TRST, sreda 23. maja 1956 Leto XII. - Št. 119 (3357) r* l A ORSKI DHEVMIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93-808, 37-338 »EDNISTVO: UL,. MONTECCH1 St. 6, II nad. — TELEFON 93-80« IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 21 d . vili ~ Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozDa =" 2* J • ‘ne v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljgna, Stritarjeva 3-I.t tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB- 1- Z- 375 • izdaja Založništvo tržaškega tis a PO DEMOKR1STJANSKEM ..ZAPRTJU NA LEVO” fašisti in monarhisti ponnjajo tvoje sodelovanje demokristjanom ^Ponudbi bo razpravljal glavni odbor KD 3. junija - Republikancev vatikan-vmešavanje ne zanima - Delavci FIAT dosegli znižanje delovnega urnika *0d našega dopisnika) »IM, 22. — Iz nenehnega ovijanja demokristjanskih »jJ^Sovornejših prvakov o zaprtju na levo, so fc. f'j* obeh desničarskih v MSI in monarhistov, JJ^Snili logične zaključke. v0 !e Pomeni zaprtje na le-l0 "Mati odprtje na desno, s°delovanje krščanske »tdit 7aciie 2 ojuui. Tako je Vil j MSI v Turinu izja- «formalno •Uvi' sv°ie stranke« ne po- Ja nobenih pogojev za ihql an j e s krščansko de-KV jac>jo. pri čemer pa se ftobp MSI ne bo odrekla čel "'oiu izmed svojih na-tM| j0italuv torej za ponovno izsili i.Je voditelja liberalcev Pa S .!*■ da mu ni do inter« Jthie ne države. V pismu VJUje -- ■ k"io g- . Malagodi namreč ^“ožnjo z zakonskim na-‘l i. 0 tekočih gorivih. Po- V„na ta način ponovno da ae 'žn i? t« te Si i,8a Pa poudarjajo poI>-% .°gi, da je Malagodijev t {posiljevanja nedopusten (r» parlamenta, zlasti A- *a predsednika vlade, 'litij 5 je bil pred inozem-novinarji na vrsti z A, 0 svoje politike gene-;W ‘ajnik republikanske '*t|je e Reale. Veliko začu-'11, Ujed novinarji je iz-l tikniegova izjava, da re-V ance vmešavanje Vati-i,- Predvolilno propagan-v Ranima. Začudenje je ,%acie, ker je tajnik so 'Sokrati Tudi jutri, t. j. na predzadnji dan volilnih zborovanj, bodo nastopili skoro vsi vodilni politiki. Predsednik vlade bo govoril v Cagliariju, nato pa v Bologni, Turinu in Milanu. Na zadnji dan, v petek, pa bodo v Milanu govorili kar štirje veliki kalibri: Segni, Terracini, Nenni in Malagodi, v Rimu Togliatti in Fanfani, ostali prvaki strank pa v vseh večjih mestih Italije. da bi na ta način poskušali dokončno vplivati na volivce. Danes je govoril Pella v Vercelliju o gospodarskih vprašanjih. Martino je v Palermu izjavil, da nikakor ni dopustno, da bi imel Gronchi kot poglavar vlade, ki ni odgovoren parlamentu, drugačno zunanjo politiko kot jo ima vlada. Zunanji minister je zanikal obstoj kakršnegakoli spora z Gronchijem. Monarhist Lauro je kritiziral vladno politiko na Jugu in izjavil, da je Južna Italija že utrujena od poslušanja samih lepih besed in obljub. Saragat je v Parmi rekel, da bo zašel Nenni v še večjo zadrego kot se mu je to zgodilo včeraj pred tujimi novinarji, in sicer takrat, ko ga bodo vprašali, kaj je z obljubami, ki jih je dal volivcem, obljubami, ki jih lahko izpolni le, če se bo odpovedal paktu s KPI- Nenni je govoril v Bologni in dejal, da je Segnijeva vlada dokazala, kako politika socialne usmeritve brez politične usmeritve nujno zaide na mrtvo točko. Končno je izjavil, da nima nihče pravice zahtevati od njegove stranke, da bi se odpovedala enotnosti delavstva, ki predstavlja jamstvo za sleherni napredek. Fanfani pa je v Palermu ponovno poudaril, da ni nobeno odprtje možno zlasti pa, ko vlada zmeda. Nenniju je odgovoril glede obtožb, da hoče občinske komisarje s tem, da je dejal, da komisarjev noče. temveč da zahteva le glasove in izvoljene občinske odbornike in župane. Zanimivo je, da je tudi republikanski prvak Pacciardi imel Nenniju podoben nacionalistični izliv predvolilne narave, ko je v Livornu dejal, da je treba z Jugoslavijo ((definirati odnose, ki so tudi teritorialni« in da mora biti »Julijska krajina vključena v nacionalno ozemlje z vsemi pravicami«, pri čemer je najbrž mislil samo Tržaško ozemlje. Kritiziral je zunanjo politiko, ki je izgubila priložnost, da bi vključila Italijo v balkanski pakt. Iz Turina javljajo, da je danes ravnateljstvo FIAT podpisalo s člani notranje komisije sindikalnih organizacij CISL in U1L sporazum za znižanje delovnega urnika delavcev in uradnikov, rie da bi se pri tem znižale mezde in plače. Sporazum se nanaša na vse sekcije FIAT v Turinu in pokrajini. Glavne točke sporazuma so sledeče; delovni urnik delavcev se zniža od 48 na 46 ur tedensko za normalno izmeno, od 45 na 44 ur tedensko za prvo in drugo izmeno ter od 42 na 40 ur tedensko za tretjo izmeno (nočno). Prav tako se bo znižal urnik uradnikov v tovarni, medtem ko se urnik uradnikov v uradih zniža na 43 ur tedensko, pri čemer ostane plača nespremenjena. Sklenili so tudi, da se poletna prekinitev podaljša za en teden, tako da bodo nameščenci imeli 22 dni nepretrganega počitka. Te zgubljene ure pa bodo nadomestili s podaljšanim urnikom v razdobju med junijem in polovico septembra. Ure, ki jih bodo delavci delali preko normalnega urnika, pa ne bodo takoj plačane, pač pa jih bodo izplačali pred začetkom dopusta. V ta namen je bila ustanovljena tako imenovana ((banka ur«, v kateri bo vsak de- lavec imel svoj poseben račun, v katerega se bodo vpisovale nadure, ki jih bodo nato likvidirali v avgustu. V zvezi s tem sporazumom je glavni tajnik CGIL Di Vittorio, takoj ko je zvedel za podpis, poslal brzojavko tajništvu Delavske zbornice v Turinu, v kateri izreka ((priznanje turinskim enotnim sindikatom in delavstvu za izvrsten uspeh, ker so prvi začeli borbo proti izkoriščanju, za znižanje delovnega urnika z enako mezdo, za pravičnejšo razdelitev zelo visokih dobičkov FIAT, ki nastajajo z delom delavcev, tehnikov in uradnikov«. »Ločen sporazum, pripominja Di Vittorio, pa ima dvojni namen: preprečiti večje izboljšanje, ki je sedaj mogoče, v korist delavstva FIAT, ter umetno valorizirati razbijaške sindikate z izključevanjem e-notnih sindikatov. Smatram znižanje urnika v FIAT kot prvo zmagovito etapo v borbi za delovni teden 40 ur in za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev.« A. P. Nordijske države povabile Bulganina in Hruščeva na obisk Vabilo so sporočile norveška, švedska in danska vlada VAŽNE IZJAVE VODITELJEV ČSR Pred revizijo procesa proti Slanskemu in nedolžni obtoženci na Madžarskem OSLO, 22. — Danes so uradno javili, da je norveška vlada povabila maršala Bulganina in Nikito Hruščeva, naj b, prihodnje leto uradno obiskala Norveško. Pravtako javlja švedsko zunanje ministrstvo, da je stockholmska vlada povabila Bulganina in Hruščeva na obisk na Švedsko v času, ko bo najbolj primeren za obe strani. Tudi dansko zunanje ministrstvo je nocoj sporočilo, ds je danski poslanik v Moskvi izročil v imenu svoje vlade vabilo Bulganinu in Hrušče-vu. naj obiščeta Dansko v zanju primernem času. Pineau v Erivanu MOSKVA, 22. — Agencija Tass iavlja. da je francoski zunanji minister Pineau iz Kijeva prispel po kratkem pristanku v Rostovu danes popoldne z letalom v prestolnico armenske republike Erivan. Mičunovič v Beogradu BEOGRAD, 22. — Danes je prispel v Beograd jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič. Njegov prihod je verjetno v zvezi s potovanjem predsednika republike maršala Tita v Moskvo. Kakor je znano, bo maršal Tito potoval v začetku junija na uraden obisk v Sovjetsko zvezo. Stoica o odnosih med Romunijo in FLRJ BEOGRAD, 22. — Predsednik vlade Romunije Kibu Stoica je v intervjuju z beograjskim radiom z zadovoljstvom ugotovil, da se odnosi med Romunijo in Jugoslavijo razvijajo v smeri prijateljskega in plodnega sodelovanja. »Osnova teh prijateljskih odnosov, je poudaril predsednik romunske vlade, je težnja za izgradnjo socializma, borba za preprečevanje vojne in za zmago miroljubne koeksistence«. Stoica je poudaril možnost razširitve gospodarskega sodelovanja in je izrazil prepričanje v nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov med obema narodoma. NOVI DELHI. 22. — Indijska vlada bo z začetkom prihodnjega leta uvedla decimalni metrski sistem. NEHRUJEV NAČRT VPETIH TOČKAH ZA PORAVNAVO ALŽIRSKEGA SPORA Francija naj prizna narodno bistvo in državnost Alžira ter naj začne pogajanja v skladu z načeli OZN - V Parizu zanikujejo, da so se v Kairu začela pogajanja - Pred odstopom Mendes Francea? Predsednik vlade cSR je poudaril „lažnost obtožb proti jugoslov. voditeljem, ki so zajamčili oblast delavcev In kmetov v svoji državi** V?eW ov M. Matteotti anje ostro obsodil J'ji(;n.0'idemokratično in Nil u*ično. Da bi malo o-Al svoj0 izjavo, je Reale Adj aa bi vsekakor bilo Jb| “olje, ko se Vatikan ' Hm'hešaval. Dalje je Rea->,j, drugim kritiziral Fan-itAtn 8 et*e njegovih izjav \saa.ravanem postavljanju JJav, na čelo občinskih ?Vii '°ni:'“o je tajnik PRI "1 j*1 že znano stališče 2S„a vlade, k. obstaja v iHe ‘ii kritike demokrist-Shii ^°litike in v točno o-J' s. p°dpori vlade na pod-lit ietega programa. Za ■ daev na 'evo Pa je re" li n., !e možna le v prime-(JiU ,u.ia enotnosti delav-■ primeru zakonodaje _ _ Iz- da ni izključena «re-LUm k* fronta« v prime-V')o °r.a s krščansko demo- Sovjetsko darilo Naserju KAIRO, °2. — Sovjetski po slanik v Egiptu Kiseljev je danes izročil Naserju dvomotorno letalo «11 jusinn kot ua rilo Sovjetske zveze. Letalo je enako letalu, ki ga uporabljata Bulganin in Hruščev. NOVI DELHI, 22. — Indijski ministrski predsednik Nehru je danes med svojim govorom v parlamentu predlagal načrt petih točk za poravnavo alžirskega spora. Te točke so: 1. ustvaritev pomirjevalnega o.račja. 2. Francija naj prizna državnost Alžira na podlagi svobode. 3. Enakost narodov v Alžiru. 4. Alžir naj se prizna kot domovina alžiskega ljudstva brez plemenske razlike. 