So kmetice dpugo- ali tretje-pazredee žeeske?_________________________
Zaradi pomanjkljivih socialnih pravic in preobremenjenosti kmetic ostaja vse več mladih kmetov samskih. Aktualno vprašanje, kako lahko tudi kmetice dosežejo življenjski standard, smo obdelali v reportaži, katero lahko preberete na straneh 8/9.
Direktno voljenje županov
-Ä.
že leta 1991?
V
%
l 1
V primeru, da nobena od strah^ občinskih volitvah ne bo dobila absotOTtr ne večine v občinskem odboru, naj bi že pri prihodnjih občinskih volitvah, ki bodo leta 1991, občani direktno volili župana. To predvideva zakonski osnutek, s katerim naj bi se spremenil tako splošni občinski red kot tudi mestno pravo Celovca in Beljaka.
Seznam zahtev za obstoj napednih skunnosti nped-ložen zvezni vladi

LETO XXXXI. Številka 20 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 18. maja 1990
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Narodne skupnosti, ki so zastopane v Centru avstr, narodnih skupnosti na Dunaju, so predložile seznam zahtev, ki naj bi zagotovil obstoj in razvoj narodnih skupnosti v Avstriji. Državnozbor. poslanec in zastopnik manjšin v parlamentu Karel Smolle bo zahteve predložil zvezni vladi, katerega naj bi le-ta izpolnila do leta 1996.
Poslanec Karel Smolle bo mdr. zahteval tudi ustanovitev sosveta za gradiščanske Hrvate in Madžare ter Sinte in Rome. Na koroške Slovence pa se v seznamu mdr. nanaša zahteva po uvedbi celodnevnega radijskega programa.
(več na straneh 2/3)
Deželni šolski svet naprej išče skupno rešitev z Mohorjevo šolo
Slovenija ima novo vlado
V sredo, 16. maja, je novi slovenski premier prof. Lojze Peterle predstavil parlamentu svojo vlado, ki ima 27 ministrov, med njimi tudi ministra brez listnice, dr. Dularja, ki je pristojen za Slovence po svetu in za Madžare in Italijane v Sloveniji. Slovenski parlament je vlado potrdil z veliko večino. (Več na straneh 2/3)
Tovarna SECAR v Borovljah v škripcih?
Podjetje Secar, ki od leta 1988 izdeluje v Borovljah brezazbestne zavorne obloge (Bremsbeläge), je delno prekinilo proizvodnjo in je odpustilo nekaj delojemalcev. Informacija prihaja iz zanesljivih virov, poslovodja tovarne Secar gospod Schandl pa uredništvu NT žal doslej ni bil dosegljiv, tako nismo mogli dobiti podrobnejših informacij o poslovanju podjetja.
SECAR, mešano podjetje s slovenskim in koroškim kapitalom, je v začetni fazi zaposlovalo okrog 15 delojemalcev, v končni pa naj bi jih bilo 40. Kapital podjetja je sestavljen iz 1/3 zasebnih sredstev (Schandl, ki je tudi lastnik firme SEBA-Meßtechnik 30 %, in tovarna IMP Ljubljana in Polikem 70%), in iz 2/3 sredstev, katera predstavljajo podpore in krediti. V začetni fazi je bilo v podjetje SECAR vloženih 28 mio. šilingov. stih
Ali bo Mohorjeva ljudska šola v Celovcu dobila javni status, še ni odločeno. Na vsak način pa si za to rešitev dež. šolski svet in njen preds. prof. Hugo Rein-precht zelo prizadevata; Mohorjeva ljudska šola pa ima poseben
učni model (1 dan slovensko/1 dan nemško), katerega starši in vodstvo na vsak način hočejo obdržati. Reinprecht: „Če to zakon dopušča, sem seveda takoj za to." Reinprecht pa je ta teden imel tudi pogovor s čelov, župa-
nom Guggenbergerjem, kateremu je, kakor je sam dejal, „položil Mohorjevo šolo k srcu“.
V tej zadevi je imela Mohorjeva ta teden tudi pogovor s celovškim magistratom, ki mora najti ustrezno rešitev.
Bo Mohorjeva le dobila javni status in obdržala učni model ter samostojnost?
Politika
Politika
Močni protesti Abwährkämpferjev proti skupnemu praznovanju 10. oktobra
Kaže, da čas še ni dozorel in da ne bo skupnega praznovanja
Ko sta obe slovenski osrednji organizaciji prejeli s strani deželne vlade vabilo, naj se udeležita praznovanja 10. oktobra, je ZSO povabilo takoj odklonila, Narodni svet koroških Slovencev pa je pokazal načelno pripravljenost za sodelovanje pri plebiscitnem praznovanju, seveda pod določenimi pogoji.
Da pa po vsej verjetnosti ne prste. Tako je dr. Vospernik na po-
bo prišlo do skupnega praznovanja, se je izkazalo na podijski diskusiji o 10. oktobru, ki je bila minuli četrtek v celovški delavski zbornici. Medtem, ko so se podijski sogovorniki izrekli za praznovanje 10. oktobra, ki naj bi bilo usmerjeno v bodočnost, si v publiki navzoči in očitno še precej agilni Abwähr-kämpferji niso pustili nadeti nagobčnika. Odločno so povedali, da ne bodo dopustili skupnega praznovanja s tistimi, ki se pri plebiscitnem praznovanju niso izrekli za obstoj južnokoroškega območja v okviru Avstrije. Prav to primarno priznanje vseh možnih variant v demokratičnem procesu odločanja (= plebiscita), pa je osnovna zahteva Narodnega sveta koroških Slovencev in hkrati pogoj za možno sodelovanje na praznovanju. Očitno je postal pritisk s strani nemškonacionalnih sil na Koroškem na deželnega glavarja Haiderja tako močan, da le-ta želi veliko in menda še bolj pompozno plebiscitno praznovanje za 75-letnico. Morda bodo takrat moči in energija Abwehrkämpferjev le toliko pojenjale, da bo skupno praznovanje lažje uresničljivo. Deželni glavar Haider pa si sicer želi sodelovanje Slovencev na proslavi, vendar gotovo ne zato, ker bi bil kot demokrat tako naklonjen manjšini, ampak zato, ker se dobro zaveda, da mu prav ob takih praznikih mednarodna javnost še posebej gleda pod
dijski diskusiji opozoril tudi na velike Haiderjeve obljube, npr., da bo v vseh šolah pustil razobesiti koroško deželno himno v obeh deželnih jezikih. Očitno pa je bil deželni glavar tudi v tem primeru s strani nemškonacionalnih sil v deželi pod tako močnim pritiskom, da si tega koraka ni mogel dovoliti. Ker čas za skupno praznovanje 10. oktobra očitno še ni dozorel, je dr. Vospernik predlagal druge zgodovinsko pomembne praznike, kot na primer 15. maj in 26. oktober, ki bi bili prav gotovo bolj primerni za skupno praznovanje. V primeru, da bi le prišlo do skupne proslave 10. oktobra, pa je dr. Vospernik predlagal slavno sejo koroškega deželnega zbora, na kateri bi sodelovali tudi koroški Slovenci. Vsekakor pa je treba oblikovati vsebino praznovanja tako, da bo usmerjena v bodočnost in postavljena v prostor Alpe-Jadran. Dr. Teodor Domej pa je predlagal, da bi za 75-letnico plebiscita neodvisna komisija pripravila deželno razstavo o tem dogodku, s čimer bi pripomogli k novemu ovrednotenju dogodkov leta 1920. Mlada socialista, Monika Kircher-Kohl in mag. Peter Kaiser, pa sta dejala, da žal doslej še ni uspelo ustvariti v deželi takšnega vzdušja, ki bi dopustilo skupno praznovanje 10. oktobra, in da je to žal še vedno praznik zmagovalcev nad premaganimi.
Heidi Stingler
Predlogi za celodnevni slovenji radijski program že pri ORF
Tudi sosvet bo razpravljal o tem
Narodnostni sosvet za koroške Slovence bo na svoji naslednji seji, 23. maja, na Dunaju obravnaval predlog obeh osrednjih organizacij o ustanovitvi lastnega celodnevnega radijskega sporeda v slovenskem jeziku na Koroškem. Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij sta imeli tozadevno že pogovor z glavnim intendantom ORF Podgorskym, ki bo dal predlog preveriti, načelno pa ga je ocenil pozitivno.
liko gledalcev. Obe osrednji organizaciji v pismu, katero je sestavil taj-
Ker bo ORF opustil oddajanje na frekvenčni dolžini 90,4 Mhz, se odpira na Koroškem možnost, da bi na tej bivši 03-frekvenci v prihodnje oddajali celodnevni slovenski program. Predlog obeh osrednjih organizacij je, da bi ORF — slovenski spored prevzel to frekvenco, in tako bi v regionalnem sporedu CÖ Regional) ne bilo več slovenskih oddaj.
Pomembnost stalne medijske navzočnosti slovenščine je tudi na Koroškem neobhodno potrebna. Odlični uspeh nove slovenske televizijske oddaje „Dober dan, Koroška" je to še posebej dokazal, saj ima izredno ve-
nik NSKS mag. Marjan Pipp, poudarjata, da so v današnjem času predvsem elektronski mediji odločilnega pomena za obstoj narodne skupnosti; le-ta more tako svoje politično, socialno in kulturno življenje predstavljati v tem mediju, in to v materinščini.
Mednarodna primerjava
V primerjavi z drugimi narodnimi manjšinami je razvidno, da smo koroški Slovenci v Avstriji zelo zapostavljeni. Radijski oddajnik „Radio
Trst A“ npr. oddaja v slovenščini vsak dan od 7.30 do 19.30. S posebnim zveznim zakonom je italijanski parlament RAI predal kompetenco, da oskrbuje etnične manjšine mdr. tudi v Furlaniji — Julijski krajini. RAI za te oddaje dobi od vlade dodatna finančna sredstva; zakon nadalje predvideva tudi televizijske oddaje v nemščini, ladinščini, francoščini in slovenščini. Tako zdaj že pripravljajo na II. kanalu RAI slovensko oddajo v dolžini 30 minut.
RAI — oddajnik Bozen oddaja že 44 let celodnevni program v nemščini (od 6.45—22.00, ob praznikih od 8.00—22.00). Oddajnik RAI v Boznu oddaja vsak teden 10,5 ur televizijskega programa v nemščini, ki ga lahko sprejemajo na Južnem Tirolskem na III. kanalu.
Studio Regiunal Rumänisch je
oddajnik švicarske tv-družbe SRG in oddaja letno (1989) 1860 ur v retoromanščini. Načrtovan pa je celodnevni program. Na televiziji od
začetka leta 1990 oddajajo 2 uri in 40 minut v retoromanščini, dodatno pa so na programu 4-krat letno kulturni magazini. 56 ur so v preteklem letu oddajali v retoromanščini duhovne nagovore.
Ker v prihodnje na regionalni frekvenci na Koroškem ni pričakovati uvedbe slovenskih oddaj, tajnik NSKS mag. Marijan Pipp v lastnem oddajniku vidi realno možnost, da bi ORF izpolnil potrebe slovenske narodne skupnosti in se s tem priključil evropskemu standardu. Mag. Pipp je opozoril: „Misliti moramo tudi na nadaljnjo uvedbo slovenskih tv-oddaj, v drugem deželnem jeziku, ki mora biti tudi na televiziji vsak dan prisoten!“
Na seji sosveta 23. maja bodo člani o tem predlogu razpravljali in kakor je pričakovati, ga tudi sprejeli. Za vse nadaljnje korake pa sta pristojna ORF oz. zvezna vlada, na katero bo sosvet naslovil svoje priporočilo.	_..	^
Silvo Kumer
Ob 35. obletnici državne pogodbe: seznam zahtev narodnih skupin
Ob 35. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe so v Centru avstrijskih narodnih skupin zastopane organizacije javnosti predstavile seznam zahtev, katerih uresničitev naj zagotavlja nadaljnji obstoj narodnih skupin. Te dni bo državni poslanec Karel Smolle predal seznam zvezni vladi, ki naj zahteve uresniči do leta 1995. Gre za sledeče zahteve:
1. Sprememba zakona o narodnih skupinah, ki je po zadnjih odločbah ustavnega sodišča tako in tako potrebna. V zakonu je treba upoštevati tudi štajerske Slovence
Nova slovenska vlada pred slovenskim parlamentom
ter Rome in Sinte. Dvojezični topografski napisi in dvojezično uradovanje ne smeta biti odvisna od številčnosti narodne skupine. Dvojezične table in dvojezično uradovanje morata biti predvidena za celotno avtohtono ozemlje narodnih skupin. Zakonska določila, ki se nanašajo na narodne skupine, je treba prevesti v posamezne jezike. Čim prej je treba ustanoviti sosvete za gradiščanske Hrvate in Madžare, prav tako je potreben sosvet za Rome in Sinte.
2.	Dvojezični otroški vrtci povsod, kjer so tudi dvojezične ljudske šole. Že vloženi zakonski osnutek o dvojezičnih otroških vrtcih naj bi državni zbor sprejel še letos.
