listi s posebnostjo socialistične družbe in vsled sedanjega obnovitvenega načrta Rusije, kar zahteva najožje sodelovanje vseh po svoji strukturi zvezanih uradov. Pri različnem poslovanju narodnih komisarjatev za notranja dela po raznih sovjetskih republik mora nujno nastati nered in zato je centralizacija vseh uprav v vseh sovjetskih republikah neob-hodno potrebna. Zlasti pa zagovarjajo sovjetski listi potrebo čim krepkejše centralizacije tudi vsled gospodarstva v občinah. Pravijo, da ni bilo sedaj v občinskih upravah nobenega odrejenega načrta in je zato vladal v občinah nered. Zato se bodo pri sovjetih narodnih komisarijatov republik organizirali posebni novi uradi, ki bodo
prevzeli funkcijo likvidiranih notranjih narodnih komisarijatov in občinskih uprav. Na ta način so sovjeti dosegli, da bo vsa notranja uprava v vseh zavezniških in avtonomnih sovjetskih republikah strogo centralizirana, ker so sovjeti del stranke, ki je že docela centralizirana, vsled česar je bila tudi sovjetska Rusija centralistično upravljana. Sed^j se bo ta centralizem še poostril.
Nadalje so sovjetski mogotci sklenili, da odločajo o državljanstvu posameznih republik, o izdajanju potnih listov, nadalje o vseh verskih in javnih družbah in sličnem izvršilni komiteti sovjetov in je torej s tem tudi ta del javne uprave centraliziran. Ravno tako pa dobi komunistična stranka odločilno moč tudi v vseh gospodarskih vprašanjih.
Iz vseh teh novih odločb se jasno vidi, da bo veljala avtonomija sovjetskih republik le na papirju. Že itak ni bila ta avtonomija posebno velika, sedaj pa sploh iz-
gine in niti o državljanstvu ne bodo mogile »svobodne« sovjetske republike več odločati, ker je po novem tudi to vprašanje pridržano do skrajnosti centralizirani komunistični stranki.
Nori člani sveta ljudskih komisarjev v Rusiji
Moskva, 26. decembra, d. Svet ljudskih komisarjev v ruski sovjetski republiki je potrdil naslednjo sestavo sveta za delo in narodno brambo:
Predsednik: Molotov (Skrojabin); namestniki predsednika: Rudšutak, Kuj-bišev in Andrejev;
člani so: Stalin, Vorošilov in Ordšani-kidse;
komisar za kmetijstvo: Jakolev; komisar za finance: Grinkov; komisar za dobave: Mikojan; predsednik ravnateljstva državne banke: Kalmanovič.
701etnica dr. Karla Kramara
Praga, 26. decembra. AA. Dr. Karel Kramaf proslavi 27. t. 7l)letnico svojega življenja. Široki krogi njegovih političnih prijateljev bodo slavnostno proslavili ta jubilej.
Francozi proti fašizmu
Pariz, 26. decembra, n. Dogodkom v Italiji ln nje političnemu in gospodarskemu položaju posvečajo francoski listi vedno več pozornosti.
»L’ Ere Nouvelle« prinaSa članek, v katerem opisuje, kaj je fašizem vse napravil, da bi se obdržal. Razgnal je opozicijo iz parlamenta, razpustil vsa društva, udušil vsako svobodo: fašizem je prenehal biti vlada ter se je pretvoril
v	režim. Zaradi fašizma je postal italijanski narod preveč megaloman. Po fašističnem nazoru je Italijan rojen, da povsod igra prvo vlogo in da ima velike pravice nad drugimi narodi. Italijan zahteva zase Nizzo, Savojsko, Korziko, Malto, Dalmacijo in skoro vse Sredozemsko morje, toda Mussoliniju preti neka naravna sila, da mu uniči vse njegovo delo.
V Berlinu ni bilo za Božič napovedanih demonstracij
Berlin, 26. decembra, d. Glede na napovedane gladovne sprevode brezposelnih je bila berlinska policija na sveti večer v polni alarmni pripravljenosti. Temu se je zahvliti, da so božični dnevi potekli popolnoma mirno. Samo v zapad-nem delu Berlina je morala policija na več mestih razgnati zbrane množice. Pri tem je 15 ljudi aretirala.
V Passingu pri Miinchenu je prišlo po božji službi do hujših pretepov med komunisti in obi skovalci cerkve. Komunisti so večkrat poskušali motiti božjo službo, vendar so jih policijski stražniki vsakokrat pregnali iz cerkve. Končno je policija motilce razgnala 'na vso strani.
Guverner »Banca d’ Italia« umrl
Rim, 26. decembra, d. CJuverner banke »Banca d’ Italia« Bomaldo Stringher je v sredo nenadoma umrl. Bil je 30 let guverner te banke.
Potres v Argentiniji
Buenos Aires, 26. decembra, d. Severnoarge-tlnsko provinco Salta je na božični večer prizadela strašna potresna katastrofa združena s prelomom oblakov. Po prvih vesteh je več ko 100 ljudi postalo žrtev nesreče. Poročajo, da je več krajev med njimi tudi mesto La Poma popolnoma porušenih. Telegrafske in telefonske zveze
•	potresnim ozemljem so popolnoma pretrgane in tudi železniški promet so morali ustaviti, ker je potres porušil železniške nasipe. V Buenos Airesu so takoj opremili pomožne odprave in poslali čete v prizadeto ozemlje. Tudi pripravlja vlada odpravo letal na kraj nesreče.
Velik meteor na sveti večer
Newyork, 26. decembra, d. Velikansko razburjenje je povzročil na sveti večer med prebivalstvom mesta Boise v državi Idaho ogromen meteor. Svetlobna moč meteorja je bila tako velika, da je bilo prizadeto ozemlje kakih 100 kilometrov naokoli razsvetljeno kakor po dnevi. Potresu podoben sunek je prestrašil prebivalstvo v trenutku, ko je meteor padel na zemljo. Tisoči ljudi so drugo jutro romali na deželo, da si ogledajo nebeško telo, ki se je več metrov globoko zarilo v zemljo. Ljudstvo smatra to božično poslanico za dobro znamenje.
Razmerje med Avstrijo in Ogrsko
Budimpešta, 24. decembra. O razmerju med Avstrijo in Ogrsko se je izjavil novi ogrski minister za vnanje zadeve grof Julij Karolyi ta-ko-le:
»Jaz zasledujem iste cilje kakor moj bivši tovariš dr. Schober: razmerje med Avstrijo in Ogrsko mora postati intimnejše in se mora poglobiti. To velja posebno za gospodarske razmere.
Glede splošne vnanje politike sem popolnoma solidaren z ministrskim predsednikom grofom Bethlenom. Strinjava se posebno glede
Zastopniki društva hišnih posestnikov iz Ljubljane in drugih mest pri predsedniku vlade
Ljubljana, 26. decembra. AA. V ponedeljek dne 22. t. m. ob 10. dopoldne je predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič sprejel odposlanstvo glavne Zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije. Odposlanstvo je izročilo g. predsedniku vlade obširno spomenico o davčnih olajšavah za hišno posest Gospod predsednik vlade se je ljubeznivo raztovarjal z zastopniki iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajev, Splita in iz drugih mest ter se živo zanimal za njihove želje glede znižanja dopolnilnega davka, nižje ocenitve lastnih stanovanj ter primernega maksimiranja avtonomnih doklad. General Živkovič je obljubil, da bo vlada proučila želje hišnih in zemljiških posestnikov.
Strahoviti polomi ameriških bank
Newyork, 25. decembra. Kakor poroča urad federalnih bank, je propadlo od januarja meseca pa do danes nič manj kakor 981 bank v Zedinjenih državah. Samo meseca novembra pa je propadlo 236. V propadlih bankah je bilo vloženega nad 2 milijarda dolarjev prihrankov, od katerih bodo vlagatelji dobili le skromen del nazaj.
Zaradi bančnih polomov se bo morala zagovarjati cela vrsta bančnih ravnateljev pred sodiščem. Nekega bančnega ravnatelja je obsodilo sodišče v Washingtonu na 14 let ječe, njegova dva nastavljenca pa na 9, ozir. na 4 leta ječe. Pred sodiščem v Los Angelosu pa je predlagal državni tožilec za vsaekgatod 10 obtožencev po 14 let ječe.
Ljudsko štetje na Češkem
Praga, 24. decembra. Začasni rezultati ljudskega štetja na Češkem dokazujejo, da se je prebivalstvo na Češkem od zadnjega štetja nadalje pomnožilo za nad 1 milijon oseb (od
13,500.000	na 14,650.000). Največji prirastek prebivalstva izkazujejo Slovaška in Podkarpat-ska Rusija, najmanjši pa Morava.
Za pospeševanje poljedelstva
Beograd, 26. decembra. AA. Ministrstvo za poljedelstvo je izdalo okrožnico na vse banske uprave, s katero poziva poljedelske referente pri banskih upravah, da kar najobsežnejše propagirajo moderne delovne metode v poljedelstvu Oni referenti, ki bodo to delali v kar največjem obsegu, bodo čim pred napredovali in dobe priznanje, oni pa, ki bodo to zanemarjali, bodo poklicani na odgovornost.
vprašanja revizije mirovnih pogodb. Mi pa žo-limo doseči revizijo v soglasju z vsemi velesilami, kajti delitev Evrope na revizionistični in protirevizijonistični blok bi bila silno nevarna. Vsak prenagljen korak v tem ozru bi pa nam le škodoval.
Naše razmerje do držav Male antante pa ni takšno kakor bi si ga želeli mi. Agrarni blok, kakor si ga nekateri zamišljajo, bi pač mogel pomoči do nekega zbližan ja vsaj z nekaterimi sosednimi državami, in upanje je upravičeno, da bo vsaj tukaj prišlo počasi do izboljšanja.«
Novi profesorji
Beograd, 25. decembra. Glasom rešenja ministra prosvete in sporazumno z g. predsednikom ministrskega sveta so povišani: za profesorice 8. sku-Pine !• kategorije: Košara Mihailovič, suplentinja ženske gimnazije v Kragujevcu, za profesorice .' fkupine I. kategorije: Fedora Dežma, »upien tinja ženske gimnazije v Osijeku, dr. Marija Perpar, suplentinja II. realne gimnazije v Ljubljani, Olga Petkovič, suplentinja ženske gimnazije v Kragujevcu, Tadija Milijič, suplentinja gimnazije v Korenici in Nada Demelj, suplentinja učiteljišča v Karlovcu.
