Poštnina plačana v gotovini ŠHruzin siti rlrii It ILUSTROVAlil LIST ZA MESTO IN DEŽELO JL ML Številka 6 Leto tfll Posamezna Številka po 2 Din Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, T.vrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal stev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. Ljubljana, 14. februarja 1935 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2 'A dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko. da st peeu/ cazutnetna S posebnim veseljem odpiram dan za dnem med došlo pošto dopise za rubriko »Njene sanje«. Saj so v njih mali romani našega človeka iz mest in s kmetov. In kar odkrito in brez zavisti priznam, da so ti romani dostikrat prave drobne umetnine neznanih ali vsaj nepodpisanih piscev — umetnine, posvečene najintimnejšim doživetjem — njihovim sanjam. Mislim, da so ti dopisi našli dopa-denje tudi v očeh naših bralcev, saj jih prihaja od tedna do tedna več. V tisk jih puščamo takšne, kakor jih dobimo, domala brez popravkov; mnogo več kakor kakšna pomanjkljiva vejica ali nedolžna slovniška napaka je za nas in za bralce vredna zavest, da je ostal zmisel nepokvarjen. Med lepimi in zanimivimi stvarmi, ki so nam jih poslale naše drage bralke in bralci za to številko, je tudi dopis s šifro »Gorenjka«. Naj mi ponosna Gorenjka ne zameri, toda nanj molčati ne morem in ne smem. Dolžan sem povedati, da stoji »Gorenjka« na napačnem stališču. Ženski je v naravi, da se želi poročiti, v njeni naravi je, da si želi otrok, moža in mirnega doma. Isto pa velja za povprečnega moškega. Moški in ženska sta ustvarjena za skupno življenje. Zakon narave je tak, vse drugo je zoper naturo. Marsikaj je dobrega, klenega in tehtnega v »Gorenjkinih« besedah. Dekle je bistro in pametno, pred vsem pa ponosno. Preveč ponosno. Največ je ravno ponos kriv, da prihaja do toli nelogičnih in neprirod-nih sklepov. Razumem: naša draga »Gorenjka« je doživela grenko razočaranje. Ni mi na umu, da bi ji to oponašal. Toda ne gre, da bi v takšnem razpoloženju dela vse čevlje na isto kopito, ne gre, da bi vse gledala skozi črne naočnike.,., in da bi tudi druge morale tako črno gledati kakor ona. Zato je krivo, ko priporoča dekletom, naj sploh ne marajo za moške, naj ne mislijo na ženitev, »naj st le jemljejo preveč k srcu, če ne naj-lejo možci»; krivo je in neprirodno. In prav tako ne drži njen nasvet, naj dekleta »izrabijo svoje lepe de-Kiiško-materinske lastnosti za to, da osrečijo druge, ker bodo v tem tudi same našle večjo srečo, kakor pa če bodo neplodno sanjarile o ,junaku1, Vi ga vi, o ,družini1, ki bi jim bila morda le v nesrečo.« Ne, to ne drži, ne more držati, ker je zoper naturo, ker je (naj mi »Gorenjka« ae zameri) samo izraz kujanja in užaljenosti. Naša dobra «Gorenjka» je danes še mlada, srčna rana jo najbrže še preveč peče, da bi mogla nepristransko soditi o teh velikih življenjskih problemih. Osamljenost ji danes bržkone še ni težka — a kaj bo čez par let, ko bo razočaranje preboleno, ko ne bo več grenkobe v njenem srcu? Ali si more sama predstavlja-. ti, da bo tudi takrat govorila in ravnala tako zagrenjeno kakor danes? Roko na srce, ljuba »Gorenjka«, in priznaj: »Ne!« Res, življenje je danes težko že za samca, kaj šele za dva. Toda ko pridejo leta, je za neomožene in neože-njene še dosti nevšečnejše kakor za poročence, pa naj žive kot mož in žena v še tako hudih gmotnih razmerah. In tako pridem spet h »Gorenjki«: sama priznava, da si ženska dostikrat zaželi ,viteza* in .junaka1, zakaj večkrat je človek »res sam, samcat, izgubljen...« — in potem svetuje nekaj baš nasprotnega svoji naturi in realnemu življenju. Res je, z obema rokama podpišem: >Vsenaokrog se vam ponuja prilika, da pomagate, da tešite, da tolažite.» Toda da bi bilo to in samo to bistvo materinstva, kakor trdi naša »Gorenjka« — ne, in stokrat ne! Njena nesebičnost je prevelika, da bi bila naravna. V »Družinskem tedniku« smo objavili že mnogo člankov in dopisov o »Njenih sanjah«. Napisale so jih ženske, napisali so jih moški. Lepi dopisi so bili in čiste misli v njih. In zabolelo me je, ko sem bral v »Gorenj-kinem« pismu: »Zato, drage tovarišice, bodimo ponosne in skrbno zaklenimo pesmi svojih src in jih ne razdajajmo po časopisih nevredne-žeml« Toda hkratu se mi je ponosna »Gorenjka« zasmilila: sirota se ni zavedala, da je s tem dopisom prav tako razgalila svoje najsvetejfe kakor druge; ne čuti, da je njen ponos samo krinka, ki naj skrije krče in bolestne trzaje; ne ve, da nam je tudi ona na stežaj odprla pesem svojega srca in jo (naj mi te zlobe ne zameri) razdala po časopisih — tisto pesem, ki ji je s toli elementarno silo privrela na dan: »Seveda pridejo neizbežno tudi tiste tihe ure, ko se dekle čislo blizu nagne utripanju svojega srca in ne more ubraniti naravi, ki strastno prisluškuje govorici vroče, mlade krvi. Tedaj si pač zaželi bitja, da jo vklene v moč svojih rok, si jo privije na prsi in zagrebe dlani v goste pramene njenih las ... Da, da, tiste ure ... Takrat je pa človek res sam, samcat, izgubljen ...« »Gorenjkin« dopis spada med tiste, ki potrebujejo razlage, če naj jih javnost prav razume. Dovolili smo si to razlago na uvodnem mestu, tem rajši, ker nam je ta dopis dal priložnost, da smo ovrgli nekaj bolnih neresnic in izluščili iz njenih vrst več klenih zrn. Prijateljica »Gorenjka« naj nam ne zameri, če se bo njeno pismo videlo zdaj v drugačni luči, kakor si ga je sama predstavljala. Kujanje ne velja na tem svetu, zagrenjenost je treba preboleti. In ko se to zgodi, bo tudi naša ponosna »Gorenjka« drugače gledala svet, lepše in prirodneje. Da bi tisti trenutek čim prej napočil, želi njej in vsem njenim sestram v trpljenju in razočaranju Halca Smrtni žarki (Q<») Pariz, februarja. Ko je Arhimed zbral solnčne žarke v svoja zrcala, da je z njimi sežgal sovražne ladje, je prvi v zgodovini rabil »napadalne žarke -. Zadnja leta dostikrat slišimo in beremo o znamenitih nevidnih smrtnih žarkih; izprva smo mislili, da gre za časnikarske race ali pa za morsko kačo, toda zdaj ko nam je bistvo ra- dia, roentgenovih in drugih skrivnostnih žarkov kolikor toliko razodeto, se nam nič več ne zdi čudno, da utegnejo obstajati nevidni valovi, ki prenašajo energijo v neizmerne daljave. Tako na primer bi se dala z nevidnimi toplotnimi (infrardečimi) žarki toplotna energija, ki smo jo ustvarili v določenem kraju, poslati z reflektorji v drugi kraj. (Lepe nade za bodočo vojno: »pekli-, nas bodo brez vidnega ognja na daljavo...) V zdravništvu nam daje diatermija slutiti, kakšen strašen učinek utegne imeti smrtni žarek, ustvarjen na isti osnovi: sprostitev toplote v notranjosti človeškega telesa. Že danes pa poznamo mrtveče žarke, ki človtka omamijo; da, njih učinek zna biti celo tolik, da se odlepi mrežnica na očeh! V središču ponikljanega konkavnega (vdrtega) zrcala je pritrjen naboj s počasnim razstrelivom, pomešanim s prahom neke redke kovine. Ko pritisneš na gumb, udari iz strahotnega svetilnika neviden žarek, ki pri priči hipnotizira sleherno živo bitje. Edino sredstvo, dn se obvaruješ tega »mrtvečega žarka c, so popolnoma črni naočniki z zelo velikimi stekli. To se pa pravi, nič videti. Pri teh strašnih žarkih ni izbere: ali te sami oslepe, ali pa rajši sam nič ne vidiš s črnimi naočniki — to se pravi, da si apet slep. (»Radio Magazine«) Zanimiva 50 letnica Dež ga je rešil izpod vislic Strahotna justifikacija in njene posledice. — Ali je res usoda posegla vmes in rešila po nedolžnem obsojenega? (UT) London, februarja. Ta mesec mineva petdeset let, kar se je vršilo znamenito obešanje Johna Leeja, obsojenega na smrt, češ da je ubil svojo gospodarico, staro devico miss Keysovo. Vsakdanje hudodelstvo, boste rekli. Res. Vsakdanja kazen, bodo rekli tisti, ki še ne vedo, kakšen bo konec. Dovolite, da vam oporeče-mo. In izvolite sami presoditi! Vsakdanje hudodelstvo? Brez dvoma. V zgodovini pravosodja boste našli, kolikor boste le hoteli uslužbencev vseh narodnosti in vseh dob, ki so ubili svoje gospodarje. Drži, nič ne rečemo. Le razplet Leejeve afere je izreden, morda celo edinstven v zgodovini vseh narodov in .časov. Pisali so leto 1884. V Babbicombu pri Torquayu na Angleškem je živela stara gospodična, miss Enima Keyse po imenu. Prebivala je v veliki dvonadstropni vili, ob znožju strme obrežne pečine, tik morja. Osem in šestdeset let ji je in štiri posle ima pod seboj: sestri Jane in Elise Neck, ki ji služita že štirideset oziroma šest in trideset let, kuharico Elizabeto Harris in oskrbnika, hišnika in koči-jaža, skratka moža za vse — Johna Leeja. Lee je bil že prej v službi pri miss Keysovi, pa ji je odpovedal; vrnil se je le na prigovarjanje Elizabete Harrisove, svoje polsestre. Pa ni bil zadovoljen; venomer je godrnjal, da premalo zasluži v primeri s tem, kar mora delati. Toda n a mestu da bi mu gospodarica povišala, mu neke sobote celo utrga. Takrat jc bilo Leeju preveč. . ; / i; . ».Ti bom že še pokazal!« je divje grozdi v kuhinji. Saj bo prišel dan, ko se bom maščeval!« 14. novembra, štirinajst dni po tistem večeru, so našli miss Keysovo mrtvo v njeni sobi. Morilec ji je bil prerezal vrat, potem je pa razlil petrolej po preprogi v umorjenkini sobi, očividno hoteč hišo zažgati. Toda petrolej se ni prav vnel in ogenj ni napravil škode. V pose laki sobi so našli morilsko orožje: Leejev vrtnarska nož. še drugim usodnim odkritjem pride policija na sled: nogavice mladega moža so prepojene s petrolejem, njegovih čevljev se drže lasje, ki iili ni težko spoznati za umorjenkine. Pri zaslišbi Lee izpove, da je v času, ko so starko umorili, spal kakor ubit. Očitna laž, ko ga je pa ena od sester Neckovih srečala takrat na stopnicah pred poselsko sobo, napol oblečenega. Tako očitna laž in tako nespretna, da ga je policija pri priči prijela in zaprla. In preiskava je kmalu dognala še več reči, prav tako obremenilnih ali pa še bolj. Za normalnega človeka ni moglo biti več dvoma: nihče drugi kakor Lee je ubil staro gospodično. 2. februarja 1895. Na Angleškem se je raznesla novica o zavzetju Kartuma in o tragični smrti Gordon-paše. Toda nič manj kakor za to se uiso Angleži zanimali tisti dan za dramo iz Babbicomba. Sodna razprava je trajala tri dni, in vršila se je s tisto čudovito nepristra-nostjo, ki dela čast angleškemu pravosodju iu upravičuje še tako neizprosno kazen. Z neverjetno hladnokrvnostjo, ki ga ni niti trenutek zapustila, je John Lee tajil in venomer zatrjeval, da so se vse okoliščine zarotile zoper njega, da je žrtev najneverjethejših naključij in da je popolnoma nedolžen. Po kratkem posvetovanju so se porotniki zedinili: >Kriv! Sodniki so izrekli kazen: smrt na vislicah. Tedaj šele se je zdelo, kakor bi bil Leeja zapustil njegov mir: z obema rokama se je zagrabil za ograjo pred seboj in z lomečim se glasom zavpil: »Nedolžen sem! Zaupam v Boga! Vsemogočni mi je priča, da nisem kriv, zato me ne bo zapustil!? Usmrtitev so določili na dan 23. februarja. John Lee je do poslednjega trenutka odklanjal duhovnika. Venomer je zatrjeval, da je nedolžen; spet se mu je bila vrnila njegova prejšnja hladnokrvnost. Ječarji, odvetniki in duhovnik so povedali, da še nikdar niso imeli opravka s tako mirnim in trdnim obsojencem. Tista dva dni pred usmrtitvijo je deževalo kakor ob vesoljnem potopu. Toda tretji dan zjutraj se je vreme sprevrglo: vstal je jasen, mrzel in suh dan. Pred kaznilnico se je zbrala velika množica ljudi in čakala, kdaj bodo razobesili črno zastavo, znamenje, da je človeški pravici ustreženo. Nekaj minut pred osmo je stopil Lee, mrliško bled, toda s trdnim in moškim korakom in z zavezanimi očmi proti vislicam. Kaznilniški zvon je začel turobno pozvanjati k mrliču. Obsojencu so poveznili kapuco cez glavo, pripravili vrv, krvnik je potegnil zapah loputnioe... niči Lop.ut-nica* se ni premaknila. Krvnik je potegnil odločneje, z vso močjo, da bi se premekljiva tla podala. Zaman, ostala so kakor pribita. Po šestminutnem prizadevanju sta se ravnatelj * Na Angleškem ne obešajo tako ka-kor_ drugod. Obsojenca ne potegnejo kvišku, temveč ga postavijo z zanko okoli vratu na loputnico (izpodmak-ljiva vratca v tleh). Na dano znamenje potegne krvnik zapah, loputnica se izpodmakne obsojencu izpod nog, zanka se nategne... in obsodba je izvršena. Če bi na Angleškem tako obešali kakor pri nas, Leejeve afere seveda ne bi bilo. kaznilnice in šerif iKiposled odločila, in zapovedala, naj Leeju snamejo kapuco. Odvedli so ga nekaj korakov vstran, med tem so si pa krvnik in njegova pomočnika dajali opravka pri vratcih v tleh. Nesrečni obsojenec se ni zgenil in ni izpregovoril besede. Bil je tako miren in nebrižen, kakor da ne gre zanj nego za nekoga drugega. Potem so ga spet odpeljali pod vislice, mu poveznili kapuco in natekli i M zanko... Loputnica spet ni delovala. in v drugo so morali obsojenca odvesti izpod vislic. Tudi tretji poskus ni bil boljši od prvih dveh. Takrat je pa začelo vstajati mrmranje iz vrst maloštevilnih gledalcev in vse glasnejši so postajali protesti in zgražanje vse bolj ogorčeno. Stvar je bila le prestra-hotna. Kaznilniški ravnatelj toliko da se ni onesvestil. Odpeljali so jetnika nazaj v celico. Ko je stopil vanjo, se je opotekel in skoraj padel, toda takoj se je spet opomogel. Okrepčilo, ki mu ga je ječar ponudil, je odklonil. Šerif se je še tisto jutro odpeljal v London, in ko se je vrnil, je imel v žepu odlok o pomilostitvi. Kaj se je bilo pripetilo? Ali je res, da je Lee, kakor so pozneje trdili, imel skrite zaveznike, s katerimi naj bi so bil dogovoril, da bodo na nezaznaven način pokvarili loputnico? Malo verjetno, tem manj, ker je bil Lee le navaden hišnik, brez »zvez« in brez denarja, da bi te »zveze« plačal. Ne, takih zaveznikov Lee ni imel. Imel je pa drugega, dosti pri-rodnejšega: od silnega deževja proiš-^, njih dni so se Jopufuiči' boltno napili- ’1' njli; tečaji, in ko je vrhu vsega pritisnil še mraz, je zadeva zmrznila in vratca kajpada niso funkcionirala. To bo vsa skrivnost te znamenite jiisti-fikacjje 23. februarja 1883. John