5. Neposredna pogajanja na podlagi navedenih idej. Nehru je te svoje izjave prebral že pripravljene v odgovoru nekemu poslancu, članu kongresne stranke, ki je opozoril vlado na razvoj v Alžiru. Nehru je izrekel priznanje ((modrosti i: sposobnosti vlade«. ki jo je Francija pokazala glede Maroka in Tunizije, ter je dodal, da priznava, da «v alžirskem vprašanju obstajajo posebni činitelji in zapleteni pojavi, ki pa kljub temu ((terjajo začetek pogajanj in iskanje ureditve, ter ne bi smeli preprečiti rešitve«. ((Indijska vlada, je dodal Nehru, gleda z globokim obžalovanjem in zaskrbljenostjo na resen razvoj položaja v Alžiru, ki je dosegel obseg ostrega spopada, pri čemer ni znakov, ki bi dali upanje na bližnji konec- V iskreni želji, da prispeva k rešitvi tega spora in da podpre rešitev na podlagi pogajanj, ki naj bi povezala prizadete strani s prijateljstvom in sodelovanjem, indijska vlada postavlja sledeča priporočila; V prvi vrsti bi se moralo v Alžiru ustvariti ozračje pomir-jenja in zbližanja s formalnimi izjavami, s katerimi obe strani poudarita svoje nedavne izjave, da sta naklonjeni prenehanju nasilnih dejanj. Zatem bi morala francoska vlada priznati narodno bistvo in državnost Alžira na podlagi svobode. Vsi prizadeti bi morali priznati enakost alžirskih narodov neodvisno od plemena, kateremu pripadajo. Priznati bi bilo treba tudi, da je Alžir domovina vseh alžirskih narodov, ne glede na pleme, kateremu pripadajo in da imajo ti narodi pravico uživati dobrote in skupno deliti bremena, ki izhajajo iz priznanja alžirskega bistva, državnosti in svobode. Končno bi se morala začeti neposredna pogajanja, ki Sukarno v juniju na obisku v Italiji RIM, 22. — Predsednik Gronchi je povabil predsednika Indonezije dr. Ahmeda Sukarn.i na uradni obisk Italije. Sukur-no bo prispel v Rim v nedeljo 10. junija ter bo ostal gost predsednika italijanske republike do 13. junija. Spremljal ga bo njegov sin in zunanji minister Ruslan Abdulgani kakor tudi več parlamentarcev in indonezijskih visokih funkcionarjev. i.V^Zreda in jL‘i i n*cijske a«*ivuhv k!1) jft^unistični partiji I_l.lt..X__ seveda bi bila iz te . -Mji Nennijevo pove- 18 mrtvih in 20 ranjenih pri hudi avtobusni nesreči Avtobus, v katerem je bilo 43 turistov, je s strme poti zdrknil v prepad be je v sodni dvorani prišlo VVSll0vazum s postavitvi-^94»tj-?' *'st P01* nazivom liV ?Miutena KPI. ‘(Nj Me N' CVe ,S,M'na je imelo ne-ev v v°dslvu Ma- e Neodvisne sociali-i,\j Zvez.e, ki ima s PSI " >u ■ Jr‘h *“čno zavezništvo«. Ne-V (L^ovalci ne izključu-4 °ilnn ^ moglo priti celo ,Vedi sporazuma, kar 1 Ati.?8 ni 'ahko verjetno. L f« v *»', tolmačijo podobne \S č*Jae Nennijeve izjave v tij edvoliliK> taktiko, ki VVjP^nesla PSI morebit-f h,a t'rnokralske glasove, 4 ai glasove demokrist-, delavskih volivcev. ik^Un^t pripominjajo, da J* (i‘al Nenni na glasove V” n "v KPI. ki se še S3,* morejo sprijazniti z \\ stalinske politike \^)6vSl razlagaJ0 nekateri a izjave z njegovo ."a Se noge nikakor k' to,,QncePciji vodilne dr-Vti0 ?8i navzoči novinar- N ■meh vtis, d« je ho- „ (iil'1 zanikati, da pome-V Ho i kongres veliko i 't(, Preokretnico za So-‘vezo in za ves svet ‘ A,-® ga s tem v zvezi Potisnili ob zid. ker \ aUijevo stališče dru- BOCEN, 22. — Danes zvečer malo pred 23. uro se je pripetila huda prometna nesreča v Val d’Ega. Avtobus z avstrijskimi turisti je zdrknil s ceste ter se prevrnil v potok Ega. Pri nesreči je zgubilo življenje osemnajst potnikov. dvajset jih je bilo ranjenih, pet pa je nepoškodovanih. V avtobusu je bilo 43 dunajskih turistov, med katerimi trije otroci. Avtobus se je vračal iz Benetk v Bočen. Potniki so nameravali prenočiti v Bocnu in so zato zaprosili vozača, naj vozi previdno zaradi strme in ozke poti, izklesane v skalo. Vozač pa je odgovoril, da se rajši vrne v Avstrijo in je zaradi tega pognal avtobus z veliko bizino. Ni bilo mogoče ugotoviti, kako se je dogodila nesreča. Verjetno, da so se pokvarile zavore. Avtobus je pri nesreči najprej močno zadel ob skalo ob poti in se nato prevrnil na drugi strani v pre- pad v potok Ega. Avtobus je pbležal na strani v strugi potoka, v katerem je na tem mestu malo vode in mnogo skalovja. Na kraj nesreče so prihiteli' gasilci iz Bočna, ki so nujno pripeljali v bocensko bolnišnico dvajset ranjencev in so nato začeli iskati trupla ponesrečencev. Trije otrO ci so ostali živi. Okoli 1,30 ponoči so javili, da znaša šte- vilo mrtvih 18, število ranjenih pa je dvajset, medtem ko je pet potnikov nepoškodovanih. Življenje je zgubil tudi vozač Nekateri potniki so u-tonili, V nostranjosti avtobusa je bilo namreč 50 centimetrov vode. Labrusse in Turpin vložila priziv PARIZ, 22. — V nedeljo je pariško vojaško sodišče izreklo sodbo proti skupini bivših višjih funkcionarjev nacionalnega komiteja narodne obrambe, ki so se skupaj z novinarjem policijskim agentom Baranesom zagovarjali zaradi izdajanja državnih tajnosti med indokitaj-sko vojno. Glavna obtoženca bivši generalni, tajnik komiteja Mons in novinar Baranes sta bila oproščena vsake obtožbe in izpuščena na svobodo. funkcionarja komiteja Labrusse in Turpin pa sta bila obsojena na 6 oziroma 4 leta zapora. Notranji minister Gilbert Jules je izdal ukaz, naj se ta koj začne preiskav^ in ugotovi odgovornost' preiskovalnega sodnika onroma sodnikov, ker je med procesom izginilo mnogo vaznih dokumentov zn ugotovitev resnice in krivde obtoženih. do burnih incidentov in pretepa med obtoženci in njihovimi advokati, občinstvo pa je protestiralo proti mili kazni. Več francoskih naprednih organizacij in političnih skupin je zato ze danes zahtevalo od vlade odločne ukrepe za ((čiščenje« in reorganizacijo francoske tajne policije. Labrusse in Turpin sta danes vložila proti razsodbi priziv. Medtem pa je sodnik Gol-lety začel preiskavo v zvezi z obtožbami o izginotju dokumentov med procesom. Tass napada Gaitskella MOSKVA, 22. — Moskovski radio je oddajal vest agencije Tass, v kateri se ostro napada britanski laburistični voditelj Gaitskell, Tass pravi, da se je Gaiskell v svojih govorih v ZDA «ponovno pokazal sovraž. nika enotnosti delavskega raz reda« Tass dodaja, da je Gaitskell ne samo »odkrito govoril proti sodelovanju med delavskimi strankami v borbi za mir« pač pa je »tudi ponovil obrekovanje v zvezi s socialist' ki so zaprti v državah, v katerih so komunisti na oblasti«. Danes je Gaitskella v naj slonijo na temeljnih idejah in ki naj bodo v skladu z načeli listine OZN«. Nehru je dodal, da spada sedanji spor v Alžiru v okvir velikega vala narodnih uporov, ki so zajeli Azijo in Afriko v zadnjih dveh generacijah. Zaključil je s pudarkom, da je prvi potreben korak prenehanje prelivanja krvi. V svojem govoru je Nehru tudi izjavil, da so nedavni stiki s francoskimi državniki privedli njegovo vlado do tega. da je mnenja, da v Franciji »obstaja naraščajoče priznanje dejstva, da je treba ugoditi zahtevam alžirskega nacionalizma«. V Parizu je medtem predstavnik francoskega zunanjega ministrstva danes zanikal vest neke tuje agencije, da so se v Kairu začela pogajanja za rešitev alžirskega vprašanja. Iz Alžira pa javljajo, da je plošna zveza muslimanskih študentov pozvala vse svoje člane, «ki so sposobni nositi orožje«, naj zapustijo učilnice in se pridružijo osvobodilni vojski. Ta zveza, ki je pretekli teden organizirala stavko študentov kot protest proti francoskemu zatiranju v Alžiru, se je sedaj odkrito posžavila na stran osvobodilne borbe. Mnogo komentarjev in ugibanj je v Parizu danes vzbudil daljši razgovor, ki ga je imel predsednik republike Co-ty s podpredsednikom vlade Mendes ranceom. Govori se, da je Mendes France sporočil predsedniku republike da namerava na jutrišnji seji ministrskega sveta sporočiti svoj odstop, ker se ne strinja s politiko vlade glede Alžira, zlasti pa ne s politiko, ki jo v Alžiru vodi minister - rezident Lacoste zjutra/ je predsednik republike sprejel Molleta, ki mu je poročal o svojih razgovorih v Moskvi. Ni mogoče ugotovit; točnosti govoric o jutrišnjem odstopu Mendes Francea, vendar pa prevladuje mnenje, da bo ta prej ali slej zapustil vlado in pustil, da ostali radikalni ministri še dalje ostanejo v vladi. Seveda bi njegov odstop znatno oslabil sedanjo vladno koalicijo. O svojem sporu z ostalimi člani vlade glede Alžira bo Mendes France govoril jutri na seji radikalnih ministrov, ki bo pred sejo ministrskega sveta. bo Kitajska sprejeta za polnopravnega člana OZN, bo to srečen kerak v korist svetovnega miru. Bivši predsednik Kambodže je izjavil, da je bila pred nekaj dnevi ukinjena blokada, Ki jo je izvajal Južni Vietnam do Kambodže zaradi njene politike nevtralnosti. «Sedaj se je stvar uredila in naša nevtralnost je priznana na Vzhodu in Zahodu.« Pred revizijo pogodbe med Anglijo ir Jordanom AMAN, 22. — Novi jordanski ministrski predsednik Said Mufti je danes izjavil, da namerava znova proučiti angle-ško-jordansko pogodbo in vprašanje britanske finančne pomoči Jordanu. To izjavo je Said Mufti po dal na seji . vlade. Mufti je tudi dejal, da namerava proučiti (.(nekatere popravke«, ki bi jih po njegovem mnenju morali vnesti v sedanjo an-gleško-jordansko pogodbo in v sporazum o britanski pomoči Jordanu, ki znaša 10 milijonov in 200 tisoč šterlingov letno. VVashingtonu sprejel predsed Neposredno po objavi sod-1 nik Eisenhower, Šihanuk na poti v Evropo NOVI DELHI, 22. — Bivši predsednik Kambodže princ Norodom Sihanuk je z letalom prispel v Delhi. Sihanuk se je sestal z indijskim predsednikom in ministrom za zunanje zadeve Nehrujem, ki ga je povabi! na kosho. Novinarjem je princ Sihanuk izjavil, da potuje na prijateljski obisk v Pariz, Španijo, na Poljsko Češkoslovaško in v Sovjetsko zvezo. Dejal je da njegova država želi biti natančno sredi med zahodnimi in vzhodnimi ve'esilami. »Imamo tesne zveze z obema stranema in smo sklenili trgovinski sporazum s Kitajsko. Ves svet je odobril nevtralnost Kambodže.« je dejal Sihanuk. Češkoslovaška, Poljska in ZSSR so priznale Kambodžo in bodo z njo v kratkem navezale diplomatske stike. Ce Sipana Rija grajajo prvaki njegove stranke SEUL, 22. — JužnokorejsKa državna zbornica je danes uradna proglasila S-iginana Rija za predsednika in Johna Canga za podpredsednika Koreje. Prvi pripada liberalni stranki, ki je na vladi, drugi pa demokratični stranki, ki je v opoziciji. Obadva sta bila izvoljena na predsedniških in podpredsedniških volitvan 15. maja. Svoje funkcije bosta prevzela 15. avgusta. Predsednik Južne Koreje Sigman Ki je začel preosnovo svoje vlade; za novega notranjega ministra je imenoval Lee Ki Iionga. Zaradi naraščajoče popularnosti opozicijskih strank so poslali voditelji liberalne stranke, ki je na vladi, predsedniku Sigmanu Riju pismo, v katerem zahtevajo, naj izvede obširno reformo sedanje uprave. Liberalni voditelji trdijo v svojem pismu, da predsednik kaže popolno nepoznanje sedanjih razmer v državi in da se je odraz nezadovoljstva južnoko-rejskega ljudstva zaradi korupcije v okviru vlade .n zaradi prehudih oremen pokazal pri zadnjih volitvah. se LONDON, 22. — Kot piše «New Chronicle« so britanski častniki, ki so prisostvovali zadnjemu predavanju maršala Montgomeryja, prepričani, da bo Montgomery čez eno leto zapustil vojsko. Maršal, ki ima 68 let, bo baje pred tem še počakal, da prevzame general Norstad mesto generala Gruentherja, poveljnika NATO. WASHINGTON, 22. — Pred stavmk državnega departma ja je javil, da ameriška vlada računa, da bo poslala svojega poslanika v Maroko »v nekaj tednih«. Dodal je, da bodo poslaništvo v Tangerju premestili v Rabat m ga sprt: menili v veleposlaništvo. BEOGRAD, 22. — Predsednik češkoslovaške skupščine Zde-nek Firlinger je izjavil, danes na tiskovni konferenci,• da je Jugoslavija, ki je izbrala pot v socializem, ki odgovarja njenim pogojem, napravila velik napredek v tem razvoju. «Vse, kar smo videli, je izjavil Firlinger, je za nas vir novih izkušenj«. Firlinger je dalje izjavil, da se je delegacija prepričala, da je Jugoslavija v veliki meri izvedla decentralizacijo in da se je njen sistem pokazal dovolj elastičen. ((Sodimo, da se bo morala vsaka država, ki gradi socializem. spoprijeti s centralizmom in birokratizmom. Verjetno bomo tudi mi storili podobno. mogoče po drugi poti, z namenom, da naš sistem napravimo bolj elastičen.