280 številka. Ljubljana, v sredo 6. decembra. XXVI. leto, 1893. Ishaja vnuk dan nrfrr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po po* ti prejeman za *v»tr o-oger Bk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja Da dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 3(> kr.f za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko ved, kolikor poštnina znaša. Za o znanila plafioje se od četiristopne petit-vrste po d kr., £e se oznanilo jedenkrat tiska, po fj kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., fie se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fi t v o je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenci in nova vlada. IV. Nikdo in še celo državni pravdnik nam ne Brre v zlo šteti, če torej trdimo, da je bilo imenovanje barona Heina koncesija združeni nemški levici, da jo je grof Taaffe Bara imel za tako koncesijo, in da bo jo jednako tolmačili tudi združeni Nemci ! Kakega političnega mišljenja je baron Hein sam, to nas nič ne briga, tukaj zadostuje, da je združena levica bila ž njegovim imenovanjem zadovoljna in pomirjena. To je, kar mi neprestano na-glašamo in druzega nič! Spregovoriti pa nam je pri tem nt koliko o načelih, b kojimi je nastopil gospod Heio administracijo v ti krooovini, koje je torej v deželo tako rekoč s sabo prinesel. Ta uačela pa se bistveno razlikujejo o doni b, 8 kojimi je baron Winkler predsedoval ti vojvodini. Važno pred vsem je vprašanje o uradnem jeziku, bodi si pri Bodiščih, bodi si pri političnih uradih. Povsod mora slovenščina vsaj toliko pravice imeti, kakor nemščina. Ker pa je v vojvodini skoraj vse slovensko, je naravno, da bi slovenščina pri vsakem uradu morala v mnogi večji meri v porabo priti, nego pa nemščina, kojo govori ko nun 5% vsega deželnega prebivalstva. Pri političnih oblast-nijuh pa se sedaj slovenščina niti toliko ne rabi, kolikor bi se morala rabiti tedaj, če bi v deželi bivalo samo 5°/0 Slovencev. Da je tako, je gotovo, ali gotovo je tudi, da te iaktične razmere ustrezajo načelom, kuje je prioesel baron H - i ta a sabo v deželo. To pa smo čuli iz njegovih lastnih usti Nekdaj se je vozil gospod deželni jiredsedmk — takrat je bil še samo dvorni svetnik in voditelj naše vlade — po železnici in sešel se je pri tem b slovenskim državnim poulancem, kojeg« ime" se je ravno zadnje čase mnogo imenovalo. Razgovarjala nta se o različnem in mej drugim tudi o tem, kako veljavo naj ima slovenščina pri uradih in posebno pri političnih uradih. Govorilo se je pri tem samo o tako imenovanem zunanjem uradnem jeziku. In tu se je slovenski državni poslanec izrekel za na- čelo, da bi bo pri uradih imelo kolikor mogoče v slovenščini uradovati, in da naj se nemško uraduje le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Zavrnil ga je takoj baron Il-'in, češ, da je ravno nasprotnega mnenja, to se pravi, da se mora pri vseh uradih kolikor mogoče v nemščini uradovati in da se sme slovensko uradovati le toliko, kolikor je neobbodno potrebno. To je načelo, ki je jbboo na vse strani, to načelo vodilo je tudi barona Widmanna, ko je bil predsednik v deželi in to je tudi načelo, koje bi brez odloga podpisala združena nemška levica! Čuli smo, da je baron Hein do svojih uradov izdal kurendo, v koji je baje zgorejšnje načelo do pičice izraženo bilo. Ali o tem se je samo govorilo, zategadeli ne trdimo, da se je kureoda v istini izdala ; do pičice avtentičen pa je zgoraj navedeni razgovor barona Heina s slovenskim državnim poslancem. Omenjati pa nam je še našega uradnega lista, Kojemu je dal baron Hein kmalu po svojem nastopu novega urednika Kako je prišel znani Noe do te službe, o tem tukaj nočemo pisati Nekoliko potrebnih pojasnil pa bo bode v tem oziru. prej kot ne v prihodnjem deželnem zboru zahtevalo. Izrekel pa se je gospod deželni preduednik proti prejšnjemu re-dakterju, da ima uradni list, kakor je bil pod balonom Winklerjem, „ftir ein Slovenenblatt", da tega jedenkrat za vselej več ne dopušča, in da se imajo od sedaj v naš: „Laibacber-Zeitung" narodne zadeve samo mimogrede omenjati, in sicer samo fakta brez vsacega odobravanja in pritrjenja. Tudi tukaj se ujema mišljenje barona Heina z onim združene nemške levice, ki je v dobi barom VVioklerja neprestano kričala in pisarila, da je uradni ljubljanski list uamo slovensko glasilo, »ein Blove-ntsches Hetzorgan* ! Če še dalje v poštev vzamemo, kako se je uradno prepovedalo peti različne slovenske pesmi („ll--| Slovani" itd ), kako se je Ljubljanskemu žu panu zabranilo, pozdraviti v imenu občioe k Sokolski slavnosti došle goste, kako se je vodila volitev v zdravniško komoro, in še več drugih takih manj važnih rečij, potem po pravici trdimo, da baron Hein po ravno istih načelih vlada našo kronovino, kot jo je vladal baron Widmann, ki je sedaj jeden najiskrenejših privržencev združene levice, in kojemu je grof Hoheovrart le z veliko težavo priprl vrata v novo koalicijsko ministerstvo. Kaj sledi iz vsega tega? Dežela kranjska pripadala je še pred kratkim do cela v tako imenovani Hohenvrartov klub. Vsi naši poslanci tičali so v tem klubu, in Če naj se koalicija v tiBtem duhu dožene, kakor Bi jo predočuje grof Hohenvvart, potem vojvodina Kranjska nikakor ni polje, kjer bi cvetela pšenica združeni nemški levici. Absolutno nemogoče je, da bi se v Galicijo poBlal namestnik, v kojem bi združena levica videla nekako koncesijo. Galicija je domena poljskega kluba, istotako je Kranjska Hohenv/artovega kluba domena par ex-cellence! To vbb je resnično, ravno tako je