JP»štartna plaiana.	Posamezna številka 60 vin.
Štev. 134.	V Ljubljani, v torek dne 7. decembra 1920.	Leto III.
Oglasi:
Si 1 mm X 60 inseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, ara dni 1*20 K, poslano, posmrtalee ta reklama 2 K. Večkratna objave pcpnst.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Upr&vniitvo ..Domovine" v LJubljani, Sodna olloa 6. Uredništvo !TDomovine", Xlkloil6«v& o. 18, TaL 71.
Naročnina:
2a oale „OomoTino" (trikrat na teden) mesečno 3 K,
četrtletno 9 S, polletno 18 K, celoletno 38 K. Petkova številka mesečno i K, četrtletno 3 K, pol* letno 6 K, celoletno 12
Našim prijateljem in naročnikom!
Izdajanje časopisov postaja vsak dan težavnejše. troški za papir in tiskarno so tako narastli, da morajo vsi listi, ali izdatno povišati naročnino, ali pa prenehati izhajati.
„Domovina" je bila do sedaj najcenejši slovenski in jugoslovanski list. Le ker je imela pri tiskarni posebne ugodnosti in ker so bili njeni sotrudniki skoraj sami požrtvovalni možje, ki za pisanje niso zahtevali nobenega vinarja, je mogla „Domovina" vsaj za silo zmagovati strašne izdatke. V* bodoče to nikakor več ni mogoče. Zato se je odločila uprava „Domovine", izdajati „Domovino" zopet kot tednik. Naročnino od novega leta naprej je določila na 3 K mesečno, 9 K četrtletno, 18 K polletno ali 36 K celoletno.
„Domovina" preneha izhajati trikrat na teden, že ta teden. Da ne oškodujemo naročnikov do konca leta, smo se pogodili z upravo dnevnika „Jutra" tako, da bo ona našim naročnikom ob ponedeljkih in ob sredah pošiljala kot nadomestilo za „Domovino" dnevnik „Jutro". Tako bodo naši naročniki o vseh tekočih dogodkih vendarle točno poučeni.
Razume se, da prejemajo naši naročniki „Jutro" do novega leta brezplačno in na račun za tekoče leto vplačane naročnine za „ Domovino".
Že danes pa opozarjamo prijatelje, da se bodo morali kmalu odločiti, kaj bodo storili ob novem letu. Kdor je sedaj prejemal „ Domovino" trikrat na teden, se bo težko odloči^ zadovoljiti se samo s tednikom. Politično gospodarsko in drugo življenje} je tako živahno, da državljanu, ki hoče vse dogodke zasledovati, nikakor ne more zadostovati, da o njih izve le vsak ieden nekaj kratkega. Kdor se zaveda svoje državljanske dolžnosti, kdor hoče dobro sebi, svoji rodbini in svojemu stanu, ne more ostati brez dobrega, večkrat na teden izhajajočega lista. Najboljši prijatelj vsake hiše je vsekako dober dnevnik. Ta vas obišče vsak dan, prinese s seboj korbo novic, vse polno mazil in obližev, da vam lajša gorje, raz-ven tega pa še dragocen pouk, ki je lahko samo v enem dnevu več vreden kot stane list celo leto.
Res je, da je cena listom poskočila, vendar je časopis pri nas še najcenejša stvar. Dnevnik „Jutro" n. pr. bo stal od novega leta naprej mesečno 20 K. (Vsii drugi listi so
dražji in so zvišali naročnino na 25 kron.) Kaj dobite za ta denar danes? Treba je samo enkrat ali dvakrat malo manj globoko pogledati v kozarec, pa imaš v hiši vsak dan najnovejše vesti. Pet jajc na mesec manj sneš, pa si zaslužil naročnino za „Jutro". Ni torej nobenega dvoma, da je pri nas časopis še jako cenena stvar. Vsak zaveden človek bo zato- vsak drug trošek prej prihranil kakor pa izdatek za časopis. Poznamo ljudi, ki so raje brez za-jutrka, kakor da bi bili brez dnevnika. Priznati moramo, da ravnajo pametno! Ni večjega sovražnika kot nevednost in nepoučenost. Ni dražje stvari na svetu kot neumnost. Edinole dnevnik stalno in brezobzirno preganja te neprijatelje človeštva.
Ako smemo svojim prijateljem kaj svetovati, jim priporočamo, da se z novim letom naroče na dnevnik .Jutro", ki je edini napredni, v Ljubljani izhajajoči jutranji list. Ta prinaša' vesti po 24 ur in celo po več dni prej nego drugi listi. Njegova poročila so najtočnejša in najpopolnejša. Posebno vrednost ima list, ker posveča toliko pažnjo gospodarstvu.
Od prihodnjega tedna naprej vam bomo pošiljali dvakrat na teden namesto „Domovine" dnevnik „Jutro", da se lahko sami prepričate o vrlini tega izbornega dnevnika.
„Domovina" bo kot tednik pole|g dnevnika še vedno vršila važno nalogo. Gledati moramo, da jo spravimo v vse hiše, kjer do sedaj še niso imeli prilike citati naprednega časopisja. „Domovina" je neobhodna za vsel začetnike, ki se šele začenjajo zanimati za javna vprašanja. Za vse druge ljudi na deželi je treba, da so po najboljši možnosti naročeni na dnevnik in na tednik.
Še eno željo in prošnjo imamo do svojih prijateljev. Ni zadosti, da postanete samo vi naročniki „Jutra" in „Domovine". Vaša dolžnost je, da vsak izmed vas pridobi še vsaj enega naročnika bodisi za „Domovino" bodisi za „Jutro", ali pa za oba naša lista. Le tako bo vsak naš naročnik storil svojo dolžnost. Le tako pa je tudi mogoče, da bo v bodoče boljše uspevala napredna in demokratska misel kakor je do sedaj, časopis je prva bojna sila v javnem življenju! Tega bi se moral zavedati vsak naš pristaš in po tem ravnati svoje prizadevanje. Na delo torej!
Pred sestankom konstituante.
Ustavotvorna skupščina (konsti-tuanta) se sestane 12. t. m. k rednemu zasedanju in vse se vprašuje: ali bo ta skupščina sposobna položiti temelje državi in dati državi ustavo ali ne.
V konstituanti bo sedela precej pisana družba. Na eni strani stranke, ki hočejo edinstveno, močno državo, na drugi strani po stranke, ki jim ni
do države, temveč samo do strankarskih koristi in te stranke bi hotele državo razdeliti na več manjših državic, ker upajo doseči na ta način svojo neomejeno strankarsko vlado vsaka v eni teh malih državic.
Najmočnejši dve stranki: demokrati in radikalci, sta za edinstveno državo in tema dvema strankama se vsaj v tem oziru gotovo pridružijo
samostojni kmetje iz Slovenije, Bosne in Srbije, najbrže pa tudi večina muslimanskih poslancev, in ker so narodni socijalisti, socijalni demokrati in komunisti tudi za edinstveno državo, se lahko reče, da je večina za edinstveno državo zasigurana.