« Poslanka Minuša Gopoldova je ugotovila, da je glavni u-speh Jugoslavije, da je po resoluciji Informbiroja popolnoma sama uspela gradili socializem. Podpredsednik češkoslovaške ljudske skupščine Klozem Va-lo je izjavil, da je sistem delavske samouprave dosegel velik uspeh, in je pripomnil, da sodi. da bi bila potrebna Večja koordinacija med podjetji. Češkoslovaški poslanci so med drugim izrazili tudi prepričanje. da obstajajo široke možnosti za sodelovanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško na gospodarskem in drugih področjih. Nocoj je češkoslovaški veleposlanik v Beogradu priredil sprejem na čast češkoslovaški delegaciji, ki se vrača ju tri v domovino. Praška agencija CTK pa poroča, da je češkoslovaški ministrski predsednik Široki, ko je nedavno govoril pred centralnim komitejem slovaške KP. obsodil lažnost obtožb proti jugoslovanskim voditeljem med procesom pro'i Slanskemu. Izjavil je. da :-o bile obtožbe, češ da so vsi vo d it el j i KPJ agenti zahodnega imperializma, skonstruirane lia podlagi lažnih dokumentov, ki jih je pripravil Berja «Znano je, je aejal Široki, da je tudi češkoslovaška KP pod vplivom velikih potvorb, ki jih je pripravila tolpa Ber-je, popolnoma zgrešeno ocenila tedanji položaj v Jugoslaviji. Resnica pa je. da so voditelji Zveze komunistov Jugoslavije uspeli braniti in zajamčiti oblast delavcev kmetov v svoji državi. Zato se moramo upravičeno vpra šati, kako je treba oceniti določena i&zdobja procesa proti Slanskemu, ki so povezana v obtožbami proti jugoslovan skim vodilnim osebnostim Glede tega je centralni komite češkoslovaške KP prišel do za ključka, da je treba presoditi da se ta del procesa proti Slanskemu ni vodil korektno.« Madžarski list «Szabad Nep« pa poroča, da bodo nedolžne obtožence na Madžarskem rehabilitirali ter da bodo ti dobili odškodnino političnega moralnega in finančnega značaja. Kakor poroča budimpešt a riški radio, piše omenjeni list. da so sprejeli primerne ukrepe. da pregledajo položaj nekaterih socialdemokratov, ki so jih svoj čas zaprli. Lis' »Szabad Nep« piše v zvezi z nedavnim sestankom centralnega komiteja madžarske KP, na katerem je govoril prvi tajnik Rakosi,- da je rezultat tega sestanka povzročil »navdušenje članov in nečlanov partije«. List dodaja, da nameravata stranka in centralni komite revidirati svoje delo v skladu z rezultati 20. kongresa KP SZ. Včerajšnji tisk obširno komentira poročilo, ki ga je na tem sestanku podal Rakoši. Danes je prispela v Jugoslavijo delegacija desetih uglednih atomskih strokovnjakov CSR. Delegacija, ki je gost zvezne komisije za jedrno energijo, bo med svojim bivanjem v Jugoslaviji obiskala nuklearne inštitute in se bo z jugoslovanskimi strokovnjaki razgovarjala o možnosti sodelovanja obeh držav na področju uporabe atomske energije v miroljubne namene. Vlahovič o delu Svetovne zveze bivših bojevnikov BEOGRAD, 22. — Včeraj je odpotovala na bruseljsko zasedanje generalne skupščine Svetovne zveze bivših bojevnikov jugoslovanska delegacija pod vodstvom podpredsednika centralnega odbora Zveze invalidov Jugoslavije Veljka Vlahoviča. Vlahovič je pred odhodom izrazil prepričanje, da bo svetovna federacija zavzela konstruktivno stališče o vprašanju razorožitve, miroljubne uporabe atomske energije, pomoči nerazvitim državam in do naporov za utrditev miru v svetu. Zelja jugoslovanske delegacije je, da se vprašanje sprejema Južne Koreje in Južnega Vietnama v federacijo odloži do združitve obeh držav. Toda v kolikor bi večina glasovala za sprejem Južne Koreje in Južnega Viet- zastopa načelo univerzalnosti n sodi. da bo generalna skupščina zavzela isto stališče v primeru, da Severna Koreja n Severni Vietnam zaprosita za sprejem v članstvo. Dejstvo. da bodo na zasedanju v Bruslju navzoči kot opazovalci tudi zastopniki Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav, predstavlja po iz-.avah Vlahoviča pomembno etapo na poti ustvarjanja univerzalnosti te svetovne federacije, kar odgovarja današnjemu mednarodnemu razvoju in želji ogromne večine članov federacije. Brazilski parlamentarci pri Marinku LJUBLJANA, 22. — Danes je prispela v Ljubljano brazilska parlamentarna delegacija. Po ogledu tovarne ((Litostroj« in telekomunikacij v Ljubljani je brazilsko delegacijo sprejel predsednik ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko in se zadržal na kosilu. njo Slavko Komar o napredku kmetijstva BEOGRAD, 22. — Clan zveznega izvršnega sveta Slavko Komar je izjavil danes na skupščini zveznih kmetijskih zbornic, da mora zveza biti organizator večje proizvodnje in razvoja socialističnih odnosov na vasi. Komar je poudaril, da je cilj vseh dosedanjih ukrepov v kmetijstvu, da vsi individualni kmetovalci postanejo odvisni od kmetijskih zadrug, njihovih strojev, transportnih sredstev in strokovnjakov. Samo pod takimi pogoji bodo zadruge lahko postavile kmetovalcem pogoje za načrtno setev in agrotehnične ukrepe na njihovih posestvih. Komar je poudaril, da jugoslovanska industrija lahko letno proizvaja 25000 ton strojev in 2000 traktorjev, medtem ko bo čez dve ali tri leta povečala proizvodnjo za trikrat. Zagotovljena so sredstva za izgradnjo industrije umetnih gnojil, tako da se bo proizvod- nja umetnih gnojil v kratkem povečala za milijon ton. Za napredek kmetijstva se predvideva prihodnje leto u-voz nad 20000 traktorjev. Zagotovljena so sredstva za mehanizacijo kmetijstva, za melioracijska dela v gozdarstvu vinogradništvu. V Zvezi kmetijskih zbornic Jugoslavije je sedaj včlanjenih 3700 kmetijskih organizacij in zadrug. Piolssll na Cipru zaradi ravnanla z Ittarinm NIKOZIJA, 22. — Včeraj so med očiščevalnimi akcijami britanskih čet v severovzhodnem delu otoka Cipra aretirali dva grška duhovnika. V Nikoziji pa so aretirali dva ciprska Grka, ker sta razdeljevala letake EOKA, Vsi grški trgovci tistega dela Nikozije, v katerem je razglašena policijska ura, so prejeli ukaz, naj pridejo danes zjutraj na sčoja mesta zaradi preiskav po trgovinah. Kjer ne bi bilo lastnikov, bi v prostore vdrli s silo. Študentje v Clreni danes niso hoteli prisostvovati pouku ter so priredili javno demonstracijo v protest proti ravnanju z nadškofom Maka-riosom in drugimi deportiranci na otokih Šeychelles. Štiri študente so aretirali. V Pafo-su pa so »stavkali« celo učenci ljudske šole. Potem ko je »East Afričan Standardi) iz Kenije objavil pismo, ki ga je nadškof Ma-karios poslal guvernerju otokov Seychelles in v katerem je protestiral zaradi slabega ravnanja z njim in ostalimi deportiranci, so poostrili kontrolo nad nadškofovo pošto. Heuss se vrača iz Grčije ATENE, 22. — Predsednik Zahodne Nemčije Theodor Heuss je danes po desetdnevnem obisku v Grčiji odpotoval v Bonn. Nemški zunanji minister Von Brentano. ki je spremljal predsednika Heussa na tem obisku, je odpotoval v Nemčijo zjutraj z letalom. TISKOVNA KONFERENCA F0 Sl ER J A D0LLESA ZDA ne gledajo prijazno na egiptovsko priznanje LR Kitajske Anqhja hoče pri trgovanju s Kitajsko več svobode WASHlNGTON, 22. — A- meriški državni tajnik Foster Dulles je imel danes tiskovno konferenco. Ko je odgovarjal na številna vprašanja o zmanjšanju sovjetsiKih oboroženih sil, je nied drugim odklonil komentar k izjavam Stasrena, ki je dejal, da po njegovem mnenju predstavlja sovjetska odločitev korak v dobri smeri. Ko ga je neki novinar vprašal, če je predsednik Indonezije Sukarno med svojim obiskom v VVashingtonu prejšnji teden skušal doseči od ZDA javno izjavo v podporo za ozemeljske zahteve Indonezije nad zahodno Novo Gvinejo, je Dulles odgovoril, da tega vprašanja ni načel Sukarno otebno. temveč njegov zunanji minister. Dulles je resel, da je v razgovoru z omenjenim ministrom pojasnil vzroke, zakaj ZuA ne morejo podpirati indonezijskih zahtev po zahodni Novi Gvineji. Dulles je tudi izjavil, da EDA ne gledajo preveč prijazno na nekatere iniciative Egipta, ki — Kot je dejal Dulles — podpirajo koristi Sovjetske zveze in LR Kitajske. ZDA zlasti obžalujejo, je dejal, egiptovski sklep o priznanju pekin.dce vlade kot vlade Kitajske. Dostavil je še, da ne veruje, da bi ta e-giptovska iniciativa kdo ve kako povečala možnosti LR Kitajske, da bi bila sprejeta v OZN. Izrekel se je tudi proti zamisli, ki jo je sicer imenoval zgolj hipotetično, o morebitnem sodelovanju ZDA in SZ pri finansiranju egip- tovskega načrta za velik jez na Nilu pri Assuanu. Glede arabsko-izraehkega spora je Dulles izjavil, da je zelo važno pospešiti rešitev tega spora, potem ko se je tega dela uspešno lotil generalni tajnik OZN Dag Ham-marskjoeld s svojo misijo. Vsako zbližanje med Izraelom in arabskimi državami, je dejal, je v skladu s smerjo, v kateri gre politika ZDA. Potem je državni tajnik tudi povedal, da je britanska vlada obvestila ameriško zunanje ministrstvo o svojem namenu, da hoče nekoliko več svobode pri »izjemah« v izvozu pri svojih trgovskih odnosih z LR Kitajsko. Dulles je dejal, da vlada ZDA nima povoda misliti, da bi ta britanska odločitev doved-nama, ne bo jugoslovanska i la do popolnega razvrednote-delegaoija delala težav, ker 1 nja zahodnih pogodb q nad- zorstvu trgovine s Pekingom. Na vprašanje, če je naklonjen posredovanju NATO pri reševanju sporov, kakršen je spor o bodočnosti Cipra, državni tajnik ni odgovoril naravnost. temveč se je omejil na izjavo, da zavezniški svet ministrov proučuje možnost razvoja organizacije, ki bi lahko dovedel tudi do posredovanj take vrste. Zanikal pa je, da bi se bile ZDA ponudile za kakršnokoli vlogo posredovalca v vprašanju Cipra. O vladnem načrtu za pomoč tujini v višini 4 milijarde 900 milijonov dolarjev je Duller rekef da sklepi, ki jih je doslej sprejela komisija parlamenta za zunanje zadeve, niso v skladu z upanjem vlade, vendar postopek se ni do konca izčrpan in je torej še vedno možno, da pride do sprememb je v zadnji minuti. Predsednik Eisenhower bo šel 25. in 26. junija v Panamo, kjer se bo sestal z državnimi poglavarji ameriškega kontinenta. Mogoče bo šel tudi Dulles z njim. Adlai Stevenron in Kefau-ver, kandidata za mvestitu-ro demokratične stranke za bližnje predsedniške volitve, sta izjavila, da bi moral biti poskus z vodikovo bombo priložnost za obnovitev naporov v korist splošnega miru. Kefauver je zatrdil, da bi morale ZDA predlagati Sovjetski zvezi, naj neha poskuse z atomskimi in vodikovimi bombami. Dostavil je, da «mi ne moremo sami prevzeti take odgovornosti«. Izrekel se je za uporabo nuklearne energij? v miroljubne namene, potem pa je še zahteval, na; se načrt o mednarodnem nadzorstvu ponovno predloži Sovjetski zvezi, češ da bi bilo treba strah pred vodikovo bombo uporabiti kot poslednji argument v korist miru. Stevenson pa je izjavil, da bi morale ZDA prevzeti iniciativo v naporih za mir. »Pred tremi leti, je nadaljeval, smo bili močni ln smo uživali splošno spoštovanje. Sedaj pa nismo več tako močni in nismo več spoštovani. Nadoknaditi moramo torej, kar smo zamudili.