Nezadovoljstvo v Bolgariji
Sofija, 26. decembra, n. V Bolgariji vlada v vseh političnih krogih veliko nezadovoljstvo ■ političnim položajem. Trde, da med vsemi političnimi skupinami vre. Politiki neprestano prihajajo h kralju Borisu v avdijenco. Pričakujejo se neki dogodki v Sofiji kljub odločnosti Ljap-ceva, ki dela na to, da obdrži svojo vlado * de™°kratičeskim zgovorom. Kako se bodo Se politične razmere razvijale, se od bolgarskih politikov ni moglo doznati, ker je situacija toliko motna, da se ne da nič naprej videti.
Znižanje uradniških plač v Bolgariji
oofija, 26. decembra d. Ministrski svet je odobril zakonski načrt, ki ga v najkrajšem času predloži parlamentu in s katerim se vsem državnim uslužbencem, kakor tudi vsem civilnim in vojaškim vpokojencem prve tri mesece leta 1931. znižajo plače oziroma pokojnine za 10 odstotkov.
Številne aretacije v Turčiji
Stambul, 26. decembra, d. V zvezi z reakci-jon. i.m prevratnim poskusom v A nemenu so aretirali 30 oseb. S poklicane strani izjavljajo, da je bil dogodek popolnoma brez pomena in da gre le za poskus nekega fanatika.
Sedem delavcev zgorelo
Ncwyork, 26. decembra, d. V Witingu v drža-
vi	Indiana je na sveti večer zgorelo 7 delavcev iz Poljske, ki so praznovali v svojem stanovanju božični večer. Vnelo se je božično drevo in plamen se je tako hitro razširil, da je v kratkem gorelo vse stanovanje. Vseh 7 delavcev so dobili samo še kot zoglenela trupla.
Zagrebški šport
Zagreb, 26. decembra, k. Danes na Stefanji dan je gostovalo v Zagrebu vojvodinsko moštvo Juda Makabi ter igralo s Haškom. Tekma se •je končala z rezultatom 2:1 v korist Jude Ma-kabija. Na prvi božični dan so se odigrale naslednje tekme: Hajduk : Zrinjskemu 4:1; Treš-njevka proti Zet 2:0; Policija proti Tomislavu 5:1 in Trnje proti Meteoru 2:0.
Dr. Novačan odhaja
Celje, 27. decembra. Danes v soboto bo zapustil Celje kr. konzul g dr. Anton Novačan. Nastopi svoje novo službeno mesto kot jugoslovanski konzul v Bralli na
Romunskem.
Ono Celje, ki predstavlja sicer majhno drui-bo umetnikov, literatov, ljubiteljev teatra in prijateljev duhovite konverzacije, ga bodo v»i, ki jim je pomagal z dobrim nasvetom ali jim drugače bil v oporo. Ne bo več njegove markantne pojave na Glavnem trgu, kjer se je vsako jutro razgovarjal s kmeti, ne bo več v kavarni, kjer je sleherni večer izza šahovnice hudomušno ilustriral nove dogodke v literaturi, umetnosti in javnem življenju.
Toda človek z umetnikovo dušo mora naprej, pod drugo solncel In zato poznavalci njegove duhovnosti upajo in so prepričani, da bo v deželi Romunov, potomcev starih Rimljanov in starih Slovanov — kot so menda tudi Celjani — znova začel ustvarjati taka dela, kakor nam jih je že dat. »Kandidat« in »Trilogija« željno čakata rojstva ob Donavi in krsta ob Savinji, Z željo, da bi se oboje kaj kmalu uresničilo in da bi nam Novačanova gigantska ustvarjalna sila dala še in še umetnin in obogatila našo literaturo, mu želimo z vsemi prijatelji in oboževalci srečno pot!
Slovenec — častni konzul
Ljubljana, 26. decembra. AA. Za častnega konzula naše države v Johanesburgu (Južnoafriška unija) je imenovan g. Danilo Štrekclj, ki mu je Nj. Vel. kralj Anglije že izdal eksekvatur. Novoimenovani konzul je že prevzel svoje dolžnosti.
Imenovanja v vojski
Beograd, 26. decembra. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bdi na predlog ministra vojske in mornarice imenovan za pehotnega poročnika podporočnik Leopold Vodep. V vojsko so bili sprejeti s činom rezervnih pehotnih poročnikov pehotni rezervni poročniki bivše avstro-ogrske vojske: Pik Izidor, Cok Albert in Zvare Dragan, s činom podporočnikov pa rezervni pehotni podporočniki bivše avstro-ogrske vojske Bernard Anton, Engelman Robert, dr. Župnik Dragutin in Mak Dragutin. Nadalje bivši zastavniki avstro-ogrske vojske: dr. Helbih. dr. Car And raj Eksenstein Aladar ter bivši pehotni kadet-aspi-rant Sundanovič Dragutin, s činom rezervnega sanitetnega poročnika prejšnji rezervna vojni načelnik avstro-ogrske vojske: dr. MUller Karel, s činom rezervnega ' 'rinarskega poročnika prejšnji rezervni voj-ii veterinar avstro-ogrs' vojske dr. Novak Otmar.
Niatavljeni so bili pri komandi! celjskega /oj-neg okrožija pehotni poročnik Slade M. Pav«*l pri komandi ljubljanskega vojnega okr l a pehotni poročnik -iOjc I. Josip, za adjutanta 48 pe ’ >tnega polka pehotni kaipelan I. razr, Teisl Vladimir, za adjutanta 55 pehotnega polka e-hotni karvetan II. razr. Kostič ' Aleksander.
Pri i.iž“nersl 'ehničnem oddelku vojnega ministrstva je bil nastavljen inž' ijer pod'por.'č-ni'- 'rženjak Ljudevit, naznačen za vodnika ITI bataljona II. pionirskega polka, za vodnika II. artilerijskega polka artilerijski podporočnik Prelog S. Martin, pri operativnem oddelku glavnega generalštaba artilerijski nodn ročnik Ožbalt I. Ivan, za poveljnika I. bataljona 2. pionirskega polka inženerski kapetan I. razr. Ga-b rščik K. Dragutin.
Samomorilska epidemija v Zagrebu
Zagreb, 26. decembra, k. Za božičnih praznikov sta se izvršila tu dva poskusa samomora. 201etni Milan Vajda je pil očetovo kislino. Na isti način si je skušala vzeti življenje Slavisa Dujid. Umrl pa je Alfred Kovačevič, ki je isto-tako pred 3 dnevi zavžil očetovo kislino v samomorilnem namenu.
Znižanje reeskompta v Ameriki
Newyork, 24. decembra. AA. Rezervna generalna banka v Newyorku je znižala reeskompt-no mero od 2 in pol odstotka na 2 odstotka.
Pohorska vzpenjača
Maribor, decembra.
Ce bo šlo vse posreči, se bomo že prihodnje leto morda vozili iz Peker do Sv. Bolfenka na Pohorju (1037 m). Predpogajanja z inozemskimi stavbenimi tvrdkami, ki imajo že skoraj 50-letno skušnjo v gradbi vzpenjač, so že tako daleč uspela, da bo prihodnjemu občnemu zboru predložena ponudba najnižjega ponudnika v odobritev.
Financijelno vprašanje bo tudi povoljno urejeno, ker bo stavbena tvrdka kreditirala do 40°/« gradbenih stroškov še šest mesecev po končani zgraditvi in predaji železnice v obrat. Tedaj bo zadrugi sigurno lahko mogoče dobiti na takšno plodonosno podjetje posojilo, ki ga potem porabi za kritje dolga pri gradbeni tvrdki. To pa je samo tedaj potrebno, ako se ne zbere med gradbenim časom manjkajoči denar s subskrip-cijo.
Po novem projektu bo Sla železnica na tračnicah in ne na jekleni vrvi, kakor je bilo prvotno mišljeno. Ta projekt je cenejši in se krijejo gradbeni stroški s predvidenim proračunom, to je 3,500.000 Din. Prevozna kapaciteta je 4 do 6 krat večja nego pri viseči vzpenjači. V eni smeri se bo prevažalo na uro okoli 232 oseb, torej 464 oseb v obeh smereh. Dva voza bosta služila še za prevoz materijala, tako da bo železnica lahko ves gradbeni materijal, živež, les in drva prevažala, kar bo velikega pomena pri bodočih pohorskih naselbinah. Pri današnjih zgradbah na Pohorju so prevozni stroški največja postavka proračuna, kar pa s pohorsko vzpenjačo odpade ali bo skrajno znižano.
Po kalkulaciji bi vrgel osebni promet okoli
800.000	Din, tovorni pa okoli 250.000 Din. Odštejemo od tega zneska stroške za obratovanje, vodstvo, davek, reklamo, zavarovanje, obresti itd. z Din 600.000, ostanejo za amortizacijo vloženega kapitala 10%, t. j. Din 350.000 in Se Dan 100.000 za rezervni fond. Ta kalkulacija velja za podjetje samo. Kje pa je še nevidna rentabiliteta? To pomeni ta zaslužek, ki ga bo dalo podjetje onim, ki živijo od tujca. Pa ne samo tol Restavracije, sanatorije, penzije, wee-kend kolonija tid. morejo življenske in druge potrebščine nekje nakupiti. Da pride zato samo najbližje mesto Maribor v poštev, je jasno. Tujec bo torej ne samo direktno svoj denar pustil v Mariboru, temveč tudi indirektno. Poleg tega se bo ves tujčev na Pohorju zapravljen denar stekal večinoma zopet v Maribor nazaj in se bo s tem splošno gospodarstvo oživilo. Nobenega dvoma ne more torej biti, da bo pohorska vzpenjača velikega gospodarskega pomena.