Kake namene imajo klerikalci in kateri skupini naj jih prištejemo? Pred volitvami so vpili, da hočejo avtonomijo za Slovenijo, torej bi jih morali prišteti k onim strankam, ki niso za edinstveno državo, temveč hočejo razdeliti državo na več manjših državic, da bi potem oni vsaj na Slovenskem sami vladali in uničevali deželo, kakor so jo uničevali v Šu-steršič-Lampetovih časih. Tako je bilo pred volitvami, sedaj so pa nekam utihnili in vedenje njihovega zastopnika v beogradski vladi, doktorja Korošca, je nekam zagonetno, skrivnostno. Vsi ministri so za u-stavni načrt, ki predvideva edinstveno državo, dr. Korošec sicer ugovarja — 011 edini —, ampak na koncu vendar vedno utihne, kar bi imelo pomeniti, da se strinja z drugimi člani vlade. Vsekakor se bodo morali klerikalci v najkrajšem času jasno in odločno izjaviti, ali so za edinstveno državo ali ne, ker ako niso za edinstveno državo, bo moral dr. Korošec izstopiti iz vlade.
Sicer pa stališče klerikalne stranke ni tako važno in pomembno, ker bodo klerikalci v konstituanti tako slabi, da njihovo število ne more imeti odločilnega pomena. Veliko važnejše je vprašanje, kako stališče bo zavzela hrvatska kmetska stranka, ki jo vodi Stjepan Radič in ki bo imela okoli 50 poslancev v konstituanti. Te stranke ni primerjati naši samostojni kmetski stranki, ki jo vodijo resni ljudje, hrvatsko pa vodi najbolj neresen politik Jugoslavije, mož, ki je že neštetokrat menjal svoje politično prepričanje, ki mu pa sledi večina neukih hrvatskih kmetov, ker jih je zrni pridobiti za sebe z najbrezvestnejšo agitacijo, obljubljajoč odpravo davkov, uradništva, vojaštva — sploh vseh bremen. Pri nas bi bila taka agitacija brezuspešna, ker je naše ljudstvo preveč razumno, da ne bi uvidelo, da služi uradništvo in vojaštvo redu in zaščiti pravice posameznika in celote in da se to vzdržuje, zato so potrebni tudi davki, ker od zraka ne more živeti niti uradništvo niti vojaštvo. Brez plačanega uradništva in vojaštva niti Rusija ni, četudi tam vladajo boljše-viki. Kmetsko ljudstvo na Hrvatskem vsega tega ne uvidi in jc šlo za brezvestnim agitatorjem, ki mu je obljubljal — nemogoče.
Ta Radič lahko napravi zmešnjavo, katere posledica bi bila ta, da bi hrvatsko kmetsko ljudstvo drago in krvavo plačalo posledice njegovega hujskanja, ker anarhističnih razmer država ne bo mogla trpeti, temveč bo napravila red s silo, ako ga ne bo mogla napraviti drugače. To je
jasno in ni nobenega dvoma o tem in ministrski predsednik je tudi že izjavil, da je vlada odločena čuvati red v državi in naj poskuša rušiti ta red kdorsibodi.
Jutri se sestane v Zagrebu glavni zbor Radičeve stranke in mogoče je, da napravi Radič pri tej priliki kako neumnost, da proglasi hrvatsko republiko ali kaj podobnega. Vlada je o Radičevih načrtih natančno poučena in je tudi vse pripravila, da v kali zaduši vsak poskus upora proti državi To je tudi edino pravilno, ker vlada vendar ne more mirno in s prekrižanimi rokami stati in gledati, kako brezvesten agitator vodi ljudstvo v pogubo.
V splošnem so volitve v ustavo-tvorno skupščino izpadle popolnoma zadovoljivo. Zmagala je misel narodnega in državnega edinstva in edina temna pika na našem političnem obzorju je Radičeva stranka, ki bo jutri, oziroma pojutrišnjem pokazala svojo pravo barvo. Morda Radič v zadnjem hipu izprevidi vso pogubnost svojih protidržavnih načrtov in se odloči za pametno politiko, računati pa moramo tudi z možnostjo, da mu bo treba pamet šele ubijati v glavo s silo, ker država je toliko močna, da bo onemogočila vse protidržavne načrte njegove in njegovih zaslepljenih somišljenikov.
Konstituanta se bo pa sestala in postavila trden temelj edinstveni državi, navzlic vsem zunanjim in notranjim sovražnikom Jugoslavije.
Avtonomija in naš gospodarski razvoj.
Kakor poročajo iz Beograda, se je ministrski svet že zedinil glede načelnih točk naše bodoče ustave. Največjo težkočo je delalo poglavje o kompetenci centralne vlade in parlamenta, oziroma samoupravnih teles. Od vlade sprejeti načrt ustave določa, da se ima cela država razdeliti v samoupravne edinice z 200.000 do 600.000, oziroma 800.000 duš. Slovenija bi tvorila dve oblasti. Vsaka dežela dobi svojo pokrajinsko skupščino, ki bo avtonomno upravljala vse zadeve, ki spadajo v njeno področje. Izven spora je, da je treba državno upravo čim najbolj decentralizirati, Beograd razbremeniti in kompetenco pokrajinskih uprav razširiti, gre pa v glavnem za kompetenco pokrajinskih skupščin, za vprašanje, kdo naj bo merodajen za vodstvo cele uprave v deželi.
Za sedaj je določeno, da prevzame pokrajinska skupščina samo one avtonomne zadeve, ki so v ustavi kot take naštete, med tem ko imajo preiti vsi drugi posli v področje državne uprave. Ali je ta določba za Slovence ugodna? Kaj je bolje za Slovence, da smo na slovenskih tleh „sa-
mi svoji gospodarji", ali pa da se smatramo kot nerazdružljiv del države in da iščemo svoj blagor v vsi Jugoslaviji.
Gotovo, da bi bilo jako vabljivo, ako bi določila ustava, da smemo namestiti sami vse uradnike, politične in sodne, nadalje profesorje, učitelje itd. Lepo bi se tudi slišalo, ako bi razpolagali sami s prirodnimi dobrinami svoje zemlje, z gozdovi, rudami, vodami. Ravno tako privlačna je tudi pravica, da podeljujemo mi sami koncesije vseh vrst, obrtniške, trgovske, prometne. Naravno sa-moljubje nas takorekoč sili v to, da smatramo tako rešitev za najugodnejšo.
Pri tem pa pozabimo, da bi imele tudi vse druge pokrajine iste pravice na svojem ozemlju. Ako bo imela naša pokrajinska skupščina izključno pravico nameščati vse uradnike na Slovenskem, bodo imele iste pravice hrvatska, vojvodinska, dalmatinska in vse druge skupščine. Isto velja glede podelitve obrtniških in drugih koncesij in isto velja za izkoriščanje prirodnih bogastev. Neizbežna posle dica bi bila, da bi mogel slovenski uradnik dobiti službo samo na Slovenskem, da bi mogel slovenski obrtnik dobiti dovoljenje za izvrševanje svoje obrti samo na Slovenskem. Uveljavila bi se Monroe-doktrina: Slovenija Slovencem, na eni strani in Slovenci samo na Slovenskem na drugi strani.