« potem ko je še dejal, da prinaša bodočnost svetu ali ob-lobje velikih ustvaritev in obilja ali obdobje smrti in uničenja, je Stevenson tako zaključil; »ZDA morajo biti voditeljice k prvi od teh dvelj poti « VREME VČERAJ Najvišja temperatura 20, najnižja 16,3, ob. 17. uri 19.6, zračni tlak 1013,2 pada, veter 5 km za-hodnik, vlaga 72 odst., padavine 1 mm. nebo 9 desetin pooblačemo, morje skoraj mirno. ¥R Dane«, SREDA 23. m»i» Deziderij, šk.i ob Sonce vzide ob 4.26 in S* , fla 19.38. Dolžina dneva 15.12. o vzide ob 18.44 in zatone • Jutri, ČETRTEK 24. maja Marija, d.p.kr., Cveta^^ ZBOROVANJA NEODVISNE SOCIALISTIČNE LISTE GovorniKi poudarili nujnost enotnosti delovnega ljudstva in priznanja e na K o pravnosti slovensKemu življu Na trgu pred gostilno «Pri belem konjičku« sta včeraj zvečer spregovorila zbranim Skedenjcem tov. dr. Dekleva in Bortolo Petronio, ki sta pojasnila predvsem vlogo Neodvisne socialistične liste in pomen volitev. Važnost volitev je za Trst velika, je poudaril tov. Petronio, kajti po volitvah bomo videli, če bo nastopila za Trst nova doba >n če bodo morali tisti, ki so do sedaj prevladovali v občinskem svetu, oditi s svojih priljubljenih mest in jih prepustiti predstavnikom delovnega ljudstva in demokratičnim elementom. Danes Krščanska demokracija obljublja razne stvari, a tej struji i i mogoče več verjeti. Obljube danes so podobne obljubam iz preteklosti in če jih v 10 letih, ko so bili na krmilu občine in pokrajine niso znali ZBOROVANJA NEODVISNE SOCIALISTIČNE Znak za občinske volitve Znak za pokrajinske volitve Danes 2AVLJE (gostilna Ciac-chi) ob 17. Petronio in Mesesnel. GRETA (Ul. Bonomea) ob 19. Stoka in Ulieni. TRSTENIK ob 20. Stoka in Ulieni. TRG SV. ANTONA ob 19. Kenda. KCLONKOVEC (gostilna «Alla Sorda«) ob 20. Laurenti in Kosmi-lia. Jutri SV. BARBARA ob 18. uri Stoka. TRG GIUI.IANI ob 20. BAZOVICA na trgu ob 20.30 Samsa. LONJER na trgu ob 20.30 Stoka. LISTA OBČINSKE ENOTNOSTI za nabrežinsko občino Danes SEMPOLAJ ob 20 Colja in Markovič. ST1VAN ob 19. Oliva in Colja. MEDJAVAS ob 20.30 Colja, Oliva in dr. Jež. Jutri NABREŽINA ob 20.30 Jež, Oliva, Colja, Slavec in Grbec. LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI za zgoniško občino Danes MALI REPEN ob 20. Jutri BRISCK1 ob 20.30. OBČINSKA DEMOKRATIČNA LISTA za dolinsko občino Danes DOLINA ob 20.30 Berdon ir. M. Kuret; ga sploh. Agneletto ne napada tistih strank, ki nan. kratijo pravico, pač pa nat, svoj narod in ves slovanski svet in ne najde besedice za ožigosanje ljudi, ki so v našem mestu netilci diskriminaciji. Dr. Agneletto je vedno glasoval za večinske, vladne stranke, za občinski proračun in drugo, pa čepraV v proračunu ni bilo niti ene postavke za nas Slovence. Govornik je pojasnil zanimiv primer v zvezi z njegovo zahtevo pri dr. Cumbatu na personalnem odseku občine, da zaposlijo pri občini sorazmerno število Slovencev, za kar pa je dobil ciničen odgovor «da je dovolj če so Slovenci sorazmerno zaposleni pri pometačih in težakih«. Program Neodvisne socialistična liste je že znan; zahtevamo obnovo tržaškega gospodarstva, prosto cono, vrnitev ladjevja in pomorskih prog, delovanje rotacijskega fonda okrepitev tržaške industrije ter občinsko in pokrajinsko samoupravo. Neodvisna socialistična lista torej zasluži popolno zaupanje delovnega človeka in podporo tržaškega Slovenca. Ob zaključku je tov. Dekleva pozval Skedenj-ce. naj za pokrajinski svet volijo tov. Franca Štoko, kandidata NSL za XIV. okraj. Sinoči sta na volilnih zborovanjih Neodvisne socialistične liste pri Sv. Ivanu in v Barkovljah govorila tov. Franc Stoka in Vladimir Kenda. Italijanskim poslušalcen! je Kenda razložil v glavnih obrisih program Neodvisne socialistične liste za rešitev nujnih gospodarskih in socialnih problemov na našem področju. Omenil je razvoj dogodkov v svetovni politiki in poudaril ugoden vpliv, ki ga imajo tudi za naše razmere, da bo ponovno prišlo do sodelovanja in enotnosti naprednih strank in delavsse-ga gibanja. Pri tem je poudaril, da bo Neodvisna socialistična zveza še v naprej vložila vse sile, da bo prišlo do enotnosti in sodelovanja naprednih sil. Govornik je med drugim tudi podrobno analiziral delovanje dosedanje občinske uprave Tov. Franc Stoka je govoril o potrebi, da postane vsak delovni človek aktiven, da se združijo napredne sile in da delavstvo dobi spet samozavest in vero v svoje moči. Poudaril je, da bo občina prišla v roke delovnega ljudstva, ko se bodo združile vse napredne sile, ki bodo lahko rešile vse gospodarske in socialne probleme. Govoril je nujnosti sodelovanja in e-notnosti med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, o splošnih problemih, ki tarejo vse prebivalstvo in še posebej o vprašanjih, ki se tičejo tržaških Slovencev. Analiziral je razne stranke ter o-stro kritiziral Agnelettovo skupino, ki je izdala interese Slovencev na Tržaškem. Ko je omenil socialistične stranke in gibanja, je poudaril, da Zadovoljivo zdravstveno stanje v tržaški občini v meseca aprilu izpolniti, jih ne bodo niti v prihodnosti. Rezultat njihovega dela je negativen, zaradi česa - jin ni mogoče več verjeti, Tov. Petronio je pozval in-dipendentiste naj gredo na volitve in naj volijo tiste liste, ki so jim po programu najbližje. Brez dvoma najbhž-ja njihovim težnjam pa je Neodvisn* socialistična lista kai pomeni, da bi morali ti volivci, ki ne morejo voliti svojega znaka, voliti za kandidatu naše liste. Dr. Dekleva, ki je nato sledil na govorniškem odru, je prisotne Tkedenjce pozdravil v imenu kandidatov Neodvisne socialistične liste ter jih pozval, naj dobro premislijo, preuen bodo oddali svoj glas »Mi nismo«, je nadaljeval govornik. «med tistimi strankami kot je dr. Agnelettova, ki glasuje za večino v občinskem svetu in ki so odgovorne za brezposelnost in za emigraci je kar je za Trst nov pojav Mi ne blatimo in klevetamo kot to dela dr. Agneletto, po raznih zborovanjih, vse kar e jugoslovanskega in slovanske. ne mort biti govora v Trstu o socializmu, če se ne upoštevajo enakopravnost in enaae pravice Slovencev. VOLILNA Z A DANES KP: ob 18.30 na Trgu Garibaldi poslanec Giancarlo Pa-jetta; ob 19.45 na Opčinah, Nanoški trg prof. Tondi; Grbec in Jankovič; ob 20.30 Istrska ulica vogal Pončana Pescato-ri: ob 20.30 Padriče Siškovič; 20.30 Bani Blažina in Muslin: ob 20.30 Katinara Sajovitz in Zuzek. PSI: ob 20.30 na trgu v Bo-ljuncu poslanec Giusto Tollov; član vodstva PSI; ob 11. Ul. Orlandini (Pončana) Paolo Va-scon in Aurelia Gruber Ben-co; ob 18.30 na Trgu Verdi Tito Perh-ni in Aurelia Gruber Benco. Jutri ob 11. uri Ul. Maioli-ca A. Bressan in Benco; ob 18. Trg Vittorio Veneto Gior-gio Pugliesi in Benco, ob 19.30 Trg sv. Antona Apih in Bruno Pincherle. KAJ JE IN KOMU SLUŽI NOVA LISTA MEN Nacionalno gospodarsko gibanje varnostna zaklopka Krščanske demokracije Lista je pravo sreč/e gnezdo kvalunkvislov, fašističnih disidentov in demokristjanov, ki pod videzom zaščite proste cone zagovarjajo Trstu nasprotne interese Tudi nekateri slovenski trgovci 90 v zadnjem času prejeli propagandni material, napisan v slovenščini, s pozivi, naj volijo za listo, ki ima za volilni znak »svetilnik zmage« in ki naj bi bila «edina lista, ki ščiti gospodarske interese tržaških operaterjev«. Vendar pa so ti pozivi tako očitno lažnivi, da bodo lahko nanje ujeli le redke zaslepljence. Ni namreč več dvomov, da ta lista predstavlja v resnici interese nekaterih vladnih strank, ki se skušajo z njeno pomočjo izogniti volilnega poraza, hkrati pa je povezana s »fronto morskih psov« ter zastopa najbolj reakcionarne, fašistične in šovinistične težnje. Do ustanovitve te liste je prišlo na ta način, da so nekateri voditelji koordinacijskega odbora malih in srednjih tržaških podjetij in nekateri voditelji odbora za prosto cono izrabili upravičeno nezadovoljstvo teh kategorij. Ne smemo namreč pozabiti, da so te kategorije v zadnjih letih že večkrat jasno in odločno protestirale zaradi kritičnega tržaškega gospodarskega položaja in so zaradi tega tudi dobile vso podporo opozicijskih strank. Za vladne stranke pa je ta val nezadovoljstva predstavljal resno nevarnost, saj je bil usmerjen v prvi vrsti prav proti županu Bartoliju, predstavnikom Conf Industrie v trgovinski zbornici in ostalim predstavnikom tržaške »kamore«. Kar na lepem pa se je iz neznanih razlogov spremenilo stališče nekaterih članov o-menjenih vodstev, ki so prenehali z ostrimi kritikami, zato pa so začeli sestavljati svojo posebno listo, na katero so sprejeti izključno eksponente demokristjanov, monarhistov in fašistov raznih barv. Že to dejstvo je zelo jasno pokazalo, za kakšno gibanje v resnici gre. Predvolilna kampanja pa je strgala tej listi tudi zadnjo krinko z obraza. Poročali smo že, da je za to listo govoril v soboto na Trgu Unita Gu-glielmo Giannini, voditelj kvalunkvistov. ki je ponovno #posvetil» trg, katerega naj bi prejšnji dan slovenski «barbari» oskrunili s svojim jezikom. Poleg tega pa ta govornik sploh ni govoril o tržaških gospodarskih interesih, zato pa se je na dolgo CEREMONIJA ZAČETKA DEL NASELJA «SAN SERGIO* Ni nai 11/ čl roditn en 1 1 verigi spreminjanja stnoga sestava našega področja Razlaščevanje zemljišč po zelo nizki ceni - Včeraj je začel buldožer lomastiti po obdelanih njivah, vrtovih in vinogradih S posebno ceremonijo, katere so se udeležili najvišji predstavniki oblasti, so včeraj dopoldne začeli pri Dom-ju dela za gradnjo nove ceste na rezidencialnem področju industrijskega pristanišča, kjer bo nastalo naselje «San Sergio«. Gre za prvi del ceste v dolžini 2084 m. Ob cesti, ki bo široka 9 m, bo 2,50 širok pločnik in uredili bodo tudi kanalizacijo, napeljali plin, vodo in električno razsvetljavo. Dela je prevzelo gradbeno podjetje «Mari in Mazzoro-li» iz Trsta za Skupno vsoto 132 milijonov lir. Ni gol slučaj, da začetek del sovpada z volilno kampanjo, saj je vsakomur jasno, da je to predvolilna poteza vladne stranke. Dejstvo je, da so do sedaj zagotovljena denarna sredstva le za gradnjo te ceste, kot je izjavil včeraj v svojem govoru odv. Forti, ki je apeliral na predstavnike oblasti, naj se zavzamejo pri vladi, da bo dala na razpolago potrebna sredstva za nadaljnja dela. Ce poleg tega pogledamo v industrijsko pristanišče 'n vidimo, kako razni obrati n podjetja tam «napredujejo», se nam vsiljuje vprašanje, zakaj je prav zdaj tako nujno graditi cesto in razlaščat.i zem- Z POROČILA HIGIENSKEGA URADA bodilo se je 175 otrok,- umrlo pa je 271 oseb Higienski urad tržaške občine sporoča, da se je v mesecu aprilu rodilo v tržaški občini 175 otrok, medtem ko je bilo smrtnih primerov 271; mrtvorojeni so bili pa 3. Ponovno je torej več smrtnih primerov kot rojstev. V bolniških ambulantah so v aprilu opravili 7980 pregledov. izvršili so 310 obiskov na domu in poslali 76 oseb v bolnišnico; v bolnišnici pa so obiskali 135 bolnikov. Predporočni posvetovalni urad je sprejel prvič tri osebe, drugič pa 12. 