pa tudi resnično, da je vsled nove parlamentarne koalicije odpadel vsak vzrok, ki je ob svojem času nagibal grofa Taaffea, da se je pri imenovanji barona Heina oziral na zahteve združene nemške levice, če se drugo ne bode spremenilo, Bpremeniti bode moral vsaj baron Hein svojo administracijo v marsičem, tako da se bode le-ta v vsakem oziru strinjala z načeli, s kojih je pod roko grofa Hohenvvarta izrasla nova parlamentarna koalicija 1 Če pa ostane vse pri starem, potem naši poslanci, kolikor jih je še v IIobenw*rtovem klubu, ne bodo druzega, nego prazne sence brez pomena, potem bo tudi jasno, da je Hohenvvart novo koalicijo za vsako drugo kronovino ustvaril, samo za Kranjsko ne! Državni zbor. Na IMniiiji, 5. decembra. Poslanska zbornica začela je v današnji seji razpravo o zakonskem načrtu glede zavarovanja za slučaj nezgode. Število navzočnih poslancev je bilo jako pičlo, predsedoval pa je zopet dr. Kathrein, ker sta predsedoik baron Chluraeckv m prvi podpredsednik Abrahamov/icz še vedno bolna. Debata ni bila živahna in je, kakor vse nepolitične razprave, tudi poslauce kaj malo zanimala. LISTEK Popotni tovariš. (Prevod iz ruakoga.) (Dalje.) Ko se tako pomenkujeva, prikaže se nama Bdvor". Tu nama treba ustaviti se, da si odjmčijeva; tako je sodil ino) putni tovariš, tako sem sodil tudi jaz. Mnje sani niso bile težko obložene, ali moj konjič se je le utrudil. Zapeljeva na dvor. Sani mojega, so|)otoika vlečejo se težko po sami mokri zemlji: ni bilo inače, nego da sva pomagala oba konju vleči na dvor voz s težkima Bodovoma. Tu apreževa konja, položiva jima krme in se odpraviva v dom; pontala sva lačna, treba hitro kaj jesti. Moj tovariš vzame iz sanij torbico s svojo popotno zalogo, potegne nekaj iz nje in se pritisne k gorki peči. Jaz sem bil radoveden, kaj uživa moj tovariš. Nalašč grem mimo njega, ali vrnil sem se hitro: siromak ni imel gosposke jedi — črn sipaBt košček rženega kruba, na pol pečenega, malo soli za pri-boljšek in — to je vse! Vrnivši se na svoje mesto, obrnem se k svojemu tovarišu: „11 čete li, dobri človek, pokusiti mojo popotnico ?" mu rečem. Nekako začudi ae on . . . Molče pogleda na me, i« pričetkoma se mi je zdelo, da ni dobro slišal mojega vabila . . . Torej ponovim: „Idite sem in pokusite! . aZakaj ste vi meni tako dobri?" odgovori Mati končno, spravi svojo popotnico zopet v torbico in se mi približa ... Ali ou ni stopal hitro k meni, boječ se, da se ne Šalim; hotel se je pred vsem presvedočiti, sem li res tako dober, da bi delil ž njim jed .Pomagajte bi bliže . . . Sedite, sedite, bodeva skupaj jedla", ponovim jaz. Mali sede in, ko je jel jesti, bilo je vidno, da je bil gladen. * * * Tu se razideva. Mati mora naravnost proti mestu, jaz — v stran. Vso pot bil mi je v mislih Mati . . . Bil je nekak posebnež Niegova slaba kljuaa z raztrgano vprego, njegovi zaplataati čevlji s slamo, gledajočo izza podplatov, gube, razoravšo njegovo Še ne staro oblič|e — o vsem tem ni, da bi ne premišljal, in prav, kakor da je pred menoj ... A v ušesih so mi zveuele njegove besede, kakor da jih ališim: „Prav res tako, ali g strani leu . . . .Kdor razmer ne pozna" .. . 9 J a i sem neizobražen človek, marsičesa ne urnem"... „Naš prost je dober pastir — umejeto bolje"... „O prost — nam je dober p ro po ve dni k!" . .. „In velika so njegova opravila iu velika njegova odgovornost za naše duše"... „Kako pa naj živi brez naše desetine" .. . .Okradli ste me, malopridneži!"... nNe...goljufati vas nisem imel niči v mislih... samo možno ni bilo!" itd. Preminil je drug dan . . . Pred menoj bo je pokazalo zelo obširno selo, celo mestice . . . Razprostiralo se je široko, a na okolu videla bo bb obširna polja . . . Na ulicah dvigalo se je poslopje za poslopjem in hiše bo stale tesno v vrstah, druga lepša od drnge. Tu že ni bilo nič podobnega naši vasici. Tu se kaže, da ni niti misliti o kaki zaostali desetini proštovi. Da, da, tega tu ni bilo! Na griči je stala prekrasna cerkev; v nižini se je razprostiralo večje jezero, a v daljavi videl se je gost Bmerekov gozd. Nekoliko naprej ob obrežji jezera sredi lepo urejenega in obdelanega vrta bil je pastorat (dom svečenika) z bogatimi gospodarskimi poslopji. Vsled opravkov moral sem po-setiti sedanjega prosta, pohitel sem torej k njemu. (Dalje prib.) Začetkom seje predloži minister notranjih del zakonsko predlogo o podpori po ujmah poškodovanim prebivalcem raznih dežel, potem interpelirajo posl. Thurnher in tovariši finančnega ministra, ali je voljan predlagati, da se borzni davek, določen na 10 kr. sa vsak .borzni sklep", poviša na 1 gld., h kosci« pa se vaprejoae domobranska predloga pri tretjem branji. Pri razpravi o zakonskem načrtu glede" raz* Širjenja zavarovanja za alučaj nezgode pravi poročevalec posl. Neuvvirtli, da je ■ tem zakonom storjen nov izdaten korak v eocijaloo-političnem oziru, ker bode vsled tega zakona deležno pol milijona ljudij zavarovanja, in predlaga, naj se v/p rej mu zakon. Posl. dr. Ebenhoch pravi, da je zavarovanje za slučaj nezgode pri prebivalstvu jako nepopularno Doneski se lahkomiselno iztirjavajo, upravni troški paso8ila veliki. Prebivalstvo vprašuje ogorčeno, kam pridejo plačani doneski, čemu se porabijo. Govornik je zoper predlagano razširjanje aa male obrtovalce in kmetske delavce, dokler se ne ustvarijo jamstva, da bs vplačani doneski res porabljajo v pravi svoj namen. Posl Hiillwic.li priznava, da je pošlo vanje pri zavarovalnicah zboljšanja potrebno in želi, naj bi se zavarovalnica za iodustrijelue delavce