O LočevskiK medvedih in drugo
Glede ha ogromne gozdove, M so na Kočevskem, in na mnogoštevilno divjačino, ki prebiva v njiiii, bd vsakdo mislil, da je lovstvo pri nas veliko bolj razvito, kakor pa je v resnici. Temu so krive pred vsem velike materijalne žrtve, kii jiii zahteva lovski šport. Lovski šport je lep, toda zvezan je z velikimi stroški, ki jih je nemogoče kriti s tem, kar da lov. Na to se še misliti ne sme. Sicer pa vemo, da ni nihče lovec zato, da bi si delal z lovom dobičke; poštenemu lovcu so materijalne koristi zadnja briga; lov mu je šport in zabava. Kdor je lovec, dokaže, da je velik ljubitelj narave in kaj jo bolj krasi kakor gozd? Kaj bi bila Kočeveka brez gozdov? Ravno zaradi njih se nekateri tako boje našega mesta, posebno pa ljudje v oddaljenejših krajih. Vsakdo si predstavlja, da leži naše mesto v kaki zapuščeni dolini, »redi ogromnih gozdov, Ivinih volkov in medvedov, ki za vsakim grmom prežijo na človeka. Vendar tako govore le oni, U nimajo prav nobenega smisla za naravne lepote. Kakšen užitek ima človek od gozda, pa naj si bo poleti ali pozimi! Kako veličasten je pogled ■ Friedriohsteina na neizmerne gozdove, Id se širijo pod njim! In tega ne zna nihče bolj ceniti kakor lovec, tako nihče ne uživa narave kakor on. Ne hodi na lov zato, da post r el j a čkn več živali, ker e tem bi uaTavo kvaril, ampak zato, da se z njimi veseli in zabava. V zavesti, da bi gozd z izgubo svojih prebivalcev izgubil mnogo na evojem čaru, mora še podpirati njihov« oploditev. Strelja naj le one, ki eo škodljive. Vendar tudi pri teh mora gledati, da jih čisto ne zatre.
Pri nas je medved na tem, da izumre. Dasi ne dela nikomur nobene škode, ga predvsem kmetje iztrebljavajo, ker mislijo, da ga morajo Ubiti. Če bo šlo tako dalje, ga v nekaj letih ne bomo več videli v naših gozdovih. Bolj škodljiva in nevarna pa »ta volk in merjasec, vendar »e četrto pretirano piše o škodi, ki jo povzročata. Divjih prašičev je največ na Rogu in v gozdovih okoli Gotenice, .odkoder prihajajo v kočevsko dolino. Največ pa je pri nas srn in zajcev. Pred vojno so n. pr. na enem lovu pobili 20 do 30 srn; to je sicer lepo število, toda v koliko je to koristno, je druga stvar. Med vojno pa so to divjačino precej iztrebili. Mnogo so jo ugonobili tudi kmetje. Zbralo se jih je več skupaj in najeli so več lovišč v zakup, nakar so začeli pobijati kar vse vprek. Zelo pa so se raz-plodili v zadnjih dveh letih zajci. Z novim zakonom se smejo streljati šele s 1. oktobrom. To je zelo koristno. Slabše so zastopane pri nas lisice in jazbeci. Precej je tudi divjih petelinov in jerebov.
Z lovom se pri nas bavijo pred vsem imovi-tejši ljudje na deželi in v mestu. Zaradi velikih stroškov, ki jih zahteva lovski šport, pa je uradnikom precej otežkočen ta šport. Vendar se je našlo tudi nekaj pogumnih uradnikov, ki se ni-»o ustrašili izdatkov, ker* vedo, da jim lov ne
prinaša »icer materijalnih koristi, toda veliko več moralnih in športnik drugega ne potrebuje.
B. R.
Škofja Loka si gradi novo šolo
Škofja Loka, 18. decembra.
Ako se tudi Škofja Loka približuje a hitrimi koraki otvoritvi impozantnega prosvetnega centra, imamo samo dokaz več, da si naše ljudstvo želi prosvitljenosti in da koraka s duhom časa.
Škofjeloška stavba ima predvsem krasno lego z obsežnim razgledom na slikovito in pestro bližnjo in daljno okolico, mestni hrup pouka ne bo motil, dostop svetlobi bo do najvisjim mer mogoč in zrak je svež in čist.
Prostori v kleti bodo jako prikladni za gospodinjsko nadaljevalno iolo, za šolsko kuhinjo gor-cem in slično. Delavnica pa bo služila zahtevam ročnega dela. V kurilnici bo nameščen kotel za centralno kurjavo, ki bo vezala vse poslopje. Le v manj rabljenih prostorih bodo peči.
Srednji del pritličja bo zavzela 8.60 X 7-50 velika vhodna veža, odkoder bo na levo vstop v meščansko šolo in na desno v osnovno. S pritličja je prek vestibula neposredni vhod v telovadnico.
Prvo nadstropje zavzema 6 učilnic, sredina je namenjena trem kabinetom, dvema predsobama, čakalnici in šolski polikliniki. Ista vrstitev je v drugem nadstropju z razliko, da je v sredini velika risalnica, ki bo ustrezala potrebam obrtne nadaljevalne šole in pa večji kabinet.
Zidarska dela v surovem stanju so sedaj gotova, krajevni šolski odbor je razpisal nekatere nove stroke. Graditelju Emilu Tomažiču je na do-časni dograditvi stvabe pripomogla lepa jesen in s strani vremena ni bilo prehudih ovir. Šolsko poslopje bo z notranjzo opremo veljalo nad 4 milijone dinarjev. Stroške si bodo delile občine Škofja Loka, Stara Loka in Znimec po dosedanjem ključu prispevanja.
Nova stavba je med največjimi v mestu in na-rcja ob svoji obsežnosti zelo reprezentativen uti«. Slovesna otvoritev bo s prihodnjim letom. Načrt je izdelal inž. Herman Hus. Soprispeval je tudi graditelj.
Božičnica v Novem mestu
ipužnica Kola jugoslovanskih »ester je tu li letos priredila novomeškim ubožcem ljubko božičnico.
V risalnici dekliške asm. šole se je v nedeljo popoldne zbralo vse polno otrok in odraslih. Veliko božično drevo, lepo okrašeno, prisrčne besede predsednice goepe Skalidkjjeve, in lepi darovi, vse to je prineslo med navzoče pravo božično razpoloženje.
Obdanih so 21 šolskih otrok, 10 deklic in 11 dečkov ter 23 odraslih revežev. Otrokom je Jezušček prinesel čevlje, perilo ali obleko in povrhu še sladko pecivo, odrasli pa so dobili čedno vsotico denarja in seveda tudi nekaj peciva. Otroci so veselo zapeli in deklamirali več pesmic, dobrim gospem pa ee je v Imenu veeh zahvalil ravnatelj Mervič.
Bolnica Usmiljenih bratov v Kandiji je priredila svojim boLnikarn letos prav posebno lepo božičnico. Bred povsem prenovljenim bolniškim oltarjem — delo »likarja Valantiča — je žarelo mogočno božično drevo; nadučitelj Kalan je « svo'im izvežbanim zbodom zapel nekaj prisrčnih božičnih pesmii, oglasil se je pater prior, vmes pa je skrbel za razpoloženje improvizirani orkester. Tudi obdarovanje ni izostalo. Lep večer so imeli bolniki.
Tragična nesreča na Božič
Celje, 25. decembra.
Na »veti večer »o Za gradom v rodbini tovarnarja Kvače obhajali božičnico. Praznovali »o Božič po starem češkem običaju in eo bili ve« večer v dobrem razpoloženju. Proti jutru je hotel g. Kvača pred hišo oddati z revolverjem par strelov v zrak. Da se prepriča, ali samokres funkcionira, je nabiti revolver izpraznil in položil naboje na mizo. Nato je v šaM nastavil revolver na sence in smejoč se dejal: »Sedaj se bom ustrelil.« Usoda pa je hotela, da je po neprevidnosti obtičal še en naboj v revolverju in komaj je g. Kvača spregovoril, je počil rtrel, ki je nesrečnežu prodni glavo. G. Kvača je bit na mestu mrtev in je bila vsaka pomoč zaman. Truplo eo prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča.
G. Kvača je bil, kakor tudi njegova gospa soproga, Čeh po rodu in je bil v češkoslovaški diplomatski službi. Po upokojitvi se je naselil v Celju, kjer je Za gradom ustanovil tovarno za bičevnike. Med svojimi znanci je bil zelo priljubljen radi svojega elegantnega nastopa in prijetne osebnosti.^ Njegovi užaloščeni rodbini iskreno sožalje 1
Bogove sfa kradi«
Dva podjetneža sta snemala it obcestnih križev bogove in prenovljene prodajala
Cerknica, 23. decembra.
V ponedeljek zvečer sta iskala po Cerknici prenočišče dva neznanca. Ker sta pa izglodala zelo sumljiva, so jih cerkniški orožniki aretirali in na dan so prišle zelo čudne stvari.
Neznanca sta doma nekje iz Novega Sada 1n sta prava strokovnjaka v tatvinah. Čez hrbet sta imela privazanih nekaj lesenih bogov v razni velikosti. In, ko so jih orožniki pobarali, odkod izvira ta nenavadna prtljaga, sta prišla v nemalo zadrego. Kmalu se je izkazalo, da sta ta dva tička zelo podjetna.
Pred nekaj dnevi sta se nastanila v Novi vasi, ki Je kaki dve uri oddaljena od Cerknice. Kot se je izkazalo, sta se v Novi vasi pečala s prav čudnim poslom. Ob bližnjih cestah in potih je postavljenih več lesenih križev. In ta dva podjetneža sta se neusmiljeno spravila nad nje. Z več križev sta enostavno snela bogove in jih odnesla v neko gostilno. Ker sta pri svojem delu zelo hitela, sta marsikaterega bogca pošteno premikastila. Tako sta enega kar brez nog potegnila s križa.