2ivahno je tudi delovanje oddelka za sladkorno bolezen, ki je sprejel 480 bolnikov, opravil 1792 injekcij insulina ter 1043 pregledov u-rina in krvi. Drugi oddelek, ki se ukvarja s higieno stanovanj, je opravil 564 pregledov in ugotovil v 466 primerih različne prestopke. Od teh primerov :e bilo 68 primerov protizakonite zasedbe stanovanja; v 21 primerih so bile stavbe slabo vzdrževane, v 33 stanovanjih je bila prevelika vlaga, v 9 stanovanjih pa so dobili parazite- Obiskali so tudi 24 trgovin in 10 javnih lokalov ter 31 industrijskih obratov. Komisariat za higieno je naprav 1 4966 pregledov ter ugotovil v 490 primerih različne nepravilnosti, zaradi česar je naložil 34 glob, od katerih 2 zaradi kršitve predpisov glede mleka, 4 glede kruha. 1 glede olja in 4 glede moke. Stražniki tega oddelka so zaplenili na raznih trgih in v trgovinah 40 kg mesa, 717 kg mehkužcev, 67 kg rib, 25 konzervirane povrtnine, -9 kg gob, 24.867 kg sadja ter 21 445 kg sveže povrtnine. Profilaktični urad je v aprilu ugotovil 8 primerov davi-ce primerov škrlatinke, 2 primera paratifusa. 269 prime, rov noric, 165 primerov ošpic, 58 primerov tbcv 1 primer o-treške paralize in 168 primerov ušesnih obolenj. Ambulanta za spolne bolezni je sprejela skupno 1247 pacientov; med 53 novimi pacienti so v 7 primerih ugotovili bolezen. Razkužili so 66 stanovanj v mestu, 21 v predmestju in 3 v okolici, 30 učilnic, 6 taksijev, 4 javne urade ter 9 oseb. Polovili so 135 podgan, zastrupili pa jih 449. Pomanjkljivi so podatki o delovanju šolske zdravniške službe; okulistični oddelek je piegledal 68 učencev, nevro-psihopedagoški pa 66. Denti-stični oddelek pa je imel 1734 obiskov ter dokončal zdravljenje 318 malih pacientov, kardiološki oddelek pa je prvič pregledal 109 učencev in ugotovil 66 primerov srčnih obolenj in napak. Veterinarji tržaške občine so v aprilu pregledali v občinski klavnici pri Sv. Soboti 4387 glav goveje živine. V klavnici pri Sv. Soboti so zaklali 955 glav goveje živine, na Opčinah 227, zasebniki ua so zaklali 92 glav. V. glavni ribarnici so pregledali skupno 121-477 kg rib. 75.247 kg mehkužcev in 22 906 kg rakov. Zaplenili pa so 758 kg rib. V aprilu so psi in mačke ugriznili 29 oseb. Povprečna potrošnja vode je v preteklem mesecu znašala 79.073 kub. m dnevno, torej manj kot v marcu. V splošnem, zaključuje po ročilo higienskega urada, je bilo v aprilu zdravstveno sta nje v tržaški občini zadovoljivo. Padec z lestve Zaradi nerodnega padca i 2 metra visoke lestve v poštni palači se je 53-letni Ivan Brezigar iz Ul- Bonomea vče raj dopoldne pošteno udaril po raznih delih telesa, kar ga je prisililo, da se je za tekel v bolnišnico, kjer je tu di ostal na II. kirurškem od-i delku. ljišča tamkajšnjih kmetov. O-čitno je, da so vmes špekulacije in drugi načrti, Ze sama zamisel omenjenega naselja, razlaščevanja in začetek gradnje ceste so členi verige, ki se vlečejo že nekaj let in vpadajo v okvir raznarodovanja in spremembe etničnega lica našega področja. Pred časom smo podrobno poročali o razlastitvah zemljišč in navedli smešno nizke cene, ki jih industrijsko pristanišče ponuja prizadetim kmetom, Z druge strani pa rmo na pristojnem mestu slišali, da bo industrijsko pristanišče z gradnjo ceste valoriziralo omenjeno področje in nato za drag denar prodajalo zemljišča Zelo se jim je mudilo, ko je industrijsko pristanišče za gradnjo ceste uporabilo poseben način za razlastitev zemljišč. Kakor smo že poročali, niso zaradi tega prizadeti kmetje imeli nobene možnosti, da bi se uprli in se sploh nihče ni z njimi pogajal za ceno. Tako nujna in potrebna je ta cesta, take važnosti za gospodarski obstoj in napredek našega področja, da se je včeraj dopoldne, potem ko je škof Santin dal svoj blagoslov in je vladni generalni komisar prestrigel trak, buldožer z vso silo zaril v njive, na katerih je ravnokar začel lepo rasti krompir, potem pa bodo stroji lomastili še naprej po skrbno obdelanih njivah, vptovih in vinogradih, v katere so kmetje vložili ves trud in upanje, a nihče sploh še ne ve, kdaj in koliko jim bodo plačali za odškodnino. Pa kaj vse to! Glavno je, da so tik pred volitvami nekaj pokaže, da se napravi škoda našemu kmetu in da se na ta ali oni način spodrine in odstrani z njegove zemlje. Volilni predpisi Občinski volilni urad sporoča, da so vsem volivcem že dostavili volilna potrdila. V volilnem uradu so ostala samo volilna potrdila med tem časom umrlih oseb, pogrešanih oseb, oseb brez stalnega bivališča, oseb, ki so odsotne iz Trsta itd. Volivci, ki so vpisani v volilnih seznamih tržaške občine, a zaradi kakršnega koli vzroka niso dobili na dom volilnega potrdila, ga lahko dobije v občinskem volilnem uredu v Ul. SS. Martiri 3, kjer se morajo zglasiti osebno- Urad bo odprt dnevno od 8. do 18. ure. Dan pred volitvami, to je 26. maja, na dan volitev in v ponedeljek 28. maja do 14. ure lahko volivec, ki je izgubil ali uničil volilno potrdilo, . prosi za duplikat na že omenjenem volilnem uradu, kjer se mora zglasiti osebno. Občinski volilni urad v Ul. Santi Martiri obvešča, da ima naslednje telefonske številke: 37369, 36847, 36946, 24425, 24335, 24336, 24397. Občinski volilni urad navaja nadalje pravila glede glasovanja oseb, ki zaradi fizičnih nedostatkov ne bi mogle same glasovati, Ce je pohabljenost očitna (slepci, parali-tik itd.) pripusti predsednik volišča volivca k glasovanju, medtem ko tajnik vpiše v zapisnik vzrok, zaradi katerega jr/ bilo volivcu dovoljeno, da mu je pri glasovanju pomagala druga oseba, katere ime je treba prav tako vpisati v zapsnik Ce pohabljenost ni očitna mora volivec priti na volišče v spremstvu zaupne o* sebe, ki bo namesto njega gla sovala ter predložiti zdravniško potrdilo, ki mora biti po zakonu izdano brezplačno od pokrajinskega zdravnika (na prefekturi) ali od občinskega zdravnika (higien.-»ki urad v Ul. Cavana 18) ali od občinskih zdravnikov pri posameznih občinskih delegacijah. Novi zakonski odloki vladnega komisariata Predvčerajšnjim je izšel Ut, radni list vladnega generalnega komisariata, ki vsebuje 15 odlokov, s katerimi se raztegujejo na Trst razni zakonski predpisi, ki veljajo v ostalem delu Italije. Med drugim se z odlokom št. 154 razveljavljajo predpisi bivše ZVU glede prevažanja sopotnika na motornih kolesih, tako da bodo ženske lahko sedele tudi od strani. Nadalje se razteguje na Trst zakon, ki vsebuje predpise o po. moči za neprostovoljno brezposelne poljedelske delavce; odlok z dne 10. februarja o dovoljenjih za začasni uvoz ddlok, ki določa predpise o socialnem zavarovanju uslužbencev zasebnih električnih podjetij itd. Zlomil jo gleženj sošolcu med igro Med igro v šoli v Ul- C. Elisi je neki dijak nehote brcnil 16-letnega Giordana Bulla iz Ul. S Maurizio in mu zlomil gleženj desne no- ge. Nezgoda na delu S prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh so morali včeraj zaradi globoke rane na kazalcu desne roke z verjetnimi kostnimi poškodbami sprejeti na ortopedskem oddelku 32-letno Tosko Dekleva por. Bojko iz Ul. Orlandini, ki se je ranila med delom v Tržaški konopljarni. vnemal in zagovarjal stališča Confindustrie, kj je, kot je znano, glavni protivnik ustanovitve integralne proete cone. Ni čudno torej, da je na nekem prejšnjem zborovanju kandidat te liste Colella povzdigoval v sedma nebesa župana Bartolija in dejal, da bi za svoje »patriotsko« delovanje zaslužil najmanj sedež v senatu. To po vsej verjetnosti prav zaradi tega, ker spada tržaški župan med glavne nasprotnike ustanovitve pros-te cone. Povezava med MEN >n nai“ bolj reakcionarnimi krogi DC odnosno s fašisti je postala tako očitna, da so ji odpovedali podporo celo rajonski odbori mestnega odbora za prosto cono, ki v nasprotju z veliko večino tržaških poslovnih ljudi odkrito nudi podporo MEN. Poročali smo že, da so zaradi tega odstopili iz mestnega odbora predstavniki rajonskih odborov za prosto cono iz Milj, Pon-čane. Stare mitnice, Nove mitnice, Montebella in Sv. Jakoba in so v posebnem pismu ostro obsodili to listo-Prav tako je iz istega razloga odstopila tudi nova Delavska zbornica, ki se je vedno zavzemala za ustanovitev proste cone. Vsak glas, ki bi šel v prid MEN. pomeni zaradi tega v resnici podporo prav onim krogom, ki nočejo gospodarske obnove Trsta in ki so v resnici najhujši nasprotniki proste cone. Izjalovljen roparski napad 12. t.m. proti jutru so policijski agenti, ki so bili na službenem obhodu z avtom po ulicah v okolici cersve sv. Antona novega, opazili nekaj mladeničev, ki so ob pogledu na policijski avto dvignili pete in zbežali. Agenti so seveda stekli za njimi in po identifikaciji se jim je posrečilo v teku dneva aretirati 22-letnega Renata Bal-zana iz Ul. Moreri. 21-letnega Itala Pivantija s Konkonelske ceste in 20-letnega Fulvia Rossona iz Ul. Barbariga. Po prvotnem zanikanju so mladeniči priznali, da so v bližini ulice Filzi čakali na prodajalke sadja in zelenjave, ki se približno ob isti uri odpravljajo na trg, da bi izvedli roparski napad. Načrt se jim je ponesrečil prav zaradi prihoda policijskih agentov. Med preiskavo v stanovanjih aretirancev so preiskovalni agenti našli poleg številnih delov skuterjev in mehaničnega orodja tudi samokres z naboji, ki ga je Bal-zano skrival v svojem bivališču. Kaj je nameraval s samokresom, mladenič ni znal pojasniti, vendar je možno, da ga je potreboval za napad. Pred uro, ki je bila določena za rop, pa so mladeniči krožili po mestu z edinim namenom. da ukradejo karkoli, a seveda le iz avtomobilov. Temu priznanju je s-ledilo tudi priznanje Pivantija. da je lani poleti ukradel na bar-kovljanski rivieri 2 kolesi skuterja in v družbi z Bolzanom 50 kg kovinskih delov svojemu delodajalcu Svaglju v Ul. Sagantini. Pojasnil je tudi, da je pred približno mesecem dni ukradel s pomočjo 24-letnega Alessandra Bianchija iz Ul. delle Gine-stre z neke vespe, ustavljene v Ul. Rossetti. razno orodje. Balzano pa, ki je izjavil, da si je tudi prisvojil nekaj o-rodja iz nekega avta, je dodal, da je Svaglju ukradene kovinske predmete prodal starinarju Zubramchu iz Rojana. POTEK BART0L1JEVE TOŽBE Odložitev proti »Corriere di lrieste“ OLED Občinstvo izrazilo nezadovoljstvo nad ravnanjem sodnika Številno občinstvo, kakor se le redkokdaj vidi v sodnih dvoranah, je včeraj dopoldne prisostvovalo prvi razpravi proti odgovornemu u-redniku «11 Corriere di Trie-ste« Mariu Dežmanu, katerega je tožil dosedanji župan Gianni Bartoli, češ da so ga z nekim objavljenim člankom žalili. Ozračje v sodni dvorani se je kmalu razgrelo: predsednik se je namreč v začetku razprave grobo zadrl nad Dežmanom, kot da ta ne bi bil profesionist in nekaznovan, temveč nevaren kriminalec. Rpakcije občinstva ni bilo treba dolgo čakati. Prvotno šumenje se je spremenilo v glasen protest proti predsedniku in medklici so padali vsevprek. Omeniti moramo, da je še pred razpravo državni tožilec ukazal karabinjerskemu brigadirju, naj morebitne motilce izžene iz dvorane; kljub glasnemu protestu pa niso nikogar izgnali, kar je jasen dokaz o nepravilnem postopku predsednika. Zanimivo je tudi, da je raz- pravi prisostvoval tudi poveljnik letečega oddelka kvesture dr. Mangano, Do incidenta je prišlo, ker v aktih ni bilo ne anagraf-skega dokumenta z Dezmano-vimi osebnimi podatki ne kazenskega, lista, zaradi česar je bil predsednik prisiljen