174, številka. Trst, v torek dne 4. avgusta 1903. i,EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. ari pop. — Naročnina znala: za vse leto 34- K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakaroah v Trsta se prodajajo posamične žievflke po 6 stot. (3nvč.); izven Trsta pa po 8 at. Telefon številka 870. Tečaj XXVIII glasilo političnega društva „čdinost" za primorsko. V edinosti je mod t Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema aprav-ništvo v ulici Molin plccolo it. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna ; ulica Cariutia štev. 12. Klevetnikom Rusije. Neki nemški dižavnikje priobčil v listu »Preu-eisehe ZeitUDg« nastopni opis izgredov v Kišenevu : Na/avnost brez primera je v zgodovini Rusije gonja proti Ž d<>g: v Kišenevu. in to: kolikor se dostsje števila poškodovanih in ko I kor se dostaje nagoeaja množic za um »ritvo. Ta žalostni d» godek je brezdvonaao proviro čil Z d m mnogo nesreče in žalost:. Temu se ne da op resati. Xi p* prav, ako se vsa krivda z raca n« krščansko prebivalstvo me eta, ali pj cei<5 na oblasti. Kakor znano, se je kišenevska gonja proti Židom iz malih vzrokov rezviia na toli strašen način. Neki ž:dov.-ki lastnik carou^sela je neko siromašno krščansko ženo w otročičem vred, ki ga je imela na rokah, na Veli konobu nedeljo sunil a caroussela doli in jo s tem močao poškodoval. Na vpitje tako zSo?tavljeue žene, čije otrok si je o padu zlomil tilnik in umrl, s> prihiteli krščanski kmetje in roko lelci to oo dobro naklesliti lastnika onega <*ar< uspela. Iz tega je navstai na zabavišču, kjer se je prebivalstvo zabavalo povodom velikonočnega uradnika, spl< sen eolenen pretep. Dokazano pa je, da so Židje prvi začeli streljati iz revolverjev in da so ranili več kmetov. To je bil signal za znane hude izgrede proti Z dom. Ta ustaja j« bila močna eksplorija v ljudstvu nagrooiadenega ogorčenja radi grozovitega izmozgovanja p o Ž i -d i h, kateremu eo bile žs dolgo izpostavljene mase dt'aveev. rokodelcev io kmet -v. Pritisk, ki so ga izvrševali kišenevski Ž dje na prebivalstvo, je pa v resnici neopisen. V deželi Besarabj% od Koga blagoslovljeni, so tla tako rodovitna, da bi moral prav ra prav oboga-teti vsak k*, ki s? bavi s km-tijstvom ali živi norejo. Vzlic temu pa živi kmetsko prebivalstvo ne le v revščini, ampak strada eel o. Vsi gospodarski viri so namreč v Besarabiji v rokah Ž dov. Brez njihove pomoči je tam popolnoma nemogoče : vršiti kako rokodelstva, obdelovati polje, pridobivati zemljo, ali sploh razvijati kakoršnje si bodi koristonosno delovanje. Ako se je kmet ali rokodelec obrnil tamkaj le en samkrat do Zida 6 prošnjo z a pomoč, zapal je v hlapčevstvo za vse svoje življenje. V nobeni deželi na svetu, cel<5 na Ogrskem ne, nima Ž d toliko moči, kakorXje ima ravno v Beearabiji. Oa je takorekoč regulator v gospodarskem življenju one uboge dežele. Po izdatnem in zistemat čnem nakupovanju zemlje ia po špekulacijah s tal m i so besarabijski Židje znali spraviti deželo pod PODLISTEK. 12 Na svetlem obrežju. Novela. Poljski spisal H. Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. III. Vse to skupaj vzeto z včerajšnjo snubitvijo je povzroč.lo, da je Sv.rski začel dvomiti ne le zgolj o svojem miru, marveč tudi o svOji umetniški bodočnosti sploh in osvoji sliki še posebe. Hvpnos se mu je zdel v tem hipu jako težak, Thanatos pa jako bedast. Končno si je dejal, da je — ako že ne more delati — boije, aito odide na obrežje, kjer mu voda in solne* razjasnita misli in dušo. Vendar uprav v tem trenotku, ko je nameraval oditi, se je oglasil \ prednji Bobi zvoaČek, na to eta se prikazala v delavnici dva škotska »tartana«, dve grivici in dve ptičji glavi Roinula in Rema, za katerima je koraka* Kresovič, bolj bled in turoben, nego navadne. »Dober dan, gesped l Dober dan, go spod!« eta klieala oba font«. »Maman vam poš.lja te reže ter vas vabi rs a kosilo.« Tako govoreča in pretresajoča povezek svojo kontrolo in višati cene tal in zemljišč do fantast;čaega. Tako je za poljedelca p * stalo neanožno v?ako nakupovanje zemljišč. Jedino sredstvo, da borno vzdržuje svoje življenje, sestoji za besarab jskega kmeta v tecn, da jemlje zemljišča v najem. Po lokalnih uzancah — kakor sojih ustvarili Židje — treba pa, ko ee je vzelo v najem, plačati precej na racuo. Tekočaga de nar a pa kmet n;m* in tako stopa v akcijo — židovski oderuh! Ta prevzemlje pedaj sam zakup, izplačuje posestniku na račun in daja pot^m še le sam ono zemljišče v najem sir .in:-šn*-mu kmetu. Oderuh razpolaga torej sedaj po svnji volji z delavno silo kmetovo in izkorišča to delavno silo kmeta — svojega belega sužnja — na najgroz-nej i način- Pred vsem je odcuh dal kmeiu zemlj šče »v najem« dvakrat tako drago, nego je je eatn pridobil ali vzel v najem. Aii na tem še ni zadosti, ampak uračunava kmetu tudi to, karjedalna račun, in sicer je to kmeta oseben do'g z cd-ruškimi obre-tmi. P« leg tega pa sili Z d kmeta, da se mora le-ta na vseh operacijah, o nakupovanju živega ali mrtvega inventarja, o prodajanju žita. vina in druzih pridelkov, posluževati njegove, oiternhove roke !! Za kmeta !ni veČ rešitve; do konca svojega življenja je prišel v oblast oderuha, ki ga iz sesuj e d o krvi in ga nikdar več ne icpuBti iz svojiii krempljev. Niti naj bogateja žetev nasvetu ga ne more več rešiti iz spon o d e r u h o v i h. Dejstvo je na v^aki nač n, da sj v B?-sarabiji — že stoletja sun — ŽidJe tlač telji in ne tlačeni. Ni neopravičeno, ako pravi neki fce*araoij*ki pregovor, na kršoan ne more nič, Žid pa \8e. Da se je ob tako grozn.h oinošajih m gel polagoma p< lastiti širokih neopisen srd proti tlaeiteljem, to je vendar na d aai I Trebalo ja v resnic, le malega povoda, da je dovedel do erupeije vulkana. Kako je prebivalstvo v Kišenevu prepr čano še «edaj, da je b la ruska vlada s porazu mijena z Z di, to izhaja iz neks proklamacije, mučno razširjene v K šenevu. Po ziem gospodarstvu podrejenih podkupljenih uradnikov je b.lo možao židovskemu o ieruhu, da je vso gubernijo ukoval v svoje go-podar-ske spone. Me*to pa, da bi v sebi iskali vzroka na dogodivš'h se izgred h, obLožujejo sedaj besarabijski Židje rusko vlado, da je ona provzročila izgrede v K šenevu. Vzvišeno pa je nad vsaki dvom, da ru~ka vlada ne le da ni bila v nikakih dotikali z izgrednik?, ampak je najstrožje obsojala izgrede! Mini- cvetek, sta j:h oddala $ v irske m u ter na to jela tekati in razgledovati se po delavnici. Pomn lila sta se in se čudila največ obrisom predstavijajočim gola telesa, pred katerimi sta drezala drug druzega z lakti, govoreč : »Tiens ! c »K jgar le!