Lee se je smel ponašati, da je gledal smrti čisto od blizu v oči. In sreča ga tudi pozneje ni zapustila: njegovo kazen so bili izpremenili v dosmrtno ječo, toda leta 1907 so mu spričo lepega vedenja ostanek odpustili. Od tistih dob je živel v miru in neskrbno do smrti. In pri vsaki priložnosti je zatrjeval, da so ga po nedolžnem obsodili in da je tisto februarsko jutro sam Bog posegel vmes in preprečil strašen justični umor. C suhcih in debeluhcih Debeli ljudje so dobrovoljui, sulii pa razdražljivi črnogledi — »Su-hotua« moda soodgovorna za sedanjo stisko? (A0) London, februarja. Človeštvo bi lahko razdelili v dva tabora: v debelušce in suhce, nekaj bi jih pa obviselo med tema dvema tečajema. To svojstvo pozna samo človeški rod; pri vsaki živali je suhost ali debelost odvisna izključno samo od kakovosti in količine užite hrane. Nekateri ljudje so debeli in drugi suhi — po ustroju samem svojega telesa. Človek lahko mnogo poje in bo zmerom zdrav, čeprav bo ostal mršav. Po drugi strani pa poznamo ljudi, ki vam ostanejo debeli, pa naj se še tako poste. Značaj je v veliki meri odvisen od telesnega ustroja. Znameniti španski ..Zoper (uje go spostvo na Kitajskem” Kitajci se začenjajo zadnja leta otresati vpliva tujih držav. Ne vsega; japonskega se ne morejo, kakor bi se radi. Kako so začeli delati propagando proti tujcem, kaže naša slika: predstavlja namreč volilni lepak z geslom: »Boj tujemu gospo-stvul« pisatelj Cervantes je genialno povedal: »Mršavi don Quijote je vedno nemiren in slavohlepen, idealist je razdražljiv in melanholičen; zato je pa debeli Sancho Pansa, njegov tovariš, zmerom vesel iu pripravljen sprejeti svet takšen, kakor je. Tudi Shakespeare je dobra ločil značaje debeluhov in suhcev. Po njegovem je hotel imeti Julij Cezar okolf sebe same »debele ljudi, ki radi hi dobro spe«, izdajalec Kasij je bit pa' »mršav in je imel sestradane oči«. Zanimivo je, da so prebavne motnje pogostejše pri suhcih kakor pri debelih. Slaba prebava ima pa za posledice melanholijo in čruogledstvo. Dobra prebava je pogoj za redno in dobro delovanje vsega organizma. Tisti, kdor dobro je, tudi dobro prebavlja; če pa kdo le malo je, mu razni deli prebavnega aparata obne-morejo in zato pač ne bo dobro izvrševal svoje službe. In zato so ravno razni Sanclii Pansc po navadi dobrodušni, doni (Juijoti p* zagrenjeni ljudje, ki ne znajo dobro izrabiti še tisto malo, kar pojedo. Toda nikar iz tega ne sklepajte, da je tolšča edino zveličavna! Bog ne daj preveč sala okoli srca! Ni golo naključje, da zavarovalnice le nerade zavarujejo predebele ljudi. Mnogo ljudi, posebno žensk, dane* ne misli na drugo kakor na shujšan Je: tako pač zahteva današnja moda. Huda zmota! Nikakor vam ne kaže delati silo naturi; to bi se vam prej ali slej maščevalo. Ni izključeno, da ima ta »suhostna« moda, ki je’ po svetovni vojni zavlada širom sveta, lep delež pri sedanji stiski na svetu; zakaj suhost tlači duha in rodi črno-gledstvo. (»Daily ExpresM) Zakoni se sklepajo v nebesih... Obisk v zakotni pariški ženitni posredovalniei — Če se 70 letna mamka moži — Zakaj ostane toliko moških samskih (f'l) Pari/., februarja Na pusti predmestni ulici potegnem so enkrat iz žepa i/.stri že ni časopisni oglas in pogledam, ali sem st ustavil prta! pravo hišno, številko. I)a, lt. prava je. Staro, zanemarjeno poslopje, z velikimi lesenimi hišnimi vraii.J podobnimi dvokrilnemu skedenjske Sveta nebesa! Toda nisem se utegnil pošteno zgroziti, zakaj v tein so se odprla vrata v ozadju. Mlajša dama po domače po-_ kima gospe, ki se je prikazala na pra-i gti, toda le-ta nio povabi prvega noter, j Direktorica je. (»kroglasta plavolaska srednjih tet. Prijazno me posluša, z mu vhodu na kmetih. Na prostranem j zanimanjem sledi inojim izvajanjem o dvorišču zagledam majhna vrata; im neč, da stanujej tam. hišnik, potrkam. ~Aii sem prav prišel ha ženitno posredovalnico?; . :.Iia. Izvolite sesti. Gospa direkten'-ka )‘iid<’ takoj.« • On dveh popoldne je, toda v pritlični sobi vlada tudi ob lej tiri somrak. Predstavite si kvadratno, zelo nizko sobo z zaprašeno iu blatno preprogo, par polomljenih pletenih stolov, ob zida,- dva1 naslanjača iz predprejšnjegu, stoletja, in sredi sobe pošev visečo zaprašeno plinsko sveliljko. Namenoma som .si izbral to ženitno posredovalnico; Kot žurnalisl sem. osamljenih ženskah, polem pa odkima. Ravno nasprotno,.: me- zavrne. Kar je vojne konec, to se pravi, vseh teh sedemnajst let (takrat sem namreč odprla to posredovalnico) sem imela med gosti zmerom več moških kakor žensk. Moški se radi ženijo na male oglase ali pa na posredovanje; to jim daje neko varnost; zraven pa videz nedolžne ’ avanturice . .. Loterija •.. Moški so plahi Moški so namreč plahi, morate vedeti, zelo plahi in zelo sramežljivi. imel zadnja leta zadosti prilike, da Mnogi so nervozni, neodločni, ©mah- ... * 1 f ul... l n,. rtdl.Mi, I , „ A »Irtn *A sem si ogledal one boljše- posredo-, valnjce ---dovolite, da se tako izrazim— za kratkoročne zakone za štirinajst dni,' tri tedne, dva-meseca kvečjemu, brezobvezno, kajpada. . Ne, te ipči nie toliko ne. za ni majo, preveč izumetničene so, premalo pristnega življenja je v njih. Zalo sem prišel v to predmestje, kjer moraio ženske od zgodnjega jutra do poznega večera trdo delati, ko pridejo pa zvečer domov, imajo s kuho in pospravljanjem toliko posla, da sr pač ne utegnejo ukvarjati s praznimi marnjami..Sikral-lla, ta.ženitna posredovalnica se. mi je Ždela realna in res ustrezajoča svojemu namenu. '■ * * Nu jbrže je 'še posledica vojne, do je v Parizu dosti manj moških kakor: žensk. Človek kar verjel ne bi, koliko uradnic, šivilj, strojepisk in prodajalk, ostane neporočenih — samo zato. kotne ujamejo priložnosti, da bi se seznanile z moŠfcrmT. Moškemu je stvar lahka, če drugače ne utegne, bo ustavil žensko kar v kavarni ali pa na cesli: »Dober večer, gospodična!« Toda da bi ženska na cesti ustavila kakega gospoda in ga poklicala: »Dovolite, gospod!« si je v toli razkričanem Parizu, se dosti leže predstavljati kakor pri nas v Srednji Evropi ali im Balkanu Emancipacija je žensko vsaj kar.se dela tiče, izenačila z moškim, na polju liiibgj.rii, sj j

Zakaj ne!« ji odgovori druga. Saj ste še čisto dobro pri selil, mamVa.c Pomagajte uam, da povečamo in zboljšamo »Družinski tednik«. Zato list priporočajte in ga im posojajte ljudem, ki bi ga sami lahko kupili. Tako boste koristili sebi in uam. Ijivci, ne, morejo se odločiti, ue znajo ne seznanili ia navezati stike, sami pomisleki so jih, pretirano spoštovanje imajo pred ženskami,.. med tem pa minevajo leta, siromaki ostanejo saiiii in pridejo naposled k meni, da jim izberem ženo...« »Če je tako, pa menda ne bo tako težko spraviti ženske pod avbo?« Ni težko, ne,« odgovori direktorica. Samo znati je treba. Moja najno- vejša klientka na primer (direktorica jame listati v veliki knjigi) ima ‘27 let, brez službe je, brez denarja, ima štiri leta starega nezakonskega sina... Ni lahka reč. In vendar stavim kaj, da ji bom kmalu našla moža. Ko pridejo moški v določena leta, jih prime »slabost« za osamljena ali padla dekleta, ki imajo otroka. Taki moški radi igrajo tolažnike. Vrhu tega vedo iz izkustva, da mati, ki jo je ljubimec zapustil, zna biti zvesta in hvaležna... Takrat šem se spomnil obeh stark v čakalnici: »Toda tako stare mamke...: »O.« vzklikne živahno ŽPnilna posredovalka, »starejši letniki so mi še najljubši. Ono damo na primer, ki je pravkar jirišla in mi je pomignila, sem šele pred nekaj meseci omožila. In zdaj je tako srečna, da je danes pripeljala s seboj še svojo mater. Veste kaj (čisto zaupno), zakon je prav za prav samo za stare ljudi. Mladi si znajo tudi drugače pomagati, njim ni dolgčas. Ko se pa človek začne starati. postaja vse bolj in bolj sam. V čim višja leta prihaja, tem prizanesljivejši je, tem potrpežljivejši, hkratu pa tudi tem bolj osamljen. Rumeneče listje in jesensko solnce, ki ne razplamti ognja, zato pa tem prisrčneje, tem blagodejneie ogreje. Septembrski popoldan v Parizu je tak ... « In posredovalki zakonov se je pri teh besedah kar vidno inako storilo. V svoji stroki je ženska doma, čast komur čast, moram ji priznati. Morda se tudi sama čuti osamljeno? Prav nič me ne bi čudilo, če bi že v bližnji bodočnosti dela ha Stran prinierno postarno partijo in si jo rezervirala sama zase... »Vas vse mora še hudič vzeti.« Ko je čudni par nastopil pred sodiščem, je že prvi mah zbudila pozornost velikanska razlika med elegantno, z dragocenim krznom ogrnjeno ženo in zanemarjenim možem; med tem sta se bila tudi že ločila. Mož je brez slehernega imetja in živi v najhujši bedi; ko ga je predsednik vprašal po stanovanju, je povedal, da ga nima. Njegova ločena žena je pa milijonarka... »Takrat sem bil zelo razburjen,« se je zagovarjal siromak. »A grozil še svoj žiiv dan nisem nikomur.« Sodnik mu je na besedo verjel, in je ovadbo zavrnil. Troške pa nosi užaljena žena. Cvi&nlalku kačo Kaj se zgodi, če slikar sreča žensko svojih sanj (Al) Pariz, februarja. Nočno tišino idilične utice Desveaux je nenadoma pretrgal strel. Dva pa-santa, ki ju je pot jreljala mimo majhne vile v renesančnem slogu, sta obstala. Takrat je počil drugi strel. To pot je naboj zdrobil dve stekli v oknu. zažvižgal mimo glave enega izmed obeh radovednežev in se zaril v prečko na vrtni ograji. Pet minut nato je zabrnel zvonec na mizi policijskega nadzornika — in ni še bilo petnajst minut okoli, ko se je pred vilo že ustavil rešilni avto z zdravnikom in dvema kriminalnima uradnikoma. Hišna vrata so bila odprta; stanovanjska so pa morali vlomili. V malem salonu se je nočnim gostom odprl pretresljiv pogled. Na dragoceni preprogi je nepremično ležala v veljki mlaki krvi mlada Orientalka, zraven nje je pa žalostno zavijal majhen psiček. V nekem kotu sta jiolicij-skn uradnika našla nekega možn. takisto brez zavesti. Z desnico je še sLiskal revolver; ugotovili so, da je iz njega sprožil šest slrclov. Štirje izmed njih so zadeli svoj cilj. Vzlic temu se je posrečilo na smrt zadeto damo vsaj za nekaj časa obuditi k zavesti. Le s trudom je mogla povedati par besed. Prosila je, naj njenega, morilca ne kaznujejo. Potem je omahnila nazaj na preprogo. Zdravnik je mogel ugotoviti le še smrt. Orjaška kača se priplazi... Kriminalna uradnika in zdravnik so si še zmerom dajali opravka z neznanim morilcem, ki je tudi samega sebe nevarno obstrelit; ko 'se iznenada priplazi iz sosednje sobe velikanska kača. Bila je boa coustriotor in njen nepričakovani nastop je celo preizkušenima detektivoma oledenil kri v žilah. Toda plazilka ni kazala slabih namenov. Stisnila «e je k mrtvi in se ovila okoli njenega telesa. Ker policijska uradnika nista vedela, kako naj bi se je odkrižala, sta morala telefonski poklicati paznika iz kačjega oddelila Živalskega vrla, da je mrtvo neznanko rešil iz njenega objema. V bolnici se je mladi mož šele drugi dan zavedel. Povedal je, da mu je ime Guillaume Bravo in da je slikar. Priznal je, da je streljal pri popolni zavesti in da se ne čuti prav nič krivega, zakaj ženska, ki je zanjo vse žrtvoval, ga je za *hrbtom varala. Če ne bi bila podlegla njegovim strelom, bi zdajle brez slehernega kesanja še enkrat streljal, dokler je ne bi ubil. Po tej kratki izpovedi se je »likar spet onesvestil. Ženska njegovih sanj Bilo je nekega toplega jesenskega dne, ko je prišla gospa Henrietta liašsuani, plesalka s kačo, ki je nastopala po pariških in londonskih va-rijetejih, na slikarsko razstavo.v Bou-lonjskem lesu in kakor vkopana obstala pred neko sliko. Bila je slika neke mlade gospe, in pred njenimi nogami se je velika, -kača. Neznanka je zastrmela v podobo. In : okoli množi bili prr svojo med suani Tedaj se je obiskovalka obrnila naj vodstvo razstave in Zenska - demon Usodni vpliv demonskih žensk na »močnejši spol« — Takšne ženske uživajo, če morejo moške ugonobiti... in vendar so same prav tako usmiljenja vredne kakor njih žrtve (Vd) Newyork. februarja. Zgodovina zločinstva pozna nešteto primerov, ko so ženske na nepojasnjen način zapletle moške v svo-je mreže in jih spravile v tragične za-pletljaje, pa celo v hudodelstva. Takšen nad vse zanimiv in skrivnosten dogodek se je pred kratkim pripetil tudi v Ameriki. Dva Newyor£ana, eden trgovec, drugi pa farmar, sta se na lepem sporekla, potegnila revolverje in začela streljati drug v drugega. Preden je še kdo utegnil posredovati, sta že ležala na tleh, mrtva. Kaj je bil povod krvavemu spopadu? Že prvi mah je policija ugenila: ženska. In res so pri enem izmed ubitih našli pismo; v njem je bila omenjena neka gospa Potorellijeva. Toda kaj bi s tem imenom? Policija ni znala ne naprej ne nazaj. Vsa preiskava je bila zaman. Pred kratkim se je v čikagu primeril podoben pripetljaj. Tudi ta je napravil senzacijo. Vratar nekega hotela in neki trgovski pomočnik sta se srečala pred nočnim lokalom. Brez besede sta potegnila vsak svoj revolver iz žepa iu začela streljati. Ko so prihiteli pasanti, so ju našli vsa krvava in nevarno ranjena na tleh. Dali so ju prepeljali v bolnico in tam ju je zaslišala policija. Iz njunih izpovedb so dognali, da gre za neko skrivnostno gospo Poto-rellijevo, ki je s svojim demonskim vplivom nahujskala jjoštonjaka drugega proti drugemu. Toda nobeden od njiju ni vedel povedati, kje prebiva ta čudna in skrivnostna ženska, šele ko je policija na podlagi njunih Ta nesreča je opozorila oblastva na lepo Američanko, tem bolj, ker je neki prijatelj nesrečnega industrijca podal velezanimive izpovedbe. Izjavil je namreč, da je njegov nesrečni prijatelj dobil več pisem od izginulega iuženjerja Stronseya; mladi Američan ga je v teh pismih svaril, naj se nikar ne spušča z lepo Američanko. Še pomembnejša je pa druga Japon-čeva izjava: bogati industrijec mu je bil nekega dne med štirimi očmi priznal, da se boji, da ga ne bi lepa Američanka na lepem zastrupila. Glede na vse to je japonska policija skrivnostno Američanko aretirala. Preiskali so jo zdravniki, toda priznati so morali, da demonska lepotica ni odgovorna za svoje početje, ker ni popolnoma normalna. Kmalu potem ko so japonski listi o tem poročali, so dobile japonske oblasti iz Hongkonga pismo mladega in-ženjerja Stronseya; to. pismo je v marsičem razjasnilo misterij lepe. Amer ričanke. Stronsey pravi namreč, da 8e je že pred dobrim letom seznanil s to usodno žensko (njeno pravo ime je Lomorcony), toda kako ga je mogla tako zaplesti v svoje ljubezenske mreže, mu je še zdaj uganka. Ta ženska, trdi dalje mladi inže-njer, ima pravcato manijo po uničevanju; njena največja želja je ustvarjali zlo. Samo golemu slučaju se ima zahvaliti, da ni dvakrat ali trikrat popil smrtonosnih strupov, ki mu jih je podteknila. Pred njim je imela znanje s tremi drugimi moškimi, uglednimi mandžurskiini uradniki; vse tri je popolnoma uničila in zraven demonsko uživala, ko so propadali. Z izpovedb objavila njen osebni nonis. ! • i - , . , , , - . - so prišli demonski ženski na sled 1 ,S‘°-'U^°-le--Splelala-Sv°1-e USodne Oglasil se je namreč neki zdravnik in povedal, da je pri njem v sanatoriju ženska, ki bi utegnila bili ista, kakor jo išče' policija. Gospa Potorelli — njeno p ra v o ime vila i je Mrs. Moivdever — se je skporaj onesvestila, ko je zagledala pred seboj stražnike. Poten* je pa priznala, da je mreže tudi okoli njega, hoteč ga prav tako spraviti v smrt. Toda on je vse !o prenašal, čeprav je dobro poznal njen strašni značaj; trpel je iu upal, podzavestno čuteč, da ga neka nepremagljiva »iia vleče k tej skrivnostni lepotici. Od dne do dne je bolj zanemarjal svojo službo.