vprašati za podatke obtoženega novinarja. Preds. — Vi obtoženec ste ■ .. Obt. — Mario Dežman. Preds. (razburjeno in kričavo) — To vem, hočem vedeti za ime vašega očeta, matere . . . Več se ni slišalo, kajti občinstvo je razburjeno zaradi takega, za sodne dvorane nenavadnega, naravnost sovražnega postopanja, preglušilo predsednikov glas. Protestiral pa je tudi Dežmanov zagovornik, ki je predsednika opozoril, da je zbiranje podatkov in raznih dokumentov dolžnost sodišča in ne obtožencev. Razburjenost se je počasi polegla, ko‘je spregovoril zagovornik, ki je trdil, da je vabilo na razpravo neveljavno, ne le ker na njem manjka opozorilo obtožencu, da ga bodo, če se seveda ne predstavi sodišču, sodili v odsotnosti, temveč tudi, ker obtoženi ni bil predhodno zaslišan. Do sedaj, je omenil odv. Kezioh. so podobne primere obravnavali brez zasliševanja, a to je kršitev zakona. «Spremembe kazenskega po-stopnika«, ki so bile objavljene 18. junija lani, predvidevajo v členu 376, da «ni mogoče prijaviti sodišču za razpravo niti prekiniti postopek zaradi sodne oprostitve mladoletnih ali zaradi pomanj kanja dokazov ali tudi zaradi amnestije, če ni bil obtoženec zaslišan v zadevi, ki je sestavni del obtožbe« («Modi-ficazione al codice di procedura penale« — uradni tekst zakona z dne 18. junija 1955 je bil objavljen v dodatku Uradnega lista št. 148 z dne 30- junija 1955). Predstavnik tožeče stranke se ni izrekel o zadevi in je prepustil odločitev sodnikom, medtem ko je bil tožilec proti tezi obrambe, češ da ta člen velja le za druge kršitve zakona in nikakor ne za obtožbe obrekovanja po tisku. Sodišče je seveda zavrglo obe zahtevi obrambe, da se proglasi neveljavnost vabila, pač pa je pristalo, kakor predvideva zakon, na odložitev razprave, da bi dalo možnost zagovorniku, da se pripravi za obrambo. Razpravo so odložili na 5- junija letos. Ta razprava je posledica članka, ki ga je objavil «11 Corriere di Trieste« dar) P° Bartolijevem volilnem govoru pri Sv. Jakobu in obtožnica je sestavljena iz citatov iz članka ter se glasi: Mario Dežman je v svoj-stvu glavnega urednika krajevnega dnevnika «11 Corriere di Trieste« obtožen klevetanja po tisku, ker je z objavo članka pod naslovom: »Nespodobni prizor, ki ga je nudil v torek prvi meščan Bartoli —• zapusti Sv. Jakob o-smešen po ljudstvu •— izzivalno zasramovanje dosedanjega župana in burkajta reakcija meščanov v zelo poučnem razpravljanju -— Gianni Bartoli grozi z zaušnicami, odpravlja javna stranišča, žali Sentjakobčane in reveže, toda zapusti govorniški oder ob splošnem zasmehu« žalil ugled in čast Gianni-ja Bartolija, bodisi splošno z naslednjimi besedami «Tisti tam je zrel za Sv. Ivan in ne za Sv. Jakob . . . vedeli smo, da je demagog, človek, ki se ne izogiba najbolj bedastih laži in zvijač, jamo da vpliva na duševnost najbolj preprostih poslušalcev — poznali smo ga kot objokanca, ljubitelja najbolj plesnive retorike, domišljavca, častihlep-neža. eksibicionista. V tem človeku so strastna čustva o-čitno načela njegove umike sposobnosti in jih omračila — človeku, ki je izgubil oblast nad seboj so neprevidno dovolili govoriti; bodisi specifično s tem, da so mu pripisali «pogrevanje nagibov, ki so bili svoj čae značilni za tisto gonjo sovraštva in nasilja, katero so krajevni šovinistični rovarji uporabljali v preteklosti in ki so povzročili nedolžne žrtve med prebivalstvom -— skuša podpreti svojo politično kariero s tem, da ponovno podžiga trenja in dela razprtije — do kdaj bo dovoljeno nestrpnežu blatiti ljubezen, ki jo meščani gojijo do evojega mesta, pri čemer uporablja tribuno, ki so mu jo nezmožni spletkarji včeraj postavili s sleparijo nekega volilnega zakona.« Prede. Fabrio. tož. Paseoli. zap. Urbani, odv. zas. stranke Morgera, obramba odv. Kezich. V ((TEATRO NUOVOd Koncert kitarista Bruna Tonazzija V gledališču «Teatro Nuovo« je sinoči koncertiraj znanj kitarist Bruno Tonazzi. Izvajal je Roncellijev Preludij in »passa-caglie«, De Vioeejeve suite za kitaro, Bachov Adagio ter preludij in fuigo za kitaro, GiuMa-nijevo Son.n,no in preludij op. 83, Mu rt uto v o Ba-rcarolo iin preludij, Chevarrijevo »Festa laja-na», Llobetovi španski narodni pesmi, Pagan-inijeve teme in variacije ter Granadosov »Ples«. Kitarist Bruno Tonazzi je svoj program izvedel brezhibno bodisi v tehničnem kot in-terpreu-cijskem pogledu. Inštrument mu poje čisto tudi v najtežjih prehodih med posameznimi legami. Intonamčno čiste zvoke ume plemenititi z izredno lepim vibriranjem leve roke ter prav tako izredno tehniko prstov deene roke. Posebno lepo je izvajal Bachove fuge, Chavarrijevo »Pesta Lejana«, Llobetovi španski narodni pesmi ter Fagarumjeve variacije, torej skladbe, ki predstavljajo železni repertoar kitarske literature. Umetnik, ki je žel obilo priznanja sicer maloštevilnega občinstva, je na splošno željo na koncu dodal še eno Paganinije-vo skladbo. PREDVOLILNO REŠETO JEŽEV ODGOVOR •KAT. GLASU* Kot smo že včeraj poročali, je dr. Janko Jei v svojem govoru na nedeljskem zborovanju Liste občinske enotnosti v Nabrežini odgovoril »Katoliškemu glasu« in med drugim dejal: »Tu v Nabrežini se za plotom skriva neki zahrbtni dopisnik goriškega «Katoliškega glasa«. Ta se sprašuje, kaj sem za časa svojega medvojnega in povojnega bivanja v Rimu lazil okrog raznih mon-signorjev. Kaj naj na to odgovorimL? Da ne bi kdo mislil, da sem v Rimu prodajal svoje prepričanje in ponujal svoje usluge, sem dolžan odgovoriti temu gospodu. Res je, bU sem v stiku z nekaterimi monsignorji, da sem kot Slovenec reševal nekatere kosmate duše, jih vlekel iz blata in reševal njiho-vo čast, čast politične skupine, ki ji pripadajo in splošno slovensko čast. Ce je ta dopisnik tu navzoč, naj dobro odpre ušesa in posluša, kaj bom rekel■ Ce pa ni navzoč, mu bo prav gotovo kdo drug poročal o mojih besedah. Naj vedo, da so še živi ljudje, ki so morali priteči p vsej naglici iz Gorice v Rim tehtat svojo vest v blatno vodovje Tibere in sc jauiti pri tistih monsignorjih, katere sem jaz angažiral, da jih izvlečem iz blata. Neki od ti' stih gospodov se bo še spominjal, kako je ves razburjen priletel v Rim, da b> se rešil, kar se mu je tedaj posrečilo prav z mojo pomočjo. Toda naj pazijo gospodje, naj se več ne i grajo z našim ljudstvom, ki jz sprevidelo njihovo igro! Naj pazijo, kaj delajo! Lahko bi prišel na dan z imeni in bridko bi se kesali svojih izzivanj! Namesto, da bi mi bili hvaležni m se poskrili v mičje luknje, si še upajo s takšnim maslom na glavi trkati na svoje junaške prsi in vihteti z neo-madeievano slovensko zastavoJ« MISINSKA »VOJSKA« NA LETNIH MANEVRIH Sinoči je ob obilni zaščiti policije vseh vrst in rodov mobilna garda neofašistov, ki se disciplinirano premika z mestnega trga na mestni trg in z naravnost junaško potrpežljivostjo požira ose retorične izlive svojih propadlih »generalov«, prišla na »letne manevre» k Sv. Jakobu, da pokaže osuplemu svetu vso svojo silo. Tržaški mi-sinski prvak je sicer kot po navadi vezal svoje otrobe, toda »man topli« in «legije» so ga kljub temu perno in vdano poslušale ter mu ploskale vsakikrat, ko se je spomnil na »lepe« čase. '/ja zabelo je razložil tudi Mussolinijeve gospodarske teorije, ki so »rodile toliko uspehov«! V skladu s preteklo slano je tudi dejal, da Slovenci nimajo pravice govori- ti v svojem jeziku na Trgu IJnita, temveč s.amo v okolici. No. vendarle malo napredka, saj nekoč je bilo celo v Trenti pod Triglavom zapisano: «Qui si parla soltanto italia-noh No, tudi ta napredek seveda ni zasluga »camerata« Colognattija. Vsekakor pa je zborovanje zaradi volilnega premirja, katerega spoštujejo vse opozicijske stranke, potekalo brez pomembnejših incidentov, Co-lognatti pa je srečen, da je njegova «vojska» tako poslušna, da se je potrudila celo k Sv. Jakobu. POTUHA NACIONALISTOM V Trstu so nacionalistične strasti še močno razvnete, kar so pokazali tudi izpadi ob Ter-racmijevem zborovanju na Trgu Unita. Zato bi pač bila dolžnost vseh resničnih socialistov, da igrajo v Trstu vlogo »gasilcev«, ne pa da še pihajo na žerjavico. Tega pa se ne drži poslartec PSI Tollog, čeprav je Tržačan in bi moral poznati tukajšnje razmere; on raje posnema svojega voditelja Nennija. Prav zato bi bil tudi skrajni čas, da se preneha govorjenje o «vzhodnih mejah«, ki da »o najbolj krivične v Evropi, in se opusti tudi kritika Memoranduma, Jci ga že dovolj sabotira tržaška komora Nenni-jevci naj ra je'podpre jo borbo za uresničenje določb tega Memoranduma in Posebnega statuta. Tako bodo pokazali mnogo več doslednosti svojim izročilom. Koncert jazza na sedežu USIS Danes ob 18. 30 bo na sedežu kulturnega centra USIS v Ul. Galatti 1 koncert moder-neka kvarteta Franca Vallis-nerija. V.abila za koncert deli tržaki krožek jazza. Nova znamka Od 19. t. m. je v prodaj pri vseh poštnih uradih spominska znamka 25 lir za proslavo 50. obletnice simplonske. ga predora. Znamka bo veljala do 31. decembra 1957. 00 VČERAJ DO DARES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 22. maja se le v Trotu rodilo 13 otrok, poroki sta bili 2. umrlo pa je 6 oseb. POROČILI SO SE: pleskar Sergio Tommasini in delavka Marija Bogateč, učitelj Antonio Margottihi »n učiteljica Nella Portal u,ri. UMRLI SO: 45-letna Maria Mi. ch-eli por. de Lugnani, 54-letna Caterina Zilji vd. Votpatti, 69-letna Sldonia Cermel por. Bio-tresanto. 89-letni Giuseppe Car-boni, 76-letma Virginija Košak, 75-letna Adele Perlasca por. Ran-cati NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Crevato, Ul, Roma 15; Croce Verd«, Ul, Settefontane 39; dr Gmeiner, Ul Giulia 14; Al Lloyd Ul. dell’Orologio 6: dr. Signori. Trg Ospedale 8; Harabaglla v Barkovljah ln Nicoli v Skednlu DRAMSKI ODSEK PROSVETNEGA DRUŠTVA .SLAVKO ŠKAMPERLE’ vabi vse tiste člane, ki imajo veselje do igranja na odru, (posebno mladino), da pridejo na sejo in morebitno prvo bralno vajo nove trodejanke danes 23. maja t. 1. ob 20.36 v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj«. (__________________ GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni s'a j, dal.iu.ie Prodaja ^^,0mje V* koncert Tržaške ulharu pjx0. vodstvom dirigenta De gjje na in ob udeležbi ^ 21. Goldstein, ki bo v petek ^ uri. Na sporedu -o- Strauss in De Falla. Rossetti. 16.00: «Mračna ščina«. F. Love-'oy'i,7njca »*' Excelsior. 16.00: «Beleznie»Carol, jorja Thompsona«. w-J. Buchanan miJii, Fenice. 16.00: »Džungla d™ J. Payne. R. ^^'SaiezDl s{ Nazionale. 16.00: »^Stfll, končajo ob zori«. G. F. Cristophe. . ..nogočh- Filodrammatico. 16.00. ''uAeret, ščine Hajjija Babe«, J-E. Stewart. 5«itfV P0, Supercinema. 16 00: »P^ari. gum«. E. Taylor, Ipatt-Arcobaleno. 16.00: »Zaklad^ cha Ville«, R. CalhouP. Astra ’ Rojan. 16.00: “jpoopp*- sem taz». A. Pagnani, ■ («4- Capitol. 15.30: «Athena »n t mero sestra«. J. .nčnd1^ Purdom. Ob 21.15: »O«" ali nadaljuješ«. rt„ je H" Cristallo. 16.00: »Skoda, d« Jsjca, prijen;ka», S. Loren« Y. Ob 21.15: «Odnehaš Grattacielo. J6.00: A. Lualdi, F. mterlens^jai,., Alabarda. 16.30: 2i.|5- J. Wayne, L. BacalL »Odnehaš ali nadaljuješ«^,, Ariston. 