Ko so pa bili bogovi na varnem, sta spet na-
redila po svoje. Vsakega boga, ki je imel kako poškodbo, sta lepo zacelila in potem sta jih še prav lepo prebarvala, da so bili kot novi.
Ko je bilo pa vse narejeno, hajd za kupčijo! In tako sta jo v srečni nadi primahala v Cerknico. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Tudi tem dvema so se izjalovili načrti. Ves trud Je bil zastonj in nazadnje sta morala za praznike še v zapore.
47 let babišltega poklica
Nedavno se Je vršila na Viču prav prisrčna proslava. Proslavili so 47-letni poklicni jubilej zaslužne diplomirane babice g. Severjeve Marije, obenem pa tudi sedemdesetletnico njenega rojstva.
Občina Vič je ob tej priliki poklonila Jubi-lantki kot izredno darilo znesek 1000 Din, odbor Društva diplomiranih babic pa ji je izročil po svojih zastopnicah častno jubilejno diplomo v priznanje njenih zaslug in dolgoletnega vestnega dela.
Odbor Društva diplomiranih babic Dravske banovine se s tem najiskreneje zahvaljuje g. županu občine Vič, kakor tudi vsem, ki so pripomogli, da se je našo stanovsko sestro tako lepo počastilo ob priliki njenega jubileja!
Oskar Nedbal umrl
Znani komponist in dirigent g. Oskar Nedbal je dan pred Božičem skočil s drugega nadstropja aagrebškega gledališča in je obležal na mestu mrtev.
V zagrebškem gledališču so ravno igrali neki njegov balet in zato je prišel Oskar Nedbal v Zagreb.
Njegova soproga je zvedela za nesrečo šele dve uri kesneje. Vest jo je pretresla tako, da so jo morali odpeljati v sanatorij.
•
Oskar Nedbal se je rodil dne 26. marca 1874. v Taboru na Češkem. Absolviral je konservatorij v Pragi, kjer je študiral violino pri Bennewitzu, teorijo pri Knittlu in Steckerju in kompozicijo pri Dvoraku. S Češkim godalnim kvartetom, ki mu je bil soustanovitelj in katerega član je bil do leta 1906., je napravil celo vrsto dolgih in uspešnih umetniških turnej. Od leta 1876. do leta 1906. je bil Nedbal dirigent Češke filharmonije v Pragi, nato pa je do leta 1919. živel na Dunaju, bil ravnatelj Dunajskega glasbenega orkestra in nekaj časa tudi kapelnik v Ljudski operi. Potem ko je nekaj časa gostoval v Pragi kot dirigent, je bil jeseni leta 1923. poklican v Bratislavo, kjer je kot generalni direktor za glasbo pri narodnem gledališču deloval do smrti. V Bratislavi, na tem presečišču treh kultur, je imel Nedbal mnogo težkega, pa hvaležnega dela in je dosegal lepe uspe-he. Izmed njegovih kompozicij so odlična zlasti nekatera klavirska dela, ki so postala zelo popularna, scherzo za orkester, nekaj pesmi in ena sonata za violino in klavir. Napisal je tudi več baletov, med drugim Lenega Honza in pa Od pravljice do pravljice, ki je pred dobrim letom doživela v praškem narodnem gledališču že svojo 225. predstavo. Kot operetni komponist se je Nedbal boril za opereto kot resnično umetniško panogo lažjega žanra. Največ uspeha sta želi njegova Poljska kri, ki je znana tudi našemu občinstvu, in pa Viničarska nevesta. Te operete so najbolj popularizirale njegovo ime. V zadnjih letih je napisal tudi opero Kmet Jakob, ki jo je kritika prav toplo sprejela.
Zei ženo prodal, tast zeta ubil
V vasi Petrovcu v južna Srbiji se je pred kratkim primerila žalostna družinska tragedija. Mlad kmet Dianitrije Petrovič je pred dvema letoma prodal evojo ženo Roeko za 180 Din nekemu znancu.
Njen oče se v celo stvar ni maral mešati, ni šel ponjo, da bi jo odvedel na dom, ni šel h gopoeka, da bi mu postave oprale sramoto, samo Dimtriju je od daleč sporočil, naj mu nikar z živo glavo ne bodi pred oči. Čez čas se je vse nekam poravnalo, Roška se je lepo vrnila k svojemu zakonskemu možu in človek bi bil mislil, da je spet vse prav. Zadnjič pa je stari praznoval svojo krstno slavo, od blizu in daleč se je na njegovem domu nagnetlo ljudi, pa je prišel še Dimitrije c upanjem, da se ho na ta praznični dan smel tudi on približati razjarjenemu srcu starega tasta.
Stari ga je najprej lepo pogostil, kakor da je vse pozabljeno, po slovesu pa je sredi noči stopil za njim, ga dohitel na polju in ga s kolom pobil, da je umrl. Ni mogel pozabiti sramote, storjene njegovi hčeri, in si je na preprost, malo prestar način z lastno roko. izterjal zadoščenje. Zdaj bo moral dajati odgovor še sam.
Skrajna neprevidnost neznanega kolesarja
Jesenice, 25. decembra.
Minuli ponedeljek je vozil neznan kolesar skozi Savo s pretirano in naravnost divjaško brzi-no in pri tem svojem nepremišljenem dirkanju podrl na tla gospo Marjeto Krekovo, ženo tovarniškega upokojenca.
Prizadejal ji je močne poškodbe. Ponesrečeno ženo so oddali v bolnico Bratske skladnice na Jesenicah. Tak kolesar pač zasluži eksemplarično kazen!
Zimsko veselje
Zimsko veselje se je že pričelo. Po nekaj zelo mrzlih dnevih smo dobili vsaj rahlo snežno odejo tudi v dolini, dočim je v okoliških hribih že precej snega.
V	takozvani Pustovi planini Je zbirališče smučarjev. Tu je v resnici idealen teren za dil-ce. Pa tudi sankarji, čeprav že nekoliko zastareli športniki, pridejo na svoj račun na cesti od Sv. Križa do Jesenic.
Iz kriminalnega predala
Ljubljana, 26. decembra.
Naše mesto je bilo za praznike prav božično razpoloženo. Le dolgoprstneži so hoteli izrabiti priliko in si na drug račun prilastiti tujo lastnino. Izvršene so bile različne tatvine, od najmanjše malenkosti do predmetov večje vredno-8tl.
Na dan pred Božičem je neki šofer zelo neprevidno zavil iz Dalmatinove ulice na Miklošičevi cesti. Zadel je z levim sprednjim blatnikom v kolo pravilno desno vozečega delovodje
Eri Bonaču, Kelneriča Josipa, in ga podrl na odnik. Kelnarič se je precej občutno poškodoval na členku leve noge. Strlo se mu je radi karambola tudi sprednje kolo.
Oskrbnik cerkve Sv. Jožefa, Leopold Vidmar je naznanil policiji, da je 23. t. m. popoldne nek neznanec vlomil v tamkajšnji cerkvi v puščico m pobral iz nje ves denar v znesku od 30—100 dinarjev. Skušal je vlomiti tudi v drugo puščico, bil pa je pri svojem delu najbrže zmotljen in pregnan.
Prijavljenih je bilo več manjših tatvin in vlomov. Ženi železniškega uslužbenca Mariji Starc je nek spreten uzmovič na Vodnikovem trgu iz njene torbice ukradel usnjato denarnico z okro-
Eio 200 Din. — Zasebnemu uradniku Lovšu eopoldu je zmanjkalo iz zaprte veže en par čevljev, gojzerjev. — Prodajalki kruha Podre-beršek Karolini na -Dolenski cesti je nekdo iz postrešja odnesel pol metra bukovih drv.
Utopljenka v Grubarjevem prekopu.
Poročali smo že, da je skočila bivša mestna delavka, 58-letna, samska, Nagrašek Uršula, v hipni zmedenosti v Grubarjev prekop. Sedaj je javila orožniška postaja v Vevčah, da so potegnili pri tovarniški zatvomici iz vode žensko truplo in ga prepeljali v tamkajšnjo mrtvašnico.
V	utopljenki je spoznal Ignac Nagrašek svojo sestro Uršulo.
Slaboumna tatica preprog.
Omerinovič Ramo, trgovec s preprogami, stanujoč v hotelu Llojrd, je naznanil, da mu je neka brezposelna Ema D. dne 24. t. m. iz zaklenjene sobe v hotelu odnesla 1450 Din vredno preprogo. V sobo je prišla s ključem sobe štev. 17, ki odpre tudi njegova vrata sobe št. 21. Okradeni se je tega dne vračal iz mesta v hotel in je srečal navedeno, ko je nesla večji zavitek. Stopivši v svojo sobo, je takoj opazil, da mu manjka preproga. Stekel je za navedeno, 'vendar jo ni več našel. Že 23. t. m. mu je odnesla 7 m dolgo preprogo, vredno 250 Din, ni je pa mogla odnesti iz hotela in jo zato skrila na hodniku, kjer jo je našla nato sobarica in izročila lastniku. Omerinovič je takoj poklical stražnika, ki je potrkal na sobo tatice. Ker ni hotela odpreti, so vlomili vrata s silo in jo z vozom prepeljali v zapor. Pri zasliševanju se je izkazalo, da je Ema slaboumna, kajti na stavljeno vprašanje, kam Je skrila preprogo, je samo ponavljala: »Vprašajte raje italijanskega konzula, on več ve kot jaz.« Policija jo je poslala v njeno domovinsko občino.
Lep Božič na tuj račun.
Iz barake na cesti XV na Glincah, last mesarskega mojstra Zajca Antona, je bilo vlomljeno tik pred prazniki. Neznanec je s ponarejenim ključem odprl vrata in se nato spravil na zemeljske blagre, ki so viseli ob steni oziroma ležali na mizi. »Brez mastne juhe ni dobrega Božiča,« si je mislil prefriganec in je z velikim nožem odrezal od govejega stegna ob steni 8 kg mesa. Da bodo potice boljše, je odnesel še 2 kg masti. Dobra juha in potice pa še niso višek zadovoljstva, da bodo prazniki še bolj imenitni, je odrezal od suhih svinjskih reberc na mizi 6 kilogramov in nato pobasal še 6 kg slanine. Ko se je tako dobro založil, je zopet zaklenil vrata in izginil v noč. Zajc trpi 326 Din škode.