3.	Tudi vseavstrijski ustavni zakon o manjšinskem šolstvu naj parlament sprejme še letos. Ta zakon naj ustavnopravno zagotovi tudi pravico do pouka v materinem jeziku Čehom in Madžarom. Temu zakonu naj sledijo zakoni, ki se nanašajo na posamezne narodne skupine, pri čemer pa v nobenem primeru ne sme priti do poslabšanja sedanjega stanja.
4.	Do leta 1992 oz. 1993 naj se na Gradiščanskem ustanovi inter-kulturna gimnazija za Hrvate in Madžare, na Dunaju pa gimnazija narodnih skupin za Čehe, Hrvate, Madžare in po potrebi tudi za Slovence. Glede na odpiranje vzhodnoevropskih držav bodo jeziki avstrijskih narodnih skupin pridobili na pomenu.
5.	Posebna podpora časopisom narodnih skupin, saj jih zaradi naravne majhnosti njihove naklade ni mogoče primerjati s časopisi večinskega naroda. Še posebej nujna je podpora češkemu časopisu, ki bo sicer moral zaradi finančnih težav kmalu prenehati z izhajanjem.
6.	Izboljšanje oskrbe z radijskimi in televizijskimi oddajami v jeziku narodnih skupin, pri čemer naj bi do leta 1995 vsaka narodna skupina imela celodnevni radijski program in dnevno po eno uro televizijskega programa. Čehi in Madžari trenutno sploh nimajo lastnih oddaj, oz. se nanje spomnijo le v okviru oddaje „tuja domovina“, kar je za avtohtono narodno skupino še posebna diskriminacija.
7.	Gospodarsko pospeševanje regij, v katerih živijo narodne skupine. Če pripadniki narodnih skupin v domačem okolju ne najdejo dela, to še posebej pospešuje asimilacijo. Potrebne so davčne olajšave za podjetja, ki se nastanijo na dvojezičnem ozemlju in pospešeno sodelujejo s sosednimi deželami.
8.	Za kulturno in politično delovanje naj vsaka narodna skupina dobi 25 milijonov šilingov letne podpore.
9.	Zastopstvo narodnih skupin v deželnem in državnem zboru. V vseh sosednjih državah so že tako daleč, da so narodne skupine zastopane tudi v parlamentih. Volilni red je potrebno spremeniti tako, da bo mogoče samostojno zastopstvo narodnih skupin v deželnem in državnem zboru.
Smolle je sporočil, da bo jeseni na Dunaju kongres narodnih skupin, ki se bo mdr. ukvarjal s posledicami sprememb na Vzhodu za avstrijske narodne skupine. V demokratizaciji naših sosednjih dežel vidi Smolle enkratno možnost tudi za manjšine, saj tako zaščita narodnih skupin lahko postane srednjeevropsko vprašanje, ki zahteva skupne rešitve vseh prizadetih držav. Smolle upa, da se bodo nove demokracije na Vzhodu zavedale svoje odgovornosti za narodne skupine v Avstriji, tako kot se Avstrija zaveda svoje odgovornosti za južne Tirolce. Manjšinskega kongresa se bodo zato predvidoma udeležili tudi zastopniki matičnih narodov avstrijskih narodnih skupin.
Na svoji seji pretekli teden je odbor informacijskega centra avstrijskih narodnih skupin kot novega člana sprejel „Kulturno društvo člen 7“. S tem so v tem gremiju vseh avstrijskih manjšin prvič zastopani tudi štajerski Slovenci.
Slovenija: nova vlada Slovencom po svetu namenja lastno ministrstvo
Razmeroma naglo po prvih povojnih demokratičnih volitvah je Slovenija dobila novo vlado. Njena najpomembnejša karakteristika je nedvomno ta, da jo sestavljajo ne le člani strank DEMOS, ampak tudi liberalcev, ZKS-Stranke demokratične prenove in neodvisni.
Premijer Peterle in minister za Slovence po svetu ter narodni skupnosti Madžarov in Italijanov dr. Janez Dular v pogovoru.
Mandatar za sestavo vlade, novi slovenski vladni šef prof. Lojze Peterle, je v sredo, 16. maja, predstavil novo vlado slovenskemu parlamentu in dobil zanjo na volitvah veliko parlamentarno večino in soglasje strank levega bloka.
Vlada ima 27 ministrov, od tega iz vrst DEMOS 19, štiri resorje vodijo neodvisni, trije člani vlade so komunisti, eden pa liberalec. Ministri, ki so člani liberalne in komunistične stranke, ne nastopajo kot predstavniki svojih strank, ampak zgolj kot posamezniki, ki so prevzeli ta mesta. Zato ta vlada nima koalicijskega značaja med DEMOS, liberalci in komunisti.
Novi slovenski vladni šef je uresničil tudi predvolilno obljubo in za zadeve Slovencev po svetu in za avtohtoni narodni skupnosti v Sloveniji, za Madžare in Italijane, ustanovil posebno ministrstvo, ki ga vodi diplomirani slavist dr. Janez Dular, odslej minister brez listnice.
Peterle v sredo sicer še ni predstavil podrobnega vladnega programa, vendar pa so v njegovem nastopnem govoru bile zakoličene smernice in težišča delovanja nove vlade; reševanje gospodarskih problemov, ki vse bolj pestijo državo, inventarizacija premoženja
Slovenije in preprečitev njegovega odliva, narodna sprava oz. zmanjšanje pritiska preteklosti in poprava še popravljivih krivic. V odnosih z Jugoslavijo Slovenija predlaga konfederativno ureditev. Novi vladni šef je izrazil še posebno skrb Slovenije za svoje rojake po svetu in za narodne skupnosti doma.
Peterle je kot kriterij delovanja nove vlade izpostavil strokovnost, osebni prispevek in osebno korektnost: vlada bo delala na temeljih zakonitosti, njen cilj pa je popolna suverenost Slovenije. S tem je mislil tudi na vojsko, kjer naj bi bil odslej poveljujoči jezik slovenski, vojaško obveznost naj bi slovenski fantje opravili v Sloveniji, slovenska vojska naj bi bila samostojna in stroški za vojaške namene se morajo znižati.
Profesor Peterle je bil kot vladni šef potrjen s 184 od 220 glasov, njegovi popredsedniki pa so dr. Jože Mencinger, Matija Malešič in dr. Leo Šešerko.
Predsedniku Peterletu in slovenski vladi je v imenu koroških Slovencev čestital podpredsednik NSKS mag. Filip Warasch, Narodni svet pa je tudi v telegramu prof. Peterletu in ministru dr. Dularju čestital za izvolitev.
Franc Wakounig
Novi jugoslovanski predsednik Jovič zaostruje odnose v državi
Borisav Jovič, novi turnusni jugoslovanski državni predsednik, Srb, ki ga štejejo v Miloševičev tabor, se je že v svojem nastopitve-nem govoru izkazal kot vroč zagovornik centralizma in nasprotnik demokratizacije v tej državi. Saj je razvoj v Sloveniji in na Hrvaškem istovetil z razdiranjem države in zagrozil proti temu posledice. Reakcije iz Zagreba in Ljubljane so temu primerno ostre.
--------------------------------- STRAN f- petek,
STRAN petek,	O 18. maja 1990
i" 18. maja 1990
Grof Thurn nasprotuje odprtju Pavličevega sedla
Na diskusiji o prihodnosti Železne Kaple kljub temu nekaj optimizma
Na diskusiji o prihodnosti občine Železna Kapla je grof. dr. Ariprand Thurn-Valsassina končno spustil ob vprašanju o Pavličevem sedlu „mačko iz Žaklja“. Grof Thurn se je zoperstavil odprtju mejnega prehoda, saj bi znaten del poti vodil do sedla po njegovem zemljišču. S tem lahko grof onemogoči vsa prizadevanja občin Mozirje in Železna Kapla za odprtje in povezavo obeh občin prek tega mejnega prehoda.
Gospodarstvo
NT — informira in svetuje
Sprememba v zvezi s pokojninami za vdove
Do lanskega leta je pokojninski zavarovalni zakon predvideval, da je dobivala vsaka vdova v primeru moževe smrti pokojnino vse življenje. Zdaj dobi vdova pokojnino le še za dve leti in pol. A so tudi tu izjeme: vdova dobiva pokojnino celo življenje, če je zakon trajal več kot deset let, če ni zaposlena ali v primeru, da mora skrbeti za enega ali več otrok. Nove omejitve veljajo le v primeru, če žena postane vdova, ko še nima 35 let.
Za enakopravnost regij v Evropi
Ministra Jože Mencinger in Janez Dular se zavzemata za osamosvojitev Slovenije
Med podijskimi diskutanti: deželnozbor.-posl. mag. P. Kaiser, slov. minister za gospodarstvo prof. J. Mencinger, vodja diskusije dr. P. Apovnik in slovenski minister za manjšine dr. J. Dular.
Podjunski krožek za strojno in drugo sosedsko pomoč kmetov vabi na predavanje s praktičnim uvajanjem na polju za kmetice in kmete
„Analiziranje rodovitnosti zemlje"
Referent: dipl. inž. Christoph Cerpaz, študijski center agrarne ekonomije v Innsbrucku
Prireditelji: Strojni krožek Podjuna, Katoliški dom prosvete v Tinjah
Kraj: pri skladišču Rutar Centra v Dobrli vasi Kdaj: v soboto, 19. maja, od 8.30 do 12. ure
Gospodarstvo
Bo dežela podprla potrebno sanacijo Leitgeba?
Zaradi onesnaževanja okolja, ki nastaja zaradi proizvodnje tovarne Leitgeb, je potrebno ukrepati, in sicer v smislu preusmeritve produkcije na nov način predelave lesa. Stroški za tak ukrep bi znašali okrog 500 milijonov šilingov. Predsednik obratnega sveta Ernst Jegart je apeliral na zastopnike dežele kot tudi na predsedstvo tovarne Leitgeb, da bi uspešno vodili pogajanja, ki bodo 30. maja. To pa je v interesu 180 nastavljencev ter krepitve gospodarstva v velikov-škem okraju.
Direktor Leitgeba, dr. Dlaska, je potrdil, da bo tovarna v primeru uspešnih pogajanj v drugi etapi načrtovala razširitev produkcije in bo s tem nudila še dodatna delovna mesta.
Izšla je brošura „Naša zadruga“
Te dni je Zveza slovenskih zadrug izdala zanimivo brošuro z naslovom „Naša zadruga".
Leta 1899 je bila v Sinči vasi ustanovljena prva zadruga, katere naslednica je zadruga v Dobrli vasi. Zadružno gibanje je imelo in ima še danes svoj namen, in sicer v samopomoči in razvijanju njihovega gospodarstva. Drugi pomen zadružništva pa je v tem, da so odborniki vedno aktivno delovali tudi na drugih področjih v okviru narodne skupnosti. Po mnenju poslovodje ZSZ dipl. trg. Jože Nabernika je ta oblika gospodarjenja najbolj demokratična oblika vodenja podjetja. Vsak član soodloča o usodi zadruge s sodelovanjem na občnih zborih, kjer se izvolijo pristojni odbori zadruge. Vse bolj kot svojčas pa je potrebno, da zadruge nudijo vsaj tak ali celo boljši servis kot njena konkurenca.
Brošura „Naša zadruga", ki je namenjena kupcem, članom in odbornikom, daje odgovore na različna vprašanja v zvezi z zadružništvom. Tako na primer, zakaj je potrebno članstvo pri zadrugah, kako posameznik lahko soodloča v naši zadrugi, zakaj ima zadruga deleže, kako pomaga zadruga pri preusmerjanju produkcije itd.
Mejni prehod Pavličevo sedlo je danes odprt samo za pešce. Že od leta 1969 se občini Železna Kapla in Mozirje zaman trudita, da bi ponovno odprli sedlo tudi za avtomobilski promet. Uradno je tičal vzrok za tako stanje menda v avstrijski zvezni in koroški deželni vladi. Zdaj pa je dalo ministrstvo na Dunaju na razpolago potrebna finančna sredstva in bi z gradnjo torej lahko začeli. Toda vse se bo očitno zataknilo pri posestniku grofu Thurnu, ki se ne navdušuje nad odprtjem sedla, kar je pojasnil na diskusiji v Železni Kapli; dejal je, da se za par kilogramov „kafe", ki bi jo prodala Zadruga, ne izplača odpirati sedla.
Župan dr. Dieter Haller je v upanju na grofovo uvidevnost za 30. maj sklical sejo z grofom, deželo in občino. Rezultat seje pa je grof Thurn objavil javnosti že prej.
Turistični koncept — še so možni alternativni dodatki
Na pogovoru v Železni Kapli, na katerega so vabili trije farni sveti, je bilo mnogo govora o
novem turističnem konceptu, ki naj bi spet poživil gospodarstvo občine. Župan dr. Haller je poročal, da je morala občina precej hitro vložiti predlog načrta pri deželni vladi, ker bi v nasprotnem primeru lahko prišla občina ob podpore. Sprejel pa je iniciativo mladine, ki jo je zastopala Monika Kuhar, da je treba v turistični načrt vgraditi tudi alternativne možnosti turizma, predvsem pa poudariti pristnost dvojezične in kulturno bogate občine.
Lado Hajnžič z Enotne liste je
dejal, da je njegova frakcija sicer glasovala za novi turistični koncept, ker ni želela zavlačevati odločitve pri deželni vladi. Menil pa je, da predlog novega turističnega načrta ni docela izpiljen in ima še velike pomanjkljivosti, ki jih bo veljalo nadoknaditi.