16.00: »Sinovi si Jll5: D. Martin, J. LeWi*. ,, «Odnehaš ali hadall J jjjy-Armonia. 15.00: «Dez», wort, J. Ferrer . Aurora. 16.30: »Moder™ C Chaplin. Ob 21.15. haš ali nadaljuješ«. Garibaldi 16.00: «S«*“,itr. » vih grehov«, M. ene ^ ju Sc a la. Ob 21.15: »Odneh« nadaljuješ«. ott*n'‘ Ideale. 16.00: »GlaSbeh>«^0. bus«. A. Togliatti. R. . Ob 21.15: «Odnehaš » ljuieš». . t; Im pero. 16.30: «Pol etnd jj.15. Hepburn, R. Brazzi. . «Odnehaš ali nadadj ItaPa. 16.30: »Privatna wj c. jorja Bensona«, J' -čLehaS >u Heston. Ob 21.15: «°dn engailski !l<’ n A tK*’1! zarji«, R. Egan, D. n9Ja-Ob 21.15: «Odnehaš »“ 1 ju ješ«. , p. n0‘ Kino ob morju. 16 bom s teboj med zve:zd Matz. A, Coyen. — - nadaljuješ«. -,„ne»lsld : Marco. 16.00: «Beng-»‘,^. 4atz. A. Coyen. , tej». . Odnehaš ali na(} Sanca’' ,<• moderno. 16.00: «OasabD 2l.l5. Bergman, H. Bogact. ,^ «Odnehaš ali na'2aU„. ljt#1’’ Savona. 15.30: «Nekdo tn B. Hutton. R. Meeker. Sjcr>' Viale. 16.00: «Mešanka menta«. R. Scott. r. .' ,g0>' Ob 21.15: «Odnehaš .ljuješ«. ° Ob 21.15: »Odnehaš ' Odeoiie!>>> 16.00: »PočitnK' p^ell hi ki«, W. Pidgeon. v- aSjev Radio. 16.00: «Velik° ,jgnt. J, nje«. L. Adler, P, ”ad,aljU)f5 21.15: «Od/nehaš ali ,’Ljrf«. «Odnehaš ali nadl, M-Kij: Venezia 15.30: «Divjak»-ot) jlP do. M MurphV. Skedenj. 18.00: «Sar«to* SREDA, 23. m«3 ^ , «"« ,*»*rAJi1.00 11.30 Lahka glasba, jar 55 davanie: 12.10 Za ntur^ t.ah' ka,j; 12.45 V svetu j1^ tf.j0.Ki: Jugoslovanski moWv‘’ prjJJUni k e melodije ig,ra . , 7 30 ' , 13.50 Operne arije, iK0ncei*.3* glasba; 18.00 Mozart- ter; dva klavirja »n or l8,30 r Glasbena medi*tj, 1 ^ ska mamica; 18.«»^, |p», ^ ri; 19.00 Bizet: pom urnvjo.o0 tura- 19.15 R^fjodi)«' Kff' 19.30 Priljubljene in t(r- Sport; 20.05 vdKal&»rlZ’ novi motivi; 2°-3.^n5n S cet Metuljček: 2®,5Vo0 Pesem brez besed, GOy niča tedna; 31.15 _iafli«t» vi*: revij: 21.30 Koncert P Qnt n mira Demšarja: fA.OO i Simfonično kolo, -j. H- gj/e slovenski pripovednik';^ gin lestrinove skladbe, ne popevke. ,, ,y “ Ji’ 1* IH-1 14.30 Kulturne v^ ’riM: ,,,. potiska in kitajska Respighi: «RI®^ špa^ 19.30 Sarasate: Dva sa; 19.45 Orkester Rt«* 21.05 Miohele Dizz • opera v 3 del. , n rt) ua 5.00-6.00 Spored g 40 6.00 Jutranja gia®*Jj.W za dobro i^i/oo Otrn^ iz. Ljubljane- W d 'Z tiček; 11.35-U.f0^SP<> sKe Rane; 12.10 ' JJ

avna glasba; * • Ritih* \i- z Ljubljane; i* pevke; 16.20 R» j7.55 f.jtPiL Glasbeni mozaik.J^ zo; 18.00-19.30,^^,0^^; ne; 19.30 P°Jf*^srf kowsky ir* rt*\ 20.00.22.15 S-Pbred Ke.,a s 22.15 Igra kvartet art. de; 22 45 VV A. ^ Kanada št. 9 v D-p|e3na * «Poštni rog«; ^ ii.oo V glasbi P°,,5Vmorjii: ju Kozina: Ptoti n i0 gkl pl«* tljski nasveti, > rSeSSSr ’!»”• ?,!& re - John f?‘j6.00 % snubljenje - ‘k'0I,cert, g30 ^ v^kih ski komorni chino Rossin>. „ žiru«, opera v C>' " o poroiS: K' i Poročilo °£"2l.l5 !*52sK« ,(K guazzi o gi!,.,'05 It^fUd1 j}MJ nadulluješ. " pi; 32.3»*»: 12.30 ru: 17:30 Primorski dnevnik Med vzhodnonemškimi socialisti se razčiščevanje V Enotni socialistični stran-^ Vzhodne Nemčije je mate-n*l 20. kongresa KP SZ prinesel precejšnjo vzburkanort, . 8a je politbiro skušal poleniti takole: »Vedno je tež-k°i kadar ostra kritika, kakrš-je bila podana na 20. kongresu, odkrije resne na-P*ke in razbije neko pred->t»vo, na katero se je bil človek že navadil«. In ven-®*r se v Enotni socialistični •Iranki Vzhodne Nemčije srnama, da bo iz nekoliko nervozne diskusije in kritike, ki tedanjem sovjetskem okupacijskem področju, pa vse do 4. kongresa Enotne socialistične stranke v letu 1954. je bilo v vsej stranki uvedeno načelo enakosti. V vseh vodilnih organih, vše do "vrha, sta se volila po dva predsednika, ki sta imela enake pravice. To načelo je danes že preživelo, ker sta se obe stranki stopili do take mere, da se je lahko sprejelo načelo, da se volijo le najboljši, ne glede kateri stranki so prej pripadali. Toda u- Naš dnevnik bo jutri-v posebni prilogi-objavil obširna in podrobna navodila za volitve: za vseh šest občinskih svetov, za pokrajinski svet je v strankinem članstvu kinitev tega načela je sprem- vzfcudil kongres, stranka izšla k°lj zrela. Se ob koncu marca, nekaj dni pred tretjo konferenco ■ E&S je centralni komite razpravljal o kongresu KP SZ 'n odobril stališče, ki ga je “avzel prvi tajnik CK Ulbricht J svojih znanih napadih na balina še preden je prodrla * svet vest o poročilu Hrušče-v* na »zaključni« seji 20- konusa. Tudi na konferenci •Iranke se je mnogo govo-r'lo o postavkah 20. kongre-** in to tako z načelnega stališča, kot s stališča, kako *° primerno uporabiti tudi v Vzhodni Nemčiji. Bilo je tudi Precej ostre kritike glede sta-nia v aferi višjih oblasti in sprejetih je bilo tudi več sklepov o demokratizaciii /zhodne Nemčije. Vse pa ka-da del članstva stranke to se ne smatra za dovolj, kajti 'dino tako lahko tolmačimo dejstvo, da je politbiro le nekaj tednov po tretji konfe-rePci ponovno razpravljal «o Jekih vprašanjih strankinega d'ta. ki so izšla iz sklepov J®- kongresa in tretje strankine konference«, ter da je Politbiro smatral za potreb-P°’ da ponovno prikaže članstvu stranke svoje mnenje, “tališča politbiroja hkrati nakazujejo tudi smeri, po ka-lerih mora iti kritika in razprava članstva stranke. Te sttieri lahko zreduciramo na Peka j osnovnih tez. Politbiro predvsem smatra, ^ v Vzhodni Nemčiji «oseb-8*ga kulta« ni bilo, pa če Prav so obstajali neki sorod-pojavi. Vidna vloga Wil-> Pelma Pieka, Walterja Ul-?r'chta in Otta Grotevvohla •* razumljiva', ker je bilo v '•hodni Nemčiji zelo malo »adrov. Razen tega so bile tri osebnosti »simboli e-P.Ptnosti« stranke. Od zdru- tve komunistične partije in *°eialdemokratske stranke v ljala krepitev vloge CK in politbiroja kot njenega organa. Potemtakem — se poudarja — nasedajo sovražnim idejam vsi oni člani stranke, ki popolnoma zanikajo vlogo osebnosti v družbi, in govore, da ni treba več poslušati voditeljev, ali — kot se je zgodilo z nekimi visokošolci — širijo sovražna gesla, da je treba vodstvo stranke izvoliti pri neposrednih tajnih volitvah. Kljub temu se ne zanika, da je bilo tudi napak, in to čeprav se je CK redno sestal, enako kot politbiro. Se. je vprašanj predvsem o metodi dela CK. In ta vprašanja je treba rešiti. Tu se povsem loči vprašanje o ((kolektivnem razpravljanju o teoretičnih in praktično -političnih nalogah glede posameznih etap razvoja, katere mora temeljito razpravljati CK«. Kar se tiče napak varnostnih organov, ki niso vedno spoštovali zakonitosti, se te pripisujejo Stalinovi teoriji o zaostritvi , razredne borbe kljub uspešni gradnji socializma. Sedaj, ko je ta teorija odstranjena, se začenja revizija nekih sodnih sklepov in obsodb. Toda politbiro smatra, da pretekle napake niso privedle do takih razmer, da bi bil potreben »skrajnj postopek« ler meni, da bi bil ta postopek «.škodljiv in neumen«. «Zato — smatrajo —■ grešijo vsi oni člani stranke, ki menijo, da bi bilo treba izvesti'“vse one ukrepe, ki so jih podvzele partije nekih vzhodnoevropskih držav«. Tu je o-čitno, da gre za spremembe v vrhovih strank, do katerih Je prišlo v Bolgariji in tudi drugod. Politbiro poudarja, da so bili pogoji, v katerih ce je delalo v Vzhodni Nemčiji, težji kot v drugih deželah, ki gredo v socializem. To bi lahko razumeli tako, da se določenim napakam praktično niso mogli izogniti- In vendar — se posebej poudarja — v Vzhodni Nemčiji ni bilo takih procesov, kot .so bili protest' proti Rajku, Kostovu in drugim in potemtakem niso potrebne tako globoke korekture. Pri vsem tem pa je važno poudariti, da se povsod še posebej naglasa, da se vsi sklepi strankinega vodstva sedaj razpravljajo in sklepajo kolektivno ter da isto velja tudi za sklepe ministrskega sveta. Vsakomur je očitno, da se s člani stranke, ki imajo ob teh vprašanjih drugačno mnenje od politbiroja, postopa na blag način. V članku, ki je bil pred dnevi objavljen in ki odraža mnenje politbiroja, smo brali tudi sledeče; «Bilo bi zgrešeno izhajati s stališča, da postopa član partije, ki se zavzema za nejasno stališče, nepošteno... Mi moramo z njim delati in ga v krajšem ali daljšem času privesti na gledišče naše stranke...«. V takem duhu in tako odkrit je bil stik Otta Grote- vvohla z visokošolci vzhodnoberlinskega vseučilišča. Vzhodnonemški premier si je sam zastavil vrsto vprašanj in na njih tudi odgovoril. Slo je za vprašanja, o katerih se najbolj razpravlja ne le v Vzhodni Nemčiji, ampak v vseh deželah Vzhodne Evrope. Grotevvohl je rekel, da so napake, storjene v Sovjetski zvezi v zadnjih dvajsetih letih Stalinove osebne diktature, dale snovi protisovjetski Dropagandi in privedle do razcepa v delavskem gibanju. Kar se Vzhodne Nemčije tiče, je on kategorično odbil, da bi stvar socializma zaradi »kulta osebnosti« v njej trpela. Kljub temu pa, da je bilo vodstvo kolektivno, — je Gro-tewohl izjavil — je prišlo vendarle do napak, te se sedaj odpravljajo. .Tasno je, da ta trenja v E-notni socialistični stranki Vzhodne Nemčije s tem še niso končana. To je mnenje tudi samega politbiroja, ki poziva člane naj razumejo, »da je najvažnejša naloga CK pri sprovajanju v življenje novih spoznanj v tem, da dosledno nadaljuje ta proces«. 'SEDMA LEI OŠ N J A PREMIERA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA Pred dnevi Je bila velika svečanost ob 50-letnici predrtja Simplonskega predora, ki skozi Alpe veže Italijo s Švico. Na sliki: še sedaj živeči delavci, ki so sodelovali pri tedanjih delih. Na svečanosti, ki je bila v Stockalperju v Švici, je bila tem preživelim delavcem izkazana posebna pozornost N. V. Gogolj: Ženitev Morda bi se marsikateri gledalec ob Gogoljevi sZeni-tvi» vprašal, ah ima pred seboj komedijo ali burko, ua ne zapusti zaključek komedije, ko nesrečni ženin Podkoljosin pobegne nevesti Agn-tji Tihonovni skozi okno. nekakšnega melanholično grenkega priokusa. Ta priokus je pogojen v tem. da se nam ženitve željna Agatja in plaho zaljubljeni Podkoljosin postopoma prikupita, kar znoči, da sta se razvila iz lipov v živa karakterja, s katerima je gledalec prisiljen sočustvovati. Kdo bi v neaktivnem in neodločnem Pod-koljosinu ne zaslutil zametek eoblomovščines, ki je našla svojo najvišjo utelesitev v uOblomovuv Gončarova. Duše tistega simpatičnega in nekoristnega predstavnika ruskega plemiškega uradnika, ki je v svoji notranji brezizhodnosti nakazoval blL iajočo se razsulo carsko — ruske družbe, ki je bila do oktobrske revolucije na oblasti? V Kočkarjovu je Gogolj prikazal lik komedijskega in-triganta, ki ima v podtonu rahle sorodstvene vezi s poz- AMER1SKA RAZSTAVA «LJUDSKEGA KAPITALIZMA», KI NAJ OKREPI KOLEBAJOČE Za business ameriški kapitalist postane tudi «č Prilagajanje je odlika sodobnega ameriškega kapitalista, ki skuša zabrisati temne madeže njegovih prednikov in na razne načine prikazati, da je vprašanje podržavljenja proizvajalnih sredstev le «socialistična demagogija» Pojem zasebnega in sama beseda »zaseben« sta v Ame-ritci neprestano v rabi. Od zgodovinskih razprav in učbenikov preko časopisnih stotpcey pa vse do navadnega razgovora povsod