« Toda Sv* rski, katerega je to jezilo, pogledal je na uro ter rekel : »Ako li )čemo pravočasno dospati na kesilo, moramo iti takoj«. Na to je vzel klobuk in šli so. V bližini delavnice ni bilo koSij, torej so šli peš. Potoma je slikar, korakajoč v vrsti s Kreso-vičem, vprašal : »Kaj pa vaša učenca ?« Kresovič je obrnil k njemu svoje sovražno, porogljivo lice ter odvrnil : »Moja učenca ? A nič. Zdrava sta, kakor ribi in dobro 6e poč u t ta v škotski opravi. Delala bosta veselje — toda ne meni«. »Cemu ne?« »Radi tega ne, ker jaz jutri odidem«. »Kako to?« je vprašal mučno začuden Sv.rsk', nisem vedel, nihče mi tega ni povedal. To je šaoda«. »Za nju to ni škoda«, je odvrnil Kre sovIč. eter pl. Pleve, katerega ruski nihirati čitjo od nekdaj, in ga torej ša posebno M^mn;čij<>, je prek in prek humanen in dobronoten mož, čegar energiji se gotovo posreči, da dovede v Besarabiji polagoma do zdravih odnošajev. Ako se odstranijo vzroki mtžaje proti Židom v kišenevskem prebivalstvu, pre nehajo izgredi sami po sebi. Z nezmernimi napadi in perfidnimi sumničenji, katerim je izpostavljena ruska vlada po naravnost brezprimernem nastopu zapadn h Z dov za svoje slabe verske brate v Besarabiji, se seveda poštena volja ruskih državnikov stavja na težso izskušnjo. Vendar in vzlic temu moremo biti prepričani, da bo m nister za notranje stvari, pl. Pleve, katerega smatram za n&j zna meti itejega dtžavnika, kolikor j h ima Rusija sedaj, znal skoro vspostaviti mir in red toliko v Kišenevu, kolikor v vsej Besarabiji. Kakor je človeški lepo, ako se zavzemljemo za proganjane in trpeče, vendar ne smemo opušSati o tem, da ne bi preiskovali, kdo noni glavno krivdo na izgredih v Kišenevu?! A ta glavna krivda je brez dvoma na odernhik v Kišenevu !! Na nj hovo glavo naj pride kri njihovih bra tov in otrok in nadaljoe žrtve, ki so jih zahtevali izgredi na velikonočno nedeljo in jih bodo se zahtevali ! Židovstvo v Kišenevu je sejalo veter in zato je moralo žeti vihar! * » * Trojen je razlog, da amo doslovno ponatisnili ta stvarna in objektivna izvajanja v pr'akim listu. Prvi razlog je ta, ker je tudi tržaško novinstvo skoro brez izjeme prelivalo v poplavah ogorčenje radi ruske krvoločnosti nasproti nedolžni ali drugo pretvezo utihotapile v konklave. tli pa imajo med uslužbenci v konklavu svoje zaupnike. Zatrjuje se, da se b je v konklavu srdit boj med pristaši Rampolle in med pristaši Vannutellija. Obe stranki sta si piibližao jednaki in na vsakem glasovanju da se prikazuje isto razmerje glasov, ker noče nobeden od obeh kandidatov odstopiti. V konklavu so obeleli štirje kardinali in med temi je španjski kardinal Herrero y Espincsa na smrt bolan. Politični pregled. V Trstu, 4. avgusta 1903. Nemška nevarnost. Uredništvo »Crvene Hrvatske« je imelo razgovor z nekim poslancem, ki je ravno doeel z Dunaja. Isti je naglašal, da nikakor niso prazna frstza besede, ki jih je nemški poslanec dr. Heurle nedavno izustil v Brnu, besede namreč, da Nemci se nimajo ozirati več na duvalizem^ še manje pa, da bi žrtvovali duvalizmu svoje interese ! Delati da jim je le v svojem interesu, a za slučaj, da pride do personalne unije, da jim bo delati na to, da se naša polovica čim tesneje združi z nemškim cesarstvom ! \ In n s je: po tej direktivi je urejeno vse sedanje nastopanje Nemcev v monarhiji. Nemci se ne bore proti zahtevam avstrijskih Slovanov le iz ambicije, da bi bili v Avstriji oni prvi, marveč hočejo biti privilegovani gospodarji zato, da bodo mogli v odločilnem trenotku odločati z Avstrijo v interesu Nemčije! In vee njih postopanje meri na to, da bi pospešili prihod tega trenotka. V povspeŠevanje tega namena je prora-čunjeno tudi delno simpatizovanje nemške »Boste že čitali v časopisih. Takšne iznajdbe se ne skrivajo pod lonec.« Svirski je pogledal Kresoviča, kakor bi se hotel prepričati, če mar ne govori v vroč-nici, toda med tem so dospeli na kolodvor, na katerem je kar mrgolelo ljudi. Gostje iz Niče eo odhajali, kakor navadno, rano v Monte Carlo. V trenutku, ko je Svirski kupoval vozni listek, zapazil ga je Viadrovski ter stopil k njemu. »Dober dan ! V Monte ?« jDa. Ali že imate listek?« »Imsm mesečni listek. Tesno nam bo v vlaku«. »Pa se nastanimo na hodniku vsgona«. »To je pravi £xodus ? Kaj ? Dober dan, gospod Kresovič! Kaj pravite, gospod o tukajšnjem življenju ? Izrecite, gospod, nekakšno opomnjo se svojega stališ3a«. Kresovič jel je pomežikati z očmi, kakor da ne bi mogel razumeti, kaj hočejo od njega, končuo pa je odvrnil : »Jaz se zap šam k stranki molčečih.« »Vem, vem!.... Močna stranka, ki bodisi molči, ali pa v^kipi..,.« In jel se je smejati. (Pride še.) ljudske Etranke z gibanjem na Hrvatskem. »Grazer Tsgespoat« d. pr. se je uprav angažirala v tem gibanju. Nemški račun je takov-le : čim več fcomatij bo v monarhiji, tem prej jim pride pričakovani odločilni trenutek. Ker Madjari neizprosno delajo za personalno unijo, in ktr vse antecedencije govore za to, da se bodo Madjari, četudi počasi, ali s.alno bližali tudi temu svojemu cilju, ni neopravičeno, ako Xemci računajo na važne sprememb«* v monarhiji. In ni neverjetno ce!