Ali moremo sploh izhajati brez ostale Jugolavije? Z Rappalsko pogodbo smo odrezani cd morja in s tem nam je odzet bogat vir dohodkov. Vštevši Prekmurje, šteje Slovenija okroglo en milijon prebivalcev, od katerih se peča nekaj na 60 % s poljedelstvom. Toda le mali odstotek teh poljedelcev pridela dovolj žita za svojo potrebo. Naša dežela uvaža in bo tudi v bodoče uvažala žito iz drugih pokrajin Jugoslavije. Zato pa izvaža industrijske in obrtniške proizvode in s temi plača deloma svoj zemljedelski primanjkljaj.
Slovenija pa bo imela v kratkem tudi velik inteligenčni naraščaj. Imamo 30 meščanskih šol, trgovske šole, trgov, akademijo, obrtne šole, tehniko in univerzo. Poleg tega študira še na stotine visokošolcev študira na Dunaju, v Pragi, Brnu, Gradcu in Zagrebu. Kam pojde vsa ta inteligenca, ko dovrši študije? Gotovo je, da na Slovenskem ne dobijo vsi primernih mest vkljub temu, da imamo še nekaj prostora tam, kjer so bili do prevrata Nemci. Ako bo obveljala avtonomija v tern zmislu, da deželne skupščine oddajajo vsa uradniška mesta, bo morala v kratkem dobra polovica naše inteligence prosjačiti pri hrvatski, vojvodinski in pri drugih avtonomijah za podrejena mesta in na stotine bo takih, ki sploh ne bo dobili kruha. Ali naj ribniški obrtnik izdeluje svojo „suho robo" samo za Slovenijo, ali naj naše zadruge za izdelovanje klobukov, žeb-Jjev čevljev, prodajajo svoje pridelke samo na Slovenskem? Res je sicer, da avtonomija ne bi zakonitim potom zabranila trgovine med posameznimi deželami, ali vsaka dežela bi v prvi vrsti podpirala svojo domačo ndustrijo in obrt ter delala vse mogoče ovire produktom iz drugih dežel. Za Slovenijo pa velja načelo: Prosta pot industriji, obrti, inteligenci in delavstvu po vsi Jugoslaviji. Vsaka ovira bi pomenila hud udarec za razvoj našega gospodarsva.
Dopisi.
Iz Ajdovca nam piše naš somišljenik, da je povzročil znani švigašvaga gostilničar Jernej Lavrič, ki je lazil okoli naših ljudi in jih z najrazličnejšimi stvarmi nadlegoval, v zadnjem trenotku pravo izdajstvo in ta-
ko stvari škodoval. Mi si bomo tega tiča zapomnili in z njim obračunih. — Posebnost je tudi naš župnik Žust, ki je agitiral kot kak turški der-viš, rotil ljudi, da naj volijo klerikalno stranko, sam pa gre in voli, čujte in strmite — komuniste. Pomislite, Žust,-pa komunist, torej pristaš brez-verske stranke. Veseli nas vendar-le splošni izid v sodnem okraju: od vsakih sto volilcev jih je bilo 42 naprednih in 58 klerikalnih in to v najbolj črnem okraju. To pomeni velik korak naprej. Izdajici Lavriču, ki se je v zadnjem trenotku obesil Zustu na suknjo, pa velja naše zaničevanje. Poznali smo ga že prej kot neza-nesljivca, toda ker se je vsilil, smo ga trpeli. Mi smatramo njegov odpad za pridobitev.
Z Jesenice nam pišejo: Demokrati smo z izidom volitve zadovoljni. Pobiti pa so klerikalci, ker njih početje je ljudstvo obsodilo. Novo monštanco bi lahko kupil župnik z denarjem, ki ga je razdala njegova klika za letake smešne vsebine in za mastne napitnine fantalinom. ki so kalili nočni mir s trganjem lepakov nasprotnih strank in glasnim priduševanjem. Kje je hodil občinski redar? — „V sredo praznujemo ujedinjenje Slovenske ljudske stranke", tako je rekel z bombastičnimi besedami na prižnici fajmošter na Dovjem na dan volitve. Praznik narodnega ujedinjenja je namenoma zamenjal s praznikom Slovenske ljudske stranke. Pa se je urezal mož. Dve tretjini volilcev se mu je izneverilo, pa še celo 22 demokratov je zlezlo na vrh. V sredo pa se je le praznovalo ujedinjenje Srbov Hrvatov in Slovencev, ne pa Slovenske ljudske stranke, ki je tako poražena, da ima v celi državi samo 24 mandatov.
Politični pregled.
Volitve v ustavotvorno skupščino so ustvarile
nov političen položaj v Jugoslaviji,
ki se je pa začel že bistriti. V splošnem je zmagala misel narodnega in državnega edinstva in skoraj gotovo je, da se najde v ustavotvorni skupščini večina za ustavni načrt, kakor ga je izdelala sedanja vlada. Nejasnost vlada danes samo še glede klerikalcev in hrvatskih Radičevcev, ker eni kakor drugi še prikrivajo svoje prave namene. Ampak v par dneh morata tudi ti dve stranki pokazati svojo pravo barvo in potem bo položaj popolnoma jasen.
Naše najtežje zunanje vprašanje,
jadransko vprašanje,
navzlic sporazumu, sklenjenemu med našo državo in Italijo, še vedno ne more biti rešeno, ker znani reški pustolovec dAnnunzio sporazuma noče priznati. Italija pa nima ali moči ali pa volje, da bi tega blazneža ukrotila in prisilila na poslušnost. Stvar je resna in mogoče je, da izgubi vsako veljavo ves sporazum, sklenjen med nami in Italijo, ker ta sporazum za nas nima nobenega pomena, ako se z italijanske strani ne izvršuje. Dolgo ta negotovost ne more in ne sme več trajati, in ker se Italiji očitno mudi, da skiene z nami trgovinsko pogodbo, je neobhodno potrebno, da se naša vlada postavi na stališče, da se ne spušča v nobena nova pogajanja dotedaj, dokler nam Italija ne izroči vsega onega ozemlja, ki pripade glasom pogodbe nam, a ga Italija ali dAnnunzio držita še vedno zasedenega To je najmanj, kar moremo pričakovati in zahtevati od naše vlade in upamo, da ista vsaj v tem vprašanju ne bo odnehala in sklepala z Italijo trgovinskih pogodb, dokler se ne izvrši pogodba, sklenjena v Rappallu.