„Turizem in kultura morata biti pri nas tesno povezana,“ je zahteval Franc Jožef Smrtnik, ki je opozoril, da pridejo gostje tudi zaradi pristnosti kulture in življa v Kaplo. „K temu pa spada tudi dvojezičnost, ki mora biti vidna tudi v javnosti.“ Župan Haller je k temu dodal, da si bo prizadeval za izpolnitev pravic slovensko govorečih občanov. O ustanovitvi dvojezične skupine npr. v otroškem vrtcu pa si tudi on ni upal dati oprijemljivega odgovora.
Nekoliko bolj optimistično pa je Haller ocenjeval gospodarske
Diskutanti (z leve): F. Jožef Smrtnik, vodja diskusije Janko Merkač, župan Dieter Haller, Lado Hajnžič, Gottfried Besser in grof Ariprand Thurn Valsassina. Sliki: Fera
perspektive občine. Z odprtjem podjetja IGA bo našlo zaposlitev 50 delojemalcev; zelo konkretni pa so menda tudi pogovori z nekim drugim podjetjem.
Povsem slab vtis pa je na tem razgovoru zapustil predsednik tujskoprometnega društva Železne Kaple Gottfried Besser, ki ni vedel ničesar povedati o turizmu in je dejal, da ni pripravljen. Po teh izjavah pa so si številni poslušalci lahko oddahnili, saj so videli in slišali, da se drugi v občini ukvarjajo s tovrstnimi vprašanji in kujejo načrte o prihodnosti turizma in gospodarstva v Železni Kapli.
Silvo Kumer
GLOSA
Grof Thurn-Valsassina je dejal, da je zaprtje tovarne Obir velika škoda, saj bo imel zdaj 250.000,— do 500.000,— šil. manj dobička, ker ga bo več stal transport lesa. Kakor v primeru tovarne Obir grof očitno tudi ob odprtju Pavličega sedla misli
Grofovska odločitev. . .
samo nase in ni pripravljen prodati niti koščka svojega veleposestva, katerega so grofje obdržali še iz časov tlačanstva.
Morda pa bo grof v doglednem času le sprevidel in spremenil svoje mnenje ob ugotovitvi, da je tudi Slovenija postala močan gospodarski partner, kateremu lahko prodaja svoj les.
Samo nekaj ur po tem, ko je bila v Sloveniji sestavljena nova vlada, kateri predseduje prof. Lojze Peterle, sta prišla v Tinje na podijsko diskusijo novo izvoljena ministra dr. Janez Dular in prof. Jože Mencinger. Dr. Janez Dular je prevzel novi resor, in sicer ministrstvo za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji, odgovoren pa bo tudi za stike s Slovenci, ki žive zunaj domovine. S tem je bil brez dvoma storjen pomemben korak, ki priča o tem, da so s to vlado dobile manjšine poseben pomen. Prof. Jože Mencinger je bil izvoljen za ministra za gospodarstvo in je hkrati podpredsednik nove slovenske vlade.
Dom prosvete Sodalitas v Tinjah je vabil vrsto odličnih predstavnikov političnega, gospodarskega in kulturnega življenja k diskusiji na temo; „Odprtost za Evropo ali regionalna izolacija?“. Razprava je potekala v sredo, 15. maja, na dan, ko so v Sloveniji prvič sestavili demokratično izvoljeno novo vlado. Hkrati pa je to datum, ko se spominjamo tudi podpisa Avstrijske državne pogodbe. Zastavljeno vprašanje — odprtost Evropi ali regionalna izolacija, pa je bilo vsekakor le bolj retoričnega značaja, kajti nobenemu ni prišlo na misel, da bi zagovarjal regionalno izolacijo — ne na političnem ne na gospodarskem in še mnogo manj na kulturnem področju. Poudarek
je bil na odpiranju posameznih regij Evropi, ki naj obdržijo svojo identiteto. Tako s strani slovenskih ministrov kot tudi s strani koroških diskutantov je bilo rečeno, da so manjšine veliko bogastvo ter da je potrebno priznati vse male skupine v Evropi.
Slovenska ministra Mencinger in Dular sta izrekla tudi željo po osamosvojitvi Slovenije in notranjepolitični spravi vseh Slovencev, ne glede na njihovo ideologijo in svetovni nazor. Cilj novih ministrov je zavzemati se za skupni slovenski prostor. Slovenski filozof dr. Taras Kermauner pa je dejal, da je priznanje Slovencev kot enakopravnih partnerjev podlaga za dobre stike z drugimi narodi in pogoj za odprtost v Evropo. Za pospeševanje stikov prek državnih meja, tako na političnem, gospodarskem kot tudi na kulturnem področju, se je zavzel tudi deželnozborski poslanec mag. Peter Kaiser, ki je skušal biti na podijski diskusiji po svojih možnostih tudi dvojezičen.
Kot zastopnik Zveze slovenskih zadrug je dipl. trg. Joža Nabernik dejal, da o regionalni izolaciji ne more biti govora, in je opozoril tudi na mešana podjetja na Koroškem. Glede grozečih stečajev podjetij v Sloveniji pa je menil, da je to le običajen proces čiščenja gospodarstva, kar je v državah, kjer deluje tržno gospodarstvo, nekaj povsem navadnega; v Sloveniji pa je problem v tem, ker stečaji grozijo predvsem največjim državnim obratom.
Predsednik KKZ pa se je zavzel za pospeševanje kulturnih stikov prek meja in za kulturno izmenjavo na področju kulture, šolstva in medijev ter literature. Najboljši primer za odprtost Evropi je na primer Dom prosvete v Tinjah, katerega je potrebno pri njegovem delovanju tudi primerno finančno podpreti.
Vsekakor pa je potrebno razvijanje vseh dejavnosti, ki odpravljajo meje.
Heidi Stingler
Rož — Podjuna — Zilja
v sjjKL- J.
^besedi
STRAN o petek,
D 18. maja 1990
STRAN -7 petek,
/ 18. maja 1990
uTbesedi
Rož — Podjuna — Zilja
Materinske proslave vsepovsod
Minulo nedeljo, na materinski dan, so se številni otroci na poseben način zahvalili svojim mamicam za ves njihov trud, za ljubezen in požrtvovalnost. Pri številnih materinskih proslavah v otroških vrtcih in pri domačih društvih so razveselili otroci svoje mamice in tudi babice s pesmimi, igricami in recitacijami, katere so z njimi pripravile v glavnem učiteljice in voditeljice otroških in mladinskih skupin.
Razveseljivo pa je, da so nekatere materinske proslave dobile očitno tudi novo vsebino. Tako na primer v Bilčovsu, kjer so otroci z recitalom „Beton, sam beton“ na izvrsten način opozorili tudi na vse pomembnejše ekološko vprašanje. V pozdravnih besedah je Katja Gasser opozorila, da je danes vse več žensk zaposlenih. Poudarila je, da ni vse biti štiriindvajset ur na dan pri otrocih, ampak je pomembna kakovost materinske toplote in ljubezni. „Prav to kakovost predstavlja mama. Vemo, da mati ni le tisti človek, ki nam fizično podari življenje, temveč da predstavlja otroku na poti skozi življenje, predvsem pa v prvih letih, vse, kar je lahko človek. Matere imajo različne poklice in marsikatero nalogo: so zdravnice, neprestano so naše učiteljice, prav tako pa so najboljše prijateljice in sopotnice na življenjski poti,“ je dejala Katja Gasser.
Bil ie to vseh mamic dan
Otroci Mohorjeve ljudske šole so pripravili za svoje mamice lepo materinsko proslavo.
Čestitamo!
Iskreno čestitamo mag. Petru Miklu iz Štebna pri Globasnici, ki je bil imenovan za diplomata avstrijskega poslaništva v Tel Avivu!
V Spodnjih Rutah na Radišah praznujeta 50-letnico skupnega življenja Poderšnikova starša, Marija in Janko Tolmajer. Za lep praznik jima iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo skupnih in zdravih let v krogu domačih!
Društvo upokojencev iz Pliberka iskreno čestita in želi še mnogo let Ivanki Paulič iz Šmihela in Rakebovemu očetu iz Blata za jubilejni življenjski praznik!
Društvo upokojencev Podjuna želi svojim članom, ki ta teden praznujejo rojstni dan, vse najboljše, zdravja, zadovoljstva in še mnogo lepih let! To so: Janez Hobel iz Nagelč, Ana Michelin iz Sela pri Škocijanu in Marija Setz iz Male vasi pri Globasnici. Čestitkam se z veseljem pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
V Srejah pri Škocijanu obhaja 65. rojstni dan Hanzi Fister. Iskreno čestitamo!
V Domu v Tinjah praznuje osebni praznik rektor Jože Ko-peinig. Vse najboljše, posebno zdravja in božjega blagoslova že-
lita tinjska družina in uredništvo Našega tednika!
Marija Ettinger iz Žoprač želi društvo upokojencev iz Šentjakoba za minuli osebni praznik vse najboljše, zdravja in zadovoljstva! Čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik.
Na Obirskem obhajata te dni Pegrinov Šimej 77. rojstni dan, žena Johana pa 74. rojstni dan. Slavljencema iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo zdravih in skupnih let v krogu domačih!
Društvo upokojencev v Selah iskreno čestita za rojstne dneve Primeju Mlečniku za 60-letnico, Mariji Hribernik, pd. Kačnarjevi, Leu Kristijanu in Ferdinandu Lu-basu! Čestitkam se z veseljem pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
V Celovcu je te dni praznoval Jožko Urban 73. rojstni dan. Zvestemu bralcu Našega tednika za osebni praznik iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let!
Pred poročni oltar sta stopila učiteljica Zalka Oraže iz Sel in dr. Maks Zdouc iz Rinkol pri Pliberku. Mladima zakoncema želimo vse najboljše na skupni življenjski poti!
Odpadki—obvezni spremljevalci ljubeljske ceste
Ljubeljska cesta se pogreza pod odpadki in smetmi. Embalaža tako obremenjuje okolje, predvsem parkirišča, da občina Borovlje sama temu problemu ni več kos; zato poziva trgovce, kupce in industrijo, naj se omejijo pri uporabi embalaže, katero je dostikrat težko celo reciklirati, torej ponovno uporabiti (to velja predvsem za stiropor in plastiko).
Kupec namreč s kupljenim blagom nabavi tudi embalažo, katero potem odvrže, dostikrat kar ob cesti.
Občina Borovlje je ob ljubeljski cesti sicer postavila številne smetnjake in jih opremila s štirije-zičnimi opozorili (nemško, angle-
ško, slovensko in srbohrvaško), naj gostje vanje mečejo smeti; žal jetovmnogih primerih le pobožna molitvica in nič več!
Pri teh prizadevanjih pa je občino podprla mlada generacija v SP okraj Celovec-dežela, ki vabi predvsem trgovce, naj kupce opozarjajo, da se embalaže lahko znebijo že v trgovini.
Razsežnosti problema se zaveda tudi deželna vlada, zato je bil včeraj na občini Borovlje posvet deželnih svetnikov za ceste in okolje, Ramsbacherja in Schillerja, z zastopniki občine, kako priti problemu do živega. O posvetu bomo poročali prihodnjič.
Franc Wakounig
Srečanje faranov s koroškimi boanslnvci v Kazazah
Minulo nedeljo je prišlo iz salzburškega semenišča v Kaza-ze šest bogoslovcecv s svojim vi-ceregensom. Vsi bogoslovci pri-
Razstava Franca Šema
(19.6.1946-9.10.1988)
Pred dobrim poldrugim letom se je s silo, kakršna je v bistvu usodno oblikovala njegovo življenje in vplivala na njegovo delo, pretrgalo življenje izjemnega slikarja, Slovenca Franca Šema.
V kulturni taberni Pri Jokl-nu bodo drevi ob pol devetih (20.30) odprli razstavo njegovih slik. Horst Ogris bo bral iz Semove avtobiografije; kot umetnika in njegovo delo pa ga bo predstavil Bertram Karl Steiner. Ogled razstave še posebej toplo priporočamo.
hajajo iz domačih far: iz Pliberka, Brnce pri Beljaku, Sel (kar dva), Rude in Suhe. S farani iz Kazaz so mladi bogoslovci tako v soboto zvečer kot tudi v nedeljo dopoldne sooblikovali zelo slovesni sveti maši.
V soboto zvečer pa so bogoslovci domačinom v župnišču z video-predavanjem predstavili sami sebe in svoje življenje in študij v bogoslovnem semenišču in na teološki fakulteti salzburške univerze. Faranom iz Kazaz so nato odgovarjali še različna vprašanja, kar je večer še posebej popestrilo.
Srečanje smo v nedeljo zaključili z lepimi, domačimi šmarnicami v farni cerkvi. Nato so se bogoslovci in duhovniki iz naše dekanije in soseščine pogovarjali še v župnišču. Domači župnik Florijan Zergoi je v svojih pozdravnih besedah izrazil veselje
nad srečanjem z bogoslovci v imenu sodelavcev in faranov. Poleg tega je gospod Zergoi izrazil tudi upanje, da bi kmalu katerega teh bogoslovcev smeli pozdraviti v svoji sredi kot novo-mašnika.
