AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 4. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, JANUARY 11th, 1929. LETO XXXI. — VOL. XXXI. Slabo za New York. POLICIJA PREGANJA KRŠILCE PROHIBICIJE KOT ŠE NIKDAR PREJ Ubogi Newyorčani te dni! Ne samo, da jih napadajo zve-zini prohibicijski agenti, pač pa je s slednjimi stopila v zvezo sedaj tudi policija, in skupno oba elementa udrihata po žejnem New Yorku. Mesto je pravkar dobilo novega policijskega komisarja, ki se je zarotil, da iztrebi vse prodajalne opojne pijače. Tekom pondeljka in torka je policija aretirala nič manj kot 175 lastnikov prostorov, kjer so se prpdajale opojne pijače. Vse te osebe so pripeljali na policijski glavni stan, kjer so pa-radirali pred policijskim komisarjem in zvezinim prav-dnikom Tuttle. Nad 500 detektivov tvori posebni oddelek policije, ki ne d^!a rirnze-ga kot išče prostore, kjer se prodaja opojna pijača. Vidi se pač, da Smith ni več gover-ner države New York. Komisar policije Whalen je aretiranim zagrozil, da če zopet odprejo svoje prostore, da bo prišla policija in s sekirami vse razbila. V resnici je dvajset aretiranih, ko so bili spuščeni na svobodo, zopet odprlo svoje prostore, in ni trajalo dolgo, ko so vdrli detektivi v * pf^estore in začeli sekati po opremi v prostoru. Policijski komisar je obljubil, da bo uprizarjal dnevno enake napade na vse prostore, o katerih se sumi, da prodajajo opojno pijačo. Odkar obstoji pro-hibicija policija v New Yorku Še ni bila toliko aktivna proti kršilcem Volstead postave. Domovina mirna. DIKTATORSKA OBLAST NE VZNEMIRJA NIKOGAR. NAPETE RAZMERE O Po tridnevni mučni bolezni je 9. jan. preminul splošno poznani trgovec Ignac Jerič. Ranjki je vodil trgovino v Newburghu nad 8 let. Star je bil šele 44 let, doma iz Št. Vida na Dolenjskem. Ranjki je bil član dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J. društva Mir št. 10 S. D. Z. ter dr. sv. Imena. Tu zapušča žalujočo soprogo in 6 otrok, v starem kraju pa tri brate, in sicer sta Alois in Anton duhovnika, brat Josip je pa profesor v Ljubljani na vseučilišču. Ranjki zapušča tudi tri sestre. Pred dvajsetimi leti je bil ranjki Jerič eden prvtfi pevcev pri društvu Triglav, najmočnejša opora. Bil je splošno poznan kot jako dobrosrčen, delaven človek, katerega je vse rado imelo. Pogreb se vrši v pondeljek zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti na 3583 E 81 st St. pod vodstvom L. Ferfolia. Bodi blagemu ranjkemu ohranjen časten spomin med nami, preostalim Sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje! O Starišem Debeljak na 62l5 Glass ave. je umrla v pe-|ek zjutraj dve leti stara hčerka Josie. Pogreb se vrši v soboto popoldne. Naše iskreno Sožalje starišem. O Ker je vozil 50 milj na ^ro po najbolj prometni cesti ^ bil Harris George kazno-van na $50.00 globe in 30 dni 2apora. Poleg tega ne sme voziti avtomobila za prihod njih 6 mesecev. Belgrad, 8. jan. Po vsej Jugoslaviji vlada prepričanje, da se bo kralju posrečilo premostiti silne zapreke, ki so doslej ovirale pravi napredek Jugoslavije v vseh ozirih. Plemenski, verski in narodnostni prepiri so dosedaj držali Jugoslavijo v ozadju, dokler ni kralj sklenil vzeti vso vlado v svoje roke in se otresti neprestano se prepira-jočih politikarjev. V Zagrebu so včeraj izšle posebne izdaje časopisov, katere so ljudje