Premagane države niso mogle vstopiti v zvezo narodov tako kakor zmagovite in nevtralne države, tem-
več so morale najprej prositi za sprejem. Te dni je bilo sklenjeno soglasno,
da se sprejme v zvezo narodov Avstrija,
posebno, ker so zastopniki Jugoslavije in Češkoslovaške izjavili, da se temu ne protivijo, ker se je Avstrija močno spremenila, podobna ni več stari Avstriji in se trudi, da bi zadostila vsem obveznostim, izvirajo-čim iz mirovne pogodbe. Nasprotno pa
Bolgarska še ni sprejeta,
četudi je tudi ona vložila prošnjo, ker se hoče počakati, da izpolni Bolgarska vse svoje obveznosti iz mirovne pogodbe, kakor mora tudi Madžarska najprej izpolniti te pogoje, potem šeie bo sprejeta.
Madžarska pa se menda ne briga preveč za težke obveznosti, izvirajoče iz mirovne pogodbe, ker Madžare sedaj najbolj skrbi
vprašanje dinastije
in zaradi tega vprašanja se vodijo ostri boji v tej deželi, ki je po vojni tako hudo prizadeta, da bi si mogia počasi opomoči samo, ako bi vse delalo samo na obnovi in ureditvi države. Ampak Madžarji nikdar niso bili za resno delo in niso niti sedaj, ko bi morali zbrati vse svoje sile, da zacelijo državi težke rane, povzročene po vojni in revoluciji, pa se kregajo med sabo zaradi vprašanja: kdo bo madžarski kralj? Ako bo šlo to še nekaj časa tako naprej, bo Madžarska tako obubožala, da nihče več ne bo hrepenel po njenem prestolu.
Novosti.
*	Dr. Korošec je definitivno vrge\
klerikalno avtonomijo v koš. Tako oravi naše poročilo iz Beograda. Minister za ustavotvorno skupščino, dr. Markovič, je izjavil novinarjem, da se je dosegel v soboto popolni sporazum med vsemi člani kabineta, izvzemši oba zajedničarja Drinkoviča jn Kovačeviča, ki pa se tozadevnih debat in pogajanj nista udeleževala. Dr. Korošec je vztrajal pri klerikalnem načrtu samo tako dolgo, dokler se ni prepričal, da bi moral vsled svojega stališča izvajati konseikvence ter izstopiti iz vlade. Ker bi s tem bila izključena klerikalna stranka tudi iz ljubljanske deželne vlade, so klerikalci postali raje — „centralisti". Na vprašanje, kaj poreče vodstvo SLS in ali odobrava preobrat svojega voditeljem, da ima v tem oziru popol-dr. Korošec odgovoril radikalskim voditeljem, da ima v tm oziru popolno moč in da bo stranka njegovo stališče brezdvomno odobrila.
*	Dr. Ivan Tavčar — starostni predsednik konstituante? Iz Beograda poročajo, da bo v slučaju, ako bi bila Pašiču poverjena sestava novega kabineta, predsednik prvim sejam konstituante dr. Ivan Tavčar kot najstarejši po letih.
*	»Slovenija v drugič osvobojena«, tako govorijo v Beogradu po volitvah. Prvič je bila Slovenija osvobojena leta 1918. od avstrijskega suženjstva, sedaj po dveh letih pa od rimskega klerikalizma. Potrebno je bilo eno kot drugo.
*	Za zvezo Slovenije z morjem sta intervenirala pri ministru za javna (?) dela dr. Rybarš in dr. Tri-najstič. Ta zveza naj se ustvari tako, da se čim prej prične z zgradbo železniške proge Kočevje-Brod Mo-ravica Kakor znano, se nahaja to vprašanje že v stadiju razmotrivanj, ker je minister Kukovec povodom razprav o rapallski pogodbi v ministrskem svetu opozoril na neobhodno potrebo direktne zveze med Ljubljano in Sušakom.
*	Šesta obletnica velike srbske zmage. V petek je preteklo šest let, kar je vojvoda Mišic začel s svojo velikopotezno ofenzivo proti Potio-rekovi vojski, ki jo je porazil v par dneh Ofenzi va se je začela o polnoči, vojvoda Mišic je izdal kratko annad-no povelje: «S polno vero in nado v našo moč, junaki naprej!» Ob obletnici je regent Aleksander obiskal vojvodo Mišica, ki je še vedno bolan, in mu častital k slavni zmagi.
*	Eno-, dvo- in desetkronski bankovci pridejo, kakor nam poročajo iz Beograda, do 1 januarja 1921. iz prometa. Tozadevna naredba je že gotova in se razglasi takoj, ko pride novi kovan denar v Beograd, ki se ga pričakuje vsak dan. Od 1. januarja dalje državne blagajne ne bodo sprejemale več vplačil v teh avstrijskih ostankih.
*	Koroška slavnost na dunajskem vseučilišču. Na dunajskem vseučilišču se je vršila pod patronanco rektorja Dopscha takozvana koroška slavnost, ki bo dala misliti tudi angleškemu in zlasti italijanskemu delegatu pri plebiscitni komisiji, katera sta se tako vneto zavzemala za interese Nemške Avstrije. Dočim se je držal rektor Dopsch še kolikor toliko v mejah previdnosti, so ostali govorniki, med njimi v Ljubljani znani policijski svetnik Skubelj, odložili krinko in povedali jasno kaj hočejo, namreč: Združitev z Nemčijo in kaznovanje sedanjih zmagovalcev. »Še je pokrita dolina z gosto meglo, ki ovira razgled, vendar se svetlikajo s karavanških grebenov prvi žarki, ki naznanjajo veliko jutro Vsenemčije.« Tako je govoril policijski svetnik Skubelj in nas potrdil v prepričanju, ki smo ga vedno gojili, da bo princu Borghese ali vsaj njegovim otrokom še jako žal za burko, ki jo je igral leta 1920. v Celovcu ob plebiscitu
*	Godba invalidov. Invalidski oddelek
poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani namerava osnovati v nekem invalidskem zavodu gbdbo, za začetek na pihala. Kakor je znano, je ravno invalidom po zavodih slično razvedrilo nad vse potrebno; poleg tega bi pa to tudi njihov gmotni položaj mnogo izboljšalo. Tudi se vedno priglašajo invalidi, ki bi se radi učili godbe. Zato bi bil nujno potreben invalid, ki je v godbi teoretično in praktično toliko izvežban, da bi bil sposoben voditi tak orkester. Nagrada mu je zagotovljena. Tozadevne prošnje je nasloviti na Poverjeništvo za socijalno skrb, Invalidski oddelek v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica.
*	Preprečena železniška nesreča v Rajhenburgu. Direktnemu brzovlaku Maribor-Zagreb bi se v petek kmalu pripetila velika nesreča, ki bi zahtevala gotovo veliko človeških žrtev, da ni bila v zadnjem trenotku preprečena. Ko je brzovlak vozil iz postaje Rajhenburg, je zašel na napačen tir ter vozil z vso brzino proti polnim tovornim vagonom. Prisotnosti duha strojevodje in kurjača se je posrečilo ustaviti brzovlak tik pred vagoni. V brzovlaku se je vozil tudi general Plivelič, ki je med potniki nabral 2150 dinarjev, 4873 jugoslovanskih in 140 čeških kron kot nagrado strojevodji in kurjaču, ki sta preprečila veliko nesrečo.