Velika zahvala za izvrstno pripravo tega srečanja velja bogoslovcu Slavku Thalerju iz Nonče vasi in podpredsedniku župnijskega sveta Jožefu Kowatschu ter vsem drugim skrbnim sodelavcem. Zahvala pa velja tudi vsem družinam, ki so bogoslovce sprejele pod svojo streho, jih pogostile in se z njimi pogovarjale.
Srečanje je potekalo ob nepričakovano številni udeležbi in ob sodelovanju faranov v čudovitem vzdušju. Za vse je bilo to lepo doživetje, ki je dalo novega navdušenja in osre-čitve.
Piknik pri Ravbarju v Želučah je privabil mnogo otrok
Dan veselja za bilčovške otroke
Že šesto leto v okviru bilčov-škega društva „Bilka“ Rezi Kolter organizira otroške ure. Okrog 20 slovensko govorečih otrok se tedensko srečuje in razvija različne aktivnosti. Mladi se predvsem ukvarjajo s športom, petjem, likovno umetnostjo itd. in na ta način smiselno oblikujejo svoj prosti čas. Otroška skupina pa je postala znana predvsem zato, ker s petjem sodeluje skorajda na vseh domačih prireditvah. Svojčas, pred šestimi leti, je začela Rezi Kolter z otroškimi
Da otrokom ni postalo dolgčas, je Rezi Kolter pripravila nekaj igric, pri katerih so smeli sodelovati tudi odrasli.
urami, ko v Bilčovsu še ni bilo otroškega vrtca. Danes pa so te ure bistven del kulturnega življenja v Bilčovsu.
Namen otroških ur pa ni le smiselno oblikovanje prostega časa, ampak predvsem ohranjanje slovenske besede med najmlajšimi. Prav pri teh urah imajo slovensko govoreči otroci priložnost govoriti v svojem jeziku, ne da bi se morali, tako kot povsod drugod, ozirati na tiste, ki pač slovensko ne znajo. Pomen take slovenske življenjske celice se je izkazal tudi na pikniku, ki je bil minulo soboto pri Ravbarju v Želučah. To je bil praznik za vse otroke in tudi za starše le-teh. Poskrbljeno je bilo za jed in
pijačo, otroci so se razveselili tudi ob sladoledu in se v sproščenem vzdušju igrali in zabavali.
Da pa ni postalo nikomur dolgčas, je Rezi Kolter pripravila tudi nekaj igric, pri katerih so smeli sodelovati tudi odrasli. Prav zato, ker so imeli starši čas za svoje otroke, so se ti očitno dobro počutili. K dobremu vzdušju pa je brez dvoma prispevalo tudi dejstvo, da so se otroci lahko pomenili kar po domače, se pravi v svojem materinem jeziku. Drži, da je dvojezično boljše kot enojezično — vendar samo v primeru, ko sta oba partnerja dvoje-
Reportaža
Reportaža
Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju — mnenje študirajoče mladine
Izjava KSŠŠ/D k ljudskemu štetju 1991
Bliža se leto 1991 in s tem tudi naslednje ljudsko štetje. Lahko bi rekli tudi preštevanje manjšine, saj se vprašalne pole niso spremenile bistveno od t. i. „Ljudskega štetja posebne vrste“ 14. 11. 1976. Razlika je le v izražanju: Takrat so spraševali po materinem jeziku, prihodnje leto pa bodo spraševali prav tako kot pri zadnjih štetjih spet po pogovornem jeziku.
Isti je ostal tudi vzrok za skrito preštevanje manjšine: slej ko prej se uporabljajo rezultati teh štetij v škodo narodnih skupnosti. Na podlagi teh štetij namreč mdr. določajo, kje je potreba po dvojezičnem krajevnem napisu (velja klavzula 25 %; da je ta klavzula proti določilom člena 7 Avstrijske državne pogodbe, najbrž ni treba poudarjati posebej).
Da je občin z dvojezičnimi napisi čimmanj, je poskrbljeno s tem, da vsak lahko načrta tudi „Windisch“, ali pa eno izmed teh kombinacij:	Deutsch-slowenisch,
Slowenisch-deutsch, Deutsch-windisch, Win-disch-deutsch, Slowenisch-windisch, Windisch-slo-wenisch.
Vindiš so uvedli pri ljudskem štetju leta 1939 in vse kaže, da nam bodo vse te možnosti ostale tudi v prihodnje, saj je hon. prof. dr. Ralf Unkart, ki je pristojen za to, še na Koroških kulturnih dnevih decembra lani dejal, da deželna vlada vprašalnih pol ne namerava spreminjati.
Kot vedno bodo najbrž tudi v prihodnjem letu „pregovarjali“ občinski uradniki ljudi, naj vendar načrtajo vindiš. Tako je npr. tudi prof. Erik Prunč rekel, da je njegov pogovorni jezik oficialno
vindiš, ker je uradnik „prepričal“ njegovo mamo, da ne zna slovensko. Ni namreč poznala slovenske besede za „Bahnhofsvorsteher“.
Edina razlika med ljudskim štetjem posebne vrste 1976 in ljudskim štetjem 1991 je le v drži koroških Slovencev do teh nesramnosti: 76. leta je dosegel protest Slovencev in širokega solidarnostnega komiteja, da je bilo na Dunaju več Slovencev kot na Koroškem. Danes pa smo se očitno že spoprijaznili s tem. Nekateri celo predlagajo, da naj so ljudska štetja podlaga za ugotovitev volilne pravice za volitve v „slovenski parlament“ (Predlog udeležencev krajevnega sestanka NSKS v Dobrli vasi za „slovenski parlament", nt, 16. marca 1990, stran 3).
Nedavno je centralni statistični urad sporočil, da namerava razposlati v naslednjih tednih nekaj poskusnih pol za ljudsko štetje 1991. Kdor jo prejme, jo lahko, če hoče, izpolni ter zapiše, ali mu katero od vprašanj ni všeč in zakaj ne.
Zato apelira Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju na vse, ki boste prejeli poskusne pole: odločno protestirajte proti vprašanju po pogovornem jeziku, ker je le skrito preštevanje manjšine in s tem jasna diskriminacija vseh narodnih skupnosti v Avstriji.
Od centralnih organizacij, zlasti od NSKS, pa pričakujemo, da se jasno izrečejo proti takemu preštevanju manjšine ter se zavzemajo za črtanje tega vprašanja pol.
KSŠŠ/D
V zadnjem času je postalo zelo aktualno vprašanje o socialnih pravicah žensk. Predvsem gre za uvedbo minimalnega dohodka in porodniškega dopusta za kmetice. Zanimivo je, da so se prav socialisti in tudi socialistične ženske odločno zoperstavili uvedbi porodniškega dopusta za kmetice, in sicer z argumentom, da v sklad za družinski fond, iz katerega plačujejo porodniški stalež, vplačuje prispevke 95% nesamostojno zaposlenih. Sicer je to z vidika nesamostojno zaposlenih žensk morda še razumljivo, kljub temu pa se zastavlja vprašanje, zakaj ne bi imele socialnih pravic, ki samoumevno pripadajo nesamostojno zaposlenim ženskam, tudi kmetice. Ob tem in tudi sicer se poraja vtis, da so kmetice ženske drugega razreda.
Poklic kmetice je naporen, kljub temu pa ima tudi svoje pozitivne strani. Melita Reichmann, pd. Linčijeva iz Moščenice, vidi svojo situacijo takole: Ker na kmetiji živijo tudi še starši, so si delo razdelili. Skupnega dopusta za kmečko družino pa žal ni. Dohodkovna situacija po navadi ni najboljša, pomanjkljive pa so tudi socialne pravice kmetic.
Zahteve po socialnih pravicah kmetic postajajo vedno glasnejše
So kmetice dnino- ali tpeitepazpedne ženslm?
Medtem, ko se ženske organizacije na vse načine borijo proti dvojni ali trojni obremenitvi zaposlene ženske — poklic, gospodinjstvo, vzgoja otrok — pa prav iste organizacije pogostokrat pozabljajo na iste probleme kmetic. Morda pa so
kmetice tako zaposlene in obremenjene z delom, da svojih zahtev niti ne utegnejo povedati javnosti tako glasno kot ženske drugih poklicev. Očitno je ob tem problemu odpovedalo tudi poklicno zastopstvo kmetic — kmetijska zbornica, ki je
vsekakor še vedno v „močnih“ moških rokah.
Na tem mestu želimo na kratko predstaviti socialne pravice, ki pripadajo nesamostojno zaposlenim ženskam v primerjavi s pravicami kmetic.
Pred nedavnim je predstavila Delovna skupina podeželskih žena študijo o življenjski situaciji 190.000 avstrijskih kmetic.
Študija ugotavlja, da nad 60 % kmetic dela več kot 40 ur tedensko v kmetijstvu, dve tretjini kmetic pa še nikoli ni uživalo dopusta. Enak delež kmetic pa se čuti zaradi trojne obremenjenosti — kmetijstvo, družina in gospodinjstvo — delno ali stalno preobremenjene.
	nesamostojno zaposlene ženske	kmetice
Zdravstveno zavarovanje	da zdravstveno zavarovanje prevzame vse stroške za zdravnika oz. zdravljenje v bolnici	so zavarovane po možu; v primeru bolezni morajo prevzeti same 20 % stroškov za zdravnika oz. bolnišnico
Pokojninsko zavarovanje	da	ne
Dopust	pribl. 30 dni na leto	0
Porodniški dopust	za poročene 1 leto za samske do 3 leta	0 0
Poklicno zastopstvo	sindikat ali delav. zborn.	0
Bolniški dopust	plačan; po potrebi	0
Dopust za zdravljenje otroka, moža ali staršev	1 teden	0
Odpravnina	po zakonskih določilih	0
Poklicno izobraževanje	razmeroma dobre možnosti — delno plača delodajalec	razmeroma slaba ponudba
Ugled	razmeroma dober	po navadi ni najboljši
Dopust za okrevanje	stroške prevzame zavarovanje	kmetica mora nositi del stroškov sama
Delovni čas	38—40 ur tedensko	več kot 40 ur tedensko
Kot velike prednosti svojega poklica navajajo kmetice povezanost delovnega mesta in stanovanja, možnost prostega načrtovanja dela, življenje v naravi in lastna pridelava hrane in živeža.
Starejšim kmeticam veliko pomeni, da tudi po upokojitvi lahko ostanejo na kmetiji, kjer lahko po svojih močeh pomagajo naslednji generaciji pri opravljanju kmečkih in gospodinjskih opravil. Na vprašanje ali bi se še enkrat odločile za isti poklic, je odgovorilo 76 % kmetic pozitivno.
Vsekakor pa bi bilo potrebno uvesti:
—	porodniški dopust za kmetice
—	delitev pri izplačevanju pokojnine
—	skrb za strokovno izobrazbo kmetic
—	bistveno ojačiti zastopstva kmetic v kmetijskih zbornicah in drugih javnih gremijih
—	olajšati postopek pridobiti si pravico do dopusta za okrevanje (tudi za mlajše kmetice)
—	možnost za reden dopust za kmečke družine
—	pospeševanje investicij v zvezi z olajšanjem dela na kmetijah
—	izboljšanje položaja kmetic glede pokojnine, in sicer po možnosti brez povišanja prispevkov za socialno zavarovalnino.
Heidi Stingler
Valentina Kušej, Šmihel pri Pliberku:
Na splošno bi rekla, da je situacija kmetic glede socialnih pravic porazna. Vzrok temu je prav gotovo tudi, da nimamo pravega zastopstva. Dohodki kmetije so danes po navadi tako nizki, da je mož primoran iskati še drugo zaposlitev. Posledica tega je, da je kmetica še bolj obremenjena in ima še manj prostega časa. Vzrok vedno manjšemu številu kmetij so majhni dohodki.
Dejstvo pa je tudi, da mladi kmetje že težko dobijo dekle, ki bi bilo pripravljeno delati na kmetiji. Če bi se jaz lahko danes še enkrat odločila, verjetno ne bi hotela biti več kmetica — vsaj v današnjih pogojih ne.
Čili Sablatnig, Potok pri Bilčovsu:
Prej sem delala v pisarni; kljub temu se mi ni bilo težko odločiti postati kmetica in rečem lahko, da mi ni žal. Vsekakor pa so socialne pravice kmetic, na primer glede zavarovanja, dopusta itd. zelo pomanjkljive. Določen življenjski standard dosegamo s tem, da gre mož na delo.
Kljub temu, da je na kmetiji veliko dela in je potrebno biti doma tudi ob nedeljah in praznikih, pa ima ta poklic tudi mnogo pozitivnega. Tako ima kmetica delovno mesto doma in je lahko pri otrocih; poleg tega si lahko več ali manj tudi prosto razporedi svoje delo. Veliko prednost pa imamo, ker na kmetiji živijo tudi starši, ki prevzamejo precejšen del dela. Če bi se danes lahko še enkrat odločila, bi gotovo še enkrat hotela postati kmetica, ker imam rada živali in delo v naravi.