- dokler, se ni nekega dne z vso močjo svoje volje ______, ... izvedela, da je , skrivnostne, a prečudno lepe ženske. slikarju te podobe ime Guillaume j Zdravniki menijo, da je bolna na Bravo. ! duhu. To ji pa ne brani, da ne bi Drugi dan se je pred neko hišo na imela nerazumljivega in zloveščega Montparnassu ustavila razkošna šest-cilindrska limuzina. V listi hiši je imel Bravo svoj atelje. Iz avtomobila je stopila elegantna Orientalka in potrkala na vrata ateljeja. Slikar je bil doma. Na njeno Vprašanje ji je priznal, da je napravil ono sliko zgolj po navdihnjenju svoje domišljije. Ženska na oufi jiodobi je ženska njegovih sanj, upodobil jo je takšno, kakor jo je videl v duhu. In zdaj je ženska njegovih sanj stala živa pred njim. Zaljubil se je vanjo tisti mah. Gospa Henrietta Hassuani je stanovala v oni mali vili v ulici Desveaux, ki smo jo omenili v začetku; dobila jo je od nekega tujega diplomata v dar. Tam je živela v družbi svojega malega psička in krotke orjaške kače. Slikarju ni tajila, da ima z diplomatom razmerje. Slikar ji tega tudi ni zameril. Toda tisti dan. ko je izvedel, da ima nekdanja varietejska umetnica razmerje še z nekim njegovim znancem, kiparjem, tisti dan mu je bilo dovolj. To odkritje je nanj delovalo tako strahotno, da je sklenil vsemu napraviti konec. In tako je drugi dan ubil svojo ljubimko in poleni še sebe ustrelil. Policija zdaj proučuje izpovedbe te j ženske. Inženier je na koncu svojega pisma prosil japonsko policijo, naj njegovo bivšo prijateljico na njegove troške . ^ spravi v sanatorij za duhovno bolne vpliva na vsakega moškega, ki pride | ljudi in naj dobro skrbi zanjo. On v njeno bližino. sam &e bo pa zdaj, ko ni več povoda, da bi še dalje živel drugod, spet vrnil v prejšnjo službo na Mandžurskem. Ce se zakonski strahopetec ojunači Pokazati je hotel, kdo je gospodar v hiši, pa mu je izpodlctelo (€1) Budimpešta, februarja. Te dni se je vršil tu proces, čigar glavni junak je bil mož, ki je slovel jxj tem, da ga ima žena pod copato; a glej, obtožnica mu najirtuje... nevarno grožnjo. Stvar ima takole ozadje: Meseca maja lanskega leta se je Friderik L. oženil z zalo in bogato profesorsko vdovo. Mlada zakonca sta se koj po poroki preselila v ženino vilo. Toda novo pečeni zakonski mož je moral kaj kmalu izprevideti, da je ničla v hiši. Vila je bila silno razkošna in skoraj v vsakem kotu je stal sluga ali pa krščenica; toda njega ni nihče jioslušal. Ko se je pritožil pri svoji zeni, da nima nič besede v hiši, ga je suho zavrnila, da je služinčad pri njej v službi in ue pri njem. Nekega dne se je pa Friderik vendarle jrostavil na zadnje noge, hoteč pokazati, kdo je gospodar v hiši. Toda njegovega junaštva je bilo naenkrat preveč. Zakaj njegova žena in služinčad so vložili proti njemu ovadbo zaradi nevarne grožnje. Gospod Friderik jim je namreč — tako pravi ovadba — grozil z lovsko puško in pri tem vpil: Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vasi Drugi primer je kar neverjetno po-doben prvemu; pripetil so je na čisto drugem koncu sveta, na Daljnem vzhodu, v Mandžuriji. Mandžurska vlada je vzela v službo nekega ameriškega inženjerja, mladega železniškega strokovnjaka. Imel je nalogo organizirati železniško službo in napraviti načrte za več novih l železniških prog. Mladi inženjer, Stronsey po imenu, se je z velikim navdušenjem vrgel na delo. Pred kakšnim letom dni se je popolnoma slučajno seznanila z njim neka mlada, izredno lepa Američanka in ga ni več pustila samega; hodila je z njim, kamor je on šel, jiotovala je z njim in ga spremljala celo v službo. Inženjerjevi prijatelji so kaj kmalu opazili, da se je mladi Američan čisto izpremenil. Zdel se jim je nekam čudno potrt, nič več ni bil vesel kakor nekoč, nič več se ni navduševal za svoje delo kakor prej. Naposled je je! popolnoma zanemarjati svojo službo in nekega dne je na lepem izginil, ne da bi bil pustil za sabo le najmanjši sled... Nihče si ni znal pojasniti razlogov inženjerjevega skrivnostnega odhoda. Sicer je lepa Američanka izpovedala, da sc> je njen prijatelj naveličal dolgočasnega življenja na Mandžurskem, toda njenim besedam ni nihče prav verjel. Kmalu nato je opazila, da jo oblasti nekam nadzirajo, in tedaj je je lepega dne zmanjkalo; odpotovala je skrivaj v Tokio. V japonski prestolnici je bila mlada iu lepa Američanka kaj hitro doma. Navezala je stike z nekim silno bogatim in uglednim japonskim veleindu-strijcem; ni bilo še teden dni okoli, ko je bil bogataš že pojrolnoma v njenih mrežah. Bogati Japonec je razmetaval zanjo bajne denarje; prirejal je v svojem stanovanju razkošne veselice, kupoval Američanki luksusne jahte in avtomobile — skratka izpolnil ii je sleherno še tako neskromno željo. Toda minila sta komaj dva meseca, kar se je Japonec seznanil z demonsko Američanko, ko ga je že doletela usoda: ponesrečil se je na neki avtomobilski vožnji iu umrl. Tudi divjakinje hočejo shujšati (ČE) Kako naglo se ženska moda širi po naši premičnici, pač najnazorneje dokazuje to, da so se zadnje čase celo divjakinje na Novi Gvineji začele truditi, da bi shujšale — meneč da bodo poteni lepše. Neki ameriški raziskovalec je potoval po Novi Gvineji in je slišal pri tamkajšnjih otočanih, da njihove žene že vedo, koko Evropke in Američanke malo jedo, da bi shujšale in postale vitkejše in lepše. Ker je pa na Novi Gvineji mnogo debelušk, so si zdaj začele domišljati, da niso lepe; zato nič več toliko ne jedo kakor prej. Tako se zdaj poste celo Papuanke, iz rodu najkrvoločnejsih divjakov na svetu. Med postom pojedo sirote samo po pol krompirja na dan. Clemenceau kot zdravnik Znameniti francoski državnik George Clemenceau (1841 do 1929) je pred francosko-nemško vojno 1.1870/71 še opravljal zdravniški poklic. Tudi ko je bil pozneje že minister, se je časih sjromnil, da je nekoč študiral plemenito zdravniško vedo. Po letu 1S71 se je pa Clemenceau le še prav malo pečal z zdravništvom in se je popolnoma posvetil politiki. Toda nekega dne je hočeš nočeš moral pokazati, koliko je vredno njegovo zdravništvo. Njegovega tovariša Guyot-Dessaigna je bila namreč v se-uatu zadela kap. Ko so Clemenceauju — takrat je bil ravno predsednik vlade — sporočili, kaj se je zgodilo, je naglo odhitel k svojemu tovarišu in ga začel strokovnjaški pregledovati. Nato je vstal in učeno povedal: »Nič hudega ne bo. Preden bo ura okoli, bo že na nogah.« Drugi dan je bil Guyot-Dessaigne mrtev. Kaj drugod Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod Računi dame s kamelijami (DP) Pariz, februarja. Te dni je izšla knjiga dr. Luciena Grauxa o računih Marije Duplessi-jeve, nesmrtne dame s kamelijami. Pisec ni napisal suhoparnih številk, temveč je 8 čuvstvom in s pametjo hkratu analiziral in razčlenil Marijino življenje, strasti in ljubezni... po knjigovodskih postavkah; za sleherno številko se skriva kos njenega srca. Ko prebiramo to knjigo, nam vstaja Sred očmi slika tedanjega Pariza, sli-a takratnih običajev med prodajalkami ljubezni. Marija Duplessis je mnogo razmetavala, zakaj »moške primarni največ razkošje,« je večkrat dejala. Zapravila in razmetala je po 500 frankov na dan (to bi bilo, če upoštevamo takratno vrednost denarja, najmanj 10.000 Dint). Njeni prijatelji in prijateljice so jo vprav oro-pavali; drugače si skoraj ni mogoče misliti, kam naj bi bila dan za dnem vrgla toliko denarja. In vendar je bala dražestna xlama • kamelijami« drugače varčna in pametna, dobrega srca in poštenih misli. Poplačala je srvoje dolgove, kolikor je le mogla; ko je umrla, je pustila *«mo 201X10 frankov dolgov — malenkost, če pomislimo, da so za njene dragulje, pohištvo, slike itd. izkupili evojih 90.000 frankov. • Nekaj številk! Marija Duplessis (pravo ime »Dame e kamelijami«) je živela sredi preteklega stoletja, ko je imel denar vse drugačno vrednost iu ceno kakor dan današnji. Ce hočete vsaj približno zadeti, morate franke pomnožiti vsaj z 20; potem boste dobili okroglo vsoto v dinarjih. Marija Dupleseis je plačala za svoje stanovanje v visokem pritličju na Magdalenskem balvani 3.200 frankov na leto; kadar je povabila svoje prijatelje na večerjo v restoran, je izdala 45 frankov; vsak dan si je kupila nov par rokavic, vsak dan drug »opek kamelij za 20 frankov. Imela je lastno kočijo, pohištvo iz rožnega lesa, posteljo okrašeno s ka-riatidami. Kadar se ji je zahotelo, se je odpeljala na bregove Rena na počitnice. Njena šivilja ji je računala 80 frankov za svilnato obleko — da ■ne govorimo o čipkah, indijskih šalih, rokavicah, cvetlicah, nakitu itd. (»Jour«) »Žalujoče ostale« je opeharil (DK) Pariz, februarja. Na kaj premeten način si je v Parizu služil denar Belgijec Henri Vil-lem. Kupil si je na borzi cel šop skoraj nič vredLnih delnic, po dva franka kos, in začel prebirati podeželske časnike. In kakor hitro je kje zagledal, da tfe kakega imovitega deželana pobrala smrt, mu je brž poslal nekaj delnic,-po povzetju. Vrednst povzetja je tako navedel, kakor je bilo na delnici natisnjeno, torej 100, 500 ali 1000 frankov, pristojbino za pošiljko je pa računal >sanio« 27-50 frankov. Ker dediči navadno niso vedeli, ali ni nemara pokojnik res česa naročil, so povzetno pošiljko sprejeli in pristojbino plačali. ni niti besedice. Drugi so videli isti strah samo brez glave, spet tretji z mrtvaško glavo. Prav to je pa brez dvoma dokaz, da gre za enega izmed »najvikših« v kraljestvu duhov, ko se zna smejati in režati tudi brez glave... Toda počasi postaja zadeva za duha malce nerodna; zanimati se je namreč začelo zanj tudi ischelsko orožništvo. Od takrat »duha« tudi ni več toliko na izpregled. Bržkone bodo orožniki z zadevo kmalu na čistem. (»N. F. Pressec) Psom je bolje kakor dojenčkom (Qo) London, februarja. V časopisu »New Statesman and Nation« beremo: Mati sem sedmih otrok in tako sem imela priliko ugotoviti, da sem se šele pri reji psov naučila, kako je treba ravnati z otroki. Mislim, da so dekleta, ki strežejo psom, bolj poklicana za negovanje otrok kakor diplomirane dojilje. PsiSce pri nas na splošno bolje od-goje kakor dojenčka — zakaj? Ker jim njihove matere dado jesti, kadar zahtevajo, otroci vam pa lahko po cele ure zaman kriče in se dero— ker trdi bedasta zdravniška teorija, da naj bodo posamezni obroki hrane po štiri ure vsaksebi. Kdo ve, ali niso te ure, ki jih deca prekriči, ko terja hrano, pozneje vzrok živčnih bolezni, ki tako rade tarejo nas odrasle? Margaret L. Garnett. Trajna ondulacija brez elektrike (Te) Pariz, februarja. Vse tiste nesrečnice airotne, ki morajo vsaj dvakrat na leto prestajati mukotrpno električno ondulacijo, bodo od veselja poskočile, ko bodo brale o nedvomno najkoristnejšem izumu sedanje dobe — o trajni ondulaciji brez elektrike. Kajpada prihaja vest iz Pariza, iz središča vsega, kar ima opravka z ženskami in z modo. Tamkaj že on-dulirajo brez elektrike. Kakšen je novi patent, še nismo mogli izvedeti. Drži le to, da za mrzlo ondulacijo ni treba toliko časa, kakor za dosedanjo na elektriko. Tudi je enostavnejša in hitrejša. Brezžični zdravniški recepti (AO) Pariz, februarja. ?.e nekaj let je tega, kar je prvi potnik, ki je zbolel na ladji, pa slučajno ni bilo zdravnika pri roki, dobil recept s kopnega: za svoje življenje se je imel zahvaliti radiu. Na francoskem obrežju so zdaj organizirali pravcato zdravniško konzul- To je trajalo tako dolgo, dokler niso rišli slepariji na sled. Tedaj se je organiziralo 147 vdov in vložilo proti Villemu tožbo. Te dni so ga zašili za tri mesece. V Ischlu straši (HG) Dunaj, februarja. Zadnje čase ve čedalje več prebivalcev kopališča Ischla pripovedovati o nekem strahu, ki jim ne da miru. V krogih linških spiritistov in klical-cev duhov trde, da bo po sredi Caglio-strov duh. Njim pa oporeka manjšina kluba: ne, Saint-Germainov duh bo to in nihče drugi! Ne čutim se poklicanega, da bi se spuščal v ugibanje in da bi nemara še sam zavzel svoje stališče, zato rajši popišem, kako se je začelo, pa naj cenjeni bralci sami presodijo. Bilo je malo pred božičem, ko je neka mlekarica peljala svojo ročke proti Ischlu. Zdajci je pa zagledala pred seboj nekega velikega, široko-plečega moža z belim suknom okoli života. Dekle je od groze skoraj omedlela, potlej je pa hotela zbežati. Tedaj je pa »strah« stopil čisto k njej, se sklonil in se ji zarežal v obraz. Sirota je obstala ko ukopana, potlej se je pa vsa iz uma zagnala v beg. To je bilo pred božičem. Od takrat se je ischelski strah prikazal še mnogim drugim, a čudno: vselej samo mladim ljudem in vselej zunaj v predmestju. Vsi soglasno izpovedujejo, da se je »strah« sklonil k njim in se jim zasmejal v obraz — toda izgovoril Mark Twain in kralji trustov (HM) New Orleans, februarja. Slavni ameriški humorist Mark Tvvain pri kraljih trustov ni bil ravno dobro zapisan. Ko ga je neki žurna-list vprašal, zakaj, je Tvvain nedolžno skomignil z rameni: »Pravega vzroka niti sam ne vem; mislim pa, da mi ti ljudje delajo krivico in da me zaradi mojega časnikarstva mrze.