V pijanosti zamenjal suknjo in klobuk.
Zidar Leban Ivan si je hotel pred prazniki malo privoščiti sladke kapljice. Zavil je v gostilno Miller v Janševi ulici, kjer mu je v prijetni družbi hitro potekel čas. Ko se je proti polnoči odpravljal domov, je zapazil, da sta zmajkala raz obešalnika njegova suknja in klobuk. Sprva je sumil tatvino, kmalu pa je opazil, da je najbrže kdo pomotoma zamenjal suknjo: na obešalniku je visela siva suknja, ki je bila precej podobna njegovi. Izkazalo se je, da je Laban prišel ob suknjo le po pomoti oziroma zamenjavi, kajti suknjo so kmalu nato izsledili pri Ivanu J. Ta je izjavil, da je suknjo zamenjal v pijanosti in da je radi tega ni mogel vrniti, ker se naslednji dan ni spominjal, v kateri gostilni je bil.
Poskus samomora v hotelu Tratnik.
20-letni pokovski pomočnik Ribezi Albert iz Vojnika pri Celju, stanujoč v Gradišču št. 5, se je naveličal življenja. V ljubezni ni imel sreče in je radi tega sklenil, da se preseli na drugi svet, kjer ni trpljenja. 24. t. m. je najel sobo št. 18 v Hotelu Tratnik. Zaklenil se je, zakuril železno peč z ogljem in nato izruval cev pri dimniku, tako da sta dim in plin uhajala v zaprto sobo. Nesrečni mladenič je skoro v nezavestnemu stanju stokal in govoril nerazumljive besede. Sobarici Mariji Ožima se je zdelo to sumljivo. Poklicala je vratarja, ki je takoj obvestil stražnika. Nezavestnega Ribezla so odnesli na prosto in rešilni avto ga je prepeljal v bolnico.
Vzrok poizkušenega samomora še ni povsem pojasnjen. Verjetno je, da je mladenič storil čin radi ljubezni, za kar govori tudi poslovilno pismo, naslovljeno na njegovega brata Albina v Vojniku. Ribezi je moral napisati svoje poslednje želje že v času, ko je pričel delovati du-šljivo ogljikov plin, kajti na pisavi se pozna, da se mu je roka zelo tresla.
Na kupon letošnje velesejmske legitimacije je na prazni strani napisal, da zapušča vse svoje stvari gospodični Fridi H.
Poleg dopisnice so našli tudi sliko Alberta, ki ga predstavlja z dvema prijateljema. Na zadnji strani je napisano: »Janez! Bil si mi najboljši prijatelj. Življenja pa sem sit. Tvoj prijatelj Albert.«
Kakor smo se informirali v bolnici, je samomorilni kandidat že izven vsake nevarnosti.
Dnevne vesli
— Razpisana služba cestarja. Banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v območju okrajnega cestnega odbora na Vranskem službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: za progo na banovinski cesti Dravograd—Slovenjgradec—Velenje—Šoštanj—Letiš—Sv. Peter v Savinjski dolini od km 59.00 do km 63.00. — Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevali pogoje iz šč, 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 let in ne starejši od 30 let •— Lastnoročno pisane in s kolkom za 5'— Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi zadostno kolkova-niini prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je predložiti najkasneje do 15. januarja 1931 kraljevski banski upravi v Ljubljani.
— Slikarska razstava pod pokroviteljstvom Nj. V. kneza Pavla. V sredo je bila v Beogradu otvorjena reprezentativna razstava madjarske-ga slikarstva, ki se vr&i pod pokroviteljstvom Nj. V. kneza Pavla. Knez Pavle je otvoritvi sam prisostvoval in v kratkem govoru odzdravil prof. Glanzu, zastopniku budimpe&tanske umetnostne akademije. V doglednem času se bo v Bu-lim pešti vršila podobna jugoslovanska razstava.
— Velik ples Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah bo 24 januarja 1931 v Unionski dvorani v Ljubljani.
— Namesto venca na krsto pokojnega dr. Hollerja v Brežicah je daroval goep. ph. mr. Dragan Mihelič Udruženju vojnih invalidov v Brežicah znesek 100 Din. Najlepša hvala!
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	166
— Prvak jugoslovanske hidroavijatike. Te dni Je slavil prvaik naše hidroavdjatike kapetan korvete g. Nikša Nardedli, Dubrovčan, lBletnico tvojega uspešnega pilotiranja. Odiiiiikovan je bil že z visokimi redi ter. ima veliko zaslug za organizacijo naše hidroavijatike.
— Varujmo zdravje! Tako ee imenuje knji-iica, ki jo je izdal in založil oblastni odbor Podmladka RK v Ljubljani im ki nakratko in poljudno razpravlja o tem, kaj otroku koristi in kaj mu škoduje, kaj moramo o raanlli prilikah ukreniti asa njegovo zdravje in — včasih je to fie važnejše — kaj moramo opustiti. — Zdrav >-•Umia pravila, navedena tukaj posebno za 5o-iarje in šolarioe, veljajo seveda obemem za vse druge učence in vajence, gojence in gojenke, večinoma pa tudi za odrasle ljudi. — Oblastni odbor PRK v Ljubljani j« Izdal epi* v evoji priročni, ceneni in priikupljivi knjižici. Delce bi res zaslužilo, da pride v pirav vsako slovensko hišo. Dobiti ga je v vsaki knjigarni, dočim PRK sam posameznih izvodov ne razpošilja.
— Dvanajst let, ker je ženo ubil. V Požare v-ou eo obsodili na 12 let robije kmeta Tdhomira Stojanoviča, ker je ustrelil svojo nezakonsko leno Ružico Markovič. Tri leta sta brez božjih in posvetnih pečatov živela drug z drugim — toda na svetu je že tako, včasih ne morejo ljudje prenesti niti takihle svobodnih »vez, ki so jih sami napravili med seboj. Tihomir Je Ružico tako dolgo pretepal, da mu Je ušla, potem pa ni mogel živeti brez nje, potil Jo je, naj se vrne za božji čas, pa je bilo vse zaman. Tedaj je vzel svojo karabinko in jo ubil. Takile •treli, ki jih včasih prožijo možje in žene drug &a drugega, so pogostokrat zadnji, najbrezup-nejši, najstrašnejši dokaz, da so resnično ljubili. Toda tak dokaz nikoli ni dober in svet ne nore dati zanj nič drugega kakor robijo.
— Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7.
*	Ljubljani 758, termometer pa —1-8 C. Mirno Je bilo v Ljubljani, Mostarju, Beogradu, Sarajevu in Skoplju, drugod so pihali severni vetrovi. Oblačnost je bila povsod velika (10). Deževalo Je v Mostarju (4 mm) in v Kumboru (3 mm). Naj višja temperatura je bila v Ljubljani —0-6, najnižja pa — — *32 C. Najnižja temperatura v Mostarju je bila —4, v Zagrebu —1'0, f Beogradu —5, v Sarajevu —4 in ▼ Skoplju
Ejubljana
Sobota, 27. decembra 1930., Janez. Pravoslavni: 14. decembra, Pelislav.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski e.
#
■	Inž. Ignatij Majdel umrl. V torek je umrl po kratki bolezni prol. inž. Ignatij M a j de L Bil je profesor na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Kruta smrt ga je iztrgala našemu naj višjemu znastvenmu zavodu sredi najbolj intenzivnega znanstvenega dela. Zato je njegova Izguba za našo univerzo tem hujša. Rojen Je bil L 1874. v Carskojem Selu pri Petrogradu. Leta 1910. si je pridobil naslov vojaškega inženjerja. Absolviral je rusko visoko vojSSko tehnično šolo in bil učenec slavnih ruskih kemikov in teh-nolgov. Svojo karijero je začel kot artilerijski Častnik. Kmalu so ga pa poklicali na strokovno vojaško šolo v Petrogradu. Med svetovno vojno Je napredoval v generala in bil odlikovan z visokimi ruskimi redi. Po revoluciji v Rusiji se je izselil in prišel 1. 1922. v Ljubljano. Začel Je na naši univerri kot asistent. Kmalu je pa caradi svoje pridnosti in znanstvene izobraženosti postal docent in nato izredni profesor na tehnični fakulteti. Predaval je najprvo kemično tehnologijo ter organiziral in vodil pripadajoče
laboratorije. S svojimi razpravami o tehnologiji in filozofiji kemijskih problemov ter posebno še z razpravami o premogu si je pridobil sloves tudi v inozemstvu. N. v m. p.!
■ Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu nas bo ob melodičnih akordih godbe 40. triglavskega pešpolka in s pestrim izvajanjem bogatega sporeda lagodno zazibal v poslednje ure poslavljajočega se leta, v pozabljenje vseh prestanih neprilik minulih dni. Pričaral nam bo vsa neslutena pričakovanja bodočih dni s komično čarovnijo, marmornatimi kipi, plesom Salome in žab. Princ Lezaldrami-Silmani nas bo povedel v daljno Indijo v spremstvu šestih devojk-lepih girls, ki bodo v slovo zaplesale bajno-čarni ples. V enodejanski burki »Kukavica« bomo občudovali čudovito izigravanje neštetih zadreg avstro-ogr&kega nadporočnika v sočasni prisotnosti ljubice za kratek čas Ln romantične zaročenke ter se divili ko-modnostd, originalnosti in komiki Svejkovi. Vajam naraščajnikov na gredi in simultanim vajam članov na treh krogih bo sledila alegorija in ž njo Novo leto 1931.	1070
■ Sokol I. priredi danes 27. t m. ob pol. 18. čajanko za oboji naraščaj. K tej mladinski zabavi vabimo poleg naraščaja tudi teh starše in ostalo Članstvo. Zdravo!