ločila od zavarovalnice za kmetske posle, ker bi aicer industrijalni delavci nosili bremena, katere bi zavarovalnicam nakladali kmetijski delavci. Posl. Vfenger toži o upravnih troškib ti je zoper to, da bi se mali obrtovalci pritegnili k *a-varovanju. Posl. Levvicki se veseli, da ae je nova vlada lotila tudi socijalnih reform, pozdravlja pričujočo predlogo z zadoščenjem in pričakuje, da pride kmalu na vrsto kaka predloga glede zavarovanja za alučaj starosti in invaliditete. Posl/ PI as s se izreka odločno zoper to,, da bi se tudi kmetski posli zavarovali za slučaj nezgode. Vladni zastopnik baron Plappart zagovarja predlogo in opravičuje poslovanje zavarovalnic, priznavajoč, da bi moglo biti hitreje in bolje, ter se izreka zoper to, da bi se zavarovanje organisovalo na zadružnem principu. Posl. dr- G r o s s zavrača govornike, ki so se izrekli zoper predlogo in želi, naj se pospešuje zadružna organizacija. Generalna debata se potem sklene, generalnima govornikoma se pa volita poslanca Moraej (contra) in Biirnreitber (pro). Prihodaja seja, v kateri govorita generalna govornika, jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 6. decembra. Slovanska koalicija. Kakor nemškim liberalcem tako tudi Poljakom ni slovanska koalicija kar nič po volji, dočim pa levičarji skušajo prikriti svoj strah pred to parlamentarno združitvijo, zaganjajo se poljski listi z neko sumno euergiio vanjo in dokazujejo, da je nemogoča. Zlasti „Przeglad" se nikakor ne more umiriti in dokazuje že v nekaterih številkah, da je m pozitivne ideje, ki bi spajala v slovanski koaliciii združene skupine ter je na vkupno delovanje vzpodbujala. Celo mejsebojnega zaupanja ni mej koalira-umi slovanskimi skupinami, meni rečeni list ter sumniči opozicijonalce tako-le: Čianom te nove skupine je bolj za interese Rusije, nego za svoje lastne narodne interese. Ćim brezobzirneje bodo rusofilski tribuni a la Vašatv izražali svoje nazore in razkrivali končne svoje smotre, toliko prej in odločneje pride Itio in partes mej Slovani, ki tirajo rusko politiko, in mej tiBtimi, ki branijo življenske interese avBtrijske monarhije. Parlamentarne vesti. Najnovejša poročila iz poslanske zbornice naznanjajo, da pride poročilo o izjemnih Baredbah še danpB na vrsto, ker želi vlada, da se ta stvar še tekoči teden redi. Prihodnji torek se potem začne generalna razprava o budgetnem provizoriju, pri katerem pride brez dvoma do velike in pomembne politične debate, ki bo najbrž tri ali štiri dni trajala. Ćim se reši budgetoi provizorij, torej v petek ali v soboto, zaustavi se zasedanje, poslanci pojdejo na počitnice, vlada pa skliče deželne zbore. Jubilej hrvatskega bana. Dne 1. decembra minulo ie deset let, odkar je bil grof Kari Khuen il«5dervary imenovan hrvatskim banom. Ban je ta dau slovesno praznoval in ž njim vsa madjaronska Btranka. Se ve, da so tudi hrvatski listi v ta dan se ozirali na minolo desetletje in skušali objektivno in trezno konstatovati, ali je ban trojedni kraljevini kaj koristil ali nič. Pravični sodniki niso iz ozirov na tiskovni zakon hrvatski mogli izreči svojega mnenja brez ovinkov, nego le posredno, a vender je vidno, da sodijo hrvatskega bana s malo prijaznimi čutili. Mi zasledujemo banovo delovanje ven čas, kar je bil imenovan, in prišli bi v zadrego, ako bi se zahtevalo, naj imenujemo le jeden čin, s katerim je ban v političnem, gospodarskem ali kulturnem oziru količkaj koristil Hrvatski. Za nasprotni dokaz bi na bili v zadregi. V u a ii j c države. Novo /ranrosko minister »Ivo. Prvi nastop novega mi niste rstva naredil je na vseh straneh, celo pri socijalistih in monarhiatih jako dober utis, in tudi radikalci so z vladno izjavo prav zadovoljni Is tega pa o kakor ni smeti sklepati, da bodo te dni parlamentarne skupine novo vlado pri miru pustili ali jo bogsivedi kako požrtvovalno podpirali. Narobe, vse tri skupine brusijo bridke meče, da napadejo vlado. Sicer pa so zrcali vsa porednost in pr.širnost nasprotnikov v dovtipni in malicijozni karakteristiki nov>h ministrov, katero je priobčil neki radikalni list. Tu se pravi, da imajo novi ministri Bledeče zasluge: Casimir-Perier. Pet-stotisoč frankov dohodkov, katere mu pridelajo v neprestani smrtni nevarnosti nahajajoči se premo-garji Anzinski, ki žive o črnem kruhu in vodi. Burdeau. Mož, ki pravi, da si je sam pomagal na višek Svoje nazore o francoski banki je podedoval od Rnthschilda in ta dedščina mu je zagotovila poštene dohodke. Spuller. Velik, debel, blond. Pravi Bavarec. Pošten mož, ki ves svoj čas porabi v to, da pije pivo in prazni velike sklede, polne kislega zelja in sviojskega mesa, tako da ne utegne kaj slabega storiti. Rayna». Prouzročiteli razupitih po-godeb z železnicami. Človek, ki boče k pameti spraviti vse tiste, ki bi hoteli motiti niegovo prebav Ijanje. Marty. Najbedastiji človek na Francoskem za — — Martyjem. General Mercier. Odlična ničla, itd. itd. Jezuviti na Netnšketn Državni zbor nemški je sicer vzprejel predlog, naj se razveljavijo v dobi kulturnega boja zoper jezuvite izdani zakoni, ali s tem še nikakor ni rečeno, da se bodo jezuvitje mogli zopet naseliti na Nemškem. To jim na Pruskem in na Wiirttember škem branijo deželni zakoni, kakor so še v popolni vel avi, vrb tega pa javlja glasilo kancelarjevo, .Kolniscne Zeitung", da vlada kar nič ne misli na to, da bi sklep državnega zbora predložila cesarju v odobrenje. S tem je nedvoumno rečeno, da se bodo morali jezuvitje še dalje vaditi v potrpežljivosti in da jim ostane Nemčija slej ko prej