« »Zaradi vašega časnikarstva?« »Da, ker sem spet začel pisati v časnike.« »Tega ne morem prav razumeti,« je žurnalist zmajal z glavo. »Jaz tudi ne,« je pritrdil Mark Tvvain z izrazom užaljene nedolžnosti. »Toda neki glas mi pravi, da bi utegnila biti vzrok tale nedolžna zgodbica, ki sem jo napisal v nekem časopisu s svojim podpisom.« S temi besedami je Mark Tvvain pokazal žurnalislu neki časopis. Ko ga je mož prebral, je udaril v bučen gro-hot. Zgodbica se je namreč takole glasila: TRI MUHE Mušja mati je imela dve hčerki, ki ju je nad vse ljubila. Nekega dne so odletele na izlet in prišle do neke slaščičarne. »Mama,« je zaprosila starejša hčerka, »ali se smem malo posladkati z onim lepim rdečim sladkorčkom?« Mati ji je dovolila in hčerka se je vsa vesela vsedla na lepi rdeči bonbon. Iznenada je pa zakrilila in padla mrtva na tla. Rdeči sladkorček je bil strupen, zakaj izviral je od ameriškega bonbonskega trusta. Mušja mati je imela zdaj le še eno hčerko in zato jo je tem bolj 1 ubila. Hčerki se je pa zahotelo klobase. Mati jo je spremila v trgocit o klobas, toda komaj je mlada mu a a klobaso le okusila, je že bila mrtva. Klobasa je bila strupena, zakaj izvirala je od ameriškega klobasjega trusta. Tedaj je obšla nesrečno inušjo mater strahovita bolest. Nič več ni marala za življenje; sklenila je iti v smrt in^se je s samomorilnim namenom nažrla muholovke. Toda zaželene smrti ni bilo od nikoder. Muholovka je bila nedolžen papir, zakaj izvirala je od ameriškega muholovjega trusta. (»Berliner Tageblatt«) 2Vc*s novi roman V današnji številki smo vas mislili presenetiti s začetkom našega novega ljubav-nega romana V v Zaradi pomanjkanja prostora smo pa morali odložiti ne samo začetek novega romana, nego tudi več stalnih rubrik. — Prosimo cenjeno naročnike in bralce, naj še prav malo potrpe. Naš novi roman začne nepreklicno izhajati v četrtek 28. t. m. i Družinsko letalo za 50.000 Din (DE) Proga, februarja. V tovarni Masarykove letalske lige v Zlinu so začeli inženjerji izdelovati nov tip majhnega družinskega letala. Pravijo, da je to letalo prav tako popolno in proučeno in preizkušeno do slednjega sestavnega dela kakor vsa velika potniška letala — samo da mnogo manj stane. Novi tip letala so krstili na ime »ljudskega letala«; stalo bo samo 50.000 Dm. Aparat ima motor na štiri cilindre s 35 konjskimi silami in tehta samo 420 kil, pa vendar doseže hitrost do 100 kilometrov na uro. Češki strokovnjaki so prepričani, da bo to »ljudsko letalo« že prav kmalu zasenčilo avtomobil. Dobra kupčija (HM) London, februarja. Pred 17 leti umrli kralj angleških starinarjev Charles Wertheimer je lepega dne uzrl v oknu neke brighton-ske vile dragoceno kitajsko vazo iz 10. stoletja. Pri priči je stopil do lastnika vile in mu povedal, da bi rad kupil njegovo vilo. Lastnik ni imel nič proti temu in sklenila sta kupčijo za 2Nu, kar naprej.« Vrata Se odpro, odvetnik vstopi iu se takoj pomeša med množico nekdanjih zemljanov, sedanjih nebeščanov. Toda že prav kmalu so imeli novega gosta vsi do grla zadosti. Venomer je hotel govoriti; venomer je uganjal politiko in delal intrige med ljudmi. Nekega večera, ko je sveti Peter ravno že hotel nebeška vrata zapreti, ga pa pokliče k sebi in mu pravi: »Nič ne pomaga, zapustiti nas morate ... vsi ljudje so vas že siti.« »Knaaj? Podite me?« se ogorči odvetnik. »Ne, sveti Peter, ne boste! Ali sle ini mar pravilno odpovedali? Ne. kajpak da ne. če želite, da grem, mi pravilno odpovejte, in kakor se spodobi, naj mi odpoved sporoči ekse-kutor.c »Dobro!« prikima sveti Peter, vesel, da se ga odkriža. »Koj jutri bo ta formalnost urejena.« Toda drugi dau je sveti Peter zaman iskal: v nebesih ni bilo niti enega eksekutorja. (rVoulez-vous rire?c) Namestnik Agent: »Oprostite — ali ste vi hišni gospodar?« »Da; moja žena je prejšnji teden odpotovala.« Med otroki »Zakaj se jočeš, malček?« »Nikec ravua grdo z menoj.« »Kaj ti je pa storil?« »Hotel sem ga udariti, pa je sklenil glavo in sem udaril po zidu.« Marija Magdalena Francoski napisal Frangois de Montigng (Ueg) Mali restoran v Daunou-jevi Ulici je bil zaradi svojih zelo udobno urejenih prostorov priljubljen pri starih in mladih; zato je bil ,večer za večerom nabito poln. Hlastno je krenil profesor Pier-re Marteuil, znameniti zdravnik za ženske bolezni, BkoiSi obednico in zavil k svoji stalni mizi. Tam je navadno večerjal v družbi svojih pokliciiih tovarišev. Nocoj je bila njegova miza slavnostno okrašena; za to go poskrbeli njegovi prijatelji. Saj bo nocoj Marteuil po dolgih'tednih odsotnosti iz Pariza prvič spet v njihovi sredi! Šel je bil namreč za nekaj tednov na dopust; napriivil je kratko potovanje po Sredozemskem morju. V tem času ga je nadomeščal mladi ginekolog dr. Albert Vidal. Marteuil je bil vzlic že sivečim lasem še irilad mož. Ko se je prikazal v loži, so ga polnoštevilno zbrani prijatelji viharno pozdravili. Dr. Vidal, njegov najdražji mu učenec, je sedel na njegovi levici; on je najbolj silil v svojega očetovskega prijatelja, naj pove, kaj je doživel na morju. »Bojim se, da vas bom morai razočarati, dragi Vidal,« se je nasmehnil profesor, »zakaj o takih doživljajih, kakršne imate vi naj-brže v mislih, ne more biti niti fjovora. Saj veste, da sem šel na to potovanje samo zato, da se odpočijem. Zato sem teh par tednov živel na ladji popolnoma sam zase, seznanil se nisem z nobenim eksotičnim gostom, srečal nisem niti ene lepe ženske. Doživljaji — oj ti moj ljubi Bog! Da, če štejete med doživljaje lep zaton solnca, gladko prelivajoče se morje in srebrne mesečne noči — to sem pač doživel. Toda za dogodke tiste vrste, ki jih nam zdravnikom tako radi podtikajo, med svojini dopustom res nisem obogatel.'*; Dr. Vidal pa ni hotel odnehati. Ravno nocoj je bil posebno razpoložen,,,,da .bi, poslušal svojega učitelja. »Ljubi profesor,« je zaprosil, »pa nam vsaj povejte, katera bila najzanimivejša ženska, ki je kdaj prestopila prag vaše ordina-cijske sobe.« Ker so se tudi drugi pridru lli njegovi prošnji, se Marteuil ni mogel izmuzniti. Zamišljeno je puhnil dim svoje dehteče havanke v zrak in začel pripovedovati: »Ko sem začel svojo prakso v Parizu — bilo mi je takrat pet in dvajset let — si lahko sami mislite, da moja čakalnica ni bila baš prenapolnjena. Nekega popol dne, sedel sem ravno kakor po navadi za pisalnikom in bral, zabrni telefon. — Tu doktor Pierre Marteuil — kdo tam?... Kdo? Ne razumem vas. — Moje ime je postranska reč. Toda preden pridem v ordinacijo, bi se rada malo z vami pogovorila ... Mogoče se vam čudno zdi, a verjemite mi, da je zame zvok glasu velikega pomena. Priznati moram, da me je ta uvod zradovedil; vrhu tega je imela neznanka očarljiv glas in nekam tuje zveneč izgovor. Kako dolgo sva takrat govorila, danes ne veni več — kratko ni bilo. Toda nenadoma — tlesk, in konec. Lahko si mislite, da sem še tisti mah poklical telefonsko centralo, da doženem, katera številka me je klicala, toda vse moje poizvedovanje je bilo zaman. Drugi dan, točno ob štirih, se je spet javil ljubki glas, da je kar zadrgetalo v meni in mi začelo viharno utripati srce. Dolgo sva kramljala; skuša! sem neznanko pregovoriti, naj me vendar počasti s svojini zaupanjem in pride k meni. — To si moram še malo premisliti, je odgovorila. Na moje viharno pritiskanje, naj mi vsaj pove svoje ime, mi je rekla, da jo lahko kličem Magdaleno. Hkratu je pa smeje pripomnila, da to nikakor ni njeno pravo ime. Toda, je nadaljevala, če me boste tudi v bodoče na telefonu tako imenitno zabavali, vam ne bo treba več dolgo čakati na osebno seznanitev z menoj. Lahko si predstavljate mojo napetost. Hodil sem, kakor bi imel vročico. Ne samo ob času svoje ordinacije sem posedal doma — ne, po cele dneve nisem zapustil hiše, iz strahu, da ne zamudim njenega klica. Toda Magdalena, brezsrčnica, me je pustila cel teden, da sem jo zaman čakal — dokler me ni nekega torka, na dan, ko nisem ordi-liiral, točno ob štirih poklicala in mi napovedala obisk še za tisti popoldan. Čez kakšno uro je stopila v mojo delovno sobo visokorasla elegantna kostanjelasa dama z lepim in energičnim obrazom in bledo poltjo. Po zunanjosti sodeč je utegnila imeti dobrih pet in tri* deset, rajši več. Sicer sem si Magdaleno res mnogo mlajšo predstavljal, toda njena plemenita pojava me je tako oslepila, da se je trenutno razočaranje že tisti mah umeknilo dobrodejni pomiritvi. Za noben denar se ni dala pregovoriti, da bi odložila klobuk in plašč. Pila sva čaj in govorila o vseh mogočih rečeh — le o kakšni zdravniški konzultaciji niti besede. — Namenoma sem si izbrala dan, ko ne ordinirate, mi je priznala lie brez hudomušnosti. Tudi se ne počutim prav nič bolno. Mislil sem in si na vse načine razbijal glavo, kako bi jo pripravil, da mi izda svoje pravo ime in naslov. A tu sem se po notah uštel. Niti besedice nisem spravil iz nje. Edino kar sem izprosil, je bila obljuba, da me bo kmalu spet obiskala. Tako sem imel nekaj tednov vsak torek točno ob štirih srečo, da sem zagledal Magdaleno pri sebi. Ure, ki mi jih je žrtvovala, so le prenaglo minile. Imela je prekrasen mezzosopran, jaz sem jo pa spremljal na klavirju, kadar se ji je zahotelo, da bi pela. Za vse, kar je bilo z menoj v zvezi, je kazala izredno zanimanje. Celo nekaj mojih razprav je bila prebrala, že dolgo preden sva se seznanila. Zamišljeno si je ogledovala rodbinske slike, viseče nad mojim pisalnikom. Nekoč sem celo opazil, kako je vsa zaverovana držala v rokah mojo mini-aturko in strmela vanjo; slika me je predstavljala še kot dečka s kodrastimi plavimi lasmi. Toda približati se ji nisem mogel niti za korak. Kadarkoli sem se ji predrznil izpovedati svojo ljubezen ali siliti vanjo, naj vendar že razkrije svoj inkognito, je bilo kakor bi ledeno mrzel ^veter zavel od nje. Hočeš nočeš sem se zato tudi jaz delal hladnega in vsega sitega blaziranca; mogoče bom tako laže prišel do cilja. Nekega dne je v moje neizmerno veselje pristala, da pojde z menoj v opero. Odločila sva se za prihodnjo nedeljo, ko je bila na programu posebno dobra zasedba »Fidelia«. Ko sem prišel s šopkom rdečih vrtnic, je ona že sedela v ozadju lože. Oblečena je bila v razkošno večerno toaleto in je bila še neizmerno očarljivejša kakor sicer. Jezilo me je le, da je sedla naprej šele tedaj, ko so že utrnili luči. tudi med premori se ni pokazala občinstvu. Na njeno željo sva zapustila predstavo malo pred koncem. V foyerju jo je pozdravil eleganten starejši gospod. Stal sem ob strani in videl, da je pri tem srečanju prebledela tja do ustnic. Od tiste minute je bila vsa zmedena; šla sva v bližnji bar na majhno okrepčilo, toda ona je pod pretvezo, da jo glava boli, kmalu vstala in se odpravila. Sedela je že v avtomobilu, ko mi je morala še poslednjič obljiv biti, da bo prišla v torek k meni kakor po navadi. Slabe volje sem zavil domov; predstavljal sem si bil tisti večer čisto drugače. Prihodnji torek sem venomer primerjal uro na kaminu s svojo zapestnico. Naposled je vendar že bilo štiri. Moja nestrpnost ni več poznala meja. Zakaj se mora Magdalena ravno danes zamuditi? Živci so mi bili napeti, kakor da jih hoče razgnati. Naposled — utegnilo je miniti že pol ure — je zabrnel zvonec. Sam sem šel odpirat — toda zagledal nisem nje nego nekega postrežčka; izročil mi je debel, zapečaten ovitek z veli- kima izbočenima črkama M. M. na njem. Vprašal sem ga, kdo ga pošilja, in izvedel, da ga je poklicala neka dama, ko ss je peljala čez Vendomski trg v avtu, polnem kovčegov... Ali ve, na katero postajo je bila namenjena? Ne. S tresočimi se prsti odprem ovitek — in v njem zagledam vse polno že porumenelih fotografij... s čigavo sliko? Z menoj v otroških letih! Le ena sam£ slika je kazala mojo lepo in skrivnostno prijateljico: na njej je držala v naročju plavolasega kodrastega fantka. Pod sliko je bilo napisano: Pariz, v maju 1903, Pierre, star tri leta. In naposled uzrem med slikami še kratko pisanje: ,Zbogom, Pierre, in odpusti svoji materi, da je bila tako brezsrčna in te zapustila v tako nežnih letih. Vroča želja, da bi mogla služiti umetnosti, je bila močnejša od drugih čuvstev. Tako sem tebe in tvojega očeta žrtvovala svoji sebičnosti. Vzlic trdemu delu in lepim uspehom v daljnih deželah te pa vendar nikoli nisem izgubila iz oči, čeprav se ti nisem smela približati. Zdaj ko je tvoj oče mrtev, se nisem več čutila vezane na dano obljubo in sem samo zaradi tebe prišla v Pariz. Ure, ki sem jih smela preživeti s teboj, so me neskončno osrečile... Zdaj spet odhajam. Najbrže ne bom nikoli več križala tvoje poti. Marija Magdalena.'« Mej pes Napisal Hcnry Lawson KRIŽANKA ŠT. 6 Pomen besed Vftdoravno: 1. zelo visoko število, 6. ni celota, 7. dogovori, 9. del obraza, 11. riba, 13. mesto v Aziji, 14. angleško žensko ime, 15. predpona, 16. omika, 20. dve slovenski krajevni imeni. Navpično: 1. bitje iz grškega bajeslovja, 2. žensko ime, 3. napraviti močnega, 4. glas, 5. grški modrijan, 7. glasbeni izraz, 8. kraj v Pirenejih (2. sklon), 10. barva, 12. reka v Jugoslaviji (2. sklon), 17. nedelaven, 18. zaimek. Rešitev križanke štev. 5 Vodoravno, po vrsti: liter, trenk, ilone, ravno, s, kovnica, n, ti, snopa, sj, arh, ala, ala, mark, i,_ krok, kuratorij, šok, upa, vinograda, žica, 1, nnnn, aca, val, ako, le, livij, as, o, senator, n, sveta, enaki, tenor, radek. Podaljšaj si življenje! Življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti ojačiti, nestalne moremo učvrbtlti in nesrečne napraviti srečne l Kaj je vzrok vsake bolezni? Oslabljcnje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo je najboljši zdravnik! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot Je pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, ki Jo zahteva, dobiti takoj in povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižici je raz-tolmačeno, kako morete v kratkem času In brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenost, oslabljenje spomina, neraz-položenje za delo In nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče: ERNST PASTERNACK. Itflil 51, Mlchaelklrchplatz 13, Abt. 924 Macquarie, strižee ovac, je doživel nesrečo. Če hočemo biti pošteni, moramo povedati, da se je na svojem popotovanju v neki krčmi napil in zapletel v pretep: iz njega je odnesel tri zlomljena rebra, luknjo v lobanji in še druge manjše poškodbe. Njegov pes Tally je bil sicer trezen, a zato se ni nič manj drzno udeleževal tega vinskega obračunavanja; posledica je bi'a zlomljena noga. Ko je bila stvar pri kraju, si je Macquarie naložil svoj nahrbtnik in se opotekel na pot v bolnico sosednjega mesta, deset milj daleč. Sam Bog si ga vedi, kako je to napravil, on sam ni vedel • Pes je šepal po treh nogah za njim. V bolnici so zdravniki pregledali Macquariejeve rane in se niso mogli načuditi njegovi trdoživosti. Celo zdravniki se kdaj pa kdaj začudijo, čeprav tega ne pokažejo. Kajpada so ga bili pripravljeni sprejeti, toda zoper Tallyja so imeli pomisleke. Psi nimajo dostopa v bolnico. »Psa boste pa morali proč dati,« so rekli Macquarieju, ki se je bil že vsedel na rob postelje. Macquarie ui nič rekel. »Pri nas ne moremo gledati psov, prijatelj,« je ponovil eden izmed zdravnikov nekoliko glasneje, meneč, da Macquarie slabo sliši. »Pa ga spodaj na dvorišču pri- j vežite.« | »Ne, čisto proč mora. Psi so tu J prepovedani.« Macquarie je počasi vstal, za-škrtal z zobmi, da zataji bolečine, si z muko zapel srajco nad kosmatimi prsmi, si oblekel suknjič in se opotekel v kot, kjer je ležal njegov nahrbtnik. »Kaj pa počnete?« so ga vprašali. »Mojega psa nočete pustiti tu?« »Ne. Ker je zoper predpise. Psi so pri nas povsod prepovedani.« Macquarie se je sklonil in pobral nahi-lrtnik, toda bolečina je bila prevelika. Težko sopeč se je naslonil na zid. »Kaj vam pa je, človek božji?« je nestrpno vzkliknil zdravnik. »Saj niste čisto pri sebi! Ali ne čutite, da ne pridete nikamor? Dajte no, strežnik vas bo pomagal sleči.« »Ne,« je rekel Macquarie, »ne! Če ne vzamete mojega psa, r,e ostanem. Eno nogo ima zlomljeno in prav tako potrebuje nege, kakor jaz. če sem jaz dovolj dober, da ostanem tu, potem je tudi on ... in ... in še mr.ogo bolj.« Premolknil je in globoko zasopel. Potem je pa povzel: »Tata pes mi je bil zvest in vdan, z menoj je hodil dvanajst dolgih, trdih, lačnih let. On je edini... edini, ki mu j© kdaj bilo kaj do tega, ali sem živ ali mrtev in ali nisem poginil kje v pragozdu.« Spet je premolknil in začel iz-nova. »Moj pes se je v gozdu rodil,« je rekel in se bolestno nasmehnil. »Cele mesece sem ga nosil v svojem kotliču s seboj, in pozneje, ko je zrasel, vrh svojega nahrbtnika. In staro ščene — njegova mati, je čisto zadovoljno capljala za menoj in le zdaj pa zdaj povohala kotliček, radovedna, ali je kaj dobrega v njem ... Z menoj je romala, kaj vem koliko dolgih let. Z menoj je romala, dokler ni oslepela — in še leto dalje. Z menoj je romala, dokler se ni imogla več plaziti, in potem. potem sem jo ustrelil, ker je nisem hotel žive zapustiti.« Macquarie je truden prestal. »Moj pes,« je rekel potem in pogladil s koščenimi prsti radovedno vanj uprti Tallyjev gobec, »moj stari pes tule je zmerom hodil z menoj — že dvajset let; če lije dež in ob suši, v dobrih letih in ... navadno v hudih. In on me je rešil, da nisem prišel ob pamet, kadar sem stal brez tovariša in brez prebitega centa sam samcat na cesti. In dostikrat je pazit name, kadar sem ležal pijan v jarku, zastrupljen in omamljen v takile prekleti beznici. In več kakor enkrat mi je rešil življenje, a za plačilo je dobil udarce in kletve. In mi je zmerom odpustil... zmerom je držal z menoj. Edini je bil, ki je držal z menoj, ko je ta strahopetna tolpa v krčmi navalila name, in dobro jim je pustil za spomin — pa jaz tudi.« Macquarie je globoko zajel sapo, oprtal si je vrečo na pleča in zavil k vratom. Na pragu se je še enkrat obrnil. Pes je pri-šepal iz kota in ga plaho pogledal. »Moj pes,« je rekel Macquarie in se obrnil k zbranim bolničarjem, nemo stoječim okoli njega, »moj pes je boljši pes, kakor sem jaz človek — in tudi boljši od vas, se mi zdi. Bil mi je boljši tovariš, kakor sem bil jaz kdajkoli kateremu človeku, in boljši tovariš, kakor sem kdajkoli koga imel. Bil mi je iskren, pošten, spodoben in zvest tovariš — in jaz ga ne bom zdaj zapustil. Ne bom ga z zlomljeno nogo gonil na cesto. Ne bom... o Bog! moj hrbet!« Ječe se je opotekel naprej, toda prestregli so ga, mu vzeli na- V 24 URAH barva, plisira in kemiSno čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno feisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA hrbtnik in ga spravili v posteljo. Pol ure nato se je Macquarie, strižee ovac, osvestil. »Kje je moj pes?« je bilo njegovo prvo vprašanje. »O, s psom je vse v redu,« je odgovorila strežnica skoraj nestrpno. »Zastran njega naj vas ne skrbi. Gospod doktor mu sam uravnava zlomljeno nogo na dvorišču.« Gangstri in orhideja (Ul) Ne\vyerk, februarja. Znan newyorški milijonar in ljubitelj cvetlic si je pred kratkim za drag denar kupil dragoceno orhidejo, ki ji pravijo tudi »cvetlica smrti«. V Afriki so nedavno našli neko prav posebno lepo orhidejo. Milijonar se je seveda za nenavadno in silno redko cvetko koj začel zanimati. Tekmoval je z mnogimi kupci, ko je pa ponudil zanjo pet tisoč dolarjev, so utihnili vsi konkurenti. To dragoceno cvetlico je dal seveda njeni vrednosti primerno prepeljati z največjo skrbjo in previdnostjo v Ameriko. V pristanišču je že čakftl oklopni avtomobil, ko je pristala ladja s prekrasno cvetlico. Toda ameriški gangstri so si kajpada takoj dejali, da stvar ni kar tako in da še živ krst ni cvetlic prevažal z oklopnim avtomobilom. Prepričani so bili, da misli milijonar prepeljati v svoj gradič bogve kakšne dragocenosti. Zato so se odpravili na pot in na nekem samotnem ovinku pričeli kakor obsedeni streljati na oklopni avtomobil. Spremljevalci avtomobila so bili dobro zavarovani in so skozi majhne odprtine na oklopu vračali milo za drago. Nekemu dobremu strelcu se je posrečilo, da je zadel poglavarja gangstrske tolpe naravnost v glavo. Ostali gangstri, ki so tako ostali brez glave, so jo jadrno ucvrli v goščavo. Cez dobro uro so hrabri možje izročili milijonarju nepoškodovano orhidejo. Ta redka cvetlica nosi torej zdaj s popolno pravico svoje nenavadno ime cvetlice smrti. Zaradi pomanjkanja prostora smo žal morali izpustiti več rubrik in odložiti več zanimivih prispevkov za prihodnjič. Uredništvo Primerjajte ceno in kakovost našega blaga, odločili se boste za nakup zimskega plašča in perila pri tvrdki Dvagc §crap & Ge. LJUBLJANA, Tyrševa cesta 14 (Dunajska cesta) Deklica je šla k fantu v vas Nekemu fantu je bilo močno dolgčas. Razvedrila je pač potreboval in duševne hrane tudi, zato se je malo naokrog ozrl in kmalu zapazil deklico, ki se mu je zdela pripravna. Lepo jo je prosil, ali ne bi hotela priti k njemu v vas. Deklica ni takoj prikimala, ne, a odkimala tudi ni. Mora si najprej premisliti. No in tako je začela deklica premišljevati, ne zlažem se, da je premišljevala celih devet dni in še devet noči povrhu, vzlic temu pa se vseeno ni mogla odločiti: bi šla, ne bi šla. Popoldne desetega dne je deklica stopila do sosede. »Ljuba gospa, povejte mi odkritosrčno, ali se spodobi za deklico kakršna sem jaz, da bi šla k fantu na obisk?« Gospa ji je takoj odgovorila: »Ljuba deklica, navadno pravijo, da se ne spodobi; deklice naj Rame fantov ne obiskujejo!« Deklica je pobesila glavico in nemara se je gospe zasmilila, ker jo je pobožala po laseh in nadaljevala: »Stvar je namreč taka, ljuba moja deklica: če je fant sam s kako deklico med štirimi stenami, ga neka skrivnostna sita vabi čedalje bliže in bliže k tisti deklici — in čim bliže je fant pri deklici, tem bolj je v nevarnosti dekliška dostojnost. Tako je, vidiš — dekliška dostojnost je namreč še vedno imenitna reč, tako imenitna reč, da jo je treba čuvati.« Nato se je gospa zamislila. gledala deklico, se malo nasmehnila in še tole povedala: »Poznam neko rožo, koprivi je sicer podobna, pa ni kopriva, vse bolj skeleča je kakor naša domača kopriva. Pekočo jo imenujejo. Če že ravno moraš k fantu, boš vzela pekočo s sabo. Kadar boš zapazila, da bo tvoja dostojnost v nevarnosti, boš vzela iz torbice pekočo ter jo boš fantu kar naravnost pod nos pomolila. Ej, kako bo fant odskočil, boš videla kako ga bo minilo, kar v trenutku bo' popustila tista skrivnostna sila, ki vabi fanta vse bliže in bliže k deklici.« Tako nekako, morda drugače in še malo drugače je pripovedovala izkušena gospa neizkušeni deklici, potem si je pa nateknila rokavice, stopila na vrt in se kmalu vrnila s pekočo. V dekličino torbico jo je spravila. No in deklica se je gospe najlepše zahvalila in prav vesela in zadovoljna odšla. Deklica je potrkala na njegova vrata in bilo ji je tako kakor je pač vsaki deklici, ki prvič potrka na fantova vrata. Srce utriplje, vsa kri je v glavi in kolena se vse bolj in bolj šibe. V sobi je polmrak, solnce je tako močno pripekalo, da je fant moral okno zastreti, kajpada. Na mizi je vaza, nageljčki so v njej, vrtnice ali morda kake vijolice. Zraven nageljč-kov je steklenička z likerjem, o in koliko bonbončkov, pa cigarete in album s slikami tudi ne manjka. Deklica se je vsedla na divan, bonbonček je vzela, likerja pa se je branila in cigaret sploh ne kadi. Fant je prisedel k deklici na divan. O, ne čisto blizu, o ne. Med njo in njim je bilo še vedno dovolj prostora, ravno toliko prostora je bilo, da je dostojnost med njima prav udobno sedela. O, kako je fant težko čakal, neizmerno težko je čakal. Na njo seveda, samo na njo je čakal. Dan in noč in noč in dan. In koliko je trpel! Nepopisno! Obupal je tudi že. Kes, res. Ce deklica ne verjame, prosim, tamle je morilno orožje, nabit revolver. Če bi danes ne bila prišla, kdo ve... 0, saj je malenkost, trenutek, dva, pa se vpihne luč življenja, o, to je samo malenkost. Deklica se je stresla in fant jo vzkliknil: »Deklica...« Globoko je zasopel in spet je ponovil: »O, deklica, kako te...« Ni 'je še izrekel, veste, tiste najlepše in najslajše besedice »ljubim«, vendar je fanta ona skrivnostna sila že precej blizu deklice privabila. Dostojnost med fantom in deklico je bila že močno v nevarnosti. Deklica je seveda vse to opazila in čeprav se ji je vrtelo v glavi, ni pozabila, da je dolžna čuvati svojo dostojnost... Tedaj je stegnil fant desnico, še malo pa bi se bila doteknila njegova desnica njene bele bluze — in prav tisti hip je segla niena levica v torbico. Pod nos mu bo pomolila pekočo, in minilo ga bo, moja dostojnost bo rešena, čeprav mi je tako hudo... Deklica je torej seala NASI BRALCI PIŠEJO Dopisi iz vrst naših naročnikov in bralcev in naši odgovori je torej segla v torbico in v tistem trenutku je grozovito zarjovela. Prav zarjovela je. Pekoča je namreč opalila njeno golo roko, oh, tisočkrat huje jo je opalila kakor pa bi jo mogla opaliti naša navadna domača kopriva. Uuh... uuh...k Zategnjen trpeč »uhc. Deklica je tulila, saj si ne morete predstavljati, kako je tulila, tako pač kakor pravijo, da tuli obstreljena zver... Fant je strmel vanjo, ves prepaden seveda, ker tli razumel kako in zakaj. Že je hotel stopiti čisto blizu k njej, da vidi, da se prepriča, ko je nekdo s pestjo pobunkal po vratih. Fant je moral vrata odkleniti. Vstopila je prepadena gospodinja, premerila je fanta, vse huje je pa premerila deklico. »A, tako je torej, spet si je gospod privlekel z ulice punčaro, ničvredno punčaro, ki je spravila na noge vso našo pošteno hišo s svojim živinskim tuljenjem, fej!« čisto blizu k deklici je stopila gospodinja in še enkrat je ponovila: »Fej!