*	Šola za invalide. V Celju nameravajo prihodnje leto ustanoviti posebno šolo za invalide. V tej šoli se bodo učili invalidi, ki niso več sposobni opravljati svojega poklica, raznovrstnih novih strok, katere bi potem opravljali po svoji sposobnosti.
*	Ponarejeni poldinarski bankovci.
Na Hrvatskem so v zadnjem času začeli cirkulirati ponarejeni poldinarski bankovci. Zagrebška policija je začela ponarejevalce zasledovati, a doslej brez uspeha. Tudi paše ob-
r
iiiiStvo opozarjamo, da so ponarejeni poldinarski bankovci bledi m neenako rezani. Na eni strani se odti-sek prav slabo pozna. Sploh so ti bankovci slabo ponarejeni in se na prvi pogled pozna, da so falzirikati.
*	Ljubljanski trg. Tržno življenje je bilo ta teden bolj živahno. Vrste mesa so ostale na stari ceni, samo Zadruga mesarjev in prekajevalcev je začasno prenehalo s prodajo govejega mesa po
17	in 18 K kg. Telečjega mesa je na trgu dovzoli po 22 in 20 K kg. Kvaliteta slanine se je nekoliko poslabšala. Sadni trg je zelo živahen. Pojavilo se je tudi prvo južno sadje; oranža stane kos 4 K. Kmečki sadni trg je zelo živahen ter se prodaja za maksimalno ceno 7 K prav lepo sadje. Popolno po-mankanje jajc bo ostalo, kakor kaže, še nadalje. Za kos se plačuje 3 do 3-50 K a vzlic tei visoki ceni ni blaga. Kakovost moke se je nekoliko zboljšala. Moka št. 0 se prodaja po 17-50 K do
18	K, krušne moke do 11 K do 14-50
*	Tujski promet v Jugoslaviji. V Zagrebu se v kratkem sestane kongres zastopnikov kopališč, zdravilišč, letovišč itd. iz vse Jugoslavije. Na tem kongresu se bo razpravljalo o važnih vprašanjih ureditve našega tujskega prometa. Jugoslavija ima vse pogoje za razvoj tujskega promet do važno panoge našega narodneg? gospodarstva. Potrebno pa je, da ;-e iz ede organizacija, ki bi s sistematičnim ('i V m pospeševala tujski promet. V Sloveniji in na Hrvatskem sicer že obstoje organizacije za tujski promet, dočim v Srbiji še nimajo takih institucij Zagrebško društvo za tujski promet je započelo irncija-tivo, da se ustanovi edinstvena organizacija za vso državo, ki bi, seveda s podporo vlade, delovala na organizaciji tujskega prometa, katerega je treba napeljati v naše kraje. To je namen kongresa, ki se sestane še tekom meseca decembra.
*	Baranjci se selijo v Jugoslavijo. Srbi iz onih krajev Baranje, ki pripade Madžarski, so sklenili, da za-puste svoje dosedanje domovje in se preselijo v ozemlje naše kraljevine. Obrnili so se na ministrskega predsednika Vesniča s prošnjo, da se sestavi posebna komisija, ki naj bi vodila to akcijo
*	Italijansko iiasilstvo. Na poslopju Narodnega doma v Voloski-Opa-tiji so imeli do nedavna hrvatski napis. Sedaj ga ni več. Pooblaščenec fašistov je namreč zahteval od zastopnika Narodnega doma, naj se napis odstrani, da ne bo treba nasilja. Zahteva je bila odklonjena. Obenem pa je zastopnik Narodnega doma protestiral pri civilnem komisarju proti takemu nasilju. Komisar pa je izjavil, da ne more ničesar storiti, ker da je to razumljiv izliv opravičenega duševnega razpoloženja. In res so prišli ponoči in nasilno odstranili hrvatski napis.
*	Delegati osiješke sokolske župe so dospeli danes v Ljubljano, da se sporazumejo s starešinstvom Jugoslovanske sokolske zveze glede sokolskega pokrajinskega zleta, ki se vrši prihodnje leto na Vidov dan v Osijeku.
*	Ljubljanski glavni kolodvor dobi električno razsvetljavo. Pred poslopjem glavnega kolodvora v Ljubljani so te dni položili kabel za električno razsvetljavo Prostor pred kolodvorom kakor tud. poslopje samo dobi električno razsvetljavo.
Uboj. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem je danes ob 9. dopoldne pričelo zimsko porotno zasedanje. Zaradi uboja se je zagovarjal hlapec, 571etni vdovec Josip Vidmar, ker je dne 10. oktobra t 1 v prepiru udaril z vilnim drogom na dvorišču Angele Češnovar v Ko'odvorski ulici sohlapea Andreja Cetina tako nesrečno od zadaj po tilniku, da se je Ce-tin zgrudil na tla in mrtev obležal
vsled pretresa možgan. Ker so porotniki uboj soglasno zanikali in potrdili krivdo na prekoračenje silo-brana, je bil Josip Vidmar obsojen na štiri mesece sbogega zapora.
Tatvina usnja. Pred današnjo poroto je bil nadalje Albin Lenardič obsojen na 16 mesecev težke ječe zaradi hudodelstva tatvine. Lenardič je v Zalini v zasedenem ozemlju ukradel Mariji Colji večjo množino podplatov in usnja v skupni vrednosti 2.052 lir. Usnje je prenesel preko meje v Jugoslavijo. Lenardič je tatvino odkrito priznal. Porotniki so njegovo krivdo soglasno potrdili.
Gospodarstvo.
= Gospodarski svet ministrstva
je dovolil, da se sme iz okupiranih krajev Dalmacije in to ne samo z otokov, ampak tudi s kopnega brez carine uvažad vino, ribe, olje, grozdje, sir in kamen. Zlasti na otoku Braču je naravnost izboren kamen, katerega so uporabljali pri gradnji berlinskega parlamenta in raznih velikih stavb na Dunaju. Kamen se je izvažal poprej na Grško, Špansko in v Francijo.
= Na žitnem trgu v Vojvodini je bila v preteklem tednu radi pomanjkanja vagonov velika stagnacija. Železniška uprava v Subotici je v Bački, kjer je največ blaga, pobrala skoro vse razpoložljive vagone in jih dala na razpolago vojaštvu za prevažanje manj vrednih stvari. Trgovci imajo za prevoz žita večinoma odprte vagone. Ker transporti trajajo jako dolgo, nemški trgovci, ki so nakupili mnogo blaga, sploh nečejo nakladati. Izvozilo se je le nekaj koruze.
= Poprava lokomotiv. Ministrstvo saobračaja se pogaja s Škodovimi tvornicami glede poprave naših lokomotiv. Tudi Rumunija je pred kratkim izročila Škodovim tvornicam v popravilo okoli 500 lokomotiv. Naša železniška uprava je oddajala popravila na Madžarsko, a sedaj se je pokazalo, da madžarske tvornice niso sposobne, da izvrše lo delo.