<5 to, kar zatrja informator »Crvene Hrvatske* : da je namreč tudi v neposredni bliž ni dvora samega Ijudij, Ki prora-čunjeno delajo z.a personalno unijo. Na ta državnopolitičr i proces, ki je v razvoju v naši monarhiji, so naslonili Nemci svoje račune. Sedanja kriza na Ogrskem prihfrja izl>orno za načrte Nemcev, po katerih bi b li Cehi izrečeni Nemcem na milo3t in nemilrst, a ob enem bi se nemški politični kulturni in trgovski vpliv raztegnil do morja Adrijanskega : preko Kranjske, Trsta, Istre in Dalmacje, a Banovina bi bila iero čena Madjarom. Po tem bi bili Slovenci, Hrvatje in Srbi zdrobljeni. Bcsoo so Nemci pripravljeni prepustit: sferi Madjarov, ali pod pogojem, da ti poslednji ne bodo delali ovir nemškemu prodiranju preko Balkana ni. Vztok. Taki so nnmšsi načrti, ki eo danes vidni vsakomur. Prizadevanje za njihovo uresničenje se vrše zistematično. A se ne skrivajo morda v dipl^matičnih akcijah, katerim pravi nameni se skrivajo v neprodir-nih meglah, ampak Nemci so začeli kar La javnem trgu propagirati svoje cilje. Saj je d. pr. tudi gori imenovani posl. Beurle v Brnu naravnost govoril za »najtesneje združenje z Nemčijo*. A avstrijski Slovani naj bi si zatiskali oči, pred tem, kar 89 jim vrši pred obrazom ? ! Slovani naj bi tiloma prezirali nevarnost, ki jim raste pred cčmi ob belem dnevu ! To bi bilo samoubojstvo, to kazale, da to avstrijski Slovani zgubili zmožnost za spoznavanje pogojev za svojo ohranitev ! A sosebno mi Slovenci ne smemo pcza> biti niti za hip, da ima iti tudi preko naše zemlje triumfalni voz nemške eks-panzivnosti aa Vztok. To je moment, ki bi moral nadkriljevati vse druge momente v naši slovenski politiki! Oni prvi je mv ment življenja, ohranitve, drugi pa so momenti bolj ali manje udobnega ali primernega življenja ! Življenje pa je prvo ! Ali povrnimo se k informatorju »Crvene Hrvatske«, ki svari Slovane : črni so oblaki, ki ee zbirajo nad našo glavo. — A tu li dejstvo — pravi mož — da je klerikalni vpliv na prestolonaslednika velik, nam ne odpira l>olje perspektive. Prestol« naslednik je na Btrani Luegerja, ki nima rad Marija-ror. Lueger je zastopnik drugačne struje v politiki. On s cer ni za priključenje k Nemčiji. Tudi on je preti davalizmu, ali je za centralizem in eventuvelno tudi za abeoluti zem v reakcijonarnem z m i s 1 u. Lueger zastupa misel, da treba izzvati novo leto 1848. in ta m s?l ima v svoji službi močnih in odločilnih faktorjev. In delovati za to misel — izlasti za vojco proti Madjarom — bi bili poklicani (kakor leta 1848.) tudi Slovani. Ali mož svari S o-vane, da plačilo za to ne bi jim bilo nič bolje nego letal 848.! ! Slovani naj bodo oprezni! N»j ne precenjujejo svojih moči, ali ob enem naj ne omalovažujejo položaja in svoje važnosti! Tudi Ho nas se obrnejo — ali pred spopadom. Na delitvi pa nas ne bodo vpraševali, ako »stanemo, kakor smo danes — sami ! Od Madjarov se ne smemo dajati izrabljati, ali še manje od Dunaja in Nemcev ! Pešii se bomo laglje upirali, nego Dunaju in B e-r o 1 i n u. Sedaj treba, da ujedinimo svoje narodne sile, tU postanemo faktor. Drugače pojdejo preko nas na dnevni red. V prvo treba sloge med Srbi in Hrvati — to je eden prvih pogoje^. Naše težišče naj se prenese med nas, da ne bomo proti Pešt: in za Dunaj in ne narobe ! Mi maramo tako izrabiti situvzc jo, da bomo — za-se ! Drugače bocio igrača Pešte in Dunaja. Odstop ministra za Hrvatsko, dr. Nikole Tomašića. Mej senzacije, Ki te eeJaj vrhovatijo na Ogrski ena na drugo, je pr šel odstop ministia Tomeš <5a kakor strela iz jasnega neba, Vsi hrvatski listi Be bavijo s tem do godkom, oziroma z vzrokom. Neposredni povod odstopa ministra za! Hrvatsko je bil Bklep inkompatibilitetnega odseka, storjen z večino glasov, da bi Be bil moral Tomašid, čim je postal minister, v zmislu ogrskega zakona o kompatibiliteti podvreči novi volitvi v svojem okraju S (Ogulin). Za slučaj, da je jedini ta vzrok vodil nrniBtra Tomašid, grajajo hrvatski listi ta njegov korak. Očitajo mu, ker se je umaknil nasilju. V navedenem ogrskem zakonu je namreč izrecno rečeno, da navedeno določilo o inkompatibiliteti ne velja za hrvatske poslance v ogrski zbornici! In faktično Be ni dosedaj še r oben minister z* Hrvatsko podvrgel novi volitvi. Sklep večine odseka se tolmači torej tako, da so hoteli gospodje doseči žnjim dvojno. Najprej so se hoteli maščevati nad Tomašidem radi tega, ker se je nedavno temu — predno je bil minister — v nekem govoru v zbornici potegnil — a kako na rahlo ! — za Hrvatsko in je madjarski gospodi poklical v Bpomin, da ni n č res, da bi bil v deželah krone sv. Štefana le eden edini in edinstveni politiški narod — seveda hrvatski. Tega mu seveda ne morejo odpustiti, ker po takem bi mogla sprevideti Evropa, kako se jej Madjari neprestano lažejo ! Ali sklep večine inkopatibilitetnega od* seka je važen tudi zato, ker kaže na ne posebno prijazno dispozicijo v vladni stranki proti grofu Khuenu. Kajti grof Khuen je vzel sebej Tomašića kakor Bvojega posebnega zaupnika in desno roko. Ali hrvatski listi priznavajo tudi to možnost, da je bil g. Tomaš da sklep odsekov le dobrodošel povod, a resnični vzrok da je tisti, na kateri smo včeraj namignili tudi mi ! »Obzore pravi n. pr. : »Pa tudi to ni nemogoče, da miši občutijo, kako se la-dija pogreza in zato zapuščajo brod !< No, »Obzor« vidi v tem, da eo Madjari tako grdo nakurili Tomaš ću, tudi za vladno stranko na Hrvat ;kem grozen moralen poraz. Zas'.ODj je Tomušid prisegal svoj madjarski patrijotizem, zastonj je obsojal cel<5 narodno gibanje leti 1848. in bana Jelač ci — sedaj je madjaronska stranka dob.la plačilo! Opravičeno vsklika »Obzor« : Kdor je v interesu druzfga storil zlo svojemu lastnemu narodu in to odkrito priznava, ne zaslužuje dru- ; gačne nagrade, nego jo je dobil dr. Tomašid — in žnjim vsa stranka hrvatskih mame-j lukov ! Škandal na Ogerskem. Včeraj je imela komisija, izvoljena od ogrske pcslanBke zbornica, da preišče korupcijsko afero, zopet sejo, v kateri je bilo zaslišanih več 03eb in med istimi tudi minieterski predsednik, grof Khuen Hedervaiv. Časnikar Singer, kateri je od opozicije tudi obdolžen, da je umešan v podkupovalni šsandal, je trdil pred komisijo, da je v tej stvari popolnoma nedolžen. Vbžoa je izjava Nikolaja Bantl/ja, ki je pred komisjo izpovedal, da je po nahgu grofa Szaparyja pomagal Dienesu pobegniti v inozemstvo. Ker je pa