< Tedaj je pa deklica pozabila, kako hudo jo skeli levica, in segla je z desnico v torbico. Seveda je bila tudi desnica gola. V naslednjem trenutku je deklica pomolila pekočo naravnost gospodinji pod nos. Nato sta zarjaveli in tulili obe. Kako, se sploh ne da popisati in povedati. Še malo in soba je bila polna hišnih stanovalcev. Kmalu se je pojavil tudi stražnik med njimi. Fant ni zagovarjal deklice, le gospodinjo je tolažil. Deklica je morala s stražnikom, nič ni pomagalo, z njim je morala dostojna deklica. Kaka sramota in kakšna žalost, kaj! Vidite, tako se je zgodilo z deklico, ki je šla k fantu v vas, vzlic temu je pa hotela čuvati svojo dostojnost, vidite, tako se je zgodilo. S tem pa še ni rečeno, da se bi vsaki deklici tako zgodilo. O, ne. Kaka druga bi bila bolj pametna ali pa manj občutljiva. Rokavico bi oblekla, preden bi segla v torbieo po rožo pekočo. Fantu bi jo nato pomolila naravnost pod nos in tedaj bi fant tulil, ona bi se pa nemara smejala. O tudi take deklice so na svetu. Navadno, veste, pa je vendar na žalost tako, da se deklica opeče, če gre k fantu v vas. Zato, ljube moje deklice, če ste ko- V maju, bilo je že davno, sem srečala svojo — srečo. Jeknilo je nekaj v duši, ko sem se zagledala v sinje, kakor morje globoke oči. Spoznala sem dušo, njih globoko dušo. Otroka sva še bila, ko sva si podala roke in tako romala po prašni cesti, tudi skozi trnje. Kaj zato, dfe naju je ranilo trnje do krvi — v duši je gorel plamen idealno čiste ljubezui! Z bliskovito naglico je minilo osem kratkih let. Življenje — trpljenje je duši dveh ljudi strnilo v eno samo. Ni viharja, ki bi omajal stebre zvestobe. Preplezava zid vsake zapreke, kljub temu, da morava pred ljudmi zatajevati sveta čuvstva! Srečna se smem imenovati, toda ne mislite, da je moja sreča nasičena! Zdaj imam njega, pazno bdim nad nedolžnimi čuvstvi, da ne bodo omadeževana z blatom grešnih misli. A vendar se oglaša časi tam globoko v duši hrepenenje in se stopnjuje do neugasljive žeje — edina vroča želja, da pritisnem tudi sama nekoč svojo srečo na prsi, da zasliši tudi moja duša vekajoči glasek... Takrat bo kronana idealna ljubezen, takrat bom res srečna... lahko izrabijo — da najslabši fant z lahkoto pridobi najboljše dekle. Kdo pa je vsega tega kriv?! Dekleta sama, ker pri vsej želji po mirnem domu in ljubezni zaidete predaleč in ste le preveč popustljive, preveč zaupljive in lahkoverne napram njim. Le pre-radi vas vlečejo za nos, ko jim tako hitro nasedate. Če bi pokazalo več ponosa, več samozavesti, če bi se odločno uprle vsakemu prekomernemu ljubimkanju zunaj zakona, kaj kmalu bi vas moški vse drugače spoštovali iu cenili. Zavedajte se tega, da moškega vedno močneje Žeja po ženaki, kakor obratno, čim manj jim boste pokazale svojo naklonjenost, tem bolj se bodo vsi zanimali zji vas. Ni treba gledati v mojih besedah preračunljivosti, ne, zakon narave je, da noče moški osvajati in ne zna cenili tega, kar le prelahko in brez boja doseže. In vrhu tega, ne glejte v zakonu le sredstva za preskrbo. Ne mislite, da je bolje 6lab mož kot biti brez moža. Oh, ne, rajši sem najna-vadnejša dekla na kmetih, kot da si vzamem moža samo zato, da bom poročena — gospa! Pridobiti si »moškega« še ni nobena sreča, sreča je pa , ' . Njene sanje ličkaj občutljive, ne hodite k fantom v vas, sicer vas bodo skelele ročke in še — kaj. Jost. Hoje sanje Sprostil se nam je pogled v nekatera srca — duše! Odkrito so priznala nekatera dekleta, da so — sama. Res je, življenje je trdo! Hrepenenje nam ni še rodilo zaželenega sadu. Pola usode so tako čudna in razmišljanja nas večkrat privedejo do praga večnih mej. čim globlje duše je človek, tem grenkejše mu je življenje. Udati se znati v usodo, je naloga slehernega zemljana. Misli, da je moralo tako biti, in zavedaj se, da so drugi mnogo srečnejši od tebe! Pravimo, da je usoda krivična. Ni! Vsakdo prenaša lastno butaro, zastrt mu je pogled v dušo sočloveka. Res, dostikrat pogleda iz trnja dehteča vijolica, srečen bi bil iskajoči — a kako naj jo najde? Upravičeno bi smela tožiti tudi jaz. Marsikatera želja mi je ostala še prazna. Skromna sem in če se mi ne uresničijo želje, se znam mirno vdati prepričanju, da je bilo tako boljše. Tudi jaz sem mlada, in razumljivo je, da imam tudi jaz skrivna hrepenenja. Toda jaz 9ein srečna! Vse to, kar si želijo nekatera srca — imam! Jaz ne obupam, ker imam trdno vero! Vase in v njega še verujem! Naj mi življenje položi na glavo še tako trnjevo krono trpljenja, ne nagnem glave, ker vem, da v njem počiva moja sreča, za njega umrem! Če me ves ta svet zapusti, še ne klonem, ker vem, da si na njegovih prsih še lahko spočijem trudno glavo, da pri njem lahko zasanjam najslajši sen... Clierere. Drage tovarišice! Zasledovala sem ves potek dopisov pod naslovom .Njene sanje«. Največ je žalostnih, obupnih klicev po »junaku«, ki ga ni in ga morda pri nekaterih od nikoder ne bo. Moški čitatelji berejo vse te »srčne izlive< iu si mislijo: »Kako so vendar dekleta željna moža! Kar živeti ne morejo brez nas.« Toda, drage tovarišice! Ali je res treba ves svet gledati skozi očala moške ljubezni? Ali naj bo življenje brez nje res pusto in prazno? Saj ta toliko zaželena, toliko opevana ljubezen, največkrat uiti ljubezen ni v pravem, višjem pomenu te besede. Koliko pa mislite, da je zakonov, kjer se mož in žena resnično, globoko ljubita? Saj ni čudno, če se fantje bahajo, koliko izbere imajo, koliko prilik ] dobiti --moža« v pravem pomenu te j besede, moža značajnega, zvestega in ljubečega — teh, drage tovarišice je pa malo, re9 malo iu bi jih bilo treba časih iskati z lučjo o belem dnevu. Ni vso mož, kar hlače nosi! Zato si ne jemljite preveč k srcu, če ne najdete moža! Časi so resni in zahtevajo povsod človeka na mestu. Zato bodimo tudi dekleta samozavestna, neodvisna! Skujmo si življenje tako, da bomo tudi v grenkih urah zadovoljne same s seboj in ne bomo vedno iskale neke opore in zaščite. Ni vsa sreča v družini! Koliko nesrečnih družin rodi nesrečne otroke in ti zopet nove nesrečneže, ki jih sreča ni oblagodarila z bogastvom in ki udrtih lic prosjačijo za poštenim delom, pa ga ne dobe. Ali naj tem tisočem brezposelnih rodimo še nove, ki bodo sebi in drugim v nadlego? čemu?! Ali ni bolje, da za enega izmed teh revežev, ki so že na svetu, vsaj deloma poskrbimo, kot pa da bi se nam trgalo srce, ko bi same gledale v svojih družinah po 5—6 otroških glavic, ki bi dan na dan z velikimi, lačnimi očmi gledali na prazno mizo? Koliko je bogatih žen, ki bi lahko imele dosti otrok, pa jih nočejo —me druge pa, ki smo revne, bi jih rade imele, pa nam razmere ne dopuščajo. Poročiti se brez namena, da dobimo otroke, je pa nenravno in nas nevredno! Saj je vendar še toliko poklicev, kjer se naša želja po materinstvu tudi. drugače, idealneje lahko izživi. Poglejte samo v oči revnega otroka, ki ste ga obdarovale, v oči siromaka, ki ste ga s skromnim darom reSile lakote. Vse naokrog 6e vam ponuja prilika, da pomagate, da u teši te, potolažite. Saj je vse to bistvo materin- v sl Vit. — 0, koliko takih prilik je, ki jih y. sebični želji za lastnim domom, lastnim otrokom, ne vidimo. Izrabite svoje lepe dekliško-materinske lastnosti v to, da osrečujete druge, pa boste tudi same v tem našle večjo srečo, kakor pa, da brezplodno sanjarite o »junaku«; ki ga ni, in o »dru-' žini«, ki bi vam bila morda* le v nesrečo. . . četudi si težko služite svoj borni, vsakdanu kruhek, njmate povoda tožiti, dokler ste mlade, zdrave, jnočae volje in dobrega srca. Saj ie vendar toliko lepega na svetu! Ozrite se sa-' mq na jutrnje solnce, kadar ozari bregove, ozrite se v prostem času po " lepi cvetoči pokrajini, zatopite se v prekrasno zvezdnato noč, pa se ne boste čutile osamljene. Vsa narava je tu, da služi tudi najmanjši in najrevnejši izmed nas. Prelest snežne poljane pozimi, žgolenje slavca v srebrili poletni noči, vse to je le zato, da nas osreči. Treba je le pravega razumevanja, prave poglobitve v naravo in nič več ne bo vaše srce zapuščeno. Pohitite v prostih trenutkih v naravo, vživite se v njeno krasoto, ki je ustvarjena za nas in zaradi nas. Seveda pridejo neizbežno tudi tiste tihe ure, ko se dekle čisto blizu nagne utripanju svojega srca in ne more ubraniti naravi, ki strastno prisluškuje govorici vroče, mlade krvi. Tedaj si pač zaželi bitja, da jo vklene v moč svojih rok, da jo privije na prsi in zagrebe dlani v goste pramene njenih las. Da, da, tiste ure... Takrat pa je človek res sam, sam cat, izgubljen... Toda izza megle se hitro spet prikaže solnce. Močno srce tudi take krize brez škode prenese in se spet umiri. Pa take ure nas dostikrat tudi duševno obogate, kajti le v boju se bistrita um in srce. Toda te ure, ko pogledamo prav v sivoje najnotranje bistvo in čitamo svoje najintimnejše želje, te ure morajo ostati le naša, samo naša last in ne gre, da bi jih ponujale v ponižanje vsemu svetu, ki je dostikrat le preveč pokvarjen, da bi nas razumel. Zato, drage tovarišice, bodimo, po-; nosne in skrbno zaklenimo pesmi svojih src in jih ne razdajajmo po časopisih nevreduežem! Ni ga človeka pod božjim solncem, ki bi se mu vsaj enkrat ne nasmehnila sreča, bodisi v tej ali oni obliki. In zaradi enega samega takega trenutka je vredno živeti! Tudi meni in vam se bo nasmehnila sreča, pa četudi ne v obliki moža... Mož še zdaleka ni vse! Pozdravlja Vas Gorenjka. Ta dopis smo priobčili, čeprav se v vsem ne strinjamo z njim. Naš urednik je nanj odgovoril v uvodniku. Spoštovani gospod urednik! Dovoljujem si tudi jaz napisati par misli na članke »Njene sanje«. Mogoče bom preveč obširen, za to pa seveda ne morem prevzeti odgovornosti, ker se v bolj kralkih in jedrnatih besedah ne znam izraziti. v Ako je srce prepolno grenkih bolečin, išče prijatelja in se mu razodene. Kdor pa ne najde tukaj tolažbe, se oprime papirja in na ujem pove vse svoje gorje. Tako so nastale »Njene sanje«. Če je resnica, kar so gospodične do danes pod gornjim naslovom napisale, potem imam še upanje, da najdem nekje dušo, kd bo mislila in delala tako, kot je rekla v svojih sanjah. Po pravici povem, želel sem si zmerom najti dekleta, ki naj bi bilo dobro, ne samo v besedah, ampak tudi v dejanju. Razodeti hočem tudi to, da živim tja v en dan, popolnoma brez c/ilja. Marsikdo misli, da bi bil srečen, če bi živel brez skrbi, kar je pa seveda nemogoče. Največji cilj, ki ga mora imeti človek pred očmi, je da si ustvari svoj dom, saj nam zato dajejo najlepši primer nevedna bitja, kakor so ptice in živali sploh. Ali naj bo človek slabši od teh bitij? Vem, da je veliko moških, ki mislijo na svoje gnezdo, samo težko jih pripraviš, da to odkrito povedo. V dvojni meri si želi ustvarili svoj dom tisti, ki živi daleč od domačega kraja. Imeti pri sebi ženico, ki te razume in s katero se lahko pogovoriš o vsem, kar ti je na srcu, je — največja sreča, ki si jo more človek misliti. Ona že iz oči bere vsako željo možička, on pa v enaki meri vrača vso njeno ljubezen. Samo korajžno naprej in usoda nam bo pripeljala na pot osebo, s katero si bomo ustvarili svoj dom in novo življenje. Tone. Dobra roba se hvali sama, zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklama I i- ti > Narodna skupščina razpuščena. Re-gentski svet je razpustil sedanjo narodno skupščino in razpisal volitve za nedeljo 5. maja. Pri nosnih volitvah bo nastopila tudi opozicija. Novi ban. Za novega bana Dravske banovine je imenovan ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Bansko mesto se je bilo izpraznilo z odhodom dotedanjega bana dr. Marušiča v socialno ministrstvo Jevtičeve vlade. Novi ban je član ljubljanskega občinskega sveta Se od leta 1921, od leta 1927 pa brez prestanka županuje ljubljanskemu mestu. Gjalski umri. V Gredici pri Zagrebu je umrl slavni hrvatski pisatelj Ksaver Šandor Gjalski, s pravim imenom Ljuba Babič. Dosegel je visoko starost 81 let. Njegovi najznanieni-tejSl romani so: »Pod starim krovo-vlma«, »Oavit«, s>Na rodjeooj grudic Itd. Ie vseh njegovih povesti dihat« vroče hrvatsko rodoljubje in zraslost z zigorsko zemljo. BalugdiM odhaja. Naš dolgoletni berlinski poslanik dr. Balugdžic misli pustiti diplomacijo in se posvetiti izključno samo časnikarstvu. Prevzel bi slavno uredništvo beograjske »Politike«, kjer je doslej stalno sodeloval kot uvodničar pod šifro X. Y. Z. — Dr. Balugdžič je velik prijatelj Nem-in sedanjega političnega sistema v rajhu, toda njegov odhod ne pomeni izpremenitve naše dosedanje zunanje politike. Byrd s« vrača. Antarktika odprava Američana Byrda je svoja znanstvena opazovanja okoli Južnega tečaja končala in se vrača v USA. V večnem snegu in ledu je bila dobra tri leta. Malarija na Cejlon*. Na otoku Cey-lonu razsaja že nekaj tednov malariji-Doslej je terjala več ko 30.000 smrtnih žrtev. Bolnice so prenapolnjene, pokopališča postajajo premajhna. Velikanske solnčne pege. Berlinski zvezdoslov« so te dni opazovali nenavadno velike solnčne pege. Nekatere so tolikšne, da bi vanje lahko spravili več naših zemelj. Solnčne pege spravljajo astronomi v zvezo z vremenom na zemlji. Pes mu je drašji od avta. Veleposestnik Jausky se je peljal z avtom po praški predmestni ulici. Zdajci so se pa odprla vratca avtomobila in iz voza je skočil velik pes, last Janškega. Da ga ne bi povozil, je vele- restnik zapeljal v brzojavni drog si prednji del avta skoraj popolnoma razbil. Pri zaslišanju je Jansky izpovedal, da mu je bilo psa bolj žal kakor avtomobila. 20. stoletje. Ženevski odbor za ublažitev bede ugotavlja v letnem poročilu, da je leta 1933 na vsem svetu okoli 2,300.000 ljudi umrlo od lakote; pol od njih si jih je samih vzelo življenje. V istem razdobju so pa nalašč uničili 5G8.000 vagonov žita, 144.000 vagonov riža, 267.000 vreč kave in 2,580.000 kg sladkorja — samo zato, da temu blagu ne bi padla cena. Po sodbi ženevskega odbora bi z boljšo organizacijo lahko rešili vsaj 67*/o za lakoto umrlih ljudi. (To doživljamo v dobi elektrike, brzoparnikov, ekspresov in letal!) 2-09 ni visoko! Iz Newyorka poročajo, da je na neki tamkajšnji lahkoatletski prireditvi skočil črnec Thread-gill 2-0» m visoko. Tolike višine ni doslej še nihče drugi preskočil. 20 milijonov ca plesale«. Sodišče v Monac.u je te dni dokončalo dolgo in zanimivo pravdo. 771etna Američanka Baele-Leroy je bila namreč zapis da vse svoje imetje 20 milijonov frankov svojemu plesalcu, 221etnemu Louisu Sanezl de la Cuadra. Njeni sorodniki so se pritožili, toda sodišče jih je zavrnilo in prisodilo dediščino mlademu Brazilcu. (O zanimivi aferi smo obširneje poročali v 50. štev. lanskega letnika. Op. ur.) Katehet umrl v eerkvl. V deški gimnaziji v Plevlju se je te dni pripetil nenavadni slučaj, da je katehetu, ko Je stopil v razred, postalo slabo in se je zgrudil na tla. Poklicani zdravnik je mogel samo ugotoviti enwt. Dijake je obšla groza, a so jih kmalu pomirili. Jubileji. 