■ Ljubljanski Sokol naznanja svojemu Članstvu, da bo društveni redni občni zbor v torek 6. januarja 1931 v društveni telovadnici v Narodnem domu točno ob 10. dopoldne z običajnim dnevnim redom.
Maribor
m Silvestrov večer Sokola. Mariborski Sokol priredi na silvestrovo v veliki dvorani pivovarne »Union« in v vseh stranskih prostorih veliko zabavo, na kateri nastopijo igralci Narodnega gledališča s plesalko Emo Kovačevo. Vprizori se tudi modema revija. Dalje Je na sporedu več drugih točk, tako da bo to največja dosedanja prireditev Sokola v Mariboru.
m Ustanovitev Sokola na Teinu. V nedeljo, 4. januarja bo ob 14. uri v šoli na Teznu ustanovni občni zbor novega sokolskega društva.
—	Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da še ta mesec nakažejo svoje prispevke za tekoče leto.	1071
m Zborovanje trgovcev s sadjem. Organizacija trgovcev s sadjem v Mariboru bo imela v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v gosfilni Nekrep v Vojašniški ulici svoje zborovanje, katerega udeležba bo obvezna za vse člane.
m Božične počitnice na trgovski akademiji. Ravnateljstvo trgovske akademije v Mariboru obvešča svoje učence in učenke, da trajajo božične počitnice do vključno 15. januarja 1931.
m Božično obdarovanje mestnih ubožcev in sirot. V torek zvečer je mestna občina mariborska na podlagi sklepa zadnje seje ubožnega sveta po svojem zastopniku obdarovala svoje oskrbovance v hiralnicah v Ptuju in Maretincih.
V	sredo dopoldne so bili po primernem nagovoru obdarovani oskrbovanci v tukajšnji mestni oskrbnišnici, popoldne pa deca v mestnem mladinskem domu.
m Božični prazniki v Mariboru. Letošnji božični prazniki so v Mariboru potekli izredno mirno. V vsem je bilo aretiranih le nekaj razgrajačev. Meščani so praznike prebili večinoma v svojem rodbinskem krogu. Polni so bili le gledališče, posebno predsnočnjim pri premieri »Grof Luksemburški«, kinematografi ter gostilne in kavarne. V Mariboru je bilo mnogo Avstrijcev, ki so prišli v posete k svojim sorodnikom.
m Prehod preko železniške proge na Ptujski eesti. Na prizadevanje občinskega odbora na Teznu bo železniška uprava najbrže že v Januarju pričela graditi na Ptujski cesti prehod za pešce preko železniške proge. S tem bodo odstranili veliko dosedanjo prometno oviro.
m Tragična smrt triletnega otroka. V četrtek popoldne okrog 14. ure se je na cesti Na obrežju v Studencih sankala večja skupina otrok, med njimi triletni Mirko, sin inž. Ferenca. Mali Mirko je v bližini hiše št. 13 sedel na sanke, neki fantek pa ga je porinil dalje. Sanke »o zdrsnile po cesti, s ceste pa po veliki z grmovjem porastli strmini proti Dravi in vanjo. Ljudje, ki so nesrečo opazili, so stekli proti reki. Med njimi Je bil inž. Ferenc, ki se je zagnal za otrokom v vodo ter ga tudi res še živega spravil na kopno. Toda rešitev iz vode ni pomagala. Fantek je že nekaj trenutkov nato v očetovem naročju umrl. Poklicali so zdravnika dr. Krausa, ki Je dognal, da Je mali Mirko podlegel težkim notranjim poškodbam, ki jih Je dobil pri padcu po strmini v Dravo.
m Vlom v upravnistvo »Delavske politike« in »Volksstiitime«. V noči od torka na sredo so neznanci čez dvorišče in skozi okno vlomili v prostore uprave »Delavske politike« in »Volks-stime« na Ruški cesti. Vlom je šele zjutraj naslednjega dne opazila snažilka, ki je o njem takoj obvestila upravnika Jelena. Ta Je ugotovil, da so tatovi odnesli ic Železne blagajne, katero so s silo odprli, 5774‘50 Din. Razen tega so tudi iz miznice pobrali več manjših zneskov. Skupne škode je bilo okrog 6000 Din. Zasledovanje je bilo doslej neuspešno.
m Trije požari. V četrtek okrog treh zjutraj Je nastal ogenj v delavnici krojaškega mojstra Ivana Sapača na Slomškovem trgu. Gasilci, ki so takoj prihiteli z gasilskim orodjem na pomoč, so ogenj v nekaj minutah pogasili. Požar Je nastal zaradi električnega likalnika, ki je po-
motoma ostal priklopljen na tok. Vnela se je miza. Škode je bilo okrog 3000 Din. — Istega dne okrog 18. ure so poklicali gasdee v Fran-kopanovo ulico, kjer se je valil gost dim s strehe na hiši lekarnarja Albanesi-ja, neposredno nevarnosti pa ni bilo, ker so gorele le saje v dimniku. — Včeraj zjutraj pa je nastal ogenj v stanovanju Ivana Klubičke v Vrtni ulici št. 8 zaradi premočno zakurjene peči. Vnela se je lesena zaslonka. Gasilci so ogenj naglo zadušili. Škode je bilo okrog 2000 Din.
Ge!#e
* Napredovanje. G. profesoir Peter Kovačič na celjski realni gimnaziji je napredoval v 1-8.
* Osebna vest. Profesor državne rudarske 6o)«j v Celju g. inž. Rudolf Dušan je premeščen k rudarskemu glavarstvu v Ljubljani.
_ * Božične počitnice na dri. trgovski šoli v Celju trajajo po razpisu kr. banske uprave dravske banovine z dne 23. decembra 1930, VIII. No. 8156 od 23. decembra do 15. januarja 1931. V petek 16. januarja 1931. bo zopet reden pouk. Direktor.
* Božični prazniki so v mestu in okolici mirno in lepo potekli. Kakor vsako leto se je zbrala ogromna množica ljudstva k polnočnici v žup-jii cerkvi. Seveda so nekateri praznovali Božič na svoj način ter se v vinjenem stanju pretepali. Nevarno je bil ranjen z nožem v glavo neki delavec, ki so ga napadli pijanci pri Kapucinskem mostu. Mesto je bilo za praznike prazno, kavarne, kino in gostilne pa polne. Smučarji eo vsi šili v planine, prišlo pa Je v Celje tudi mnogo smučarjev iz drugih krajev.
* Mestna knjižnica bo dane« zopet vedno poslovala od 18. do 20.
* Nočno lekarniško službo Ima od danes sobote 27. t. m. do vštetega petka 2. januarja lekarna »Pri ontu« na Glavnem trgu.
* Tlakovanje eest. Uprava mestne občine razpisuje prvo javno pismeno licitacijo za prevzem zemeljskih del in za polaganje robnikov in naprave drobilnega tlaka z zalivanjem stikov na Kapucinski cesti ter v Razlagovi ulici in na Slomšlkovem trgu. Natančnejše na uradnih deskah mestnega ter- srezkega načelstva.
* Dražba zaplenjenega orožja se bo vršila v ponedeljek 29. t. m. pri celjskem »rezkem načelstvu. Dražilcd morajo imeti dovoljenja za nakup orožja.
* Za izstop 1* našega državljanstva ie pri srezkem načelstvu zaprosil Špes Josip iz Škofje vasi, ker hoče sprejeti avstrijsko državljanstvvo.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je 23. t m. umrl 29-letni delavec iz Loke pri Trbovljah Tra ter Karel. 25. t m. je v javni bolnici umrl upokojeni mestni stražnik Mihetok Franc stanujoč v Prešernovi uilicd št. 5 v 69. leiu stm-st. — 26. t. m. je umrla v Medlogu št. 40 77-letna Konec Katarina, vdova po rudarju.
* Nova brv čez Koprivnico. Mestna občina gradi brv čez Koprivnico pri Cerkvi sv. Duha. Brv bo zelo dobrodošla mladini iz Gaberja in Zavedne, ki mora sedaj napraviti velik ovinek.
* Strelski večer celjske strelske družine bo nocoj v soboto 27. t. m. ob 20. v Celjskem domu.
Podzemska jama na Trški gori
Odkrili so jo delavci, ki so kopali vodovod.
Novo mesto, 25. decembra.
Nad gradom so v Skabernetovem vinogradu na Trški gori delavci kopali nov vodnjak in pri tem naleteli na zelo globoko jamo, ki bo po priliki globoka morda celo 20 metrov.
Jamo je zakrivala komaj 1 meter pod vrhnjo plastjo velika skala. Svet je tu pač kraševit.
Bled
Drogerija. Po novem letu otvori na Bledu drogerijo g. mag. pharra. Stane Žirovnik.
Vreme. Zal je v nižini zapadlo premalo snega, da bi mogli priti naši športniki na svoj račun. Višje in na Pokluški planoti ga je pa več kot dovolj. Tu so zdaj najlepši solnčni dnevi.
Slaba lesna trgovina. Na stotine vagonov drv čaka kupcev.
Bohinjska Bela
Smrtna kosa. Na božični večer je preminula daleč naokoli znana gostilničarka gospa Kati Olifčit,
po domče Fridovka. Dosegla je visoko starost, kakor pred leti umrli soprog, ki je bil dolgo let poštar na Boh. Beli. V hiši je razen gostilne trgovina in poita. Zapušča več hčera in •ina. Naj v miru počiva. Preostalim naše iskreno sožalje.
Trbovlje
Božičnica Ciril-Metodove družbe. V sredo popoldne sta priredili tukajšnja moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v osnovni šoli na Vodah veliko dobrodelno božičnico, na kateri sta obdarovali nad 100 najrevnejših delavskih otrok. Veliko število obdarovanih otrok je dovolj jasna priča, da vršd Ciril-Metodova družba med našim v pomanjkanju živečim delovnim ljudstvom zgolj delo usmiljenja. To naj sl zapomnijo tudi njend nasprotniki. Ciril-Metodova družba se s tem vsem plemenitim darovalcem v imenu obdarovanih otrok najiskreneje zahvaljuje.