jasno vsakomur, da je Szapary v tej zadevi post >pa 1 {oglasno z egisko vlado in grofom Khuenom, je to dokaz, da je ogrska vlada res sama omogočila ;n povspešila Dienes:>v beg, kar so trdili opo-zicjonalci. In ako bi bil tudi sam Szaparv, brez vednosti ogrske vlade, pomogel Dienesu bežati, ako je resnična Khuenova trditev, da on ni ničesar ^edel o korupcijski aferi ? Sza-paiv za svojo lastno osebo vendar ni mogel imeti nikagega interesa na tem, da eo se D.enesu zamašila usta ! Saj je on — Szaparv — eam priznal, da je insceniral korupcijo! ! Tudi najbolj kratkovidnemu človeku mora toraj biti jasno, da je moral imeti nekdo interes na tem, da bs je Dienesu onemogočilo pričanje in ta drugi je gotovo sam grof Khutrn-Hedervarv. Nadalje je važno tudi pričanje nekega Pirka, ki je pred preiskovalno parlamentarno komisijo izjavil, da je nemogoče, da bi bil dal Szaparv iz lastnega žepa velike denarne svote v Bvrho podkupovanja opozicije, ko vendar ne plačuje niti svojega krojača in svojih malih dolgov. Zadnji je bil včeraj zaslišan ministerski predsednik, grof Kuuen-Hedervarv, ki je rekel med drugim, da mu je Szuparvjres pripovedoval o nekih njegovih načrtih ta pobijanje obstrukeje, ali on da ni polagal na Sziparjeve nasvete nikake važnosti, ker ima le-ta večkrat jako fantastične ideje. Nasproti tej trditvi pa stoji dejstvo, da je grof Szaparv — tajni svetnik!! Khuen je nadalje prizaal, da mu je Ssapary res Btav:"l nekatere predloga glede takt;ke proti obstrukciji, ali on da mu je rekel, naj na svojo roko stori, kar mu je drago, on — Khuen — sam, da se ne more umešavati v take stvari. Slednjič je Khuen zatrdil s Go3pcdu dr.u Gregorinu pa smo od sica hvaležni, da je vporabil to primerno priliko ter povedal lahonaki go3podi, kako postopa z nami in kako nam je »dobra« ! Svarilo materam. Mestni magistrat je izdal ravnokar nujno posvarilo do mestnega Ča3tno besedo, da mu ni niti na um prišlo, prebivalstva, naj umetno hranjenje dojenčkov da bi se bil poslužil nezakonitih sredst9V. ■ uredi čim naj racijonelneje, da ee preprečijo Naei čitatelji, ki so imeli dovolj prilike, da mnoge bolezni v črevesih otročičev, katere so se seznanili se značajem grofa Khuena, bolezni zahtevajo toliko žrtev v sedanji vedo sami najbolje, koliko je vredaa Khue- j dobi hude vročine. Izlasti povdarja magistrat nova čast in njegova častna beseda. potrebo, da ee dojenčkom daje le zavreto Iz vsega skupaj je torej popolnoma jasno mleko, seveda pomešano s toliko vode, kolikor vsakomur, da je Khuen tudi na Ogrskem je primerno starosti otrok. Stranke se poziv- hotel vladati s pomečjo kurupcije. O Khuenovi ljajo, naj takoj prijavijo mestnemu fizikatu krivdi je, kakor poroča dunajska »Zeit«, vsakogar, ki razpečuje slabo ali ponarejeno uverjen celo bivši ogerski ministerski pred- mleko, in magistrat obljublja, da bo proti sednik, baron Banffv. dotiČnikom po3topal najstrože in da bo nad- Dogodki na Balkanu. Turška vlada zorovsl prodajo mleka, oziroma hleve, nadaljuje svojo komedijo in mirno dopušča Dalje je potrebno, da se takoj upotrebi svojim vojakom preganjanje kristijanov. Vsled zdravniška pomoč, č:m se je opazilo, da pre- tega so proti takemu postopanju turškega bavljanje v otroku ni redno. V ta namen je vojaštva zopet protestirali avstro-ogrski, ruski namreč v mestni bolnišoiei prirejen poseben in nemški poslanik. Turčija pa se za te oddelek. Vir veliki umrljivosti otrok je so- proteste meni ravno toliko, kakor za lanski sebno tudi nesnažnoet. Osobito pažnjo je eneg. obračati steklenicam, iz katerih se daje do- Iz Carigrada poročajo o novih Bpopadih jenčkom mleko. Po vsaki jedi je otrokom med ustaši in turškimi četami. Iz Kirkkilise izprati U3ta s krpico, ki pa mora biti popol- došlo je poročilo, da sti v okrožje Tirnovo noma čista. Sploh ne sme prihajati nič uma- dos:»eli iz Bjlgarije dve novi ustaški četi. zanega v otrokova usta. Macge matere imajo Železniški funkcijonarji v Soiunu dobili to grdo navado, da z umazanimi prsti pri- 83 pretilna pisma, v katerih se zahteva za- jemljejo stvari, katere dajejo potem otrokom ustavljanje železniškega prometa ter se v na- v usta. Tudi s sadjem treba biti previdnimi sprotnem slučaju grozi z atentati na vlake. ker je znano, po kolikih rokah je bil na trgu V Sredec je došlo iz Soluna poročilo, sad, predno ga je dobil otrok. Zato naj se da se je v trdnjavi Tophane pripetila eksplo- sadje čisti ! Sploh naj gledajo matere, da bodo zija. Turška vlada zatrjuje, da se je ta eks- otroci snažni, umiti po obrazu, na rokah in plozija dogodila slučajno, a ni izključeno, da na nog-ah in počesani! Tudi na snago obleke je bila ista posledica atentata. Tržaške vesti. Imenovanje t finančni stroki. Prad sedstvo c. k. finančnega ravnateljstva je ime- treba gledati. Par Opazk. Z9 več dni zaporedoma prinašajo tukajšoja laška in lahonska glasila fulmioautne članke, naperjene proti onim brzojavnim uradnikom, ki eo baje kršili uradno tajnost s tem, da so Camberjevemu novalo : davčnega kontrolorja Karla P assin,ja . . , , . . . . glasilu izdaiali važue brzojavke, namenjene davkarjem v IX. plačilnem razreda; davčna 0 . . adjunkta Josipa Anthoine-a in Alojz ja Mracha davčnima kontrolorjema, oziroma davčnima oficjalom v X. plačilnrm razredu; finančnega koncipista d.ra Riharda Gurrescha finančnim komisarjem v IX, in koncepta praktikanta tretjim zasebnim osebam. Kolikor smo mogli razumeti iz omenjenih člankov in kolikor smo mogli izvedeti iz ust nepristranskih uradnikov, sodimo, da je ves ta boj naperjen v prvi vrsti proti listu , , Tr . , . T . -mi- • l »II Sole« in pa v to, da bi gospoda Ijahoni d.ra Karla Kauetcha in Josipa Hilinicha r 7 , , . i . . . 