hitro kupovali. Po ulicah so pohajale množice naroda, ki so kričale: "Živel kralj!" Edini ljudje, ki obžalujejo spremembo vlade so bivši državni poslanci, ki so zgubili svoj zaslužek in bivši ministri, ki ne morejo več intrigi-rati. Vsa sprememba vlade se je zgodila tako hitro, da so voditelji velikih političnih strank bili popolnoma iz sebe. Koliko časa bo kralj vladal kot diktator je nemogoče povedati, na vsak način pa toliko časa, dokler Hrvati ne odnehajo od svojih zahtev, ki so nasprotne edinstvu in napredku države. Trenutno je vsa Jugoslavija nekako sklonjena, ko je pokazal kialj nepričakovano tako silno moč. Mi-nisterski predsednik general Živkovich je bil obenem imenovan vrhovnim poveljnikom kraljeve gaide. Vojni minister je pa general Hadžič, ki je poznan kot eden najboljših srbskih generalov. Oba vži-vata popolno zaupanje jugoslovanske armade, ki je danes najboljša in največja v južni Evropi. O generalu Živkovi-ču so Hrvati nekoč trdili, da je bil on dotični častnik, ki je leta 1903 spustil zarotnike v kraljevo palačo v Belgradu, kjer sta bila kralj Aleksander in kraljica Draga umorjena. Noben časopis v Jugoslaviji niti ne skuša komentirati radi najnovejšega kraljevega nastopa, niti ne piše kak časopis, kaj se bo zgodilo. Tudi prevladuje stroga cenzura. Dr. Maček, vodja največje hrvatske politične stranke, se je izjavil, da veruje v modrost kralja Aleksandra, in da se bo Hrvatom odslej bolje godilo. Newburske novice. SREBRNA POROKA ZASLUŽENEGA SLOVENSKEGA DELAVCA MR. ŠUŠTARŠIČA DIREKTORJEM SLOV. NAR. DOMA. Vsem direktorjem družbe Slovenski Narodni Dom v Clevelandu se naznanja, da se vrši izredna seja nocoj zvečer, 11. jan. ob 8. uri zvečer v prostorih družbe, staro poslopje, soba št. 2. Zakaj se •sklicuje seja je vsem znano, ;n ni potreba še razlagati. Bedite točni na mestu, da se vsa stvar uredi in spravi v pravi tir. J. Skuk, začasni tajnik. O Veliko plesno veselico priredi v soboto 12. jan. dr. sv. Cirila in Metoda št. 191 K. S K. Jednote in sicer v društve nem domu na Recher ave. \ Euclidu. Ker se obeta prav obilo domače zabave, so prijatelji od blizu in daleč prijazno vabljeni. Nak, ni nas influenca potisnila v kot ali v postelj. Raznih drugih opravil je bilo toliko, da ni bilo misliti na novice. Sedaj ko so pa mimo sv. Trije Kralji, je zopet normalno, pa poglejmo kaj je novega. Spodobi se, da voščimo srečno Novo leto vsem fara-nom, ki bivajo v našem širnem mestu. Kaj je pravza-)rav sreča ne morem natanko povedati. Ravno pred pol ure sem gledal moškega, ki se je držal za plot za to, ker ga noge niso držale. Srečnega se je čutil v tem stanju. Pa njegova sreča se bo kmalu spremenila v žalost, če je ože-njen. Take sreče ne želim nikomur. Sreča je notranji mir in zadovoljnost. Po tem pride zdravje, šele potem premoženje. To je torej kar želim: zadovoljnost, zdravje in dosti kruha. Kar se pa tiče novic bi mel razne. Smrt je rogovilila tik pred Božičem, in na božični praznik so tri družine imele mrliče v hiši. Družine Kova- s čič, Tomažič in Lekan. Takoj j potem je odnesla smrt Cesar-j jevi družini let "- staro hčerko,! ki jo teško pomešajo.