Nova organizacija Zveze bojevnikov. V kratkem bodo ustanovili v tukajšnjem revirju skupino bojevnikov, ki bo delovala kot popolnoma samostojna organizacija. Kakor se čuje, bodo delovale vse skupine Zveze bojevnikov v duhu narodne odbrane, katere sestavni del naj bi tvorile. Če bi se v Trbovljah organizirali vsi bojevniki iz svetovne vojne v novi orgamizaoijd, bi bila to najjačja skupina v Dravski banovini, kajti iz Trbovelj je odrinilo k vojakom okrog 800 občanov, od katerih se jih je vrnilo okrog 600.
Tudi dobrosrčnost! Nelka tukajšnja poštna uradnica je pred dnevi izgubila tisočdinarski bankovec. Tukajšnji obratovodja g. Adolf Widra Je zbral med svojimi prijatelji, znanci in drugim dobrosrčnim občinstvom gornji znesek ter s tem nadomestil težko izgubo, ki jo je uboga uradnica utrpela.
Zborovanje največje in najbolj delavne kmetijske podružnice v banovini
Murska Sobota, 24. decembra.
V nedeljo je zborovala v Murski Soboti kmetijska podružnira. Ima 1440 članov. V tekočem letu je razdelila med člane 3 in pol vagonov semenske pšenice, 160 kg pernavskega lana inl0.430 sadnih drevesc. Nadalje je priredila dvodnevne tečaje v Puconcih, Moščancih, Kramarovcih, Ro-gaševcih, Neradnovcih in Gor. Petrovcih. Predavala je o kmetijskem pravu, o živinoreji, o higi-jcni in o boleznih pri živalih, o sadjarstvu, gozdarstvu in o travništvu. Med letom je organizirala 3 živinorejske rodovniške odseke, tako, da jih je v srezu sedaj 6, vsi z mlečno kontrolo. Vsi ti odseki so dobili letos originalne simodolske bike. Priredila je tudi poučni izlet na semenogojsko postajo v Beltincih. Črez 100 članov se ga je udeležilo. Vodi pa tudi napravo vzornih gnojišč in razdelitev plemenjskih merjascev.
Podružnica ima že leto dni svoje skladišče. Prometa je bilo 370.168 Din. Podružnična last je: matični vrt za sadno drevje v Krplivniku, 1 sadni mlin, 1 stiskalnica, 5 trijerjev, 1 čistilnik za de-teljno seme, 26 travniških bran, 3 drevesne škropilnice, 1 sadna sušilnica. To vse je članom brezplačno na razpolago, nečlanom pa proti dnevni odškodnini. Vrednost vse imovine znaša 52.582 dinarjev. Iz tega se vidi, da je kmetijska podružnica v Murski Soboti največja v Banovini in pa tudi najbolj delavna.
»Delavslu politiki«
Na cenjeni napad samo to-le:
Da smo za gospode okoli »Delavske politike« nepotreben in brezkoristen list, smo že vedeli davno. Prav tako se nismo nikdar čudili, če smo nam isto govorili ljudje s severne meje, ki se b pomočjo internacijonalizma utapljajo v nemštvo. Toda zakaj mislijo gospodje okoli »Delavske politike«, da so baš oni poklicani, da pričenjajo debato o tem, kaj je nepotrebno in brezkoristno in kaj ne? Nimamo prav nič proti temu, če se izvede ta debata prav do vseh kon sekvenc! Dobro razumemo tudi to, da so naši. le Jugoslovanski misli posvečeni uvodniki gospodom okoli »Delavske politike« silno dolgočasni. Nekaterim ljudem je pač jugoslovanska misel sploh dolgočasna in v tem vzrok več, da je »Jugoslovan« nastal. In prav »hvala«, da je v tem oziru tudi »Delavska politika« potrdila njegovo potrebnost, čeprav ji ni bilo treba pri tem povedati, da gre le za druge po kostanj v žerja vico.
Soholstvo
Uprava župe Novo mesto je imenovala v upravo sokolskega društva Št. Janž sledeče sestre in brate: starešina Ignac Majcen, namestnik Bruno Rainer, načelnica Ivana Debeljak-Mrzelj, odborniki: Stana Verdir, Ema Lazzarini-Lehtnan, Fran Štirn, Fran Enders, Ivan Majcen, ing. Oskar Hiibner, Ivan Kavzer, Leopold Rugelj, Ivan Repše; revizorji: Vinko Berce, Henrik Zdešar, Ivan Zupanc.
Na seji društvene uprave dne 20. t in. se j« izvolil tajnikom br. Ivan Kavzar, prosvetarjem sestra Stana Verdir, blagajnikom in gospodarjem br. ing. Oskar Hiibner, ter se je sklenilo pričeti s telovadbo takoj po novem letu. V Št. Janža je dal na razpolago svoje prostore za telovadnico in knjižnico br. Ivan Prijatelj in to brezplačno, za kar se mu društvo najlepše zahvaljuje. V Krmelju se bo telovadilo v dvorani gostilne Ni-Janc, kjer ima društvo že svoj oder. Ker je bila načelnica medtem premeščena, prevzame njeno funkcijo sestra Ema Lazzarini-Lehmanova. Naprosilo se je šolsko uprviteljstvo, da zbere prijave šolske dece. Prijavnice za vstop v društvo sprejema v Št. Janžu br. starosta Majcen, v Krmelju br. podstarosta Rainer.
Zaradi bolezni v smrt
Samomor 20-letnega mladeniča v Dolenjskih Toplicah Dolenjske Toplice, 24. decembra.
V	ponedeljek 22. t m. se je okrog 14. ure ustrelil v svoji spalni sobi v kopališkem domu strojnik Julče Skrabar. Nesrečni samomorilec je bil star 20 let in simpatičen mladenič, ki pa je bil zelo melanholičnega temperamenta. Veliko je trpel na žolčnih kamenih, ki so mu povzročali večkrat hude bolečine. Svojim znancem in prijateljem Je večkrat pravil, da si bo končal življenje, češ, da zanj življenje sploh nima pomena, ker se bolezni ne bo nikoli več znebil. Seveda ni te njegove grožnje nihče smatral kot resne.
Usodnega dne je bil dokaj dobre volje ter ee dalj časa po kosilu zamudil v hiši g. dr. Kon-valinke, svojega gospodarja, ter izražal veselje, da pridejo dijaki sinovi g. dr. Konvalinke na počitnice, ki bodo gotovo prinesli kake lepe knjige. Kmalu na to je odšel v svoje stanovanje ter legel v posteljo, ker so ga najbrže zopet napadle silne bolečine. Ko je prišel v sobo njegov sostanovalec g. Gaber, ki je tudi uslužben pri g. dr. Konvalinki, ga je vprašal, ko je opazil, da se zvija, če hoče kapljice, kar pa Je odklonil. G. Gaber je nato odšel po svojih opravkih in se kmalu vrnil. Da bi ostal sam, je strojnik g. Gabra z zvijačo odpravil iz sobe, naglo napisal na list pismo materi, v katerem Jo prosi, naj mu oprosti, toda zaradi bolečin ne more več živeti. Nato se je ustrelil v srce. Ko se je po par minutah vril g. Gaber v sobo, Je začuden obstal, ko je zagledal sredi sobe na tleh svoj samokres, takoj nato pa je opazil pri postelji na tleh ležečega Skrabarja, ki pa je že bil mrtev In vsaka pomoč nemogoča.
O nesrečni smrti so bili obveščeni starši pokojnika, bivajoči v Novem mestu. V tukajšnji bližnji okolici že mnogo let ni bilo nobenega samomora.
Novo mesto
Nesreča s hlodom. Poaettnikov sin ia Mirne Peči Burtclj Jožef je i svojim očetom nakladal hlode na voi. Pri tem mu je prišla desna roka raad hlod in ročico ter mu amečkala palec. Odšel jc ▼ bolnico.
Obnovitev procesa. Kakor smo pred kratkim poročali, je v teku obnovitev procesa proti Slav-kotu Pintarju in njegovemu pajdašu Žingerju, ki sta bila obsojena radi pred sedmimi leti izvrže-nega roparskega umora. Obnovitveni proces bi se imel baje vršiti pred ljubljanskim višjim sodiščem, proti čemur je tukajšnje državno tožitelj-stvo protestiralo.
Obrlna iola je aaključila prvo tromesečje. Izka-suje 139 vajencev in 19 vajenk, skupno 158 učečih se oseb, ki jih poučuje sedem učnih moči.
Smučarji lezejo na plan in kriiajo naše holme in griče, ki so se tako lepo odeli v zimski plašč.
V	nižinah je bolj tanek, zato je na Gorjancih tem boljiš smuk.
Cene mesa so pri nas do nadaljnega sledeče: Govedina 16 Din, teletina in svinjina 18 Din, krave 10—14 Din, slanina 18 Din in mast 20 Din, dočim je za pljučno pečenko in meso brez pri-vage dovoljena svobodna konkurenca.
Radio-predavanja učitelja Viktorja Pirnata iz ciklus »V dolini gradov« se nadaljujejo v soboto 10. januarja ob 6. zvečer z opisom bližnjih gradov Poganci in Ruperč vrh. Doslej je izzvenelo skozi radio 14 tozadevnih predavanj, po novem letu jih je na vrsti še osem, na kar se zaključi do prihodnje jeseni ciklus gradov, pač pa je v zgodnji pomladi na programu še pet predavanj o najkrasnejših točkah Dalmacije.
Slovenjgradec
Višji strokovni izpit sta napravila te dni v Beogradu vršilec dolžnosti šel« pri davčni oblasti in agilni sokolski delavec g. Debeljak Alfonz in davčni uradnik g. Vovk. Čestitamo!
Lovska sreča. Bančni ravnatelj g. Stergar je v Pergerjevem lovišču ustrelil lepeg« gamsa. Pač redkost za naše kraje.