Elizabeta Sitter, Hodiše:
Pri nas se intenzivno bavimo s prašičjerejo, kljub temu pa dohodkovna situacija ni zadovoljiva. Pravzaprav delam le iz veselja do kmetije in živali in iz tradicije obdelovati travnike in polja. Je pa tako, da je kmetija le neke vrste konjiček, katerega financiramo z dohodki iz turizma. V kratkem bom šla v pokoj; koliko bom dobila pokojnine, pa ne vem. Gotovo pa ne bo tako visoka, da bi lahko človek od nje živel. Dejstvo je, da so socialne pravice kmetic danes tako pomanjkljive, da mlade ženske skoraj niso več pripravljene delati na kmetiji. Zato se bo treba zavzeti za rešitev teh vprašanj. Le tako bo možno tudi v bodoče ohraniti kmetije, ki danes propadajo.
Sama še nikoli nisem imela pravega dopusta, le enkrat smo se peljali na morje, toda tudi takrat sem bila vesela, da sem se po treh dneh lahko spet vrnila domov. To pa zaradi tega, ker z veseljem in z vsem srcem opravljam delo na domači kmetiji.
Marija Wautsche, Letina pri Pliberku:
Pri nas je razmeroma velika kmetija, okrog 30 ha; nudi nam še kar dobro življenje. Večjih investicij pa si ne moremo privoščiti. Ker je tudi mož doma, on vplačuje prispevek za pokojninsko zavarovanje. Kot kmetica pa pravzaprav nimam socialnih pravic. Tako stanje je gotovo vzrok, da se danes skoraj nobeno mlado dekle noče poročiti na kmetijo.
Je pač tako, da ni dopusta, ker enostavno ni nikogar, ki bi te lahko nadomeščal na kmetiji. Cene za kmečke proizvode pa so tako nizke, da si od časa do časa prisiljen še dodatno kaj zaslužiti. Pri nas je tako, da gre včasih mož drugam in opravi še kakšno delo, da si tako izboljšamo dohodek.
Kultura
Razstava otroških risb v bilčovški posojilnici
Otroci, ki obiskujejo otroške ure v Bilčovsu, razstavljajo svoje slike v prostorih domače Posojilnice. Tako so po številnih znanih umetnikih dobili tudi domači otroci priložnost, da širši javnosti pokažejo svoje umetnine. Otvoritev razstave je bila minuli ponedeljek, obisk razstave pa je bil doslej zelo razveseljiv. Na otvoritvi so otroci kar sami predstavili svoje risbe. Rezi Kolter, ki vodi otroške ure, mladih umetnikov tematsko ni omejila; zato je razstava tako po motivih kot tudi po tehnikah zelo raznolika. Razstava, ki obsega približno 20 del, ni prodajnega značaja, ker so po izjavah otrok slike nepoplačljive. Vsekakor pa se otroci veselijo vašega obiska in ogleda razstave.
Zakopan v pesku časa Herbertstöcklna
V nedeljo, 29. aprila, je društvo „Herbert Verein“ iz Celovca vabilo v vilo „Herbertstöckl“ v Celovcu na literarno branje Janka Ferka. Številni publiki je Ferk bral iz dela „Zakopani v pesku časa“, nemški prevod je bral prof. dr. Wilhelm Baum tna sliki levo od avtorja), dr. Götz Boyneburg-Dornkasch (na sliki desno) pa je predstavil angleški prevod.
Dunajski krožek v spomin Antonu Dermoti
Pred letom dni je umrl svetovno znani operni pevec slovenskega rodu Anton Dermota. Dunajski krožek ter Slovenski gledališki in filmski muzej iz Ljubljane drevi vabita na Spominsko slovesnost njemu v čast. Proslava bo v akademskem domu Korotan, na ogled pa bo razstava fotografij z Dermotovimi izjemnimi umetniškimi dosežki. Marjana Mrak bo orisala življenjske in umetniške poti Antona Dermote. Večera se bo udeležila tudi pokojnikova žena prof. Hilde Dermota.
Bergova galerija: v malo znani lesorezi
Minulo soboto, 13. maja 1990, je pliberška Bergova galerija odprla vrata letošnji razstavni sezoni; kot vsako leto doslej, so se tudi letos zbrali člani Bergove družine in številni poznavalci in ljubitelji Bergovega umetniškega opusa.
Otvoritvene svečanosti so se udeležili tudi najožji Bergovi sorodniki, kakor sta hči Aneta in vnukinja. Desno slikar Jože Štefan.
Razstavi R R Wiplingerja
Peter Paul Wiplinger, pesnik in fotograf, v teh dneh odpira kar dve razstavi: na dan podpisa avstrijske državne pogodbe so v prostorih galerije Abanka v Mariboru/Slovenija odprli razstavo njegovih liričnih fotografij in predstavili knjigo Oporoka časa.
P. P. Wiplingerja je publiki predstavil direktor Avstrijskega kulturnega instituta v Zagrebu prof. Leopold Melichar; razstavo pa je odprl rektor mariborske univerze prof. dr. Alojz Križman. Razstava bo odprta do 29. maja 1990.
Wiplinger se je s peresom in s fotoaparatom spoprijel tudi z dejstvom in posledicami druge svetovne vojne, kamor sodi predvsem pobijanje žrtev v taboriščih ter uničevanje Židov, obenem pa upor proti nacizmu. Ob tem ga navdihujejo železne plastike Gorenjca Toneta Svetina, partizana, ki je skušal po vojni to dobo obdelati in jo na novo ovrednotiti na dva načina: s pisanjem in z izdelovanjem železnih plastik, za katere uporablja vojaški material. K tej tematiki se Svetina vrača venomer.
Wiplinger je Svetinove plastike fotografiral in v torek, 22. maja
1990, bodo v Jugoslovanskem kulturnem centru na Dunaju, v sodelovanju z Avstrijsko-jugoslo-vanskim društvom, odprli njegovo fotografsko razstavo Železnih plastik.
Znani žurnalist in esejist prof. Paul Blacha bo razstavo, ki bo na ogled do 2. junija, odprl.
Franc Wakounig
Kultura
- :
fes
>7, „
'	*	- * *~4**M*..
' -	* V .
10 let kulturnega doma „Danica“ - 10 let kulturne rasti
Ko so 26. maja 1980, na binkoštni ponedeljek, v Šentprimožu odpirali novi kulturni dom, se je uresničil večletni sen domačega prosvetnega društva „Danica“, saj so s tem prišli do lastnih, ustreznih prostorov. Nihče ni dvomil, da Danica ne bi zgradbe, nastale v tesnem sodelovanju koroških Slovencev in rojakov v Sloveniji, znala napolniti z življenjem, iz nje napraviti pravi dom kulture. Kdo bi znal prešteti vse prireditve, srečanja, vaje, predavanja, ki so bila v minulih desetih letih v tem domu. Gotovo jih je bilo več sto. Ob njih se je krepilo domače društvo, z njim vred pa tudi sosednja; domačini
so dom od vsega začetka sprejeli kot svoj dom kulture.
V četrtek, 24. maja, na Rešnje telo, bo Danica proslavila desetletnico kulturnega doma. Geslo svečane prireditve je: „Z ljubeznijo smo sejali, v radosti žanjemo, v zavetju Danice novo seme kali“. Ob 14. uri bo pred domom zaigrala šmihelska godba na pihala. Ob pol treh se bo začel spored v dvorani, kjer bodo nastopili učenci Glasbene šole, Mladinski zbor, Mešani zbor in ansambel Drava; slavnostni govor pa bo imel predsednik „Danice", Stanko Wakounig.	Franc Wakounig
„KONEC“ A. Hotschniga v seriji „Austriaca“
Aiois Morschmg
ospredju
Navzoči so bili tudi zastopniki občine, med drugim župan Pajank, mestna svetnika The-mel in Stöckl in odbornik EL, Andrej Wakounig.
Vodja galerije, ravnatelj The-mel, je na otvoritvi posebej poudaril, da je skoraj na dan pred letom dni umrl njen dolgoletni vodja rav. Valentin Vauti, ki je v njeno rast in razcvet vložil veliko osebnega truda in ljubezni. Kulturni mestni svetnik Stöckl pa je opozoril, da vlaga zidovju galerije, predvsem vrtnega prizidka, zelo škodi in posredno ogroža tudi razobe-šene in shranjene umetnine. Nekatere od njih je že načel „zob časa". Zato je predlagal zelo radikalno rešitev: porušiti vrtni prizidek in dograditi čisto nov trakt, ki bi v celoti ustrezal galerijskim zahtevam. Galerijski program letos predvideva predstavitev manj znanih lesorezov.	Franc Wakounig
KOMENTAR
Zamujena priložnost
V Pliberku so v soboto ponovno zamudili izredno priložnost za rast in krepitev kulturnih odnosov med obema narodoma v deželi. Odprtje Bergove galerije je potekalo samo v nemščini; slovenščina je bila docela izrinjena. Vsem pliberškim veljakom, z gospodom Stöck-lom (ki se tako hvali s prijateljem Pečkom iz Windisch-gratza) na čelu, pa naj bi bilo znano, da je Berg slikar južnokoroškega (beri: slovenskega) človeka in da se je za tega človeka postavil kot človek in kot umetnik. Zato bi bilo bolj upravičeno o njem govoriti na otvoritvi galerije, ki je namenjena njemu in po njem tudi imenovana. V Bergovem smislu bi morala biti otvoritvena slovesnost takšna, da bi združevala in ne ločevala oz. celo izrivala.
Podreti ne bo treba le vrtnega prizidka, ampak čimprej medsebojne zidove in postaviti temelje odkritemu in poštenemu sožitju.
Upajmo, da je bila to poslednja zamujena priložnost!
-wafra-
KD4BC
Mohorjeva založba že dalj časa izdaja serijo „Austriaca“ z namenom, slovenskemu občinstvu predstaviti in približati nemško avstrijsko književnost. Med drugim sta v njej izšli tudi Bernhar-dovo delo „Vzrok" in „Laila" Ingrid Puganiggove.
Njen najnovejši člen pa je knjiga „Konec" Aloisa Hotschniga, Korošca iz zgornje dravske doline.
Hotschnig živi v Innsbrucku, kjer študira anglistiko in germanistiko.
„Konec", v izvirniku „Aus“, je Hotschnigov prvenec, v sloven-
ščino ga je prevedla Lučka Jenčič.
Pisatelj je lani dobil koroško deželno nagrado. Že pred tem pa je Mohorjeva založba z njim navezala stike, ker ceni njegovo pisanje.
Knjigo „Konec" je Mohorjeva predstavila v sredo, 9. maja, zvečer v koroški deželni knjigarni (Landesbuchhandlung) v Celovcu. V četrtek, 10. maja, pa so knjigo predstavili na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani. Po vsej verjetnosti bo tudi drugo Hotschnigovo delo „Eine Art Glück“ izšlo v zbirki „Austriaca“; po posredovanju Mohorjeve
založbe pa bo RTV Slovenija posnela njegovo radijsko igro „Augenschnitt“.
Slovenščina je prvi tuji jezik, v katerega je bil „Aus“ preveden. To avtorja zelo veseli; med prevajanjem je tudi vseskozi zelo tvorno sodeloval.
Serija „Austriaca“ je v Sloveniji naletela na izjemno dober odmev; deli „Laila" (Ingrid Puga-nigg) in „Vzrok“ (Thomas Bernhard) sta tako rekoč razprodani.
„Aus“ je izšel lani pri frankfurtski založbi Luchterhand Literaturverlag; slovenski prevod „Konec“ pa lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah.
Christine de Pauli v galeriji Rožek
Jutri, 19. maja, ob 19.30 bodo v galeriji Rožek odprli razstavo del, nastalih v letih 1989—1990, znane koroške likovne umetnice Christine de Pauli.
Ta razstava potrjuje, da je lastnici galerije, gospe Mariji Šikoronji, tudi za letošnjo razstavno sezono uspelo pripraviti kvalitativen razstavni program.
Konec razstave bo 16. junija, ko bosta na programu pogovor z umetnico in literarno branje Janka Ferka iz knjige „Zakopan v pesku časa“.
Razstava je odprta vsak petek, soboto in nedeljo od 15. do 19. ure.
Radio/Prireditve
PETEK, 18. maja
Koroški liki (R. Vospernik). — Jezikovni pogovori (J. Messner). — Dvojezična komunikacija (F. Merkač).
SOBOTA, 19. maja
Od pesmi do pesmi — od srca do srca. (M. Hartmann).
NEDELJA, 20. maja
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. F. Zergoi). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
PONED., 21. maja
Pliberški krožek za vzrejo pujskov.
TOREK, 22. maja
Partnerski magazin.
SREDA, 23. maja
Glasbena sreda.
Večerna 21.00-22.00 Srečanje mladih glasbenikov treh dežel.
ČETRTEK, 24. maja
06.30—07.00 Praznična (P. Zunder). - 18.10-18.30 Praznična (P. Zunder).