- Ni. k a dni pozneje se je ustavila pri i sosednji hiši pri Frank Vid-j marju. Upamo, da bo sedaj nekaj časa počivala. Bolezni je bilo vse polno, zlasti med otroci, še sedaj so nevarno bolni Louis Adler na Reno, Mrs. Vatovec na Elizabeth in Mrs. Peternel na Bancroft ter Ignac Jerič iz 81. ceste. Otrok pa v šoli cele kupe manjka. Ne smem pa poročati same žalostne novice. Nekaj soln-ca in solnčnih dni imamo še. N. pr. v nedeljo obhaja John Šuštaršičeva družina na Iss-ler Ct. 25 letnico poroke. Od-tedaj pa do danes se je precej spremenilo. Takrat je krepak slovenski fant z navihanimi brki — vsaj tako mislim — John Šuštaršič, stopil pred altar s zalim slovenskim dekletom Marija Poglajen, in prisegla sta si večno zvestobo. Družina šteje* danes 7 sinov in dve hčeri, štirje sinovi so že odrastli ter so dobri in pošteni fantje. Nekaj lepega je to, da kadar otroci odrastejo, da dokler se ne poženijo, ostanejo pri svojih stariših: šuštaršičeva družina je še vsa skupaj. Naj jim bodo izražene naše čestitke, da bi obhajali tudi 50 letnico, katero naj dočakajo zdravi in srečni. Farni račun je bil prebran v nedeljo, ki kaže, da so lanski dohodki $30.854.79, to je približno $500 več kot leto prej. Odkar je bila nova cerkev začeta, leta 1924, se je plačalo več kot $40.000 na dolg. Ostaja dolga še $14. 400, kar bi se z vsestranskim složnim poslovanjem moglo letos izplačati, v letu 1930 pa zidati naprej in cerkev dokončati. Nadalje kaže pregled župnije, da je bilo lansko leto 99 krstov, 17 porok in 62 pogrebov, od teh 41 odrast-lih in 21 otrok. Statistika nadalje kaže, da je v fari sv. (Prvikrat na odru Narodnega Doma.); V nedeljo 13. jan. ob 8. uri zvečer vprizori Orel lepo, izvirno slovensko dramo: "čr-nošolec." Je to zgodba iz na šega slovenskega kmetskega življenja, polna lepih misli, vsa prepletena z mehko-topli-mi in pretresljivimi prizori. Dejanje drame je napeto, konci posameznih dejanj tako efektni, da gledalec komaj čaka .začetka prihodnjega dejanja. (Pavze nikakor nc bodo dolge!) Je ta drama zgodba mladega srca, ki hrepeni po ljubezni, po sreči, ki je pa vendar še nepokvarjeno in za to dovzetno za plemenite višje cilje. Po teških notranjih bojih in zunanjih viharjih najde svoj mir in pokoj. Je ta drama tudi zgodba stare krivde starišev, ki jo premaga in da zadoščenje ljubezen mladih. Igralci se temeljito in z vso resnostjo pripravljajo, ne samo zato, da nudijo svojim obiskovalcem čim večji vži-tek, ampak tudi iz ljubezni do stvari, ker se jim zdi škoda da bi spravili take lepe , 'ramo površno čez dsr>kr Ta-' ko n. pr. so samo ei« dejanj?, i dolgo sicer 1 r r2\) minut, j Štadit 1' • - ••» ' ' T- tenzivnem dnu. Zmmcn jej kako resno vzamejo vso | stvar! Zato je res vredno, da1 pridete pogledat to dramo! Kljub temu, da si igralci Orla nikakor ne domišljajo, da so na višku, upajo, da bodo toliko nudili, da denar za vstopnico ne bo proč vržen, pač pa boste imeli resničen vžitek. Kupite si vstopnico takoj pri Mrs. Kushlan v S.'N. Domu. Sami imate od tega lepo ko-"ist, Orlu pa olajšate delo na večer prireditve. Igral bo iz-boren orkester — Sovereign orkester. Na svidenje! Iz Collinwooda. LEP NAPREDEK IMA ZAZNAMOVATI C0LLINW00D V PRETEKLEM LETU O Maškeradna veselica se vrši v soboto 12. jan. v Slov. Narodnem Domu- Priredijo jo skupna društva S. S. P. Z. Za maske je namenjenih 15 lepih nagrad. Potrudite se in pridite, boste imeli dobro zabavo. Lovrenca 773 družin, ki imajo skupno 4353 članov. V fari je 137 borderjev in 28 bor-daric. Pri tem štetju družin je pomniti to, da je kakih 500 družin, ki