= Konferenca Zadružnega Save-za. Danes se je pričela v Zagrebu konferenca Zadružnega Saveza. Konference se udeležuje tudi predsednik srbskih zadrug, Avramovič. Zborovanje se bo vršilo dva dni. Sklepalo se bo predvsem o ustanovitvi zadružne banke, ki naj bi finansirala vse zadruge naše države.
= Važno za one, ki prosijo za obrtna dovoljenja. V zmislu predpisov začasnega finančnega zakona smejo obrtna oblastva izdajati obrtne liste, koncesije ali kakršnakoli druga taka dovolila, ki so v zvezi z dohodki za onega, komur se podele, le takim osebam, ki se izkažejo z uradnim potrdilom, da v plačilu davkov niso na zaostanku. Stranke, ki prosijo pri obrtnih oblastvih za obrtne liste ali druga podobna dovolila, opozarjamo, da v lastnem interesu prilože prošnji potrdilo pristojne davčne oblasti, da so poravnale vse davke za pretekla leta in za minulo polovico tekočega leta, ker bi se sicer prošnja ne mogla upoštevati.
= Nova kemična tovarna. V Sarajevu se je osnovalo novo industrijsko kemično podjetje, ki se bo bavilo z izdelovanjem kemijskih preparatov. Soudeleženi so poleg domačega kapitala posebno ruski kemiki in inže-njerji begunci.
= Nove tvornice. V Velikem Beč-kereku sta bili osnovani dve novi tvorni«, in sicer Ambrosia, d. d., z glavnico 1,200.000 kron, ki se bavi z izdelovanjem kanditov, bonbonov, keksa in konserv. Druga tvornica izdeluje volno in ima glavnico 300.000 kron.
Frančiškan — lahkoživec in morilec.
Posledice katoliške, samostanske vzgoje. — Nadarjen in idealen mladenič vzgojen v samostanu za preiestnika in morilca. — Svarilen zgled staršem. — Frančiškanski pater — pre-šestnik in morilec svojega gvardijana. — Razprava pred porotnim sodiščem v Napolju.
Znani italijanski učenjak Lom-broso, ki je preiskoval vzroke moralne pokvarjenosti italijanskega naroda, vzroke in povode zločinov in duševne zaostalosti širokih ljudskih mas, je prišel do zaključka, da je edini vzrok vsemu temu v katolicizmu, ki je zapustil svojo cerkveno nalogo in stopil na politično polje, ki ne vrši več svoje naloge duševnega vzgajanja, ampak si je stavil kot svojo nalogo pridobiti narod za svoje politične namene. Italijanski narod ne vidi danes v katolicizmu več cerkvenih načel, ampak politično stranko, zato se ne meni več za moralne nauke, ampak sledi katolicizmu tako, kakor vsaki drugi politični stru-ji. To naziranje italijanskega naroda so znali izkoristiti voditelji katolicizma, ki se niso strašili nobenih sredstev, da izrabijo to razpoloženje. Vabili in izvabili so v svojo sredo ljudi, ki so jih vzgojili v svoji jezuitski morali, ki so jim oprostili nemo-ralnost in nepoštenosti, samo da so bili dobri bojevniki za katolicizem.
Italija je danes raj katolicizma, nikjer v božjem svetu ni toliko duhovnikov, ki ne vrše nobene službe, nikjer ni toliko menihov, kot v ti obljubljeni deželi postopačev, nikjer pa tudi ni morala v samostanih na tako nizki stopnji, kakor ravno med duhovništvom in redovniki, kot v I ta iji. — Kdor prebira italijanske časopise, našel bo skoro vsak dan poročila o duhovnikih, ki greše proti vsem zakonom države, cerkve in morale, čital bo poročila, ki se bero kot senzacionalni romani.
Te dni ima Italija zopet svojo senzacijo.
Pred porotniki v mestu Napolju stoji frančiškan pater Salvatore Cia-vellini iz frančiškanskega samostana v St. Antonio di Portici, ki je obtožen, da je zadavil svojega gvardijana patra Nikolaja Grossia z vrvjo, ki jo nosijo frančiškani opasano okoli pasu, da bi si prisvojil denar, ki ga je prejel gvardijan pater Nikolaj za prodani starinski umetniški oltar iz frančiškanske cerkve.
Kakor je odvraten zločin, ki je. zaradi njega obtožen frančiškan pater Salvator, toliko več usmiljenja vzbuja nesrečni morilec, ker. se je iz teka preiskave dokazalo, da je bil Salvator prisiljen od svojih katoliških staršev, da stopi proti svoji volji v frančiškanski samostan, kjer so ga vzgajali moralno pokvarjeni menihi, ki so ga izkoriščevali kot novica, da jim je nosil pisma za razne lahko-živke, ki so ga vpeljavah v nemoralo in naredili iz nadarjenega in idealnega mladeniča propadlega lahko-živca in nazadnje morilca.
Da smo se odločili prinesti poročilo o ti razpravi, nas je vodila žalostna izkušnja pri nas doma, ko vidimo tudi pri nas toliko staršev, ki silijo svoje nadarjene sinove v leme-nat, ko jim odrekajo vsake gmotne podpore, ako ne gredo študirat za „gospode", a se ne zavedajo, da na ta način uničijo življensko srečo in bodočnost svojih sinov; koliko takih nesrečnih eksistenc v duhovniškem talarju imamo danes v Sloveniji, ki so bili prisiljeni stopiti v lemenat in postati hlapci in agitatorji katoliške stir^nke.
Kakor trinajstletnega otroka so katoliški starši pripeljali mladega Salvatorja v samostan, kjer so ga priporočili patrom frančiškanom, da ga pripravljajo za vzvišen poklic; toda mladi in nadarjeni mladenič ni v samostanu našel ničesar, kar bi moglo blagodejno vplivati na njegov0 dušo, našel je le propalost, videl je med brati sv. Frančiška same propa-lice, lahkoživce in nevredneže. In ni čudo, mladi frančiškan Salvatore je zaplul v iste vode. Še kot napol otrok je začel ljubavne razmere, ki so ga stale, da je začel krasti samostanski denar, kakor je to videl pri drugih patrih, uhajal je iz samostana, živel s propadlimi ženskami, dokler se ni naposled odločil na zločin umora, da bi si pridobil sredstev, da nadaljuje svoje nemoralno življenje, ioda tu je prišel v roke pravice.
Vse življenje frančiškana Salvatorja je bilo skrajno burno, imel je razmerje z raznimi ženskami, od cestne vlačuge, kmetice in delavke do najodličnejših dam italijanskih klerikalnih krogov, zapeljeval je šolske učenke, ki so prihajale k njemu na spoved, onečaščal poštene žene, izsiljeval denar od svojih žrtev in živel na veliko, kakor kak bogataš.
Po najzakotnejšili beznicah je bil znan, ni bilo lahkožive ženske, ki bi ne imela z njim razmerja, kakor spovednik je izrabljal spovedno tajnost in izsiljeval denar od svojih vemih ovčic.