kroži ta beseda, včasih kot obeležje splošnih, praktičnih odnosov, včasih kot simbolični prizvok posameznih načrtov in želja. Seveda obstajajo tudi tu «javne» stvari ip »javna« lastnina, toda ničesar ali skoraj ničesar ni, kar bi ne bilo že zasebno ali kar bi ne .lahko postalo zasebno. Zasebne niso le trgovine in tovarne. Zasebne so tudi železnice, ceste, kopališča, bolnice in televizijske in radijske postaje. Predpostavimo, da smo potniki, ki hitimo za svojim poslom in ne skrbimo preveč za poreklo stvari, ki jih od ča-. sa do časa ali stalno uporabljamo in pot nas vodi na primer iz New Yorka v Chicago. Za to pot na primer nimamo lastnega vozila ali nočemo potovati z avtomobilom. Ce imamo precej denarja, bomo sn z letalom, če ne, pa z vlakom. Za to bomo uporabili — da se izrazimo v evropski terminologiji — »javna prometna sredstva«. Toda v Chicago *e ne bomo vozili z «javnim« prometnim sredstvom, ampak z vlakom družbe «Ohaio-Bal-timore« ali pa z vlakom družbe «Pensylvania Rayle ' Road Compan.v«. Prva družba vam nudi udobnejši prevoz, druga pa cenejšo voznino. Na vsak način pa so prevozna sredstva — vlaki — obeh družb skrajno moderni in potnik je lahko vsestransko zadovoljen z njimi. Obe družbi sta torej NEKAJ KOPRSKIH KULTUR GOSTOVANJE IN KONCERT UMETNICE DIANE PIANISTKE PINE TORRIERI BU0N0M0 V Kopru Je pomladno brste-8Je prav tako živo in dejavno 'n so razgledi čez horizonte p,,at> tako zamaknjeni kakor * Trstu Nemara so ljudje tod nh prikladni za intimno do-‘"'Ijanje baročnih in renesnni-vertikal in je zalo čas, ,* 90 prinaša pomlad, čes p n-Qkovanja, čas odkrivanja ko-fMIlPjl lepot, čas, ko >e v sta-“m ribiču oli mladem dija-u Prebujajo vzgib: pritajene-čustvovanja Ta kamnita "“žel,, ta Slovenska Istra, j« j. tvojo kamnito bleščavo in ?skovitostjo pravzaprav le-*“■ spokojna dežela. Tu je do-® resnično svetlo sonce, ki ?“ prebivalci čez zimo irt čez iirjo nosijo v sebi, da ga na '0r>ilad z velikimi potezami vdajajo, tako kakor istrski f“jinar Herman Pečarič, ki ,“Iri je pred dnevi v mah Popftnt koprskega gledališča l kri j)0( v čudolepe, skoraj ^“ditntipne panorame Istre in r' "io rja. , ^ njegovi razstavi je bilo i°er j, nekaj pisanega in se 0,"o zato omejili le na nekaj iovitev; p^ečartč je dosleden realist #* •v. .•**■■ .. -iv v . *» V* _ .jv* nji »Ford«, »lord« ni le tovai- spremembe v njih, ugotovil f. W Na prvi pogled bi in .* ma 53 točk; na drugem J* Pro Gorizia s 47 točkami. J1* tretjem pa CRDA iz Trzica, ki ima 43 točk. V nižjo kategorijo se bodo preselile ** najstorice: Schio, Gradeče, Spilimbergo in Thiene. Pro Gorizia je v tem Pr‘ venstvu od 34 tekem 19 zma^. gala. 9 remizirala in samo izgubila. Njeni igralci so “** li 50 golov, vratar pa jih 3® moral sprejeti 25. JUVENTINA - CORMONESE 2:1 Tudi prvenstvo promozich® se bliža Svojemu zaključku. Se dve tekmi, za nekatera društva tri, pa bo vsega konec. Juventina je v nevarni vodah, zato ji je nedelja® zmaga nad Krminom Pris prav. Prvi gol so zabili g°s je, ob koncu polčasa P® J® Orlandi izenačil. V za®e*\>1-drugega polčasa je Orlan povečal rezultat in ta je 0 stal do konca. Položaj u* lestvici je precej zmešan- Rr vak še vedno ni znan, PzaV tako pa tudi ne ekipe, ki h° do motale nazadovati. Na hu ima Ponziana 41 *0®0’ Muggesana pa 39. SlediJ Ronchi 35, Edera 34, San Gio* vanni 32. Mossa 29. Liberta 28. Sagrado in Cormonese ter Fortitudo 26- Naslednje ekipe pa so v nevarnosti: ste 25. Romans 23, Juventin® 23, Sant’Anna 22, CRDA in Isontina 12. BEOGRAD, 22. — Meddržavni kegljaški dvoboj i šfavija CSR se ie končaj« po eno zmago na vsaki str® Med ženskami so Čehinj^ premagale Jugoslovanke 2352:2327. med moškimi Pa * Jugoslovani premagali Ce Slovake s 5150:5006. KIIVO ŠllHIIHTj predvaja danes 23. t. m* ob 18. uri W. Bros til«®* SARATOGA Odgovorni uredmtt STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst KINOPROSEK-KONIOVa predvaja danes 23. t- ®' ob 20. uri Metro *llro‘ Gangsterjeva žena Kine na O predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18. url Inalta barvni film: Jegouo veličanstvo je reklo ne Igrajo: JACQUES GRAY in PAUL CAMPBEL Operetna glasbena fantazija OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO.TOOOOCOOOOOOGOOOOOOOOOOI ooO°° Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) 70. Romantika in platonika sredi vojne 1= 8irirčetrto poglavje» Alamut rpriviclspočetje, rojstvo in usoda Zmaja ki jih je bila zv&rila ki so čakale odrešujoče «Predsmrtna groza mu je objela srce Dčmiros! Fargas! Altabos! Tri nerojena bitja, trije demoni, njegova fantazija. Tri možnos utelesitve. Velika skrivnost! Domiros! F&rgas! Altabos! Diurnos je šel ponje v pekel, da bi mu pomagali ugrabiti prekrasno princezo Iromino... Diurnos — on sam, polbog, novi Faust,, ki si je kakor Dante upal potovati v pekel. _ _ _ ___________ «Kaj bo z «nevidnim činiteljem« v njem? Okrog tega vprašanja so se naenkrat osredotočile njegove misli. Njegovo telo se bo preosnovalo v druge oblike. Z njim bodo izginili njegovi možgani — njegove misli, njegova čustva, njegove zelje. Ali kaj bo s stvaritvami, ki niso bile utelešene... po katere je šel on, Diurnos, v pekel? Dčmiros! Fšrgas! Altabos! Tri nerojena bitja so kričala v njem in zahtevala i -ane. Trije ubogi otročiči. Domiros! Točno dve leti, preden sem začel pisati Alamut, oktobra 1934, je pretresel svet strahovit atentat. Bil sem takrat v Beogradu in v družbi, kamor sem zahajal in v kateri so bili umetniki, državni uradniki, zdravniki itd., se je o strašnem dogodku veliko in razburljivo govorilo. Na moj občutljivi živčni sistem je vest o atentatu delovala tako, da sem bil za več dni vržen iz duševnega ravnotežja. Nisem bil vpisan v nobeno politično stranko in tudi nobene pristaš. Bil *sem svoboden umetnik, toda kot privatna oseba povprečen in dober državljan. Kralj je zame takrat predstavljal državo, njegov umor se mi je zdela grozota, zlasti ker so prenekateri mislili, da se bo mlada državna tvorba razsula in končala v narod-nostno-državljanski vojni, ko je padel simbol takratne njene enotnosti. Možje v družbi so obravnavali umor predvsem s političnih vidikov, žene s človeških. Ko sem se jaz oglasil k besedi, sem nehote zastopal ne sicer isto, toda podobno stališče, kakršnega so izpovedovale žene. Nekateri v družbi so bili presenečeni nad tem in me celo dolžili, da počnem to iz kavalirstva. V resnici temu ni bilo tako. V svoji nagli in živčni vzivlji-vosti sem obenem preživel smrt kralja in atentatorja. Ko so prinesli časopisi sliko zadnjega, kako leži popolnoma gol v skih tragedij, posilstev, nekje strašen atentat.» Srčne krize sem se z novelo bolj ali manj otresel, ^ m6ra, ki jo je povzročila vest o atentatu, je še dalje tez11 meni. In naj sem se še tako upiral, v fantaziji, v duh ored' bil prisiljen, do zadnjih podrobnosti obnavljati vse faze T s* smrtne groze obeh: žrtve in atentatorja. In pri tem se z(jaj proti svoji volji z enako lahkoto vživljal zdaj v enega> v drugega. gin Kmalu so začele krožiti po časopisju in po zasebnih s r podrobnosti, ki so govorile prav tako o pomanjkljivosti 0 pov francoske vlade in o zanikrnosti njene policije, kft samih pripravah atentatorjev za atentat, ki so se vrs Ih na Madžarskem (Janka Puzsta) kakor v fašistični ItahJ končno je padla obdolžitev na konkretno osebo, ki da J za mandatar in edini pravi nosilec moralne odgovornos marseillski umor: ta oseba je bila ustanovitelj in vodja la Benito Mussolini. Ta bolj ali manj glasna obdolžitev svetovne Javn „eiiisk> je identificirala v Mussoliniju resničnega krivca za maj? je atentat, je povzročila v meni občutje še večje groze, n kopičila okrog kraljevega umora. Dokler se nisem pra'/ leta 1934 nekega jutra zavedel, da je dal izvršiti taka umora leta 1092 Hasan Ibn Saba, umora PeT?*][\i\W' šaha Malika in njegovega velikega vezirja N'zaTla irah5^ ki In dvajset let je imel odloga! Dvajset let je kakor največji strahopetec lagal ljudem, se hlinil njim enakega, prevzel njihove navade in običaje...______________________________ _ _ _ __ Neznani činitelj, tajna možnost, ustvarjajoči princip, ki si zviril nov svet: grad El Azan, kralja Arimandija in prelepo -* *—hnil iz sebe tri demone..., ali more biti tvoja usoda njegovo “hčerko' Domino; ki si bruhnil iz sebe tri demone ki si dal Diurnosu božanski polet: ali more biti tvoja usod odvisna od mušičjega pika? Ali se boš zaradi njega pogreznil v“nič'preden si se utelesil? Ali pomeni uničenje teh bornih kosti Valentina Karbe tudi tvoj pogin? _ ________ . i Altabos' krsti, je bil meni ta pogled tako strasen, da me je nekaj noči Fargas. Aitao _____zapored preganjala podoba mrtvega atentatorja v sanjah. Imel sem občutek, kot da bo zdaj zdaj sveta konec In edino tolažbo sem našel v večernih razgovorih v salonu dame, ki mi je bila potem pri pisanju Alamuta v tolikšno oporo. In kakor za nalašč sem istočasno preživljal neko srčno krizo in da bi se te obojne more iznebil, sem se zatekel k pisanju in napisal novelo «Zadnje gibalo«, ki zaključuje zbirko Al Araf. «šti-mung«, ki daje podtalno glasbo tej noveli, so moji prijatelji in znanci v Beogradu takoj prepoznali: bilo je ozračje tistih dni, ko se je razlegal glas o atentatu v Marseilleu: «...V Južni Ameriki nova napoved vojne, v Španiji revolucija, nekje zlom diktature, drugod njen nastanek, sedem ostavk vlad, velike povodnji in poplave na Kitajskem, na Japonskem potres in na tisoče mrtvih, v Ameriki propad kopice denarnih zavodov, nešteto pobojev, samomorov, zakon- Pred tako vprašanje sem bil postavljen tudi jaz, ko sem pisal Alamut: ves alamutski svčt je bil že tu, prelival se je pred mojimi očmi v najbolj pestrih barvah. Tudi. skrivni dohod v trdnjavo, ki jo je bil pred šest sto leti porušil Dzingiskanov vnuk, je bil že odkrit. Samo glavnega junaka, strašnega orientalskega despota Hasana še ni bilo nikjer. Treba je bilo torej iti ponj, izvleči ga od koder koli, pa čeprav iz samega pekla. Moje živčne antene, moje biološke tipalke so se neznansko porahlocutile in segle v velikanske daljave. Nekaj se mi je zazdelo, da tipam okrog nekega telesa in naenkrat sem začutil, da sem zadel ob trdo. Potegnil sem tipalke nazaj in privlekel na dan prvega tolstega krapa. 1 »Al »ijLjuvLtja »cuivcgfl „ --o J j umora, ki sta povzročila razpad takratne mogočne države. pa Komaj sem bil v duhu prenesel grozo nad umoro bj;a estetsko-umetniško področje, se je začela mčra, ki J vr}etl-vse tiste mesece pritiskala na moje možgane, tajati in K ^ je Takrat sem dami v Beogradu zaupal «svojo snov« h1 oPorh* nato obljubila, da m1 bo pri njeni izvršitvi nudila vs° n0vjhi Ko sem se dve leti nato v Kamniku obupno boril s • sem v svojo tolažbo prebiral poleg Platona in ne vnif kot* drugih filozofov, zlasti Spinozo in še posebej nješ°v,°z0t, 'f spondenco. Ta veliki holandsko - spansko - židovski n1 0r»J čigar delih je iskal mladi Goethe pomiritve, je šel 0jjh neopažen in nepoznan skozi življenje, bil je zavoljo _,ijiV naukov osovražen in je ostal širšemu občinstvu nera do danes. ^ ^Nadaljevanje *led '