zaprta. Dopisi. Z Duna|a, 3. dec [Izv. dopis] (Iz slovanske družbe Dunajske.) Dunajski Slovani začeli so se početkom zimske sezone jako marljivo gibati. Skoro v vsakem tednu moraš biti pri jedni ali drugi slovanski slavnosti, seji i. t. d Zastopniki posameznih slovanskih narodnostij združujejo se v raznih društvih. Tu imamo več slovanskih društev, kjer se združujejo zastopniki raznih slovanskih plemen. Taka društva so n. pr. .Slovansko pevsko društvo", „VidenBky Sokol", .Slovanska Beseda". Potem so društva posameznih narodnostij; teh imajo samo Čehi čez 40. Za temi pridejo Poljaki, Slovaki, Hrvatje i. t. d. Najetarše slovansko društvo je .Slovansko pevsko društvo", ki je letos stopilo v 3 3. leto. V tem društvu so zastopane skoro vse slovanske narodnosti. Goji perje in glasbo Nahaja se tu cvet Hlovanske inteligence Dunajske. Kadar društvu javno naBtopi, opaževati je vedno najboljših slovanskih rodbin bi-vajočih v cesarski stolici. Petje in glasba nahajata v njem najboljše pefltovanje ter interpretovanje. V tem društvu je deloval znameniti slovanski Bkladatelj B. Fbrchtgott-TovačovBk^ kot pevovodja. Za to društvo in sploh za vse Slovane je ta velmož prerano — 1. 1874. — umrl. Ko je čutil, da mu preti smrt, imenoval je svojim naslednikom Al. A. Buchto, ki je nedavno slavil svojo 2 5 letnico kot član tega društva; društveni pevovodja pa je 19 let. Privel je to društvo na vrhunec slave, t. j. ob priliki 25 letnice društvenega obstanka, v veliki dvorani glasbene družbe; takrat bila je velikanska dvorana do zadnjega kotička polna. Umetniški uspeh bil je velik, razni nasprotni kritiki so to priznavali. Slovansko pevsko društvo merilo se je celo z znamenitimi nemškimi — a lovorov venec priznali so celo nasprotniki slovanskemu pevskemu društvu. G Butbta ima za to društvo zares nepopisliivih zaslug in 25 letnica njegova je pokazala, kako da ga društvo časti in slavi; imenovalo ga je častuim članom, podarilo mu briljanten prstan in gotovo bi se bilo iz raznih slovanskih pokrajin prijavilo mnogo njegovih čeatilcev, da ni slavnost bila T skromnem okviru, kar je škoda. Nedavno bil je v društvo prišel urednik češko moravskega lista z Kij ova. V svojem govoru omenil je mej drugim, da bode mesto Kijov — poprej čisto žtdovsko-nem-ško, v kratkem dobilo lice slovansko. Seme je zase-jalo slovansko pevsko društvo, ko je pred mnogimi leti v to mesto napravilo izlet. — Slovenski rojaki so v tem društvu jako priljubljeni; to pa zbog krasnih svojih glasov in vernosti proti društvu. Ko se je nedavno na Dunaji s mlado svojo soprogo mudil g. prof. Orožen iz Ljubljane, ufpravjlo mu je to društvo zabavni večer, ki je bil letos jeden najži-vshnejšib. Kolikor let bival je g. O rože n na Dunaji, pel je v slovanskem pevskem društvu. Nazdravljalo se je njemu in soprogi njegovi. Slovenci so se ta večer po večletnem premolku odlikovali s krasnim petjem. Ti slovenski pevci, vsi člani akademi-škega društva .Slovenija" in slovanskega pevskega društva, so na vse navzoče Slovane napravili naj-boljši utis. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani, 6. decembra. Pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišči pričela Be je včeraj obravnava proti znanemu pona-rejalcu papirnega denarja Mihi U ranic u in 17 tovarišem zaradi hudodelstva ponarejanja javnih upnih listov, zaradi sokrivde in deležbe tega hudodelstva. Sodišču predseduje nadsodišča svetovalec Le vični k, votanta sta deželnega sodišča svetnika Vencajz in Schneditz; obtožbo zastopa državnega pravdnika namestnik K k I, zagovorniki pa so odvetniki dr. Tavčar, dr. S tor, dr. Krisper in dr. Hudnik Na zatožni klopi sede skoraj samt kmetski ljudje in sicer: 51 let stari Miha U ranic iz Gline, brez gotovega posla in bivališča, ki je bil zaradi ponareje denarja že dvakrat, zaradi tatvine pa že desetkrat kaznovan; nadalje 26 let stari posestnik Anton Lužar iz Dobravce, 52 let stari posestnik Janez Klemene iz Jakovca in njegova sinova Janez in Jože, 28 let stari dninar France Kermavner iz Gline, 42 let stari mizar Janez Tršinar iz Dobrave in Žena njegova Antonija, 36 let stari poseBtmk Janez Vene z Jermanvrha, 56 let stari posestnik Janez Šoln iz Čučie Mlake, 31 let stari posestnik Janez Š ta m 2ar iz Škocijaoa, 58 let stari Peter Ribič, brez posla in bivališča, 66 let stara delavka Barbara Zamlen iz Ibaua, 35 let stara kajžarjeva žena Neža Cer ar iz Pra-protnega Zakala, 46 let stari posestnik Jernej Tro-bevšek iz Praprotnega Zakala in brat niegov Jurij Trobevšek, 49 let stari posestnik Janez Spruk in Praprotnega Zakala in 44 let stara Šivilja Marija Žerovnik iz Viča. Preiskava proti Jožetu Požlepu pa se je ustavila, ker je le-ta tekom preiskave zblaznil, Obtožence stražijo trije Žandarji z nasajenimi bodali. Obravnavi prisostvovalo je včeraj mnogobrojno, seveda ne posebno izbrano občinstvo. Glavni obtoženec je Miha Uranič, vulgo Gra-hek, ki je bil, kakor omenjeno, že po jedenkrat kaznovan zaradi ponareje kovanega denarja in ponareie javnih upnih listov. Zaradi zadnje imenovanega hudodelstva obsojen je bil na 12 let težke ječe, katero kazen je prestal še le 21. novembra 1892. Kmalu potem zlorabil pa je svojo urnost v kamuo-tisku v zopetno ponarejo avstrijskih bankovcev. Kakor obtožba trdi, sporazumela sta se < Antonom Lužar jem, ter preskrbela si potrebno pripravo; tiskala Bta v kratkem Času jako mnogo nepristnih bankovcev, kateri so se izdajali po rasnih krajih na Kranjskem. Mej tem, ko Luzar taji, pripoveduje Uranič, da je prišel Luzar letošnjo spomlad