Kot dolgoletni član frančiškanskega reda je vedel za vse tajnosti, samostana, zato je teroriziral ves samostan, nikdo se ni upal nastopiti proti njemu, ker so se ga vsi patri in kozli bali, saj so vsi vedeli, da ve on za vse njih svinjarije.
To naj služi kot uvod k senzacionalni razpravi, ki se je pričela pred porotnim sodiščem v Napolju, a o poteku iste bomo poročali, da vidi in sliši naš narod, kako daleč more priti blagoslovljeni brat frančiškan!
(Dalje prihodnjič.)
proti Radičevim nakiepom
BEOGRAD, 6. decembra. (Izvir.) Na včerajšnjo sejo ministrskega sveta so bili pozvani ban dr. Laginja in ministra dr. Drinkovič in dr. Ko-vačevič, in sicer zaradi vesti, ki so prispele o Radičevih spletkah. Ban Laginja je bil poklican na odgovornost. Vlada je ukrenila vse potrebno, da prepreči vsake demonstracije in nemire o priliki zborovanja poslancev Radičeve stranke. Ban Laginja je dobil glede ukrepov vse potrebne inštrukcije. Seja je bila mestoma jako burna. Laginja in oba hrvatska ministra so delali spočetka težkoče, končno pa so se morali u-dati. Za jntri je prepovedano v Za-
grebu točenje vsakega alkohola. Ban je dobil ukaz, da mora preprečiti z najstrožjim postopanjem vsak pro-tidržavni govor in tudi protidržavne in protidinastične vsklice in medklice. Naglašati je, da so bili ban Laginja in oba hrvatska ministra s svojim stališčem popolnoma osamljeni.
Zagreb, 6. decembra. „Večer" objavlja iz Beograda nastopne informacije: Danes se je nadaljevala seja ministrskega sveta. Vsi člani kabine, ta brez razlike strank so obsodili izjave Štefana Radiča proti naši državi, ki je edinstvena in kot taka priznana po vseh državah. V tej obsod-
bi je bil posebno odločen minister dr. Korošec. Banu dr. Laginji so bile dane instrukcije za primer, ako bi potreboval orožništvo za ohranitev reda. Vojni minister je obvestil ar-mijskega poveljnika v Zagrebu, da po potrebi stavi banu vojsko na razpolago.
Beograd, 6. decembra. Ban Lagi-nja in minister Drinkovič sta bila danes sprejeta pri regentu v avdi-jenci.
Beograd, 5. dec. Povodom nameravanih sklepov in demonstracij Radičeve seljačke stranke v Zagrebu dne 7. in 8. t. m. se čuti predsednik ministrskega sveta g. dr. Vesnič pri-moran, izjaviti nastopno: Navajeni na avstrijsko in madžarsko pojmovanje operirajo gotovi politiki v naši ujedinjeni kraljevini še danes s pojmi o nekem izvenzakonitem stanju s težnjo, da tem potom nasprotujočem redu v vsaki državi vsilijo celokupnosti svojo posebno voljo. Vendar pa mora biti vsakdo v naši državi na čistem v tem, da so volitve dne 28. pr. m. bile izvršene v vsej državi kot enotni, nedeljivi celoti in da morajoj na ta način izvoljeni poslanci vršiti svoje mandate edinole v ustavotvorni skupščini, ki se po zakonu sestane dne 12. t. m. v Beogradu. Edino tukaj na način, ki je na vsem civiliziranem svetu nesporen, sprejeti sklepi bodo imeli ustavno in zakonito moč. Z ozirom na to ne morem verjeti, da bi resni politični ljudje, med njimi niti g. Radič s svojimi prijatelji, mogli
nameravati kakih drugih manifestacij. Vlada je odgovorna za red v vsej državi ter ne bo dopustila, da se ta ruši -niti v Zagrebu povodom zborovanja seljačke stranke. Ako pa se to vendar zgodi, bodo za to odgovorni merodajni krivci, z drugimi besedami, poleg izgrednikov vodstvo stranke samo.
Zagreb, 6. decembra. (Izvirno). Vesti, da je vlada sklenila najener-gičnejše korake preti vsaki protidr-žavni akciji Radičeve stranke so bile sprejete v vsej narodni javnosti z velikim zadoščenjem. Napravile pa so globok vtis t«di v Radičevih krogih. Kakor izvemo nocoj so pričeli vo-diteiji stranke razmišljati o reviziji svojega načrta, ker vidijo, da se država resno postavlja v bran proti sovražnim naklepom. Pri Radiču so se danes celo popoldne vršile konference. Izgleda, da so se Radičevci v zadnjem trenotku odločili za milejšo in opreznejšo taktiko.
Beograd, 6. decembra. (Izvirno). Dočim so se radikalni listi zadnje dneve močno prilizovali Radiču, so ga pričeli sedaj pod vtisom včerajšnje in današnje seje ministrskega sveta ostro napadati. Vesničeva energična izjava je napravila na vse ugoden vtis in je pričakovati, da bo imela zagrebška vlada dovolj takta in energije, da po danih navodilih centralne vlade prepreči vsake demonstracije Radičevcev v siedo v Zagrebu.
Italija kapitulira pred D'Annunziiem
Lugano, 6. decembra. Italijanski vojni minister Buonomi je izjavil d' Annunzijevemu zastopniku, da je biLa blokada proglašena vsled napačnega tolmačenja ukazov. D' Annunzio je na to odgovoril, da bo re-genza Reke za enkrat odstopila od napovedbe vojnega stanja pod pogo-
jem, da italijanska vlada popolnoma razveljavi sovražne Caviglieve ukrepe proti Reki.
Rim, 6. decembra. Kakih 100 senatorjev je poslalo d' Annunziu brzojavko, v kateri mu priporočajo zmernost in ga svare pred prelivanjem bratske krvi.
Demisija vlade vsredo
Beograd, 9. decembra. (Izv.) Demisija Vesničeve vlade se izvrši 8. ali 9. decembra.
Beograd, 6. decembra. (Izvirno). Kakor zatrjujejo radikalski političar-ji, je dr. Vesnič izjavil da pod nobenim pogojem ne sprejme sestave novega kabineta. Radikalci smatrajo, da mora Pasič prevzeti sestavo vlade.
Beograd, 6. decembra (Izvirno). Dočim je radikalno časopisje poprej forsiralo vesti, kakor da je bila Pasiču ponudena sestava novega kabineta kar pa je Pasič odklonil, nastopa sedaj radikalno časopisje kar odkrito z zahtevo, da se mora poveriti sestava nov? vlade Pasiču. Istočasno vrše radikalci na demokrate pritisk, da prekinejo svoje zveze z levimi skupinami pri čemur mislijo
v prvi vrsti na socialne demokrate. Radikalci bi radi na ta način spravili demokrate v reakcionaren blok, kateremu bi se pridružil tudi Korošec. Demokratski politiki pa so proti taki kombinaciji in bi pristali na kooperacijo z radikalci le za ustavno vprašanje. Ta kooperacija bi bila samo ad hoc, ker je popolnoma izključeno, da bi demokratska stranka re-signirala na svoje - dosedanje zahteve v nekaterih važnih socialnih in gospodarskih vprašanjih. Radikalci zahtevajo od demokratov, »da prenehajo flirtovati s sumljivimi elementi« in groze v nasprotnem slučaju, da ne gredo ž njimi skupno v vlado.