501etnico samostojnega obrtniškega dela je praznovala ugledna zlatarska tvrdka g. Josipa Goldsteina. — 25 let zakonskega življenja sta praznovala podnadzomik kriminalnih agentov g. Jože R o j i c in njegova zvesta družica Ana. — 751etnico življenja je obhajal te dni znani ljubljanski i>ostrešček g. Janez Metelko. — Iskreno čestitamo! Novi grobovi Umrli so v Ljubljani: svetnik Jernej S o č n i k , sodni ravnatelj v pok. Dosegel je častitljivo starost 85 let. — 7. t. m. je v Ljubljani umrl senator prof. dr. Valentin Rožič, znan zgodovinar in politik. S svojim delom si je pokojnik zagotovil trajen in časten spomin. — V Celju: Jakob Knaflič. — V Hrušiei: g. Matija Kobentar; bil je 30 let vzoren predsednik on-dotne gasilske čete iu je imel odlikovanje za državljanske zasluge. — Na Vranskem: Karel Schildenfeld ii znane savinjske družine. — Pokojnim večni mir, žalujočim naše sožalje! Kralj dirkačev pripoveduje »Vitez Sinje ptice« e svojem najnevarnejšem doživljaju — Razgovor s 501ctnim svetovnim rekorderjem sirom Malcolmom Campbellom (Al) Te dni bo praznoval znameniti avtomobilski dirkač sir Malcolm Campbell svoj 50. rojstni dan. In ravno ta dan namerava zboljšati svoj lastni hitrostni svetovni rekord. Doslej je znašal 437'7 km na uro, zdaj pa hoče na vsak način priti vsaj na 50 km. »Deset sekund med nebom in zemljo, med bitjem in nebitjem — teh deset sekund ustvari svetovne rekorde,« je dejal sir Malcolm Campbell in ljubeče pogladil dva metra dolgi hladilnik svoje »Sinje ptice«, najhitrejšega dirkalnega avtomobila na svetu. »O, saj ni treba toliko poguma za dvoboj s počasnim brzinomerom. Človek ai več predstavlja, kakor je res. Toda zdi se mu cela večnost, preden se počasni mali kazalec toliko zgane, da pride na tri sto milj. Cela večnost, in vendar se dogodi v drobcih ene same sekunde. Ni dirkačev pogum poglavitno, temveč njegova energija in vztrajnost: brez nje pač ne bo nikdar prestal teh kritičnih sekund. Se tako majhna nevarnost peščenih tal, neugoden nasprotni veter, prevelika vlaga zraka, slepeč' solnčni žarek, ki iznenada pogleda izza oblakov — vse te navidezne ne-znatnosti so glavni vzroki tolikih neuspehov rekorderjev. Da mora biti motor prvovrsten in šasija popolna in da morajo vsi vzvodi in vijaki brezhibno delovati, prav tako tudi dotok bencina in olja — to so neogibni pogoji za rekorderja, čeprav jih tako rekoč le podzavestno vzame na znanje.« Znameniti dirkač ml je to pripovedoval do-brovoljno in z neskrbnim glasom, kakor da pri njegovih poskusih ne bi šlo za življenje ali smrt. Takšen je pač. Že zdavnaj preden ga je angleški kralj povišal v viteza in mu dovolil, da sme postaviti pred svoje ime plemiško členico »sir«, ga je ljudstvo štelo k aristokraciji... seveda nekoliko drugačne vrste, a zato nič manj častne. Imenovali so ga na kratko >lord Tempo«. Danes govore o njem kot o »vitezu Sinje ptice«. Toda »Sinja ptica« — tako namreč je krstil sir Malcolm svoj dirkalni voz, ki ga vsako leto izpopolnjuje in ga je šele pred kratkim spet predelal za letošnji rekordni poskus — prej spominja na orjaškega kita, v čigar trebuhu se moderni Jona izgubi tja do oči. Med vožn jo je zračni tok tako hud, da bi mu zlomil roko, če bi se jo upal pomoliti iz voza. Avto je zgrajen v obliki topovske krogle, stene so gladke in okrogle in nikjer ni videti najmanjšega vijaka. Lady Campbellova, hrabra žena »blaznosmelega avtomobilskega divjaka« — tako sama imenuje svojega moža — iz dna srca obžaluje, da je novi model »Sinje ptice« že dodelan in da ga bo njen mo/, lahko uporabil za svoj 50. rojstni dan za nov rekordni poskus na daytonskem obrežju v Ameriki. Uboga žena prestaja vselej peklenske muke, kadar se njen mož igra s smrtjo; njena največja želja je, da bi »lord Tempo« vendar že s starostjo prišel malo bolj ... k pameti in opreznosti. »Zdaj mu je petdeset let, pa je prav tako vratolomen in drzen, kakor kak dvajsetleten mladenič; toda le-temu človek že ne zameri, ker je še mlad in se ne zaveda odgovornosti,« je vzdihnila lady Campbellova in vdano pogledala po svojih dveh otrocih, dečku in deklici, ki sta zelo ponosna na junaškega očeta in materin strah kratkomalo odklanjata. »Saj mi je papa obljubil, da bom tudi jaz lahko tekmoval in da me bo naučil šofiranja,« pripoveduje mali in bistri fant, »torej bo vendar pazil našel Pri kom drugem se pa ne mislim učiti. Saj so sami mazači.« 140 metrov v sekundi Sir Malcolm Campbell je bil prej dolga leta član Lloydsa, znamenite zavarovalne centrale v Londonu. V tem vidijo njegovi prijatelji tudi vzrok njegovega ne- omajnega miru in tolikega navdušenja za tvegana podjetja, Campbell velja še danes za največjo avtoriteto vseh vrst avtomobilskih in letalskih zavarovanj. Drugače se pa zdaj peča razen s pripravami za rekordne vožnje samo še s časnikarstvom; piše namreč o vseh stvareh, ki so v zvezi z njegovimi rekorderskimi poskusi. »Rekordne vožnje same po sebi prav nič ne neso,« mi izda sir Malcolm. »Troški, združeni z vsakim poskusom, so tolikšni, da še presegajo velike podpore, ki mi jih dado na razpolago razne avtomobilske tvrdke. Saj že težave z ureditvijo dirkalne proge dovolj jasno kažejo, kako negotova je vsaka rekordna vožnja. Ljudje govore in časniki pišejo samo o posrečenih poskusih, nikoli pa ne o neštetih izjalovljenih poskusih, ki so pravi rekord šele pripravili. Sedanji rekord znese približno 134 yardov (1 yard = 91 cm) v sekundi. Sleherni obrat kolesa v tem merilu pomeni veliko razliko v hitrosti. Nova konstrukcija osi in gonila ter cela vrsta karoserijskih izpopolnitev mi dajejo tehtno upanje, da bom pri prihodnjem poskusu znatno popravil svoj lastni rekord. Teoretski bi moral biti moj novi avto za kakšnih petdeset kilometrov hitrejši od sedanjega modela. V praksi je pa to odvisno od mnogih drugih okoliščin, ki jih nikdar ni moči vnaprej določiti. Sicer sem pa tudi že ua sedanjem najnovejšem modelu našel več napak, ki jih mislim odpraviti pri prihodnji konstrukciji. Upam, da bom še letos dosegel 500 km. Pri 140 metrih v sekundi se mi pa zdi, da bo hitrostna meja za avtomobile dosežena.« Usodni avtobus Novi Campbellov avto je s tehniškega stališča popoln. Avtomatske zavore na kolesa je zamenjal z novimi zračnimi zavorami. Da se lahko o pravem času ustavi, razširi šofer samo na obeh straneh voza nekakšni krili, v kateri se ujame zrak, tako da ustavi avto zračni odpor, ne da bi bilo treba poseči po nevarnih zavorah na kolesa. Toda veliko vprašanje je, ali kaže seči po teh tehniških pripomočkih; zakaj voznik mora paziti, da njegova roka niti za stotinko sekunde ne izpusti krmila, kadar drvi s tolikšno hitrostjo. Se tako majhen premik krmila utegne povzročiti katastrofo, bodisi da požene voz med gledalce ob obrežju, ali pa v morje. Toda na takšne reči misli Campbell le tako povrh. Sam pri sebi ne čuti nikakega strahu. Zanj ni niti fantastična hitrost 120 metrov na sekundo nikak pomemben doživljaj. »Business, kupčija, prijatelj,« meni in skomigne z rameni, kakor da na umrljivost niti ne misli. Zanj je vse to samo kupčija. Tudi če se to kupčevanje za izpre-membo kdaj vrši s smrtjo. »Na dirkališču sem doslej doživel le malo resnejših nesreč,« mi pove sir Malcolm, ko ga vprašam, kateri je bil njegov najnevarnejši doživljaj. »Tudi ne verjamem, da bi se mi kdaj med rekordno vožnjo pripetila nesreča. Neki glas mi pravi, da bom podlegel dosti nedolžnejši avtomobilski nesreči. Pred nekaj leti sem se ko sem šel čez cesto, iznenada zagledal stisnjenega med avtobusom in osebnim avtomobilom; rešil sem se le, ko sem v poslednjem trenutku skočil na hladilnik osebnega avtomobila. V tisti sekundi sem doživel več kakor pri vseh dosedanjih dirka*' ih rekordih. In trdno verujem oni vedeževalki, ki mi je proroko*"ila, da mi bo ne-opreznost nekega drugega usodna, mogoče celo smrtonosna. Ta drugi bo prav gotovo avtobusni šofer. Zato se kjer le morem daleč ognem dvonadstropnim orjakom v londonskih ulicah, čeprav gred > drugi prav korajžno mimo nji!: čez cesto.« Toda lady Campbellova zmaje z glavo. Ona ne more verjeti temu fatalističnemu prepričanju svojega moža; ona je le preveč prepričana, da ga pri njegovem najnovejšem rekordnem poskusu čaka smrt. (Po dunajskem »Journalu«) HALI OGLASI Mali oglasi v »Družinskem tedniku« stanejo po Din 1‘— beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak tnali oglas Din 1‘50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 8 Din v mamkah. Denar za male oglase je treba poslati vnaprej, lahko tudi v znamkah. DVA VETRIČA Z MORJA iščeta cvetke s planin v svrho medsebojnega dopisovanja itd. za razvedrilo. Dopise na upravo pod »Dva plus dve«. GOSPODIČNO, ki je podpisala svoj članek pod »Njene sanje« z »Anico«, prosimo, da vzame pismo v upravi »Družinskega tednika*. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30‘—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior,. Zagreb, Iliča 34. POVERJENIKE SPREJMEMO v /seh krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Lep postranski zaslužek«. GOSPODIČNA »BELOKRANJICA«! — Prosim, če bi hoteli dopisovati z mladim trgovcem Vam sorodne duše. Dopise na upravo pod »Mehka duša«. ANGLEŠKEGA POINTERJA starega 6—12 mesecev kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Družinskega tednika t pod šifro »Pointer«. DAMSKE OBLEKE, plašče in perilo Vam izdela lepo, moderno In po solidni ceni Maiči Perenič, Ljubljana, Tyrševa cesta 29, I nadstropje. BARVANJE LAS .. .eč potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura ? navodilom stane Diu 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb. Iliča 34. HUMOM Izpremenjeni časi Gospod Dreta ima sina, ki v nobeni službi dolgo ne vzdrži. »V tvojih letih,« mu nekega dne strogo reče njegov oče, »sem bil dobro zapisan pomočnik v veliki trgovini. Zaslužil sem dve sto kron na mesec. 2e čez deset let sem se lahko postavil na lastne noge in se oženil.« »Eh, danes pa to ne gre več,« odkima žalostno sin. »Danes imajo že povsod registrirne blagajne.« Tudi primer Učitelj razlaga učencem, kaj vse smo dobili od drugih narodov: »Številke smo si izposodili pri Arabcih, koledar pri Rimljanih, denar in banke pa pri Italijanih. Kdo mi ve povedati še kakšen primer?« »Jaz, gospod u&itelj!« se oglasi mali Bine. »Mi smo si izposodili našo peS pri Orehku, lestev pri Plankarju in otroški voziček pri Piškurju.« Poklon Gospa Kocmurjeva je od sile zgovorna ženska; kadar začne, ne zna nehati. Ondan je prišla k neki prijateljici ua popoldansko kavo. Govorili in klepetali sta na vse pretege. Simen, mali sin gostiteljice, je nekaj časa vdano moičal, potem ga pa ni več vzdržalo. »Kako se vam zde mamini kolački?« vpraša gospo Kocmurjevo, videč, s kolikšnim užitkom pospravlja delo materinih rok. Siromačku sc je kar hudo storilo. »Prav dobri so, Simen,« se uasmeh-ne gostja. »Čudno,« zategne mali mož. »Mama pa zmerom pravi, da nimate nič okusa.« Moč navade Neki tujec začne razgovor s starim vaškim pismonošo, ki ga je ravno srečal na cesti. »Zdi se mi, da imate precejšnjo pot opraviti vsak dan.« »Da, gospod,« pritrdi trudno pismonoša. »Najmanj po petnajst kilometrov napravim vsak dan, in tako gre neprestano že dobrih dvajset let — le vsako leto dobim štirinajst dni dopusta.« »Ta dopust vam mora kaj dobro deti,« meni tujec. »Gotovo se takrat temeljito odpočijete, ne? Kam pa greste na počitnice?« »Eh, kaj hočete!« skomigne stari pismonoša z rameni. »Doma ne vem, kaj naj počnem, drugod bi se pa tudi dolgočasil; zato hodim s svojim namestnikom okoli.c Otroška trmoglavost Mamica je pravkar spravila malo Nadico spat, sama je pa sedla zraven postelje, da še malo podela. Otroček mnogo raztrga in mamica mora vse to zvečer pozakrpati. In tako krpa tudi nocoj, ko nenadoma skali tišino droban glasek: »Mamica, daj mi kos potičke!« »Spančkaj, Nadica ... spančkaj...« Nadica utihne... za dve minuti. Potem se pa spet zasliši drobni glasek: »Mamica, prosim malo potičke !c »Ali mi boš zaspala! Kje si pa slišala, da bi kdo jedel potičko, če je že v postelji?« »O, mamica ...« »Ce ml ne boš dala miru, bom prišla in te potegnila za ušesa ...« Nova tišina, to pot nekoliko daljša. Otročka je grožnja le ugnala. Zdajci se pa zasliši na moč prilizljiv glasek: »Mamica .., če prideš, da me potegneš za ušesa... ali mi boš prinesla tudi potičko?« Upanje »Tak možite se, Marička, in zapustiti nas mislite? Ali ste pa tudi pomislili, da je zakon le prevečkrat razočaranje?« »Vem, milostljiva, toda upanje imam, da bom imela več sreče kakor vi!« Prijateljici »Kam si pa namenjena, Otilija?« »Na perutninsko razstavo.« »E, pusti jo — saj imajo tam ie dovolj rac in gosi!« »Res? Zato so menda tebe poslali nazaj.; V kemični pralnici »Prinesel sem vain vrabca,« reče mali Jurček, »ali mi ga ne bi mogli kemično prebarvati v kanarčka?« LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 31. OSAMLJENO SE POČUTIM in bi želela dopisovanja z gospodom nt,ž-nih in finih čuvstev. Dopise prosim na upravo pod »Nežna čuv-stva«. MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega led-nika«. PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivauka, Ljubljana, Bohoričeva cesta 25. DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo, kopalnico in predsobo iščem. Lahko suteren blizu središča. Ponudbe pod »Suho in svetloc. NEPOTREBNIH DLACIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15‘—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, I!iea34. GROF MONTE-CRISTO [me je postaralo gorje in za svoje- in pokoja. Ne, ne fožim zaradi Roman Naphal Aleksander Dumas 74. nadaljevanje »■Če ste vse videli, sle morali tijcii videti, da me je Fernandov sin javno razžalil, reče Monte-Cristo s strahotnim mirom. :Moj sin vas ie izpregledal; tudi on pripisuje v a m vso nesrečo, ki ie zadela njegovega očeta.« -Madame, izraze zamenjavate — to ni nesreča temveč kazen. Nisem jaz listi, ki je udaril gospoda Mor-eerfa — božja previdnost ga je kaznovala, t 'In zakaj ste prevzeli mesto božje previdnosti?! vzklikne Mercedes. »Zakaj obujate spomine, če jih je ona pozabila? Kaj je vam, Edinond, do Janine in njenega vezirja? Kaj vam je Fernand Monde-go hudega storil, če je izdal Te-pendelinija?« ».Da,- madame, prav imate; to je stvar, ki se tiče samo frankovskega častnika in paševe hčerke Prav jmate, kaj naj ho to meni mar? In če sem se zaklel, da se bom maščeval, nisem imel v mislih ne frankovskega stotnika, ne grofa Morcerfa, temveč ribiča Fer-nanda, moža Katalonke Mercedes.« iO, kako strašna osveta za prestopek, ki me je zla usoda nagnala vanj! Zakaj kriva sem samo jaz, Edinond, in če se hočete nad kom maščevati, se morate nad menoj, ker nisem imela moči, da bi vztrajala v svoji zapuščenosti in brez vas.« »A. zakaj ste bili brez mene? Zakaj ste bili zapuščeni?« »Ker ste vi sedeii v ječi, Ed-mond.« »In zakaj so me zaprli. Zakaj sem sedel v ječi?« : Ne vem.« : Da. madame, tega ne veste, vsaj upam, da ne veste. Prav, vam bom jaz povedal. Zaprli so me, ker je tisti večer pred najino svatbo v utici pri očetu Pamfilu neki mož, po imenu Danglars, napisal pismo, ki ga je ribič Fernand sam nesel na pošto.