pou,ega na Glince, kjer je Btanoval pri svoji zaročenki šivilji Mariji Žerovnik, ter ga odpetjal na Dolenjsko, pripovedujoč mu, da ume sicer risati bankovce, da pa ne zna napraviti prave barve za tiskovni kamen. Na Dolenjskem, pravi Uranič, imal je Luzar vso kamnotisno pripravo iu tiskal je dva dni bankovce po 1 gld. Uranič pripravljal mu je potrebne barve. Luzar povedal mu je tudi, da je on pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani naroČil nov tiskovni kamen, ker stari ni bil več za rabo. Tudi mu je pokazal narisan petdesetak in več bankovcev po goldinarji. Tudi Antonija Tršinar pripoveduje, da je 9 marcija prinesel Janez Vene nov kamnotisni kamen v njeno hišo, kjer sta bila Uranio in Lužar, in da ju kazal Luzar v njeni hiši bankovce po 10, 5 in 1 gld., risane s kemično tinto rekoč, da se te bankovce samo na kamen pritiska, na tega papir položi in tako denar dela, ter da je ta denar sam naredil. Pri hišni preiskavi pri Luzarji našle so se razne priprave za ponarejo denarja. Luzar pa je tudi izdal take ponarejene bankovce in s cer Janezu Kle-mencu in Janezu Venetu. Ko je Luzar, prišedši nekega dne iz Krškega, Uraniču povedal, da ga že iščejo, vzel je ta pripravo za tiskanje, ter se podal v Iban. Tam bival je v hiši Než* Cerar v kamri pod katero je hram, v kateri vodijo vrata, napravljena v podu te kamre. V tej kamri nadaljeval je Uranič tiskanje bankovcev, kar potrjuje Barbara Zamlen, ki mu je donašala jed. Ko so orožniki Uraniča tukaj zasačili, zažgal je ta kup bankovcev, a našli so še vse priprave s svežim obrisom goldinarja. Uranič in Lužar obtožena sta torej hudo- delstva ponareje javnih upnih listov kot neposredna ■torilca. Obtožba nadalje dolži Janeza Kleraenca sta-rejega, da si )e meseca maia pridobil 9 komadov teh ponarejenih bankovcev, ter izdal jednega dne 5. junija v Ljubljani, dne 7. maja dva v kremi Lize Robida v Spodnji Planini, ter po tri v krCmah J. S.herla in G. Kušlana. lato tako izdala Bta njegova sinova Janez in Jože vsak po jeden nepriBten goldinar, France Kermavner pa da je zolazuelega PoŽlepa k temu nagovarjal, ter da je poslednji to tudi izvršil, izdavši 21. maja v Podpeči dva ponarejena goldinarja. Zakonska Janez in Antonija Tršinar sta obtožena, da sta Tjraniču in Luzarju v svrho ponareiauja denarja nekaj časa dajala v svoji hiši stanovanje in brano, ter podpirala ju s tem, da sta hranila potrebno pripravo, Janez Vene pa, da je prinesel in plačal tiskovni kamen, ter da je tudi izdal nekoliko ponarejenih bankovcev, isto tako tudi Janeza Štamcarja in Janeza Solna; Peter Ribič dolži se, da je spravil Uraniča v Orarjevo hišo v Ihanu, ter izdaval ponarejeni denar; Barbara Zamlen, da je Uraniču tam dajala haou, ter ga dne 30 julija peljala v Praprotno Zakalo k Trobevšekn, da bi Uranič Se tam ponarejal denar; Neža Cerar, da je Uraniča po dogovoru v svrho ponarejanja denarja nekoliko časa preživila v svoji hiši; Janez Spruk, da je izdaval ponarejeni denar in kouečno Marija Žirovnik, da ie Uraniču, vedoča za njegovo budo-delatvo, na Glincah dajala hrano in stanovanje, ter potem, ko ga je zasledovala žandarmerija, zažgala Čez 300 nepristnih bankovcev in s sem da;ala h u -dodelmku potuho. Obravnava trajala bode, kakor že omenjeno, štiri dni, ter se bode sodba izrekla m> ndn še le v Boboto zvečer. O teku in izidu obravuave bodemo poročali. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Kakor smo že omenili, se poje jutri prvikrat na slovenskem odru ljubka Kreutzerjeva opera ^Prenočišče v G rana d i". Ker so glavne uloge v rokah prvih sil naše slovenske opere, ni dvomiti, da bode jutrišnja operna predstava usjiela prav dobro. Lepa Kreutzerjeva glasba, ki je morda mlajši naši generaciji manj znana, privabila bode gotovo mnogo občinstva v gledališče. — (Slovenski tekst opere „Preno-čišče v Granad i") se dobiva za 20 kr. pri dnevni in večerni gledališki blagajnici in pri gosp. Zagorjanu in g. G i o n t i n i j u. Klavirni izvleček je na prodaj pri g. Zagorjanu ing. G i o n t i n i j u. — (Sokolov Miklavžev večer) se je prav dobro obnesel tudi letos, kakor druga leta. Prostorne dvorane starega strelišča so bi* skoro vse zasedene. Godba je splošno ustrezala, vender se je čuli občna želja, da bi si Bicer izborna godba si. 27. polka nabavila nekoliko slovanskih skladb, slovensko občinstvo bode potem še mnogo raje poslušalo njene produkcije. Napovedani čveterospevi morali so izostati zaradi bolezni jednega člana kvarteta. V zadnji uri n-d teljem ni bilo mogoče, nadomestiti ta uedostatek, kar se je splošno obžalovalo. Miklavž s svojim spremstvom je nastopil sijajno in je bil posebno nagovor Miklavža izvrsteu in času primeren v lepi vezani besedi pozdravljajoč mlade in stare ter obetajoč, da ako drugo leto prišel bom — Vam narodni prinesem dom!" Mefisto bil je izboren in so peklenske pošasti prav dobro strahovale male in velike. Večer počastil je g. župan Grasselli iu več odličnih narodnjakov. Zabava bila je prav Živahna. — (Koncert .Glasbene Matice".) Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu nam je orne niti, da je orkester si. 27. pešpolka kralj Belgijcev prav častno in na splošno zadovoljnost rešil svojo ne lahko nalogo. Obžalovati je le, da je izborni igralec harfe zaradi bolezni bil zadržan sodelovati. Posebno v Fibichovi »Spomladni romanci" bi bila haif« prav umestna. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvo našega lista vzprejelo je kot kronski dar: Iz Zabukovja nad Sevnico 4 krone 34 vin. po g. Ant. Erženu, učitelju V Podgorji, katere je darovala vesela družba v Za-bukovji. — Iz Celja 4 krone — poslal gosp. Janko V a v k e n , katere so darovali: Gdčna. lled■ viga Zima in gg. J. Kukovič, Blaž Dobida in And. Pieskar v Celji. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1 — (Potrjen deželni zakon.) Nj. Vel. cesar potrdil je načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski, da bo zgradi nova okrajna cesta mej Hotedršico in Hribom ter opusti sedanja iz Retij preko Male Loke v Goro vodeča okrajna cesta, ki ,*0pi*ilaf1 ucn.ou.'/.. ui *inoJ*aJi se pri Žigmaricab spaja z Ribniško-Obloško deželno cesto. — (Glas iz občinstva.) Piše se nam : Ne-odpustljiva lehkomišlienost in nič manj nemarnost kaže se pri nekaterih hišnih gospodarjih baš to zimo. Ob južnih dneh in ob deževji lije voda raz strehe v razjedene in razbite Btrešne cevi, iz teh pa mestu v kanal, pešhodečemu občinstvu na život, v ostalem pa na trotoar, kjer Čez noč te luže zmrznejo in tu ko zjutraj žugajo znova človeku z nevarnostjo nanje pasti in se prav občutno pobiti. Bi li ne bilo umestno, sko bi se skrbelo za to, da bi gtmpodarji dali popraviti dotičue slabe cevi, zajedno pa v tem zimskem času pred Rvojimi hišami potresali svoje luže s pepelom in žaganjem ? — (Častno meščanstvo) podelil je občinski svet Radovljiški v avoji seji dne 2 t. m. gospe* Josipini Hotachevarjevi v Krškem. — (Odkupnina za novoletna vošila) Be je letos v korist družbi sv. C rila iu Metoda prvikrat uvedla mej rodoljubi v Litiji. — (Nesreča.) Včeraj zvečer ob 6. uri po vozil je tovorni vlak v L'tiji delavca J. Pregla, ki je bil takoj mrtev. — (Mokronoska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) ima svoj občni zbor dne 14. decembra t. I. v prostorih gostilne „Pri lipi". Na dnevnem redu je: 1.) Nagovor prvomestmka. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Volitev računskih pregledovalcev. 5) Volitev novega odbora. 6.) Sbodoi predlogi in nasveti. Začetek točno ob petih popoludne. V obilni udeležbi vabi naj uljudneje načelništvo. — (M o kron oš ko bralno društvo) priredi dne 14 t m. v prostorih „Pri lipi* veselico s prav zanimivim pevskim vzporedom. Začetek točno ob sedmih zvečer. K obilni udeležbi vabi najuljud-neje odbor. — (Zmrznila) je na polji blizu vasi Morave v Kočevskem okraji neznana ženska. Na truplu ni bilo nikakeršo»ga s e Iu kakega poškodovanja. Kdo je neznana, se bode morda sodnim potom dognalo. — (Tamburaški koncert Celjskega „Sokola") obnesel se je v vsakem oziru prav sijajno in privabil toliko občinstva, da je bila obširna dvoraua v goBtilni „Pri zelenem travniku" popolnoma zasedena. Posebno navdušeno pozdravilo je občinstvo vrle' tamburašice, ki so prvikrat nastopile javno. Snoro vse točke so se morale ponavljati. Pod spretn m vodstvom g. dra. Kapusa napreduje tamburaški zbor prav lepo. G. Stuhec očaral je občinstvo s svojim krasnim glasom. Telovadba pod vodstvom telovadnega učitelia g. Benčana se je vršila prav vrlo in sta se odlikovala gg. Benčan in dr. Tommšek na bradlji, skupine pa je izvajalo 12 Sokolov. Bil je krasen zabaven večer in občna je bila želja, da bi .Sokol" večkrat priredil jednake lepe zabave. — (Posojilniška zgradba v Celji) se utegne vsled terorizma nemčurskih matadorjev, ki vodijo bojazljivo svojat svojih privržencev, zopet za-vleči, ker Celjski magistrat zavlačuje vso stvar kar naibolj moči. In vender ga ni pametnega uzroka braniti Be stavbe, ki bi bila mestu v kras in domačim obrtnikom v veliko korist, to priznavajo mestni odborniki sami, ki Be pa ne morejo otresti terorizma nekaterih zagrizencev. — (Mariborska Čitalnica) priredi povodom odkritja Slomšekove slike velik koncert v spodnjih dvoranah hotela .Nadvojvoda Ivan" dne 10 t. m. Vzpored: 1. .Hrvatska koračnica", tamburaški zbor. 2. .Slovanska pesem", mešani zbor. 3 a) ,V mraku", b) ,Tam za goro", tamburaški zbor. 4. Odkritje krasne Slomšekove slike z uagovorom predsednika Mariborske čitalnice. 5. .Za dom!", moški zbor. 6. Dvospev iz opere .Teharski plemiči" s Bpreinljevaujem orkestra. 7. .Poročni zvon", mešani zbor. 8 „Svračanje", tamburaški zbor. 9. „Oblačku*, šesterospev, 10. .Domovini", moški zbor. 11. „ Naprej !", tamburaški zbor. Začetek toČDo ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Za čitalnične ude 30 kr., za ne-ude 50 kr., za obitelji 5 oseb 1 gold. Prostovoljni darovi Be hvaležno vzprejemajo ter se bodo porabili za troške tamburaškega zbora. — (Go riflkaženskapodružnica družbe sv. Cirila in Metoda) priredi v petek dne 8. t m. (praznik) veselico z jako zanimivim vzporedom, ki bode gotovo zbrala v prostorih Goriške čitalnice ves narodni avet iz mesta in okolice. Veselice te podružnice so tako na dobrem glasu, da ■e jih vse veseli in jih t?tko pričakuje. Tudi letos sestavile so narodne dame prav mičen vzpored, ki ponuja mnogo novega, zanimivega in krasnega, in obsega petje, deklamacijo, tamburanje, žive podobe in gledališko igro. — (Zlato poroko) obhajala sta v Silkaou pri Gorici bivši večletni župan g. Anton Mozetič in soproga mu Ana, rojena Kovačičeva od Sv. Lucije. Slavnost se je vršila prav lepo in so Solkanci živahno pozdravljali priljubljeno zakonsko dvojico. — (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji) so 2. decembra t. I darovali: Vč. g. V. Spinčlč, drž. in deželni poslanec, 5 gld ; g. dr. Miroslav Ploj, c. kr. koncipist v fioanrnem ministerstvu, 3 gld.; gospod J o s. Premeru, c. kr. uradnik pri poštni hranilnici, 3 gld. — vsi trije na Dunaji. — V mesecu decembru razdelilo je .Podporno društvo" 120 gld. v gotovini in v znamkah obednioah. Prosilcev bilo je — 25! — Darove vzprejema I. blagajnik: Vč. g. dr. F r. Sede j, c. in kr. dvorni kaplan, ravnatelj v Avgustmeju Dunaj, I. Augu»tiaerstr. 7. Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! K___J.. i .... — ------ m t Razne vesti. * j I' i n ;i i) '■ i i o I o i uspeh razstave v C h i -cagu.) Proti vsemu pričakovanju poroča se iz Chicaga, da je uapeh razstave bil tudi v maten-jelnem, to je> v financijelnem oziru povoljun. Po vseh odbitih luških ie baje še čistega preostanka 1,862.482 dalarjev. Treba pa je še# počakati podrobnih jtoročd. G i'ilii skupil za prodane razstavljene predmete zavzema prvo mesto Italija, potem pridejo Nemčija, F^aoeoska, Avstrija, Angleška, Japonska, Itu-tija in španska. * (Visoka starost.) V 1'ečuhu umrl je bivši kueza Walddteina gozdar g Jožef Ddpner, rojen Gradčan, v visoki starosti 101 leta. Bil je do poslednjih let svoj* g i življenja popolnoma krepak in zdrav. * (Pri železniški nesreči blizu Limita) na progi Mdan-Benetke je število mrtvih večje, nego se- je prvotno naznanilo. Dozdaj konsta-tovalo se je 32 mrtvih, a bržkouejih bode še nekaj več. Skoda ceni se na tri milijone lir. * (Na gledališkem odru zbolel za kolero) V Italiji jako priljubljen gledališki igralec Pa*quineili zbolel je na odru gledališča Belimi v Palern u iznenada za kolero in bil pol ure pozneje mrtev. Mej igralci nastal velikansk strah in ,-o se razkropili na vae kraie. * (Velika poštna tatvina) Na kolodvoru v Oisselu jioleg Rmena na Francoskem bili sta ukradeni dve vreči a pismi. V nj h je bilo baje vrednosti za 300 000 frankov. * (Samomor v grobu ljubice.) Na strahovit način se je usmrtil trgovec Frani; ms K mland v Montjieliierju. Odkopal je po noči grob pokojne svoje ljubice, ulomil krsto in se vlugel poleg smrtnih ostankov, potem pa se ustrelil Telegrami Slovenskemu Narodu": Dunaj 6. decembra. Poslanska zbornica bode prihodnji teden imela vsak dan seje, da bo možno končati zborovanje dne" 16.decembra. Dunaj G. decembra. Poljski klub naroČil je svoji parlamentarni komisiji, naj poskusi po-razumeti se z maloruskimi poslanci, da bodeta oba kluba v kupno postopala in da Malo nisi ne pristopijo slovanski koaliciji. Dunaj G. decembra. Deželni zbor češki se snide dne 28. decembra, da Se pred novim letom resi deželni proračun. Gališki dež. zbor se snide šele po novem letu, vsi drugi deželni zbori pa sredi meseca decembra. Beligrad 6. decembra. Grujić sestavil novo ininisterstvo, v katerem je poleg predsedstva prevzel portfelj vrtanjih del in začasno vodstvo vojnega ministerstva. Finančni portfelj prevzame dr. Vesnić. Berna 6. decembra. Narodni sovet volil predsednikom republike Comtesse-a, podpredsednikom pa Brennerja. Oba sta radikalca. Pariz 6. decembri. Poslanska zbornica volila bivšega minister, kega predsednika Du-puya z 251 glasi predsednikom. Brisson dobil 213 glasov. Madrid 6. decembra. Policija je zasledila, da je središče anarhističnega gibanja v Valladolidu ter je ondu že celo vrsto nevarnih, agitatorjev zaprla. BO.OOO ^<> 1«I i ti it i- j«• v je glavni dohi ek velike Inomoatake SOknjcank« loterije. Opozarjamo nade cenjene c'tatelje, da je žrebanje nepreklicno dne 6. decembra l*«o:t. Poslano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, akuAeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 Skatljica a 15 pil velja 15 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 #1,1. a. v. — I*re«l ponarejanjem »te juli« svari. — Zahtevaj Izrecno Neu-■tein-ove Ellznbelne |»lle. — Pristno bo samo, če ima vsak.-t skatljica rudoče tiskano nafto protokolovano var* stveno znamko .Sveti Leopold1 in našo firmo: lekarna 9,prt l.i'<>|M»lilu", Dunaj, uiesto, Eeke der Nplefcel- umi IMniikeuKUMMc. V Ljubljani se do bivajo pri gosp. I«*kar)i €A. Plccnll-JI. (1112—B W USTo-^a, opereti ~W ZnoeteU ot> 1 „>■■*. «veeor. ~W štev. 22. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.^o. V četrtek dne 7. decembra 1893. l*t- vihrut : Prenočišče v Granadi. H'mantiška opora v d veli dejanjih. —Spisal K. pl. Hrami. Utflasbil Konrttd Kreu'zer. — Poslovenil Josip (.'itnpermari, priredil E. Gangl. — Kapelnik £. Fran tlerhić Režiser g. Josip Nolli. Začetek točno ob ',,8. nri, konec ufo 10. uri zvečer. Dramatično društvo. Pri predstavi »vira orkester ■lavnega pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev ftt. 27. TJ~MLo|>iilmt.: Parterili sedeži od I. do III. vrste 1 gld., od IV. do VIK. vrsto HO kr., od IX. do XI. vrsto 70 kr. — Halkouaki sedeži I. vrste 70 kr., II. vrste 60 kr , III. vrste 60 kr. — Gale riJBki sedeži .'JO kr. — UstopniiiH v lože 60 kr. — Harterna stojišča 40 kr. — Dijaške iti vojaške »stopnice 80 kr. — Galtrijska stojišča ^0 kr. Sedeži, lože in ustopii ce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Selsnbargovlh ulicah in na večer predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Blagajnica se odpre ob 7. url zvečer. Prihodnja predstava bode v nedeljo, dne 10. decembra 18y3. Javna zahvala. Odbor podpisanega bralnega društva se teuj potem g. Dragotinu Hribarju, knjigovezu v Celji, uajiskruu-je zahvaljuje za mnoge in prelepa knjige, ki nuni jih je pred kratkim blagovolil tuli velikodušno podariti. Odbor bralnega druitva v Št. Pavlu v Sav. dolini. I ini II so v Ljubljani: V deželni bolnici: 2. decembra: Ignacij Orenik, delavec, 52 let. 3. decembra: Pavlina Zabnkovlek, natakarica, 24 let, Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-ikritia v mm. 5. dec. 7. zjutraj 2. popol. i*, zvečer 737 6 'mm. 787 6 ». 