HHHrihHHHBHHHHHHB
Dvig kvalitete, večji dohodek malih kmetov, pospešena vzreja in organizirana prodaja so bili tehtni vzroki, da se je leta 1964 ustanovil „Južnokoroški krožek za vzrejo pujskov in za pitanje prašičev Pliberk". Slovenski kmetje, Slovenska kmečka zveza in posebno še njen takratni tajnik inž. Blaž Singer so z ustanovitvijo tega krožka opravili za vso Koroško pionirsko delo: po vzoru slovenskih kmetov so se v deželi razvili ostali tovrstni krožki. Prvi predsednik Pliberške organizacije je bil od ustanovitve naprej pa tja do svoje prerane smrti, leta 1977, Mirko Nachbar, ki je v prvem letu obstoja krožka zbral 30 članov. Še danes šteje pliberški krožek za vzrejo pujskov med največje in najuspešnejše organizacije na Koroškem in je ostalim krožkom zgled. Reportažo o delovanju in smislu organiziranega dela boste slišali v slovenski radijski oddaji, v ponedeljek, 21. maja.
NA TELEVIZIJI
Nedelja, 20. 5., ob 13. url, FS 2 predvidoma z naslednjimi prispevki:
Najboljši: koncert glasbenih šol iz prostora Alpe-Jadran
Slovenski gimnazijci kot medijski oblikovalci
Nova dela Rudija Benetika
Šentjanž: Muca Copatarica — premiera
Juri Muri Otroci
Šport: nogomet, odbojka
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PRIREDITVE
RADIŠE
KONCERT MARIJINIH PESMI Pred koncertom bodo šmarnice
Čas: v soboto, 19. 5., ob 19. uri
Kraj: pri Culehnerjevi kapelici v Zgornjih
Rutah
Nastopajo: Radiški fantje Ob slabem vremenu bo koncert v nedeljo, 20. 5., po prvi sv. maši v farni cerkvi na Radišah
CELOVEC
Krščanska kulturna zveza in Mladinski center na Rebrci sporočata, da bo letos
od pon., 30. julija, do sobote, 4. avgusta 1990, v Mladinskem centru na Rebrci
ODPRTJE RAZSTAVE Franz Sem, mešane tehnike — branje iz umetnikove avtobiografije
Čas: petek, 18. 5., ob 20.30 Kraj: pri Joklnu
Igra Reinharda B. Gruberja (Graz): „Der hinnige Sohn und das Publikum“
Čas: petek, 18. 5., ob 20.30 Kraj: UNIKUM — Mensagebäude, Universitätsstraße 90
Prireditelj:	Universitätskulturzentrum
UNIKUM
PLIBERK
VIGREDNI KONCERT
Čas: v soboto, 19. maja 1990, ob 20. uri
Kraj: v dvorani Schwarzl v Pliberku Nastopajo: Koroški oktet z Raven na Koroškem,
Otroška folklorna skupina iz Globasnice, Mlada Podjuna,
MePZ „Podjuna-Pliberk"
Prireditelj: Mešani pevski zbor .Podjuna-Pliberk"
DUBROVNIK
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „VALENTIN POLANŠEK“ na Obirskem
Obveščamo vse člane, prijatelje, znance in osvajavce sveta, da bomo končno ustregli vsesplošni želji in OB DRUŠTVENI 15-LETNICI priredili POLET V DUBROVNIK od petka, 26. oktobra 1990 (državni praznik), do nedelje, 28. oktobra 1990 Predvidena cena za odraslo osebo 2500,— šil. —, za otroke znižana cena. Prijava je veljavna, če vplačate 500,— šil. Informacije in čimprejšnje prijave: Marta Polanšek, tel. 04238/26102
ČEPIČE
TEKMA KOSCEV
Čas: nedelja, 27. 5., ob 14. uri Kraj: pri gostišču JUENA v Čepičah Prireditelj: SPD .Edinost" v Štebnu Prijave možne pred začetkom tekme. Tekmovalci naj prinesejo kose s seboj. Čakajo vas lepe nagrade.
Sodeluje: MoPZ .Franc Leder-Lesičjak" iz Štebna
Ob slabem vremenu bo prireditev 3. 6. 90!
KOSTANJE
KKZinSPD .Drabosnjak" na Kostanjah vabita na
DRABOSNJAKOV PASIJON
v soboto, 16. 6., ob 20.30 v nedeljo, 17. 6., ob 20.30 v soboto, 23. 6., ob 20.30 v nedeljo, 24. 6., ob 20.30 na prostem in v DRABOSNJAKOVEM DOMU na Kostanjah.
Nastopajo igralci iz Roža in z Gur Režija: Franci Končan Ob slabem vremenu bo prireditev preložena na 30. 6. in 1. 7. ob istem času.
ŽVABEK
OTROŠKI DAN
24. maja 1990, v Žvabeku — „KULTURA“ Spored:
10.00	zbiranje pri gostilni Hafner, nato gremo peš v Žvabek
10.30	pozdrav in predstavitev kasete JURI MURI V AFRIKI - nastopata Gabriel Lipuš in Polde Bibič
11.00	sv. maša
12.00	kosilo
12.30	kulturni spored
13.30	popoldanski spored z raznimi ponudbami
16.30	zaključek s skupnimi igrami
SELE
LEPOTA IN BOGASTVO NAŠIH NAREČIJ KPD „Planina“ v Selah vabi na predstavitev dokumentacijskega dela o obirskem narečju
Gradivo o obirskem, pa tudi korškem in selskem narečju je zbral, znanstveno obdelal in pri založbi avstr. akad. znanosti na Dunaju v obliki knjige izdal Obirčan univ. asist. mag. dr. Ludvik Karničar.
Uvodne besede: dv. sv. dr. Pavle Apovnik Čas: petek, 25. 5., ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Selah
MATERINSKA PROSLAVA
Čas: sobota, 19. 5., ob 19.30 Kraj: farna dvorana v Selah Sodelujejo: otroci z igrico „Darilo za mamo", otroški zbor ljudske šole, skupina učencev Glasbene šole, trio harmonikašev, mladinski zbor s Kota, mešani zbor iz Sel
Vetrinjskim žrtvam v spomin
„Preteklost se odmika in pušča za seboj sledove, spomine. Lepe in težke. Kar smo nekoč gledali z bolečino in s solzami, to danes blagoslavljamo," je zapisal v knjižici „Vetrinjsko polje" leta 1952 pisatelj Karel Mauser.
Vetrinj, kraj nepozabnih spominov, bolečin in trpljenja, kraj molitve in velika postaja na poti slovenskega ljudstva.
V soboto, 26. maja, se bomo ob treh popoldne zbrali v cerkvi v Vetrinju, da se med mašo In nato s komemoracijo na samostanskem dvorišču spomnimo vetrinjskih žrtev.
Naj zraste iz pelina preteklosti blagoslov nam in prihodnjim rodovoml
V imenu pripravljalnega odbora, Marinka Inzko, Vinko Zaletel, dr. France Vrbinc
SPZ v Celovcu vabi na OTROŠKO GLEDALIŠKO PREDSTAVO „V DEŽELI OTROK“ (Janez Bitenc, Jana Milčinski)
Nastopajo: Grega Dolinar, Brane Potočnik, Mare Eržen, Ivica Klobasa, Barbara Knapič, Nataša Pust, Anica Šuštaršič, Ulla Hamberger, Irena Militarov Čas: petek, 18. 5., ob 12.30 Kraj: otroški vrtec v Šmihelu Soprireditelj: otroški vrtec v Šmihelu
Čas: petek, 18. 5., ob 17. uri Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Soprireditelj: SPD „Zarja" v Železni Kapli
Čas: petek, 18. 5., ob 9.30 Kraj: otroški vrtec v Šentprimožu Soprireditelj: otr. vrtec v Šentprimožu
Čas: sobota, 19. 5., ob 15. uri Kraj: pri Florjanu v Vogrčah Soprireditelj: SPD „Edinost" v Plib.
Čas: sobota, 19. 5., ob 18. uri Kraj: v sobi pod cerkvijo v Škocijanu Soprireditelj: otroški zbor Škocijan in SPD „Vinko Poljanec" v škocijanu
SODALITAS
. ylDomv Tinjah
Telefon:
1 N*** (04239) 2642
9121 Tinje
V petek, 18. maja, ob 19.30
KONCERT MARIJINIH PESMI
Nastopajo: „Radiški fantje"
Od sobote, 19. maja, od 15. ure do nedelje, 20. maja, do 17. ure
Srečanje ministrantov od 8. do 14. leta
Z VESELJEM SLUŽITI BOGU Voditelj: kaplan Janko Krištof
V	nedeljo, 20. 5., od 14. do 17.30 (ob slabem vremenu preloženo na 10. junij)
V	okviru akcije SLOVENŠČINA MOJ JEZIK: POPOLDANSKI SPREHOD V OKOLICI ŠENTOŽBALTA PRI POD-GORJAH
V sredo, 23. maja, ob 19. uri
Dia-predavanje:	POTOVANJE PO
SKANDINAVIJI DO SEVERNEGA RTIČA
Predava: ravn. Mirko Srienc
V sredo, 23. 5., ob 20. uri
ŽIVETI V DVOJE, nem.
Predavatelj: prof. dr. Andreas Heller
V četrtek, 24. maja, ob 20. uri
KLAVIRSKI KONCERT Nastopata: Margit Gastrager in Andreja Močilnik
Od ponedeljka, 9. 7., do sobote, 14. 7. 1990
ŠTUDIJSKO POTOVANJE NA
MADŽARSKO — po kulturnih sledeh
in slovenskih stopinjah
Vodi: p. prof. dr. Adam Somorjai OSB,
Pannonhalma. — Skupino spremlja
tudi slovenski benediktinec iz opatije
Pannonhalma
Od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 1990
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V PRAGO, nem.
Vodita: dv. sv. dr. Johann Sturm, Linz, in rektor Jože Kopeinig
BILČOVS
„VAŠČANI POJO“
vabijo na koncert
ženskega zbora LD „Ivan Grbec" iz Trsta
Recitacija gledališkega igralca Slanega
Raztresena iz Trsa
Kdaj: v soboto, 19. 5., ob 20.30
Kje: v avli LŠ Bilčovs
ŠENTPRIMOŽ
SRD „DANICA“
10 let Kulturnega doma Kdaj: v četrtek, 24. 5., ob 14. uri Kraj: Kulturni dom Danica
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Franc Wakounig, Heidi Stingler, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: .Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Blonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 450,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (10,— Din.).
STRAN
petek,
18. maja 1990
Prireditve/Oglasi
Vabilo
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi
v nedeljo, dne 27. maja 1990, ob 14.30 uri v veliki dvorani doma sindikatov v Celovcu
šolsko akademijo
pod geslom „GREMO V VES“
Poleg raznih skupin Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence sodelujejo kot gostje kulturni ustvarjalci Katoliškega prosvetnega društva iz Šmihela in dijaki HTL iz Beljaka
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence
Za Slomškov spomenik
Do septembra leta 1992 bosta slovenska kulturna javnost in Cerkev z več prireditvami počastili spomin na mariborsko delovanje škofa Antona Martina Slomška, velikega narodnega prosvetlitelja, pesnika in pisatelja.
Septembra lani je minilo 130 let, kar je prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor, zakoličil s tem našo severovzhodno mejo in nas narodnostno povezal.
130-letnica prenosa škofijskega sedeža_ pa hkrati pomeni tudi 130-letnico mariborskega visokega šolstva. Že mesec dni po prihodu v Maribor je Slomšek tu ustanovil semenišče, ki je nato delovalo vseskozi do danes.
Počastitve bomo zaključili septembra leta 1992, na dan 130-letnice Slomškove smrti.
Ena od počastitev, pomembnejša, ker gre za poravnavo starega dolga, je postavitev Slomškovega spomenika v Mariboru jeseni leta 1991, ki jo načrtujeta mesto Maribor in mariborski Škofijski ordinariat. Druga velika prireditev bo prihodnje leto, ko bodo v mariborskem Pokrajinskem muzeju odprli razstavo o Antonu Martinu Slomšku.
Zaradi vsenarodnega pomena, ki ga ima Slomšek v naši zgodovini, ima tudi akcija za postavitev njegovega spomenika vsenarodni značaj. Zato se obračamo na vse Slovence, doma in na tujem, na posameznike in skupnosti, s prijazno prošnjo, da bi našo skupno akcijo po svojih zmožnostih denarno podprli.
Prispevke pošljite na naslov: Spomenik Antonu Martinu Slomšku, št. računa: 51800-743-29819.
Imena darovalcev bomo občasno objavljali v sredstvih javnega obveščanja.
Nasvidenje v Mariboru jeseni 1991 ob otvoritvi Slomškovega spo-menika.	Odbor za kulturo Maribor
Škofijski ordinariat Maribor
Vaščani vabijo na koncert ženskega zbora KD Ivan Grbec iz Trsta
V soboto, 19. maja, se obeta v Bilčovsu odličen koncert ženskega zbora Kulturnega društva Ivan Grbec iz Trsta, na katerega vabijo Vaščani iz Zgornje vesce pri Bilčovsu.
Vaščani so z omenjenim zborom navezali stike lanskega majni-ka, ko so nastopili na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Isti večer so pela tudi dekleta pevskega zbora KD Ivan Grbec iz Škednja pri Trstu. Kvalitetno petje in simpatične pevke so Vaščanom takoj ogrela srca in tako so Vaščani z dekleti navezali stike „čisto slučajno“, skupaj „polumpali“ in si obljubili medsebojni pevski obisk Cpa menda samo tega). Novembra lani so Vaščani zapeli na Martinovanju v Trstu, sedaj pa dekleta vračajo obisk v Bilčovsu. Z njimi pride in bo nastopal tudi izvrstni, znani gledališki igralec Stane Raztresen. Tako se nam obeta vrhunski kulturni dogodek: petje kvalitetnega ženskega zbora Ivan Grbec iz Trsta in slovenska beseda v dovršenem in doživetem podajanju Staneta Raztresena. Za zaključek koncerta pa se bodo Vaščani še pevsko pomešali med izvajalke.