Nesreče. Motociklist g. Čas, sin lesnega trgovca ▼ Breznem se ja težko ponesrečil. Ker ni opazil radi megle na ovinku na cesti Dravograd—Maribor nasproti prihajajočega motociklista, se je v hitrostnem tempu zaletel v njega. Sunek je bil tako močan, da je g. čas dobil težke zunanje in notranje poškodbe. Prepeljan je bil takoj v tukajšnjo bolnico. V nedeljo 21. t. m. pa se je prevrnil voz na cesti proti Doliču v bližini gostilne Fiihrer in so se nekateri nevarno poškodovali, posebno pa g. Planinšec i« St. lija pod Turjakom. Prvo zdravniško pomoč jim je nudil g. dr. Sinkovič. Nesreča je nastala radi ledene ceste. Manjše praske so dobili tudi g. Još, lesni trg. in podjetnik iz St. lija pod Turjakom, njegova žena, njegov sin in ga. Žoher.
Božičnica. Mnogo je pomagala najbednejšim otrokom šolska kuhinja na osnovni šoli, ki že od 1. decembra daje dnevno 150 revnim otrokom toplo kosilce. »Kolo jugosl. sester, podružnica Slovenjgradec« in »Društvo za zaščito dece« obdaruje vsuko leto o Božiču revne otroke. Letos je priskočila še osnovna šola z znatno finančno pomočjo z dobičkom zadnje otroške igre in v
torek je bila božičnica ob zastopstvu sreskega načelništva, okr. sodišča, g. šol. nadzornika, g. župana in starišev. Preko 150 najrevnejših otrok iz mesta, posebno pa iz okolice je bilo obdarovanih z zimAo obleko, perilom, čevlji in slaščicami.
Pri šahovskem dvoboju med tukajšnjimi šahisti in dijaki iz Maribora so izgubili prvi v razmerju 9:1.
Zagorje
Tradicijonalno lovsko-planinsko veselico priredi SPD, pododbor Zagorje na Sv. Tri Kralje ▼ Sokolskem domu.
Smučarski tečaj na Sv. Planini. SPD podružnica Litija, pododbor Zagorje priredi od 28. decembra do 1. januarja 1931. smučarski tečaj na Sv. Planini pod vodstvom strokovnjaka g. Janeza Bitenca. Prijva na naslov: Lavoslav Umuh, Zagorje ob Savi.
Hrastnik
Menda le nikjer in nikoli ni bilo a kakšno stavbo združenih toliko zaprek kakor je to pri naši novi šoli. Poročali smo že, da je zadnja komisija določila dve stavbiščl, ki bi bili za zidanje primerni, a se mora od teh eno najprej preskusiti z obtežitvijo. Šolski odbor se je takoj na to obmil na tehnični oddelek gradbene direkcije za tozadevna navodila oziroma za izvršitev te zahteve. Naj se vendar že enkrat zadeva posreči, pa brez dragih komisij!
Na hrastniški postaji je ponesrečil pretekli teden progovni delavec Fran Završnik. Zaposlen je bil na rudniškem tiru pod steklarno, kjer je baš tedaj premikala železniška lokomotiva vagone. S tovarišem se je umaknil k zidu poleg tira, ne zavedajoč se, da je dotični prostor zelo ozek. Dočim je tovrii ušel nesreči, je padel Završnik pod kolesa, ki so mu odrezala desno roko nad komolcem.
Hrasniško šolo zapusti s novim letom učitelj g. Završnik, ki se udeleži enoletnega telovadnega tečaja v Mariboru. Vsi ga bomo pogrešali.
<$pori
IZ DELOVANJA NOGOMETNE SEKCIJE SK Ilirija ▼ letu 1930.
Nedavno jo imela SK Ilirija, ki j« največje in najstarejše športno društvo ▼ naši banovini, svoj občni zbor. Gotovo bo zanimalo udejstvovanje one sekcije, ki goji prt nas najbolj popularno športno panogo — nogomet.
Iz poročila načelnika sekcije g. Betetta posnemamo, da je Ilirija odigrala letos i vsemi svojimi moštvi 77 javnih tekem in dosegla skupni score 300 : 171 v njeno korist. Mednarodnih tekem je odigrala 12, od teh 3 ▼ Avstriji. Dobila jih je 7, zgubila 4, neodločno 1 ,score 37 : 30. Najlepši uspehi so zmagi nad 3. Keztileti (Budimpešta) s 3 :2, nad Gak (Gradec) s 3:2 in neodločen rezultat 2 :2 z dunajskim Slovanom. L moštvo je nadalje odigralo 12 prijateljskih in isto toliko prvenstvenih tekem. Prijateljske: 5 dobljenih, 6 zgubljeni, 1 neodločna, score 37 : 36; prvenstvene: 7 dobljenih, 4 zgubljene, 1 neodločna, score 42 :26. Skupno s pokalnimi tekmami je L mo-
štvo odigralo 39 tekem, od katerih jih je 20 dobilo, 16 zgubilo, 3 neodločne, score 120 : 97.
Rezervno moštvo je nastopilo 17 krat, 12 krat zmagovito, 4 krat premagano, 3 krat neodločno, score 77 : 31.
Juniorji so igrali 11 tekem in so vedno zmagali, score 42 : 14.
Seniorsko moštvo (old boys) je nastopilo v desetih tekmah in to večinoma izven Ljubljane. Razven ▼ 2 tekmah je povsod zmagalo in doseglo score 61 : 29.
Od igralcev Ilirije, je nastopil največkrat Oto Oman, ki je odigral za belo zelene barve že 303 tekme. J« najstarejši (čeprav ne po letih) aktivni igralec v banovini. G. Oman se je poročil na sv. večer ■ gdč. Grudnovo. Upamo, da ta najsim-patičnejii igralec kljub temu ie ne bo opustil zelene trate in da bo ie dolgo vrsto let aktivno sodeloval kot vzor športnik.
SK Ilirija vabi na Silvestrovanje vse člane in prijatelje kluba.
Smuka na Sv. Planini je zelo ugodna; sneg je nad pol metra visok ter je novozapadli sneg položaj še zboljšal. Smučarjem se nudi zelo ugodno in ceneno razvedrilo.
Silvestrovanje SK Ilirije
Kakor vsako leto, priredi tudi letos SK Ilirija svojim članom in prijateljem poslovilni večer od starega leta. Enake prireditve SK Ilirije so v Ljubljani splošno na glasu kot najzabavnejše. Letos je izbrala Ilirija restavracijske prostore hotela Slon, ki so za Silvestrovanje zelo prikladni. Goste bo zabaval prvovrstni orkester in bodo prišli na račun tudi ljubitelji plesa. Da ne bo manjkalo dobre kapljice, je samoobsebi razumljivo. Na sporedu so tudi razne šaljive točke.
Mag. St. 47182/ref. I.
Radi sestave seznama obvezancev za uporabo ljudskega dela v smislu §§ 87—87 zakona o samoupravnih cestah. Uradni list z dne 10. junija 1929, st. 247/60, oziroma v smislu §§ 2 do 5 zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah, Službeni list s dne 23. avgusta 1930, St. 114/20, se pozivajo naslednje naštete osebe, da se zglase v dneh od 29. do 31. decembra 1930, ali pa 2. ali 3. januarja 1931 med 8. in 14. uro pri mestnem načelstvu	v posvetovalnici	magistratnega poslopja.	In sicer:
a)	vsi v ljubljanski	občini stanujoči za delo	sposobni moški prebivalci	od izpolnjenega 18.
do izpolnjenega 55. leta, ki ne plačujejo nobenega neposrednjega davka;
b) vsi v ljubljanski občini stanujoči za delo sposobni moški prebivalci od izpolnjenega 18. do izpolnjenega 55. leta, ki plačujejo na leto do 100 dinarjev uslužbeniškega davka; obenem morajo povedati, če plačujejo v Ljubljani še kak drug neposrednjl davek in v kateri letni viSini;
c)	vse v ljubljanski	občini stanujoče osebe	neglede na spol, starost in	delovno sposobnost,
ki plačujejo na leto nad	100 Din uslužbeniškega	davka. Tudi te osebe morajo obenem povedati,
ali plačujejo v Ljubljani Se kak drug neposrednjl davek in v kateri letni višini.
Pod b) in c) navedeni naj v dokaz prineso seboj knjižico s koleki, s pomočjo katere usluž-beniški davek plačujejo.
Podjetja in uradi, ki za svoje uslužbence plačujejo usluibeniški davek skupno, na] pred-lože, mesto da bi se njih uslužbenci osebno oglasili, mestnemu načelstvu (mag. posvetovalnica) v naznačenem času točne Imenske izkaze uslužbencev s dostavljenim individualnim letnim zneskom uslužbeniSkega davka.	1069
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 23. decembra 1930.
Kmetijska druiba v Uubliani
i« glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini In Stele nad 880 kmet podražnle In okrog 26.000 članov. Člani plačalo na leto 40 Ola In dobivalo xa to brezplačno atrokovni Ust
TURJAŠKI TRG J
VSAK KMET NORA BITI (LAM KMEIIISKE DRUŽBE
»KMETOVALEC«
Ta list iim nudi strokovni pouk in navodila aa umno gospodar-atvo. Družba dobavila Alanom tudi razne kmetijske potrebščine
J
5^2	u	Oj	H	u
				
Kranjska hranilnica - Ljubljana
Račun poštne hranilnice Ljubljana štev. 10.680.
Telefon Ljubljana štev. 2481.
Oblastna hranilnica Maribor s podružnico v Celju
Račun Poštne hranilnice Maribor štev. 12.363. Račun Poštne hranilnice Celje štev. 10.727.
Telefon Maribor štev. 2281. Telefon Celje štev. 93.
sta denarna zavoda Dravske banovine, ki jamii za vloge z vsem svojim premoženjem in svojo davžno možio.
Vloge na knjižice in tekoče račune obrestujeta najugodnejše. Dovoljujeta kradite proti vknilibi na prvem mestu v tekoieitt raiunil in proti amortizacij^ dajeta meniiita posolila, vršita vse kontokorentnp posle.
Pupilarna varnost vlog
GfiS i	f	f ShTD f	f SufS! t t GiVB
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mih&lek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgust K oz man. — Val v Ljubljani.