1 v , prišli na sled onim c. k. uradnikom, ki. finančnima koncipistama v X. plac. razreda; \ m T ....... , , finančna koncipista Antona Pulina in d.ra dasi so Italijani, nočejo trobiti v rog lahon- » ... j * - iv skih glasil in kričačev. Julija Cleva davčnima inšpektorjema v IX. plač. razredu, oba za območje tukajšnjega Doznali smo pa tudi, da se vsegamo- finančnega ravnateljstva; konceptnega prak- goenim Lahoncm ne posreči njihova nakana, tikanta d.ra Dominika Menona finančnim ker — no — ker niso zadeli na pravo koncipistom v X. plač. razredu ; davčna °3e')0- praktikanta Adolf* Slabanja in Marta Bim- Sicer naa ta «deva briga le toliko>. ko~ biga davčnima adjunktoma v XI. plač. raz- likor nas mora brigafci kakor Ponište. Želeli redu; račuoarskega oficijala Karla Vegna-a bi Pa> da ee Pride na eled veem onim» ki računarskim revidentom v IX. plač. razredu, »dajajo uradne tajnosti ; bilo enemu ali računakega azistenta Hugo Grisia računar- drugemo listu, oziroma stranki, skim oficijalom v X. plač. razredu; računar- Mi pričakujemo, da te to posreči in da skega praktikanta Konrada Kauf.rja raču- zraven navedenega izvemo tudi, kedo po- narskim azistentom v XI. plačilnem razredu. roSa ^honskim listom, zraven drugih taj- Dr. Venezian in zbornica. P.šejo noeti; tudi vse, kar se govori m dela v nam : V zadnji seji mestnega sveta si je g. 8obail direkcije ! dr. Felice dovolil izustiti debelo neiramno Ako je pa ves ta boj naperjen le proti laž. Pobijajoč razloge, navedene po g. dr. Gre- onim uradnikom, ki so ob zadnjih volitvah gorinu proti vatanovitvi laških vsporednic, na volili po svojem prepričanju in se nieo po-slovenski šoli pri sv. Ivanu je Venezian re- k»rili terorizmu camorre; ako je ta boj, pra-kei med drugim, da se mu je prošnja za vimo, le maščevanje gotovo irredentarske slovensko šolo v Trstu, vložena po 1000 pro- klike, potem je še veča dolžnost odločilnih silcih, videla, kakor — kako pokopališče, češ, faktorjev, da stvar strogo in natančno preda so vsi podpisi na ti prošnji obstajali iz iščejo. samih križe v ! C. k. poštna in brzojavna uprava mora Ta trditev je ne3ramna, židovsko par- torej, ako hoče obvarovati svojim uradom fi laa laž. Da dr. Venezian nesramno laže, ono do3tojnoBt, katera bi morala vladati na morejo pričati c. kr. vladni šolski nadzornik vseh javnih uradih : preiskati in, ako treba, Zavsgna, načelnik mestnega anagrafičnega iztrebiti vse one elemente, ki delajo nečast urada dr. Frubbauer, kakor tudi zastopniki tem uradom. slovenskih starišev : Perhavc, Ćokelj, Krže in Italijani med seboj. Pišejo nam: Ko Kra vos. smo se minolo nedeljo vračali s parnikom Res je sicer, da je bilo med podpisi tudi iz Portorose, nas je prihitel drug parnik, ki križev, kar je naravno, ako pomifelimo, da je vezil tukajšnje društvo »Ginnasticac. Ko italijanska oligarhija pu.šča (osobito v I-triji) so naši sopotniki italijanske narodnosti spoz- večino našega naroda brez vsake šole ! To pa nali, kedo da so oni na drugem parniku, je ne daje Ž:du pravice, da se norčuje iz onih uavstalo na našem parniku tako upitje, da naših revtžev, ki v svojo nesrečo ne znajo je bilo (glušiti. »Forra i traditori della pisati, ker Be jim ni dalo prilike, da bi se pa tria, forra i fdrabuti, fona i briganti« itd. bili naučili to. je trajalo toliko časa, da je »Ginastica« se Fakt je, da smo izkazali potrebno šte- svojim parobrodom nam izginila izpred oči * vilo za šolo godnih otrok in to ne samo za Ko ni pomagalo več upitje jeli so Daši po- eno, ampak za 3—4 šole. Dokazovanje se tudi potniki žvižgeti na vse pretege preklinjaje ni vršilo na podlagi podpUov in križev, am- iredentarje in njih stremljenja po — blaženi pak na podlagi ustnega zasliševanja podpi- deželi ! sancev in podkrižancev, kar je šjorju Vene-1 To je dogodilo med Italijani' zianu gotovo znano! V luninem svitu. Bilo je preddnoči, Lahonaki bedaki lahko verjamejo Vene--ob eni uri popolunoči, ko je neka sumljiva *iaau njegove bedaste laž« — nam pa oe bo | oseba stala pred ljudsko kuhinjo v ulici dajal piti niti kak Venezian, p a ko bi bil še Crosada in se izpod globoko na oči potisnje-bolj navihan. ! nega klobuka pazljivo ozirala na vee strani. Daleč tam za nekim oglom pa je varuh nočnega miru iztezal vrat ter bistrim in veščim očeaom motril ono Eumljivo osebo pred ljudsko kuhinjo. »Kaj čaka tamkaj ?», mislila si je prebrisana redarjeva buča. »Za večerjo bo sedaj malce prepozno, za zajuterk pa zopet malce prezgodaj. E, tu bo nekaj za me!« — Sumljiva oseba se je na to zganila in se začela premikati proti drugemu koncu hiše ter je kakor senca izginila za oglom. Redar jo je urnih korakov udri za ponočnjakom, katerega je zalotil za oglom, ali Dekoliko bolj — »na strani«, kar pa je po paragrafa toliko in toliko prepovedano : čepeti na strani namreč, ne žalostiti čepečega, to slednje je dovoljeno. Redar je možu pojasnil, da je pal poi paragrafe. Takoj na to je redar svojega moža pre-iskal in mu nnšel v nekem žepu dleto. To je redarju moža napravilo še bolj sumljivega. Izročil ga je vsled tega drugemu redarju, sam pa si je šel ogledat vrata ljudske kuhinje, na katerih je dobil znake, ki bo pričali, da jih je hotel mož, ki se imenuje Anton C., nasilno odpreti. Na policiji pa so možu pojasnili, da se nasilno odpiranje vrat navadno maščuje tako, da se potem za storilcem po sili zaprejo vrata v ječi. Mešetar na lastni račun. Neki Karol Fribauer d< govoril se je s pomorščakom Ma tejem Visičem, da mu preskrbi Blužbo na nekem parniku in je od Visiča v ta namen zahteval, naj mu izroči Djegovo matrikulo. Mesto na parnik pa Be je Fribauer potem podal na Visičevo stanovanje, v ulico Capi-telli, kjer je zahteval, naj mu izroče vse Vi-siČeve stvari, vredne 160 K. Gospodinja pa mu ni zaupala in Fribauer se je s pobešeno glavo, jezo v srcu in 5go v žepu povrnil po stopnicah zopet na ulico. Obljubil je prej Vi-eiču, da ga spravi na mo/je, a slednjič pa mu je njegov lastni up, da se polasti Visiče-vih at\ ari, splaval po vodi. — A čakalo ga je še hujše : Visič je namreč mešetarjevo mešetarenje DMznaml polic ji in tej se je vferaj posrečilo dobiti ga v pest in preskrbela mu je posebno sobo v svojih skladiščih ponarejenih mešetar-jev in druz h takih ljudj. Slovenci ! Vabimo Vas k XVIII. veliki skupščini dražbe sv. Cirila in Metodija, ki bo v četrtek, dne 6. a%-gusta t. 1., v Litiji. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri 13. min. zjutr*j. Začetek božje službe ob polu 10. uri; ztčstek zborovanju v si'odu g. Oblaka ob polu 11. uri. Po zborovanju skupni obed, za kateri naj se ude eženci do 4. avgusta t. 1. zglase pri odboru podružnice sv. Cirila in Metodija v Litiji. Kuvert brez vina 3 krone. Pevskemu društvu »Kolo« je nadalje darovala, ker se ni mogla vd-ležiti zadnjega koncerta, ugledna družina Jos;p Kranjčeva 5 kron. Prisrčna zahysla. Blagajnik. Občni zbor možke podružnice družbe sv. Cirila in Metodija se bo vršil nocoj (v torek) v »Tržaškem podpornem in bralnem društvn«, ulica Stadion štev. 19. Začetek ob S. uri. Tržaški Slovenci — na svidenje ! Iz-pred na^ih sodišč. Včeraj je deželno sodišče obsodilo znanega 32 letnega tatu Ivana Denicha iz Umaga radi zločina tatvine v 10 mesecev težke ječe. Po dostani kazni pride mež pod pol cijsko nadzorstvo. Tatvino je bil izvrš 1 že v noči med 7. 8. decembrom, ali še le 8 mesecev pozneje je prišlo orož ništvo na to, da je bil sedanji obsojenec av-kter tatvine. Denich je tudi izgDan iz Trsta. Včeraj je fital pred sodniki tudi 23-letni Ivan Crisman iz Milj radi žaljenja vere, storjea»ga s tem, da se na dan sv. Rešnjega telesa m hotel odKriti, ko bo nesli v precesiji podobo Matere božje, in se je pozneje grdo zrazil o sv. Luciji. Sodišče g'a je obaod.lo v-T-dneven zapor. Vremenski vestnlk. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 23.3, ob 2. uri popoludne 27 2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.2 — Danes plima ob 5.52 predp. in ob 3.43 pop.; oseka ob 7.4 predpoludne in ob 7.12 popola dne. ljani. — Rojak: ! Prihitite vsi na shod, da izjavite tam javno in glasno svoje zahteve po slovenskih šolah, po onih potrebah, ki so se nam odrekale in se nam odrekajo še vedno. Prcč s čakanjem in potrpežljivostjo ! Ne prositi, zahtevati moramo, kar nam pritiče. Od narodnega šolstva je zavisna sreča in bodočnost našega naroda! Isto društvo »Adrija« v Gorici bo imelo v soboto 8. t. m. ob 8 uri zvečer v dvorani »pri zlatem Jelenu« svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora : a) tajnika, 6) blagajnika, c) preglednikov. 3. Volitev novega odbora: a) predsednika, b) 4 odbornikov in 2 namestnikov, c) 2 preglednikov. 4. Slučajnosti. Po društvenih pravilih je društvo »Adrija« namenjeno vsem slovanskim viso-kcšolcem na Primorskem. Radi tega se nadejamo, da se pridružijo, kolikor mogoče, tudi izv^ngoriški dijaki našemu društvu, da ee v skupnem delovanju v b e b primorskih dijakov doseže v polnim obsega namen društva. Odbor. Vesti iz ostale PrirnorsKe X Veliki javni ljudski shod v Gorici. Akad. ferijalno društvo »Adrija« v rici priredi v nedeljo zjutraj dne 9. av-gu-ta t. 1. ob 10. uri zjutraj velik ljudski javni shod na Katarini,evem vrtu. Dnevni *ed : 1. Slovenska ljudska šola. 2. Slov. gimnazija v Gorici. 3. S.ov. univerza v Ljub- Vesti iz Kranjske. * Gospodinjska šola t Ljubljani. Meseca oktobra se otvori šesti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Go jenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom ČČ. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marija-nišČa na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačenf zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, apisja in računstva, vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlaBti se poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vež-bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobivajo v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse 28 K, ali za ves tečaj 336 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj : Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in bar-vanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šesc parov nagovic, 10 do 12 žepnih robcev, sest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu ; ča ima katera več obleke, jo sme prinesti b seboj). Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo : 1. dovršiti že 16. leto ; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati. 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave ; 4. predložiti obvezno pi?mo etarišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno io vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo etarišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru ces. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem ; če pa bo v soli prostora, se !>odo sprejemale tudi prosilke iz druzih dežel. * 24-letnica čitalnice v Šiški. Predvčerajšnjim se je na Koslerjevem vrtu ^ako slovesno in ob ogromni udeležbi praznovala 25 letnica čitalnice v Š.ški. Na Blavnosti so prepeval', zbori »Slavca«, »Lljubljane« in šišenske čitalnice. Šišenske rodoljubke so okrasile zastavo čitalnice s krasnim trakom, katerega bo izgotovile Hrvatice v Zagrebu. Slavnostni govor je krasno govoril gospod Josip R e s m a n, povdarjajoč, da čitalnica ni bila parada in plesišče, nego delo z* narodno omiko in splošai kulturni napredek. Dal Bog, da bi govornikove besede: »Šiška je trdnjava slovenskemu imenu«, bile tudi vedno resnične in da bi se Slovenci v Spodnji Šiški že skoro zganili proti nameravani nemški šoli, da se ob 251etnioi čitalnice ne prične se germanizacija na pragu Ljubljane ! — Mladi šišenski »Sokol« je nastopil s svojo mlado četo. Zvečer so prižigali umetalni ogenj. Dolgo časa so ee glasile v noC vesele slovenske popevke Vesti iz štajerske. — Samomor na veselici. Predvčeraj zvečer se je v Vrbnem pri Št. Jurju ob južni železnici na veselici, katero je prire dila podružnica sv. Cirila in Metodija, ustrelil zavarovalni uradnik pri »Janus« Franc Kavčič, star 23 let, iz Zgornje Pristave, občina Št. Vid pri Ptuju, stanujoč v Ljubljani na Starem trgu št. 32. Vzrok samo moru je nesrečna ljubezen. — Umor in samomor. Strašen dogodek Ee je pripetil v bližini Maribora. Od svoje soproge ločeni Jakob Zivko, ki je poprej v Mariboiu skupno s svojo ženo prodajal perutnino, sešel se je blizu mestne meje s svojo Boprogo Margareto, pri kateri sta se nahajala tudi njen vnuk in zet. Mož in žena sta takoj priša