ŽELEZNA KAPLA
UMOR V KATEDRALI (T. S. Eliot)
Čas: v petek, 25. 5., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Nastopa: igralska skupina SPD „Zarja" v Železni Kapli Scena: Valentin Oman Glasba: Gabriel Lipuš
LJUBLJANA
Predstavitev kasete „JURI MURI V AFRIKI“
Čas: v sredo, 23. 5., ob 11. uri Kraj: Cankarjev dom v Ljubljani Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva
SRD „Edinost“ v Pliberku organizira
LETOVANJE OTROK NA MORJE,
ki bo letos od 4. do 14. avgusta 1990 v Baški na otoku KRK. Cena: 1700,— šil.
Prijave so možne do 25. maja 1990 na Posojilnici Pliberk
OBVESTILO
Zbornični svetnik dipl. inž. Štefan Domej ali dipl. inž. Hanzi Miki sta vsem, ki želijo nasvete in informacije v kmečkih vprašanjih, osebno na razpolago. Čas: vsak torek od 9. do 12. ure
Kraj: Blagovni oddelek Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, Rosentaler Straße 85
Telefon: (04 63) 26 21 18
Slovenska prosvetna zveza in Mladinski dom SŠD vabita na Molišreje-vo komedijo
JURIJ TEPČEK
(osramočeni zakonski mož) ki bo v petek, 18. maja, ob 19.30 v dvorani Mladinskega doma, Mik-schallee 4 v Celovcu
Gostuje igralska skupina „GEOSS" iz Vač pri Litiji.
Vsi prisrčno vabljeni!
KNK bo organiziral od 15. 7. do 20. 7. ter od 22. 7. do 27. 7. jadranje po Jadranu.
Pot nas bo vodila od Splita (Trogira) na šolto, Hvar, Paklene otoke, Vis ter Biševo. Cena za jadranje znaša na teden 2900,—, cena za polet Ljubljana-Split in nazaj pa predvidoma 1000,—. — Ker je število udeležencev omejeno, bomo upoštevali po vrstnem redu do 6. 6. 1990 dospelo akontacijo v višini 500,— na konto št. 3031721 pri Posojilnici Bank Celovec. — Nadaljnje informacije lahko dobite pri prof. Davidu ali pa pri prof. Dolinarju, tel. 04 63 / 33 3 53.
Vaš poslovni partner v območju Alpe-Jadran
Korotan
proizvodnja in trgovska družba z o. j.
A-9020 Celovec	34170 Gorica
Viktringer Ring 26	Corso G. Verdi 133
Telefon-(04 63) 56 2 16 Telex - 42 28 01 Telefax - (04 63) 51 62 57
Telefon - (04 81) 30 9 76 Telex — 46 08 95
Telefax - (04 81) 53 51 82
Šport
Šport
Zvezno košarkarsko prvenstvo srednjih šol
Slovenska gimnazija zastopala Koroško
Slovenska gimnazija je letos osvojila koroški naslov srednjih šol in si tako pridobila pravico, da zastopa Koroško na zveznem prvenstvu, ki se je odvijalo na Štajerskem. Nesrečni žreb je botroval, da so morali gimnazijci v prvih dveh
Uspešni gimnazijci (z leve): Bojan Suvorov, Des- tekmah igrati pTOti poznejšim
koški Gregorič, česnovar Hudi m prot Maiie: prvakom in viceprvakom; tako
tspredaj): Hribar, Kargt Žerjal, Mano Sienčnik,	,	„	’
Štefan Sienčnik: na sliki manjka Čelik SO ZdSedll 16 9. meStO.
Povprečna višina moštva Slovenske gimnazije je le 174 cm, medtem ko so v drugih moštvih pravi .orjaki". Za Fürstenfeld je igral mladenič, velik 195 cm, za Gradiščansko pa trije 14-letni fantje, visoki 186 cm. Tudi žreb ni bil naklonjen našim gimnazijcem; igrati so morali v skupini z najmočnejšimi moštvi.
Trener, prof. Anton Malle, pa kljub temu ni bil popolnoma nezadovoljen. .Po kakovosti smo bili približno peti; na žalost nam žreb ni bil naklonjen," je izjavil profesor, ki je imel leta 1981 velike uspehe že z nogometnim moštvom Slovenske gimnazije. Tudi tedaj je po osvojitvi koroškega naslova nesrečno izpadel šele na zveznem prvenstvu.
Vsekakor pa so slovenski dijaki zapustili na Štajerskem (Hartberg/Fürstenfeld) dober vtis in upati je, da bo iz tega moštva nastal tudi klub. Resni načrti se menda že kujejo.
Avstrijsko prvenstvo v dvojici
•	Bronasta kolajna za Wrolicha
Na avstrijskem prvenstvu v dvojici je kolesar Peter Wrolich dosegel s svojim partnerjem Ennsbrunnerjem med mladinci bronasto odličje.
V	Floridsdorfu so pretekli petek priredili avstrijsko prvenstvo mladincev; v dvojici je Wrolich skupno z Beljačanom Christianom Ennsbrunnerjem dosegel 3. mesto in osvojil bronasto medaljo. Oba kolesarja RC Beljaka sta vozila zelo enakomerno, zelo dobro sta tudi uglašena. Čeprav vozi Wrolich šele prvo leto pri mladincih, je bil močnejši od številnih starejših kolesarjev, ki so se morali zadovoljiti z višjimi mesti.
Rezultati: 1. Raffeiner/Saller (Ö-Lock-Latella) 47:18,8; 2. Großschartner/Rieben-bauer (Dunaj) 47:49,4; 3. Wrolich/Ennsbrunner (RC Beljak) 48:50,4.
Ani Müller poškodovana, Erlcha Kokalya ni bilo na startu
•	Reinhold Pototschnig iz Žvabeka najboljši Korošec
Na avstrijskem prvenstvu v teku na 25 km (moški) in 15 km (ženske) favoriti niso nastopili. Pri ženskah zaradi poškodbe mišice ni nastopila Ani Müller, pri moških pa je manjkal Podgorčan Erich Kokaly. Tako je pri moških postal najboljši Korošec Reinhold Pototschnig iz Žvabeka. Pototschnig nastopa za VST Velikovec, na avstrijskem prvenstvu v Wolfsbergu pa je dosegel 11. mesto. Pri ženskah je zmagala Verena Lechner (LAC Innsbruck), pri moških pa Helmut Schmuck (LCC Dunaj).
•	Nogomet v Sloveniji — Olimpija spet zmagala
Ljubljanska Olimpija je v 33. kolu I. lige slavila na tujem pomembno zmago proti Spartaku (2:3). Ljubljančani so zdaj že na 10. mestu (28 točk). Vodi Crvena Zvezda (47) pred Dinamom (42). V medrepubliški ligi bosta po dveh porazih verjetno izpadla NK Ljubljana in Koper, medtem ko se je Maribor že rešil.
•	Odbojka — letos največ možnosti za Dobljane
Odbojkarji SK Aich/Dob imajo letos velike možnost, da se povzpnejo v regionalno ligo. Po osvojitvi koroškega naslova so po prvem delu kvalifikacije na 2. mestu; v nedeljo se turnir nadaljuje.
Trenutno na kvalifikacijskem turnirju vodi ATSC Celovec. Dobljanom zadošča 2. mesto v nedeljo v Jenersdorfu; potem bi namreč igrali v zaključnem kolu, kjer se bodo tri moštva od štirih uvrstila v regionalno ligo. Menežer in šef kluba Lojze Opetnik je izjavil: .Če dosežemo eno zmago, smo v regionalni ligi!“ Zaključni turnir bo 27. junija v Burgstallu na Nižji Avstriji.
•	Boks: Koroška zmagala
Novi predsednik koroške boksarske zveze Stossier je v Borovljah zopet pripravil boksarsko srečanje, ki je povsem uspelo. Koroška je nastopila proti Slovenski Bistrici in zmagala 8:4.
V	glavnem dvoboju je Marijan Draže boksal proti Muftoviču in dosegel remi. Marijan je bil sicer nekoliko bolj živahen, a kljub temu ni zadostovalo za zmago.
Drugi rezultati: Sattler (K): Rečnik (zmaga po točkah),
Mitrovič (K): Poš (2. runda RSC), Mautner (K): Beli (remi),
Lach (K): Karl (zmaga po točkah), Laundl: Čančič (1. runda k. o.).
Za 10. avgust načrtuje predsednik Stossier veliko boksarsko srečanja v Pliberku, kjer naj bi nastopila Koroška proti Mariboru. Tokrat bo morda boksal tudi Franci Wiesen ki v Borovljah ni nastopil.
Novi predsednik koro-ških boksarjev Stossier želi ponovno poživiti koroški boksarski šport.
Marjan Velik z razdalje 35 metrov odločil derbi
Marijan Velik je s prostim strelom s 35 metrov v 88. minuti odločil derbi proti Pliberku. Tokrat je prišlo tisoč navijačev v Celovec; tekma je bila hitra in zanimiva.
SAK — Pliberk 1:0 (0:0)
SAK: Oraže 5, Stern 4, A. Sadjak 4, Kreutz 5, čertov 4, Urank 3, Galo 3, Blajs 3 (52. Hanser, 89. Ogris), Velik 5, Florjančič 3, M. Sadjak 3;
Pliberk: Raatz 2, Terčič 4, Liesnig 5, Lopin-sky 4, Urnik 3, Dlopst 4, Wölbl 4, Skoff 3, Hutter 3 (46. Kräusler 3), Wuntschek 3, Pa-hoinig 3;
Igrišče ASV, 1000 gledalcev Sodnik: Haring (slab — veliko napak) Strelec: Marijan Velik (88. prosti strel)
Rdeči karton: Lojze Sadjak (73.)
Tekma je bila od vsega začetka zelo napeta, saj je imel Pliberk še možnost za 1. mesto. Toda od vsega začetka je bilo jasno, da Pliberčanom ne bo lahko, ker si je SAK prizadeval Pliberčanom na vsak način prekrižati načrte. Z odličnim Oražetom v ozadju je igral SAK tokrat zelo samozavestno; vse nevarne situacije pa je rešil Oraže.
Šele ko je v 73. minuti tokrat
Bodo Bilčovščani kot prvi po 450 minutah dali Tneibachu gol?
ASK — Bilčovs 2:0 (1:0)
Bilčovs: H. Schaunig 3, G. Schaunig 3, Partl 3, Schlemitz 4, F. Quantschnig 3, Hobel 3, Ogris 3, W. Kuess 3, A. Quantschnig 3, J. Kuess 3,
Karlovčan 4;
Igrišče ASK, 150 gledalcev Sodnik: Hauk (slab)
Strelci: Schoppitsch (25.) in Prenter (78.)
Že v 25. minuti so Bilčovščani zaostali in niso več uspeli obrniti igre v svoj prid. Werner Kuess je v času, ko so Bilčovščani igrali najbolje, poslal kar dvakrat žogo s kratke razdalje čez gol. Domači vratar pa je vrhu tega branil odločno, tako da ga tudi odlični legionar Karlovčan ni mogel premagati.
Treibach pride
Proti prvemu na lestvici hočejo Bilčovščani popraviti slab rezultat iz Celovca, kar pa gotovo ne bo lahko. Treibach ima odličen napad (400 golov) in tudi odlično obrambo (šele 15 golov), vratar Jule Raab pa že 450 minut ni prejel zadetka.
Naslednje kolo: Žrelec — Žitara vas, Ruda — ASK, Bilčovs — Treibach, Šentandraž — Liebenfels, ASV — Frantschach, Dobrla vas — Mostič, Šentlenart — Vetrinj.
Podliga vzhod:
1. Treibach	22	13	6	3	40:15	32
2. ASK/EDV	22	13	5	4	49:26	31
3. Liebenfels	22	12	7	3	38:21	31
4. Žrelec	22	12	4	6	43:18	28
5. šentlenart	22	7	9	6	23:24	24
6. Mostič	22	8	6	8	26:30	22
7. Šentandraž	22	6	10	6	28:36	22
8. Vetrinj	22	6	9	7	22:20	21
9. Bilčovs	22	4	12	6	25:27	20
10. Ruda	22	7	6	9	20:30	20
11. ASV	22	6	7	9	28:29	19
12. Žitara vas	22	5	9	8	18:29	19
13. Dobrla vas	22	2	6	14	15:41	10
14. Frantschach	22	3	4	15	20:49	10
zelo slab sodnik Haring izključil Lojzeta Sadjaka (in to neupravičeno), se je SAK zbudil. Bolje rečeno, SAK se je zbudil z Velikom, ki je neumorno gnal svoje moštvo naprej, kar se je obrestovalo: v 88. minuti je poslal Velik prosti strel s 35 metrov vratarju Raatzu skozi noge. To je bila odločilna poteza SAK, ki je tako osvojil obe točki.