« Monte-Cristo slopi k pisalni mizi, odpre predal, vzame iz njega porumenel papir in ga pokaže Mercedi. Bilo je Danglarsovo pismo kraljevskemu prokuratorju. Mercedes z grozo prebere strašno ovadbo. : 0 moj Bog!« zaječi in si otre znojno čelo. »In to pismo...« »Za to pismo sem dal^ dve sto tisoč frankov — malo, če pomislim, da se morem danes z njim oprati v vaših očeh.« »In posledica tega pisma —?« »Kakor veste, so me aretirali; ne veste pa, kako dolgo 'sem zdihoval v ječi; ne veste, da sem štirinajst let medlel, komaj četrt ure od vas, v temnici ifskega gradu. Ne veste, da sem v teli štirinajstih letih vsak dan obnavljal pri dolžan, da se maščujem; zato me je Bog poslal sem in tu sem.« Uboga žena pobesi glavo in roke ji omahnejo. »Odpustite, Edmondk zaječi in pade n t. kolena. »Odpustite že r v ui na ljubo, ki vas še zmerom ljubim!« Dostojanstvo mučeniške žene je vjelo njenim besedam sleherni za-kouolomski pomen. Njeno čelo je skoraj udarjalo ob tla. Grof se hlastno skloni k njej in jo vzdigne na stol. Skozi meglo solznih oči je videla pred seboj njegov moško lepi obraz; niti boj med bolestjo in sovraštvom, ki je divjal v njem, mu ga ni mogel spačiti v njenih očeh. »Da ne pohodim tega prekletega rodu!« je mrmral grof med zobmi. »Izneverim naj se Bogu, ki nte je obudil od mrtvih, da izvršim njegovo kazen — ne, nemogoče, madame!« »Edmondk zaječi ^nesrečna mati, zatekaje se k vsem sredstvom, ki so ji prišla na um. »Moj Bog, če vas jaz kličem Edmond, zakaj me vi ne imenujete Mercedes?« »Mercedes!« ponovi Monte-Cristo za njo. »Da, Mercedes... Prav imate, še zmerom mi je sladko izgovarjati to ime, in prvič po toii dolgem času mi je tako zvonko prišlo čez ustnice. O, Mercedes, izgovarjal sem vaše ime med iht-ljaji telesnih bolečin, med hropenjem brezdanjega obupa; izgovarjal sem ga, ves otrpel od mraza, ko sem ždel na gnili slami v svoji ječi; izgovarjal, ko sem se od neznosne vročine premetaval po razbeljenem kamnu temnice. Mercedes, mora m se maščevati, zakaj trpel sem celih štirinajst let, štirinajst let sem trpel, štirinajst let jokal in klel — ne, Mercedes, moram se maščevati!« »Maščujte se, Edmond,« vzklikne obupno mati, »toda maščujte se nad krivcem, maščujte se nad menoj. ne pa nad mojim sinom!« »Zapisano je v sveti knjigi,« odgovori svečano Monte-Cristo, ;da se grehi očetov maščujejo na otrocih ( in otrok otrocih do četrtega rodu. Če je sam Bog narekoval te besede svojemu preroku — zakaj naj bi bil jaz boljši od njega?« . Edmond! Oh, Edmond!« krikne Mercedes in iztegne roke proti grofu, »Odkar vas poznani, sem oboževala vaše ime in spomin na vas mi je bil svet. O, ne silite me, da sama omadežujem to plemenito sliko, ki se noč in dan tako jasno zrcali v mojem srcu. O, Edinond, ko bi poznali vse molitve, ki sem jih pošiljala k Bogu, ko sem še upala, da ste pri življenju, in potem, ko sem vas imela za mrtvega! Da, za mrtvega; rekli so mi, da ste hoteli zbežati, da ste se zavezali v mrliško vrečo, namenjeno nekemu mrtvecu, in se vrgli s ka sego, ki sem jo dal sam sebi prvi!stela v globino; strahotni krik, ki dan — čeprav niti vedel nisem, da ste se poročili s Fernandom, mojim ovaditeljem, in da mi je umrl oče, umrl od lakote.« »Sveti Bog!« zajeclja Mercedes in se opoteče. »A to sem izvedel, ko sem prišel po štirinajstih letih spet na svetlo. Zato sem prisegel, da se bom maščeval nad Fernandom, in zdai se maščujem.« »In za gotovo veste, da je Fernand to storil?« »Tako mi duše, madame. Sicer ni pa to nič slabše, kakor če kot naturaliziran Francoz prestopi k Angležem, če se kot rojen Španec bori proti Špancem in v Alijevi službi Alija izda in umori. Kaj je v primeri s tem pismom, ki ste ga pravkar prebrali? Nedolžna zvijača, in prav lahko razumem, da jo žena, ki je tega človeka vzela za moža, rada odpusti, zato je pa ljubimec, ki bi bil imel njo vzeti za ženo, ne pozabi. Prav! Francozi se nad izdajalcem niso maščevali, Španci izdajalca niso ustrelili, ležeč v grobu je Ali pustil izdajalcu, da živi nekaznovan; toda jaz sem, izdan, umorjen, takisto vržen v grob, z božjo milostjo vstal iz tega groba in sem Bogu se vam je izvil iz grla, ko ste se raztreščili na skalah, je oznanil vašo vratolomnost in hkratu vašo smrt.« Oh, Edmond, na življenje svojega sina, ki vas zanj prosim usmiljenja — na njegovo glavo se vam zakolnem: deset let sem noč za nočjo slišala oni strahotni krik in vselej sem se zdramila od ledene groze. O, Edmond, verjemite mi: tudi jaz sem mnogo prestala, čeprav sem še toliko kriva!« »Ali ste doživeli, da bi vam bil oče od lakote umrl, ker mu niste mogli pomagati?« krikne Monte-Cristo. »Ali te doživeli, da bi vaša izvoljenka šla pred oltar z vašim tekmecem, med tem ko ste vi ječali na dnu temnice?« »Ne, zato sem pa doživela, da je mož, I i ga ljubim, pripravljen umoriti >jega sme.c Mercedes je izgovorila te besede s tolikšno bolestjo, da se je grofu utrgal krčevit ihtljaj iz prsi. Lev je bil ukročen, maščevalec ugiian. »Kaj terjate od mene? Da ostane vaš sin pri življenju? Prav, živel bo!« Mercedi se izvije vzklik neizrekljivega veselja. Za god in praznik mati dobro ve, otroci se Dr. OETKER-jevih kolačev vesele! »0, hvala ti, Edmond, hvala!« izjeclja in prime Monte-Crista za roko in jo pritisne na ustnice. »Zdaj si spet tak, kakor sem te zmerom videla v sanjah, kakor sem te zmerom ljubila. O, zdaj ti lahko priznam.: »Tem laže,« odvrne Monte-Cristo, »ker ubogi Edmond pač ne bo več dolgo utegnil biti deležen vaše ljubezni. Mrtvec se vrača v grob, sence odhajajo v temo.; »Kaj ste rekli, Edmond?« »Rekel sem: ker ste vi zapovedali, Mercedes, moram umreti.« »Umreti? Kdo je to rekel? Kdo govori o smrti? Od kod te misli na smrt?« »Menda vendar ne mislite, da mi je še kaj do življenja, ko me je vaš sin pred vsem gledališčem, v prisotnosti svojih prijateljev izzval in opsoval? Tisto kar sem poleg vas, Mercedes, najbolj ljubil, sem jaz sam, to se pravi, moja čast, to se pravi moja moč,, ki me postavlja nad druge ljudi; ta moč mi je bila življenje; zdrobite jo in prenehal sem živeti.« »A dvoboj se vendar ne bo vršil, Edmond, ker ste odpustili!« »Dvoboj se bo vršil, madame,« reče slovesno--Monte-Cristo. »Samo da bo namestil krvi vašega sina tekla moja kri,« Mercedi se utrga krik groze. Planiti hoče proti Monte-Cristu, a nenadoma obstane. »Ne, Edmond, še je Bog nad nami, drugače ne bi bili več živi in drugače vas ne bi bila spet videla; nanj se zanašam iz globine svojega srca. Rekli ste, da bo moj sin živel.« »Da, madame. živel bo,« odgovori Monte-Cristo, začuden, da je Mercedes njegovo žrtev sprejela tako hladnokrvno in brez ugovora. Mercedes ponudi grofu roko in upre vanj svoje solzne oči. »Edmond, kako lepo, kako velikodušno ste ravnali! Kako vzvišeno je, imeti usmiljenje z ubogo ženo, k^ se vam je približala brez sleherne nade. 0, bolj kakor leta ga Kdmonda nisem niti od daleč več tista Mercedes, ki jo je ljubil. 0, verjemite 1111, Edmond, tudi jaz sem trpela; saj ne veste, kako žalostno je, ko človek gleda, kako mu mineva življenje brez slehernega žarka veselja, brez najmanjšega upa. 0, Edmond, nikoli vam ne bom mogla dovolj povedati, kako lepo, kako vzvišeno, kako veliko je dejanje, ki ste ga storili!« V Mercedinih očeh sta se zrcalili neizmerno občudovanje in hvaležnost. Potem se pa toplo obrne h grofu: »Edmond, le še eno besedo! Čeprav se je moj obraz postaral, čeprav je lesk v mojih očeh ugasnil, čeprav va-s današnja Mercedes v ničemer več | ne spominja one nekdanje — njeno srce se ni izpren;enilol Zbogom, Edmond; ničesar več nimam terjali od neba ... Našla sem vas tako velikodušnega in plemenitega kakor nekoč. Zbogom, Edmond, zbogom ... in hvala!« A grof ji ni odgovoril. Mercedes odpre vrata. Preden se grof predrami iz bolestne zasanjanosti, ki ga je vanjo pogreznilo nepričakovano žrtvovanje njegovega živt.fenskega Cilja, je ni bilo nikjer več. Ura v invalidskem stolpu je bila eno, ko je zdrdral voz gospe Morcerfove po tlaku. Grof dvigne glavo. J ; »Tak bedak!« zamrmra sam pred se, »zakaj si nisem tisti dan, ko sem prisegel maščevanje, izruval srca?« .■ XIII Dvoboj Po Mercedinem odhodu še: je vse okoli Monte-Crista pogreznilo v temo. llaha! : se je neslišno zagroho-lal samemu sebi. »Ilaha! Ta zgradba, postavljena s tolikim trudom in skrbjo, naj se zdaj z eno samo besedo podre kakor stolp ' iz papirja! In jaz, ki sefu se imel za nekaj posebnega, jaz, ki sem bil tako ponosen nase, jaz, ki som se videl v ifskih temnicah tako majhnega in sem potem znal zrasti v tolikega mogočnika — jaz bom jutri le še kup prahu! Haha! 0, saj ne tožim nad telesna.,smrtjo. Kaj je meni smrt? Zavetišče miru telesne smrti, žal mi je le, da bo z njo konec tudi vseh teh načrtov, zasnovanih s tolikim trudom in vztrajnostjo. Tak božja previdnost res nisi bila na moji strani, nego zoper mene? Breme, težko ko svet, ki sem si ga oprtal, meneč da ga bom lahko nesel do konca, je torej Ie presegalo moje moči, in odložiti ga moram že na sredi poti. 0, spet bom postal fatalist, jaz, ki mi je štirinajst let obupa in šestnajst let upanja vrnilo vero v Boga. In vse to, o Bog, samo zato, ker je moje srce, o katerem, sem mislil, da je mrtvo, samo otrpnilo; ker se je zdramilo in začelo* utripati; ker sem podlegel njegovi bolesti, ki jo je 'prebudil iz smrti glas neke ženske. In vendar,« zamrmra grof, čedalje bolj pogrezajo se . v misli o drugem duevu3 in vendar, saj ni mogoče; da bi bila ta ženska, toli plemenito srce, iz gole sebičnosti privolila, da se dam ubiti; jaž, mož sredi najlepših moči in živtjfcnja! Ne, saj ni mogoče, da bi tako daleč gnala svojo materinsko ljubezen, ali bolje, svojo matej-insko blaznost. Ne, ne... Gotovo.si je izmislila kakšen ganljiv prizor; prišla bo in planila med naju, 111 nas vse skupaj samo osmešila.« Rdečica užaljenega, pouo^a zalije grofu čelo. »Osmešila!« se porogljivo zasmeje. »In koga najbolj? Mene! .Jaz, osmešen! Ne, nikoli! Rajši umreni. Saj je blav.110!« vzklikne na glas, »blazno, iti tako daleč v plemenitosti in se postaviti za tarčo pred pištolo tak emu! e zelencu! Saj ne bo nikdar vedel, da je moja smrt samomor -**> in vendar sem č&sti svojega ‘spomina dolžan, da svet izve; da s6ni prostovoljno spustil k zšniahu dvignjeno roko iii se pustil upitl. Da, to sem dolžan, storiti!« In yzel je pero in potegnil iz predala pisalne mize neko listino. Ta listina je bila njegova oporoka, ki jo je napisal koj po prihodu v Pariz. Sedel je iti napisal kratek dodatek, ki je hioral' tudi s slepoto udarjenemu odpreti oči o načinu njegove smrti vorv&s Veriga je luko mašna, Aafrof, nje naj-slabši član, brodovje luko nuglo kakor njega najpočasnejša ladja. TIVAR OBLEKE 26 - LJUBLJANA Sv. Petra c. št Velikanski popust na izgotovljenih moških oblekah kakor tudi na ostali naši konfekciji Zaradi konca zimske sezije smo znižali cene našim oblek«rr NEKA] DOKAZOV: MoSkc obleke na Din 240’ „ „ 290- od Din 330’— 400'— M » 420*— » n 580 — >1 660 — » it 750 — Te obleke Fantovske obleke od Din 110*— 340*— 490’— 590 — 690 - 140— „ „ 100-- 210- , „ 120*— 280- „ „ 210*— 300- „ „ 230*— 330*— „ „ 290 — Sv. Petra c. št. 26 nasproti hotela BALKAN (Tratnik) Ker fe to velike važnosti, Vas opozarjamo, da se pred vstopom v trgovino prepričate, če greste k nam POHITITE, DOKLER JE ZALOGA ŠE VELIKA I Opozarjamo Vas tem potem tudi na našo glavno zalogo v Prešernovi ul. 34, nasproti Glavne pošte, z lepo in veliko izbiro moških oblek kakor tudi naše druge konfekcije najnovejših krojev, po naših znano nizkih cenah TIVAR OBLEKE Za doma Iz finega sukna v barvah Za telovadbo Z volno podložene V sneg in blato z gumasto obutvijo Za dečke Iz telečjega boksa, z usnjenim podplatom Telečji boks Za odrasle Iz čvrstega telečjega boksa z gumastim podplatom Prednosti Telečji boks z usnjenim podplatom _____________ gumastih podplatov nepremočljivost prožnost Najboliši goveji boks z gumastim podplatom trpežnost Lak-telečji boks Goveji boks z gumastim podplatom Lak-semiš Iz čvrstega telečjega boksa z gumastim podplatom Telečji boks Dopisna šola Nemščino, esperanto in slovenščino poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola na Jesenicah (Gorenjsko). Učnina nizka. Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor. UGOCESKA iUGOSIOVENSKO * ČEŠKA tekstilna industrija KRANJ IZOBLUJE: U barvano in tiskano blago q iz bombaža in umetne svile. = ZaMavafta samo Isdalka ta tovarnal : IIOIIC3IIC3II CT> ‘I' >11 er IIC311C3II CD II OH CD IIC3II CD IIC3II Oll cQ Vam omogočamo kljub težkim časom. Ničesar drugega Vam ni treba napraviti, ko da od svoje plače, oziroma dohodkov odločite, četudi najmanjši, a zato stalni znesek za svojo bodočnost. Vse drugo Vam izvedemo sami, ako se zglasite pri nas. Samo načrtno varčevanje Vam pri sedanjih pičlih dohodkih zagotovi, da dosežete načrt, cilj, za katerega je potreben denar (za izlet, tečaj, šolanje, zidavo, Dlake, cenjene dame! na lica itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasuosti vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 steklenica za Din 10‘— (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28*—, tri Din 88'—. RUDOLF COTK. LJUBLJANA VII Janševa 87 (prej Kamniška 10 a) Din 1000'- plaiam ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Že dalj časa nisem nič naročil, ker Ijndje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da je Vaš preparat še najboljši, in ga zopet zahtevajo. Franc Maček, čevljarna, Dol. Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10*— (predplačilo). Na povzetje Din 18*—, dva Din 28*—, tri Din 38*—. RUDOLF COTK, LJUBLJANA VII Janševa 87 (prej Kamniška 10 a) gospodarsko osamosvojitev, preskrbo za starost, bolezen ter doto itd.). To je novi način štednje, s katerim hočemo tudi nepremožnim pomagati do blagostanja. Ravno zato sc Vam obrestuje ta denar po izredno ugodni obrestni meri ter samo ob sebi umevno tudi redno izplačuje. Na ta način spravite svoj prihranek varno, plodonosno, vsak čas razpoložljivo. Blagovolite se le obrniti pismeno ali osebno na Hranilnico Dravske banovine Ljubljana Celje Maribor Izdaja za kousorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; izunja uuusv j b za p|