Prisega za nove poslance.
Beograd, 6. decembra. (Izv.) V poslovniku za konstituanto se nahaja
odredba, da morajo izvoljeni poslanci položiti prisego kralju, državi in narodnemu edinstvu. Vsak poslanec, ki ne bi hotel izvršiti te zakletve, ali pa s kako omejitvijo, izgubi svoj mandat.
Novi volilni rezultati.
BEOGRAD, 6 decembra. (Izvvir.) Notranje ministrstvo je dobilo uradno poročilo o naknadnih volitvah za konstituanto, ki so se vršila včeraj v Vojvodini. Zmagala je lista socialnih demokratov, tako da dobe socialni demokrati v Vojvodini en mandat več, radikalci pa en mandat manj, torej samo 21 mandatov.
Split, 6. decembra (Izvirno). V Dalmaciji je bilo oddanih skupno 50.441 glasov. Količnik je znašal 5605. Dobili so klerikalci 13.998, težaki 11.181, komunisti 7.976, radikalci 6.002, demokrati 5.190, izven-strankarska lista 3.197, Drinkoviče-va lista 2917 gJasov. Izvoljeni so bili 3 klerikalci Litre, Alazzi, Dulbiič, Litre, trije težaki: Franič, Vrsalovič, Lovčičevič, komunist Jelaska, radi-kalec Ljuba Jovanovič, demokiat dr. Krstelj, dr. Trumbič in minister dr. Drinkovič. Drinkovičeva lista je dobila 129 glasov več kakor je znaša-klerikalni ostanek, tako da je znani klerikalni petelin Banič propadel.
Velik govor dr. Trum-biča o sporazumu z Italijo.
Split, 6. decembra. Včeraj je na velikem shodu dr. Trumbič poročal o rešitvi jadranskega vprašanja po rapallskem sporazumu. V začetku svojega govora je omenjal razvoj jadranskega vprašanja od njegovega početka do končne rešitve. Položaj ob prihodu v S. Margherito je bil zelo neenak. Italijanska delegacija je bila pripravljena odnehati glede Logatca, Kastva in Klisa, izjavila pa je, da je nemogoče, da bi odstopila od kakih drugih glavnih točk. Za naše delegate spričo odgovornosti, sta bili dve možnosti: sprejeti ali prekiniti.
Nam je bilo jasno, da bi prekinje-nje pogajanj poostrilo odnošaje in da bi za dogleden čas izgubili možnost, da se nam vrnejo okupirani kraji, neokupirani pa da ostanje še dalje pod tujo kontrolo. Razen tega bi ojačili v tem primeru elemente, ki računajo na razpad naše države, s tem pa bi zopet trpel naš prestiž v
inozemstvu. Dasi s težkim srcem, smo zato sklenili, da sprejmemo glavne pogoje. Z rapallsko pogodbo smo glede Sušaka in Zadra dosegli uspehe, ki se ne smejo podcenjevati. Sklenili smo z Italijo sporazum diplomatskega značaja proti povratku Habsburgovcev. Ni dvoma, da so bili z novo situacijo na Jadranu žrtvovani znatni deli našega naroda, toda žrtvovani so bili ideji neodvisnosti in konsolidacije naše države. Končano je vprašanje naših mej, ki je največje važnosti spričo konstituante. Neprecenljive važnosti je dobiček, ker smo dosegli popolno neodvisnost brez omejitve naše suverenosti na suhem in na morju. S tem je rešeno tudi vprašanje Črne gore in so na mah uničene nade onih, ki so v CrnL gori iskali oporišče za rušenje in razpad naše države. — Na koncu je dr. Trumbič pojasnil, zakaj se niso mogle zahtevati garancije za naše brate, ki pridejo pod italijansko suvereniteto, tako, kakor so jih dobili Italijani v Dalmaciji. Po sklepu mirovne konference se je namreč to načelo naložilo samo malim državam, ne pa velesilam. Vendar pa je italijanska delegacija obetala, da se bo v italijanskem parlamentu podala taka izjava, ki bo obvezna in s katero bodo zadostno zavarovana prava naših rojakov v kraljevini Italiji. Dr. Trumbič je končal svoj govor z izjavo, da je v usodnem času graditve naše nove skupne zgodovine delal kakor je vedel in mogel za ves naš troimenski narod, da je njegova vest čista in da si nima ničesar očitati; bodoči rodovi bodo imeli o tem izreči svojo sodbo. Med burnim navdušenim in dolgotrajnim ploskanjem je končal dr. Trumbič svoje poročilo.
Uradniška stavka v Avstriji.
Dunaj, 6. dec. (Izv.) Stavka državnih nastavljencev še vedno traja. Stavkajo uradniki takozvane grupe C; to so oni brez visokošolske naobraz-be. Dunajčanom so se priključili tudi uradniki v Solnogradu, Gradcu in Inomostu. Vsled stavke davčnih uradnikov trpi država milijonske škode. — Ker stavkajo tudi uradniki v tobačnih skladiščih, se ta teden ne bo izdalo za publiko nobenega tobaka.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Feller-jev pravi Elsa-fluid- 6 dvojna tih ali 2 veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elsa-kroglicami. 6 škatlic 18 K. — Želodec okrepčujoča
švedska tinktura 1 steklenica 20 3L — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsa trg št. 360, Hrvatska.
Na prodaj je pes
volčje pasme, 15 mesecev star, dober čuvaj. Cena po dogovoru Izve se pri Josipa Rozmana v Nemškem Rovta št. 3,
Bohinjska Bistrica, Gorenjsko.
O.lniAk* glavnicai
K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezerv«i okroij
K 10,000.000
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metlsovič, Opatija, Split. Sara|evo, Šibenlk, Zader. Ekspozitura Kranj.
Prevzemat Borzna naročila in jih uvrinje naj
Sprejemal Vloge aa knjižice. — Vloge na teko«! U žir»-rača« proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rent ni davek plača banka iz »rojega
Kupuje In prodajal Devize, valute, vrednostne
papirje itd.
Sskontlra 1 Meoiee, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tn- in inozemska mesta.
Daje predujme 1 na vrednostne papirje in na blago, ležeče » javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji
kulantneje.
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon et. 257.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
strttariavs u»ic« »te*. 2. podružnici v Splita, Trsta, CbIobcb, SaFGjgva, BofIcI, Celja, Marmopu 1b Borouijaft; bančna gRspezirura»Ptuja.
r^rr; K 50,000.000-
Telefon St. 281.
Sprejema
»loge na knjižice In teko« ražun
proti ugodnemu obrestovanju.
lapale in prodata vsa vrste vrednostnih pipir)«*, — valut ln dovoljaje w»eko»ratne uredite. = Brzojavni naslov i „BanKs".