739 r, mm — 12G°C — 6 0» C — y6°c brezv. si. svz. si. SVZ. megla jasno jasno " ■ OOOm Srednja temperatura —9'7°, sn 10-3° pod normalom. JOiars-aJslsa. boiza ■lne 6 decembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 97 gld. 55 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 97 „ 85 , Avstrijska zlata ivnta....... 118 „ — „ Avstrijska kronskn renta ..... 96 „ 65 „ Ogerska zlata renta 46/0...... 116 „ 20 „ Ogerska kronska renta V/,,..... 94 „ 25 „ Avstro-ogerBke bančne delnice .... 1002 „ — „ Kreditne delnice......... 842 „ 50 „ London vista. . . ,....... 124 „ 55 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 , 27>rl , 20 mark............ 12 , 27 , 20 frankov . . . ,....... 9 „ 93 „ Italijvnski bankovci........ 43 „ 10 „ C. kr. cekini........... 5 „ 87 „ I); e 5. decembra t. i. 4*/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld. 75 Državne Brečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 194 , 50 Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ — Zemlj. obč. avstr. 4»/s°/o slati zast listi . 122 „ — Kreditne srečke po 100 gld...... 196 . 75 Ljubljanske srečko....... . 25 „ — Rudollove srečke po 10 gld...... 24 , 50 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 152 s 75 Tramway-dmU. velj. 170 gld. a. t. . . . 271 „ — Papirnati rubelj......... 1 „ S2'/4 kr. Zahvala. Za blago sočutje ob času bolezni, za mnogobrojno udeleži te v pri pogrebu umrlega, nepozabnega sinčka I Xi A ST in za darovsne krasne vence izražajo najiskre-nejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znanceoi žalujoči stariši (1212) Ivan in Elizabeta Gnezda. V Dolenjem Logatcu, dne 5. dec. 1893. CJr. slavno ravnateljstvo avstr. drž. Menit Izvod iz voznega reda veljavnega ocL 2.. oktobra 1B93. Nastopno omenjeni prihsjalni in odhajalni ćaai om »ceni io « »rrftnjervrap*krm rasu. Srednjeevropski das Je krojnemu dasu t Ljubljani /a. a minuti naprej. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob 1U. uri S min. noii oaebni Tlak ▼ Trbii, Fontabel, Beljak, Ce-Iotbo, Fransenafcate, Ljubno, Dunaj, 6es Selithal t Aueaee, Isohl, Omundeu, Holno^rad, Lend-Oastein, Zeli na jeieru, Stejrr, Lino, liu-dejovice, 1'lsnnj, Marijine rare, Ktrer, Krancove Tare, Karlova Tare, Prefro, Draidane, Dunaj Tia Ametetten. Ob 7. uri O« min. tjutraj osebni Tlak t Trbiž, Fontabel, Beljak, Ce-Iotbo, Franzonafeste, Ljubno, Dunaj, <■<>■ Selitbal t Solnograd, Dunaj Tia Ametetten. Ob 11. uri 80 tnin. iloj>ohulnn osebni Tlak t Trbii, Fontabel, BeUak, CelOTeo, Framensfeite, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO tnin. po/Ktliultie osebni Tlak t Trbii, Beljak, CelOTeo, Siilnournil, Lend-Oaitein, /.nII na Jeseni, InomoMt, Rregnto, Curih, GenaTU, Faria, Line, laohl, BudejeTice, Flsenj, Marijine Tare, Kger, FraucuTe vare, KarlnTO Taro, l'r.t«o, Draidane, Dunaj Tla Amatetten, Prihod v LJubljano (jnž. kol.). Ob S. uri RS tnin. :futrnl oaebni Tlak s Dunaja Tia Amatetten, Drai-liiui, 1'r.itfi', FranouTiti taror, KarloTllt TaroT, Ku;ra, Marijinih »arOT, Flznja, Duuejerio, Holno^rada, Linoa, Steyra, Ischla, Omundona, Zella na jeseru, Lond-Oaateins, Ljnbnega, Beljaka, OeloToa, Franseuafeate, Trbiia. Ob 11. uri '.'7 min tlopoltttfnr oaebni Tlak ■ Dunaja Tia Ametetten, Draidan, l*raB;e, Francorih raror, Karlorih varoT, Bgra, Marijinih varu v, Plznja, Iluili'ji'vh-, Sni nntf rinili, lachla, Omundena, LlnOa, 8teyra, Farisa, OenoTe, Curihai, llrefrnioe, Zella na jeseni, Lend-Gastein«, 1 no moata, LJubne^a, OoIotcs, Foutabla, Trbiia. Ob 4. uri lf3 tnin. jtopoluiin* oaebni Tlak a Dunaja, LJubnega, Beljaka, CeloTca, Franaeiisfeate, Pontabla, Trbiia. Ob 9. uri 27 tnin. ttver^r osebni Tlak s Dunaja, LJubneg«, Beljaka, Ci»;»«/ii(fn»' „ n ■i S. ,, 40 m tvr+ier „ - Odhod ls LJubljane (drž. kol.). 7. Mrl IS tnin. mjutraj v Kamnik. it. „ OS „ jmpoluillf „ „ 6, „ BO „ zvrčer n 9 Prihod v LJubljano (drž. kol.). O. uri /SI tnin. zjutraj is Kamnika. 11. „ lii , fli>l>"linlnr n ,, 0. ,, HO ,, zrt-n-r ,, ,, (12—266) Ana Skaza posestnica v Š mari ji pri Jelšah (Spodnji Štajer) prodaja proti povzetju od postajo Št. Jurij ob južni aelezulel (1213—2) najfinejše namizno sadje (Jabolka) po IO icltl. 10O K«. Tudi Je pofiitja v kartonih pu 3 k«, proti povzetju 1 gltl. IO kr. poštnino prosto do vsake avstrijsko poštuje. J"a*"bolčriI3sz po 8 gld. 1O0 litrov od postaje Št. Jurij ob juž. žol. Na prodaj so: 1. Fr. Gestrinova lilšat z xrrtcx33. (1 oral 178 □ Bežaje«) na Poljanski cesti št. 17; 2 senežet, 33 ar 74 m\ vlož. St 234 kat občine Karlovsko predmestje; 3 zenaljišče, eenožet in njiva, 1 oral 827 □ sužnjev, v|. št. 270, Karlovako prnim* s'iH '» 4 senežet, 9G9 O sužnjev, vi. ftt. 1120, Trnovsko predmeatie. Pota Ud be vzp'Hieiiia M°sp. nntar .1. <*of>;ola v JLJiiIftlJaial «lo du6 •JO. «1 «■«■«• m In-a t. |. ( 1 21ri—1 ) ^■■■■1 Pisateljsko podporno društvo. Darila za Miklavža in Božić v veliki i/hci i In po imIaiiii no nivsklli eeiiali priporoma F. Stampfel v Ljubljani ^ Kočevska domača industrija (1199 4) na Kongresnem trg-ui, „Tonnetile". $oering~ovo milo v najfineje izdelanih okusnih kartonih ki so drž u jejo gšo 3 komade ter so prikladni kot Jeden najluiHnovitejhih, najbolj domačih in naji*riljubljenejših jtrltlevkov božičnim darilom. povišanja cene, (Dokler zaloga traja.) - Dobiva se povsod. ——— Generaino zastopstvo: (1217—1) A. M0TSCH & de., Dunaj, i., Lugeck Nr. 3. Žrebanje že danes zvečer ob 8. uri, Velika Inomostska 50-krajc. loterij Glavni dobitek 50-000 goldinarjev, po priporoča