Bilanca doslejšnjih derbijev
Od sezone 1983/84 dalje se SAK in Pliberk srečujeta v koroški ligi. Po ponovni zmagi v bilanci vodi SAK.
SAK: 7 zmag, 4 remiji, 2 poraza
Pliberk: 2 zmagi, 4 remiji, 7 porazov
Pod vodstvom trenerja dr. Ramšaka je Pliberk doslej dosegel edini zmagi, enkrat igral neodločeno in trikrat izgubil.
Naslednje kolo: Wietersdorf — Šentvid, Mölltal — WAG, Trg — SAK, Pliberk — Irschen, Lienz — Borovlje, Breže — Klopinj, Wolfsberg — VSV.
Koroška liga:
1. WAC	22	12	8	2	39:14	32
2. Trg	22	12	5	5	28:16	29
3. Pliberk	22	12	4	6	34:20	28
4. SAK	22	8	12	2	22:12	28
5. Wieterd.	22	11	5	6	38:19	27
6. Šentvid	22	7	10	5	18:13	24
7. Lienz	22	8	6	8	36:32	22
8. Breže	22	7	7	8	34:36	21
9. Klopinj	22	7	7	8	28:37	21
10. VSV	21	6	7	8	24:22	19
11. Borovlje	22	5	7	10	25:34	17
12. Wolfsberg22		6	4	12	23:38	16
13. Mölltal	22	6	3	13	17:34	15
14. Irschen	21	2	3	16	14:53	7
Adi Blažej se razvija v „goleadorja"
Globasnica — Sinča vas 5:1 (3:0)
Globasnica: Smrečnik 4, Mišetič 5, Fera 4, Fister 4, Sadjak 4, Pajančič 4, Duller 4, Plesch-gatternig 4, Thonhofer 4, Gregorič 5, Blažej 5;
Globasnica, 200 gledalcev Sodnik: Schönlieb (dober)
Strelci: Blažej (3), Gregoritsch, Duller oz. Miklau (11-m).
Globašani so se z visoko zmago rešili vseh večjih težav v boju za obstoj. Adi Blažej je bil tudi tokrat zelo razpoložen in je odlično ujel z Grego-ritschem. Zmaga bi bila lahko še višja, če bi Thonhofer izkoristil svoje priložnosti; tudi Blažej je imel možnost še za dva gola pred nogami. Sinča vas, s trenerjem Nežmahom, pa je zdaj v velikih škripcih.
20 zadetkov je Adi Blažej ietos že dal; proti Sinči vasi je zadel kar trikrat.
Šmihelčani še vedno v veliki nevarnosti
ASKÖ Šmihel - Greblnj 0:2 (0:2)
Šmihel: Leitgeb 2, Djurič 2, Kräusler 3, Juri 3, Matschek 4, Eberwein 2 (Vodiunig 2), W. Berch-told 3, Grubelnig 3, Motschnig 3, Gros 2, Buchwald 2;
Šmihel, 200 gledalcev Sodnik: Fanzott (povprečen)
Strelci: Scheucher, Weltz
Ker je bil dr. Ivan Ramšak poškodovan, je zopet igral libero Djurič, legionar Gabrič pa je moral ostati na klopi. Po dveh hudih napakah (vključno z vratarjem Leitgebom) so Smi-helčani dobili dva gola, vrhu tega pa je Willi Berchtold zapravil še enajstmetrovko.
Proti Železni Kapli nujno potrebna točka
V tem kolu Šmihelčani nujno potrebujejo točko, drugače bodo prišli v hudo nevarnost, da bodo morali odigrati še kvalifikacijsko tekmo. Šmihel pa mora odigrati še tekmo proti Velikovcu, ki je bila preložena.
Naslednje kolo: Globasnica — Galicija, Sinča vas — Reichenfels, Labod — Pokrče, Železna Kapla — Šmihel, Grebinj — Šentpavel, Sele — Metlova, Velikovec — Podkrnos.
1. razred D:
1. Velikovec	21	18	2	1 71:11	38
2. Grebinj	21	15	4	2 39:13	34
3. Metlova	21	11	5	5 44:25	27
4. šentpavel	22	8	8	6 33:30	24
5. Železna K.	22	7	8	7 34:36	22
6. Pokrče	22	9	3	10 34:30	21
7. Reichenfels	22	8	4	10 32:40	20
8. Podkrnos	22	8	4	10 30:38	20
9. Labot	22	9	2	11 20:34	20
10. Globasnica	21	6	7	8 38:41	19
11. Galicija	21	8	3	10 35:46	19
12. Šmihel	21	7	2	12 20:27	16
13. Sinča vas	22	6	3	13 30:53	15
14. Sele	22	1	5	16 21:57	7
Debakel za Selane
šentpavel — Sele 6:1 (4:0)
Gol za Selane: Siegfried Užnik
Ker so nekateri igralci bili na ohceti v Selah oz. Podjuni, so morali Selani nastopiti z nekaterimi rezervnimi igralci, ki so se sicer hrabro borili, toda več kot za gol ni zadostovalo. Selani pa se poraza niso zelo jezili, ker so se že spoprijaznili z izpadom in so z mislimi že v 2. razredu, kjer je cilj spet 1. mesto.
Nogomet: Slovenska gimnazija v finalu
Z zmago proti moštvu BG Lerchenfeldstraße se je moštvo Slovenske gimnazije uvrstilo v finale koroškega srednješolskega prvenstva. Finale najboljših štirih bo naslednji teden v Beljaku; moštvo trenira prof. Mirko Oraže.
Slovenska gimnazija:Lerchen-feldstr. 7:1 (4:1)
Gole: Buchwald 2, Ogris 2, Hribernik, Schmid in Tratter
ÖFB-pokal: 5 moštev uvrščenih
Za avstrijski pokal bo letos igralo v koroški ligi prvih 8 moštev. Pet moštev je že uvrščenih (WAC, Pliberk, Trg, SAK in Wietersdorf), za ostala mesta pa se še borijo Št. Vid, Lienz, Klopinj in VSV.
1. kolo v avstrijskem pokalu bodo odigrali 27./28. julija.
„Poker” za novega trelierja SAK se je pričel
Kdo bo naslednik Lojzeta Jagodiča, trenerja SAK? To vprašanje trenutno najbolj vznemirja javnost, saj je SAK danes klub, katerega bi radi vodili prav vsi koroški trenerji. SAK se bo dokončno odločil šele po koncu sezone, na prvem mestu pa je vsekakor Dragan Rogič.
Za dr. Ivana Ramšaka, trenerja Pliberčanov, je pretekli petek na derbiju SAK — Pliberk iniciativa z naslovom dr. Ivan Ramšak za SAK“ (glej desno) zahtevala, naj dr. Ramšak prevzame SAK. Predsednik SAK dr. Grilc je dejal: .Dr. Ramšak je sposoben trener, a doslej z njim nismo uspeli govoriti, vprašanje je tudi, ali bo imel sam interes. Odločitev odbora, da se zdaj pogaja z Rogičem, je trenutno gotovo najboljša.“ Dr. Ramšak je na vprašanje, ali bi prevzel SAK, dejal, da tudi o Jagodiču že tri leta pišejo, da bo postal trener Austrie, pa še danes ni tam. Podobno je z Ramšakom in SAK pravi Ivan, ki pa je še vedno igralec SAK.
Med resne kandidate pri SAK uvrščajo tudi Jožeta Fero, ki ima A-licenco in je postal s svojimi moštvi prvak že trikrat. Naslednjo sredo, 23. maja, bo odbor SAK odločal in obvestil javnost. Mnogi poznavalci menijo, da je pričakovati veliko presenečenje — trenerja z zelo uglednim imenom. Več trenutno SAK ni pripravljen povedati, ker pogajanja še tečejo.
INICIATIVA dr. Ivan Ramšak za SAK
Sprva iskrena zahvala velikemu trenerju Lojzetu Jagodiču za uspehe z moštvom SAK v preteklih šestih letih. Pod njegovim vodstvom je postal SAK eden izmed vodečih klubov na Koroškem.
Če išče odbor naslednika, smo mnenja, da je treba za SAK poiskati najboljšega. Po našem mnenju je to dr. Ivan Ramšak
•	ker je v dveh letih delovanja v Pliberku pokazal, da sodi med najboljše trenerje na Koroškem
•	ker njegova moštva igrajo ofenzivno ter za gledalce privlačno
•	kot zdravnik bi bil velika pridobitev za klub
•	kot izvrsten igralec bi lahko ojačil moštvo
•	je psiholog, ki zna optimalno motivirati moštvo
Zato pričakujemo, da se bo odbor odločil za moža iz naših vrst, za
dr. Ivana Ramšaka
ZA INICIATIVO: dr. Zdravko Inzko dir. Anton Gallob mag. Peter Waldhauser Volti Waldhauser Joško Wrolich mag. Janko Urank
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Danes - v petek: velika zabava $ „4J" in ORF disko v Juenni
V petek, 18. maja 1990, Naš tednik skupno z Djelatno za-jednico gradiščanskih Hrvatov vabi na „Disko-večer“ v gostišče Juenna; hkrati bo potekalo tudi srečanje med koroško in gradiščansko mladino.
Vabljena pa ni samo mladina, tako pravi eden soorganizatorjev Bernard Sadovnik. Vabljeni so tudi vsi, ki ljubijo domačo glasbo in glasbo skupine „4J“.
IMAŠ TEDNIK
DJELATNA ZAJED N IGA GRADIŠČANSKIH HRVATOV
vabijo na
Oisk-večer
s srečanjem mladine z Gradiščanske in Koroške
petek, 18. maja 1990, ob 20. uri
Srečanja se bo udeležil tudi slovenski radio iz Celovca; urednik Marijan Velik bo vodil glasbeni program.
Vsekakor pa bo ta večer zelo zabaven; za vrsto presenečenj bodo organizatorji še poskrbeli.
v restavraciji pvJUENNA“ v Čepicah pri Globasnici
Moderator: Marjan Velik
GOST VEČERA: „4 J“
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Lingens v Dvoru
Peter Michael Lingens, izdajatelj magazina „Wochenpresse“, je bil pred kratkim na obisku pri podpredsedniku Kluba slovenskih občinskih odbornikov in pliberškem občinskem odborniku Andreju Wakounigu v Dvoru. Kakor smo izvedeli, se je Lingens, ki skupaj s prof. Clemensom Augu-stom Andreaem vodi „Wochenpresse“, seznanil s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Kaj vse je izvedel, pa bo možno prebrati v eni izmed naslednjih številk Wochenpressa, ki izhaja kot Naš tednik — ob petkih.
S. K.
Peter Michael Lingens in Andrej Wakounig
ali
pretežno smešno
Kaj ti storiš za zdravo okolje?
Za zdravo okolje? Hm, grem npr. na dopust — tja, kjer je še vse v redu!
Jože Strgar novi ljubljanski župan
Znani ljubljanski vrtnarski mojster Jože Strgar, z liste Slovenskih krščanskih demokratov, je bil izvoljen za ljubljanskega župana. Jože Strgar je s Koroško tesno in srčno povezan, že nekajkrat je obogatil Božanski izobraževalni teden s svojimi strokovnimi vrtnarskimi nasveti. Sploh pa je novi ljubljanski župan tudi mednarodno priznan vrtnarski strokovnjak; izdal je že tudi nekaj vrtnarskih priročnikov. Novemu ljubljanskemu županu, gospodu Jožetu Strgarju, ob izvolitvi iskreno čestitamo!
Mohorjeva šola praznuje 1. rojstni dan
Na praznovanje so povabljeni vsi starši in vsi prijatelji šole
Že leto dni je tega, ko so prve učenke in učenci prestopili prag Mohorjeve ljudske šole v Celovcu. Uspeh enoletnega pouka na šoli pa želijo sedaj primerno proslaviti tudi starši. Tako vabi Združenje staršev na praznovanje 1. rojstnega dne šole, ki bo v soboto, 19. maja 1990, ob 20. uri v prostorih Mohorjeve ljudske šole. Soprireditelja sta Pastoralni center in Otroški vrtec „Naš otrok".
Na praznovanje pa niso povabljeni le starši otrok, ki obiskujejo to šolo, ampak vsi prijatelji šole. Obeta se lep in prijeten večer, na katerem bo igral priljubljeni ansambel „Drava"; poskrbljeno pa bo tudi za jed in pijačo. V prvem nadstropju, v jedilnici, se boste lahko okrepčali z izvrstnimi jedmi, katere bo pripravila sestra Kor-
nelija. V prostorih ljudske šole pa bodo starši vsem, ki bodo žejni, rade volje natočili tudi različne pijače. Mamice in babice bodo napekle tudi razne vrste peciva, ki bo gotovo vsakomur teknilo.
Starši in učitelji so za vse obiskovalce praznika pripravili tudi bogat srečolov in kdo ve — morda se bo prav vam nasmehnila „sreča" in boste odnesli domov katero lepih nagrad.
Dobiček prireditve je namenjen Združenju staršev na Mohorjevi ljudski šoli, ki vašo podporo resnično potrebuje. Torej pridite, podprite to priljubljeno šolsko ustanovo in tako izpričajte svojo naklonjenost do šole!
Vašega obiska se veselijo vsi starši in šolski