v hud prepir. Slednjič je potegnil soprrg iz žepa samokres in ustrelil na Bvojo ženo ter jo smrtno ranil v pr.a blizu srca. Potem je streljal tudi na vnuka in zeta, ki sta zbežala nazaj in pustila ta njeno žensko samo brez pomoči. Na svojem begu sta srečala orožniškega postajevodjo Lubšo in na to v njegovi družbi šla na kraj nesreče. Ko je morilec zagledal orožaika, ustrelil se je v glavo, pa se ni zadel dobro, in imel je še toliko moči, da je bežal do brega Drave. Prav ob robu brega sprožil je še enkrat samokres proti sebi in ker se je bil postavil tako, da je moral pasti v reko, odnesli so ga valovi Drave, v kateri je iz ginil brez sledi. — Zveza slovenskih posojilnic v Celju bo imela v soboto dne 8. avgusta t. 1. ob 2. uri popoludne v »Narodnem domu« svoj izredni občni zbor po sledečem dnevnem redu : 1. Prenaredba društvenih pravil vsled zakona od 10. junija 1903. drž. zak. št. 133. 2. Osnovanje denarne centrale za v »Zvezi« stoječe zadruge. 3. Razni nasveti. V Celju, dni 31. julija 1903. Mihael Vošnjak, Franjo Jost, predsed. tajnik. Opomba. Na občnem zboru ima vsaka v »Zvezi« stoječa posojilnica le en glas ter sme biti zastopana po pooblaščencu. Udeležiti občnih zborov se sme pa tudi vsak člen v »Zvezi« stoječe posojilnica, pa le na posvetovanju, ne pa o glasovanju. Brzojavna poročila. Novi papež. RIM 4. Ob 11. uri 25 minut predpol. (B.) Papežem je izvoljen kardinal Sarto. (Jos-ip Sarto rodil se je dne 2. junija 1835. v Riese v škofiji Treviso. Dne 12. junija 1893. 1. bil je imenovan za kardinala- svečenika z naslovno cerkvijo sv. Bernarda ad Thermas ; sedaj je bil patrijarh v Benetkah. O novem papežu se trdi, da si je sa svojim postopanjem kakor patrijarh v Benetkah znal pridobiti vsestranske simpatije.) Ko je bil imenovan od sv. Stolice škofom in patrijarhom v Benetkah, je na vstal konflikt med sv. Stolico in italijansko vlado, vsled dejstva, da je Avstrija odstopila Benetke direktno Italiji in b tem tudi pravico imenovanja škof* in patrijarha beneškega. Dolgo časa ni mogel dobiti Sarto priznaoja italijanske vlade za izvrševanje škofovske službe. V ta namen so se vršila izven-diplomatična pogajanja ; izvendiplomatična zato ker je pretrgano vsako službeno občevanje med Vatikanom in italijansko vlado. Končno se je doseglo sporazumljenje v tem smislu, da je Italija mesto Francozke dobila protektorat nad misijonarji-kapucini v severni Afriki. Na to je dobil tedanji patrijarh in sedanji papež Sarto priznanje italijanske vlade. Op. ured ) RIM 4. (B.) Kardinal Macchi je proglasil ob 11. uri in tri četrt dopoludne množici ljudstva, zbrani pred zunanjim balkonom, da je izvoljen papežem kardinal Sarto, ki si Je nadel ime Pij X. Četa vojakov, ki je bila danes znatno pomnožena, je izkazala počast. Prebivalstvo je z navdušenim vsklikanjem pozdravilo vspeh volitve. RIM 5. (B) Papež Pij X. se je prikazal ob 12. uri 10 min. na notranjem balkonu bazilike sv. Petra in je podelil prebivalstvu papežev apostolski blagoslov. Množica je priredila novemu papežu navdušen pozdrav. Delavsko gibanje na Španjskem. MADRID 4. (B.) V Sevilli so obmetavali delavci vozove ulične železnice s kamenjem, vsled česar so orožniki rabili orožje. V Saragasi je dal prefekt razgnati nabiranja štrajkovcev. V Alceilu eo delavci napravili škodo na tovarnah. Točke, ki so bile v nevarnosti, je za?edlo vojaštvo. Iz Barcelone javljajo, da se je položaj poojstril. Javljajo se mnoga kršenja svobode do dela. Naučni minister vitez Hartel. G A.STEIN 4. (B.) Naučni minister vitez Hartel je dospel semkaj v zdravljenje. Anglija in Irska. LONDON 3. (B) Zgornja zbornica je v drugem čitanju v prejela irs d d želni ak n Spodnja 2bornica je v tretjem čitaoju vspre-jela zakon glede gradnje vojnih ladij. Pomanjkanje dela v Zjedinjenih državah. BOSTON 3. (B) Kakor se sodi, bo meseca avgusta v severnih pokrajinah mirovalo 2000 predilnic. Vfeled tega bo od 30.000 delavcev v Fall Riverju, -redišču tekstilne industrije, ostalo 10.000 Djih brez dela. Upati pa je, da se v drugej polovici meaeca septembra položaj zboljša. Razveljavljenje zakona glede razdelitve sladkornega kontingenta. LUNA J 4. (B.) »Wiener Zeitung« objavlja cesarsko nare Ibo z dne 1. avg. t. 1., s katero Ee razveljavlja zakon z dne 31. janu-varija 1903. glede urejenja individuelne razdelitve sladkornega kontingenta. Smrt francozkejra admirala. PARIZ 4. (B.) Poveljnik eskadre v sredozemskem morju, admiral Potier, je včeraj umrl v Roehefjrtu, Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 6. Uradne ure (samo ob delavnikikih) zjutraj od 8. ure do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od 3.—7. ure. DRAŽBE: v sredo, 5. avgusta oh g. uri predp. Pohištvo, mize in stolice 2a krčmo ter glasovir. V soboto S. avgusta ob 9. uri predp. Pohištvo, ogledala, knjige (tnej temi tudi Brcckhau-ov konverzac-jski leksikon, Krii-merjevo XIX. stoletje, v besedi in podobi j itc'.), akordne citre. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN tiUUNiiv Lastnik konsorclj lista „E d I n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trati Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi =z ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hustrovan cenik brezplafino ln franko. XX&XXW 4Š*XXXXXXX£5 X X X X X i* |X X IX X X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarsts zadruge y Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej #iton Černigoj Trsi, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Naivećja tovarna pomstva primorske dežele. Solidnoat zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 Btopinj. — Najbolj udobne, derni sestav. Konkurenčne cene. IV Album poblltev brexplai«u. XXXXXXXXXXXXXXX« PM X hi, X n X X X K X X X K X X X X Jaz fina Csillag Blagor, gosp. Ana Csillag! Po nalogu ekselenee gospe pL venv-Maruh (avstr. poslanice v Berolinu) prosim* uliudno izročiti mi en lonček Vfcše izvrstne se svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-reley lasn i dobila sem jih vsled 14 mesečne uporabe svoje samoiznnjdene pomade. To so naj?!ovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne prov-zroča izpadanja las, povepešuje rast istih, poživlja lasni k povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Ona Ioučka 1 clillair! Prosim pošljite po povzetju 1 škatljico Vaše čudodelne pomade zaraščo lasij. Spoštovanjem I>r. A. Zepold, kopal, zdra -. Ernsdorf Slesko. Velee. gospa Ana Csillair ! Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre pomade. Z dosedanjo uporabo sem zelo zadovoljna. Naslov: Etelka pl. M al IV, soproga sodn. preds. v Tem es varu. lasje so čudovito v kratkem času zrastli in se povsod kaže nova rasča vled česar mi je v prijetno dolžnost Vašo poinado povsod priporočati. Spoštovanjem Grofica E. W Zeduit/. Unt. Neuburg b. Aseh (Lesko). Gospa Ana Csillag! Prosim pošljite mi vnovič še en lonček Vaše izrs ne pomade za lasi. Princezi nja Carolath, (Cothen. Ahn.) TRGANJE KAŠELJ v rokah in nogah preneha vsa- ^^ Vj ^^^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se želodčne boleznitrpotčevega soka in franco- služi antirheuminegra^^ležfca preb8vljaDja po-\^slcega čaja. ceoa .postnih mazUa. -tanju teka koncaDj rezaviciNCko T,denar "aprej 'lwS,je s t.».Dim na vodilom ^^ ~ . J . ^^ glu. 1.40. Pri zvU- in 9 f..::»««, »ko ^^ m »ruhanju grče in prenapeti Želodec. >yreiih bolečinah zasliženje. naval krvi v glavi, ćrevesne bolezni treba nađaijue » • e o o o zdravi o o o o o o c troške. se dcuir uiprej podije, g]. zid. l.ao. ŽIVOTNI BALZAM A L V A T On cisti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. Cena omotu 12 stekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 etekleničič 4 gld. 50 nvč.. s poštnino, ako se denar naprej ^^r^\ <; faidca aeaap »s ojfir 'oaiaigod Vf ojiin ojofcpmlijđ e n.»i.im>i v Varaždinu ^ 3»s! °<1*J°«in * !ABJd < Hrvatsko) JR od »f]yod frudr n jvnap ac ohidn«! ni ntof!P°lva z npioaoj trti j j -ofireni m |n.-ud ofo^ a '»atu nt Miift<|dzo «z isrra pošlje lekarni „S A L V A T O R" NIHV0IJ3 -po 'd30;S103U 3UZ0)) aBnjp Ul 8|nz 'aBad auo|os "o^oj ~33t] bz vavuod vAONvrin Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn == Borzni trg1 št. 2. II. nadstropje === (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene JAKOB BAMBIČ Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA trgovec Z jedilnim blagom - (Trst. - ulica deiriudustria št. 1. - Trst. Via Giulia št. 7. ~~ Priporoča svojo zalogo jestvin, koloni jali j, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. 30 malih stanovanj ^ IZJt.Ž kukinjo se takoj oddi v ul.ci Industria in ul. Guardia v lišah St-jlfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. na str. od 1—2 in 5—7 j op. Cementne plošče umedene od 25 iu 33 caa, ae3tvogalne plošče od 20 in 25 ena po K 2.— □"J. Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikhke konkurence bod si glede cene ali kakovosti blatia. Urar F. Pertot Trat ulica delle Poste 1, vogal ul. Carintia. Prodaja prebine ure od 3 gld. na prej, >late ure od 8 gld. naprej. Izbor sttu skib ur, regolfetin je v i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Gnsta? Bonazza v Trstu, Piazza Barriera vecehia, (vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev ===== in tapecarij. - Popolno opremljene sobe. -Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu...... PREDNO kupite ----PERILO blagovolite ob skati veliko skladišče angleške piatenine in kotenine t v r <1 k e Vfttorio fjasperini TRST — ul Nuova 15. — TRST kjer se prodaja po stalnih cenah z 10°/o odbitkom. Kdor nakupi Maga za 10 K vdoDi poseien dar. VZORCI SB NE DAJAJO. 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. A zalogi inia vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. mm L. Lnzerj e v oMiž za turiste. Pripoznauo najboljše zdravilo proti kurjim očesom, žuljem itd. Glav'Da zaloga: Lekarna L. SCHWENK, DUNAJ-MEIDLING. obiiž za po Nuj se zalitei - Vobira se v vseli lekarnah. - 86 Lflser-j<*t«^ao !va K 1-20. Pisarna Dr. gregorina in Dr. Slavfka sprejme stenografa * nastop 1. septembra, Veiika tvidka z mešanim blagom na deželi, išče nujno dva jaku zanesljiva in zmožna pomočnika, jednoga kateri je tudi posebno izurjen v knjigovodstvu in knrtspondfnci; in drugega spec ,f-lno za postrežbo, posebno v manufakturi. Kdor je tudi laškega jezika zmožen, ima pred n( sfc. Ponudbe na naslov : M. KerŠiČ, St. Jakob Rožna dolina, Koroško. Svoji k svojim "^g Pavel Gastwirtli Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, po poln: h sob. Dunaj—Trst. Zeiezno pohištvo, zrcala iz Belgije. — Pod« be v izboru ju tapetarija. — Ure, šivalni stroji za »lom in obrt pu n^jugoaticjš.h eeufh. Naznanilo preselitve! ^_______ trgovina z usnjeni naznanja slavnemu občinstvu in posebno cenjenim čevljarjem, da je svojo trgovino preselii iz ulice Arcata št. 4 v ulico Arcata št. 2 ter se priporočaje tudi za naprej blagohotne podpore. TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, nadalje moko, žito. kavo, sladkon. j Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Stavbišče se proda na Opčinah nasproti gostilne g. Mičela. Več se izve v društveni krčmi zraven cerkve na Opčinah. Nova maifatnma pralnica Cobau E jjentilli ulica delle Poste štv, S ogel ul. Valdirivo. SPECIJALITETA: I'gotovljeno per lo 7a možke in ženske. ^^ Najnovejše kravata. Moderci. ^^ Ravnokar je dop'a obleka za ženske po najnovejšem kroju. Cena od gld. 2.48 naprfj. O O O o o o o s o o o Izbor drobnarij Najugodnejše cene. o o o o o o o o o o o o o o o „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse rrste rent, zastavnih pisem, prijoruet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete izdaja k vsakemu žrebanja. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. =— .....——: Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ============== izgubi - Vinkuiuje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eekompt in inkaaso menic. Jtor-^a naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti m. \ loženi deoar obrestuje od dne vloga do --—=== dne vzdiga.--- Promet n Čeki in nakaznicami.