redno cerkev obiskujejo in gmotno podpirajo. Drugih 273 gre nekaj v bližnje cerkve, drugi Pa sploh malokdaj delajo senco v cerkvi. Poleg tega je pa nekaj malega družin med nami, ki sploh nimajo nobenega stika s cerkvijo. Teh je zelo malo, par samo, toda kolikor jih je toliko jih je preveč za njih konečni dobrobit. Na tem mestu se pa zahvaljujemo vsem zavednim in marljivim Franom za njih plemenito delo. Bog plati stotero! Sezona iger je zopet tu. V nedeljo priredi dr. Krka krasno igro, ki bi se imela vršiti že takoj po Božič". pa radi bolezni ni bilo mogoče. Tudi otroci šolarji bodo sodelovali. Pridite pogledat! Zaključili smo leto 1928. Ako pogledamo v to leto nazaj, vidimo lep napredek. V tem letu smo si postavili šolo in povečali cerkev. Dolg je sicer precejšen, toda tudi dohodki so povoljni, tako da moremo mirno zreti v bodočnost. Koliko zanimanje vlada za našo faro je pokazala božična kolekta v cerkvi, ki je nesla $3300. To je bila naj večja dosedaj nabrana svota. Hvala vam, farani, pokazali ste, da vam cerkev ni deveta briga. Ob tej ali drugi priliki, kadarkoli je bila kaka jav na prireditev, ste doprinesli dokaze največje požrtvovalnosti in radodarnosti. Ako bomo tudi v 1929 enako delo-/ali, tedaj smemo upati, da bo naša šola nele plačana, ampak tudi povečana, ker se že sedaj čuti pomanjkanje prostorov. Kar se tiče stroškov, ki sme jih imeli s povečanjem cerkve, so ti že skoro pokriti Edina skrb, ki jo imamo, da zamoremo cerkev okrasiti zno traj, da bo dostojna hiša božja. Tudi v ta namen se pridno dela. Družina Verhovec a Holmes ave. nam je izroči-h velikodušen dar $100.00 za p.eprogo pred altarjem. V irenu fare najlepša hvala. ' Jpamo, da sledijo tudi drugi. Naša društva se pridno gibljejo in z mrzlično naglico nabirajo sredstva za olepšanje cerkve. Zadnjo nedeljo je cerkv. pevski zbor Driredil v ta namen veselico v Slov. Donu na Holmes ave., in upamo, da bo zopet okoli $200.00 dobička. Vsa čast in hvala prirediteljem, v prvi vrsti Mr. Rakarju, našemu organistu in pevovodji, ki je s par krasnimi pevskimi točkami nudil vdeležencem omenjene prireditve pravi umetniški vžitek. V nedeljo 13. jan. pa priredi Altarno društvo v Slov. Domu na Holmes ave. banket. Čisti dobiček gre istotako za olepšanje cerkve. Upamo, da se bo tudi to sijajno obneslo. Članice že delajo s polno paro. In kot zaključek naših prireditev pred postom se bo v nedeljo 20. jan. predstavljala v Slov. Domu na Holmes ave. igra "Zemlja." Vprizori jo dram. dr. Adrija. Bo to ena najlepših iger, kar se jih je še igralo na našem odru. Natančneje o vsebini priobči mo prihodnjič. Vražar obsojen. "ČAROVNIK" V PENNSYLVANIA JE DOBIL DOSMRTNO JECO RADI UMORA York, Penna, 9. jan. John Blymeyer, 32 let star, ki je bil znan po okolici kot mazač, ki je ljudi zdravil z vsakovrstnimi vražami, je bil danes spoznan na porotni sodniji krivim umora prve vrste in obsojen v dosmrtno ječo. ObsGje-nec je mirno sprejel obr.odbo. Ta sodnja obravnava je vzbu dila silno zanimanje po vsej Ameriki. Zadnja enaka obravnava proti vražarslvu je vršila v 18. stoletju v Salem. Mass. Blymeyer je bil po znan kot človek, ki je vrjel v vraže in čarovništvo. Zdravi) je živino, otroke in odrastle, ki so mu mnogo zaupali. Seveda je mnogo ljudi umrlo ra di njegovega "zdravljenja." V Napredek banke. KLJUB NE RAVNO DOBRIM ČASOM JE SLOV. BANKA SIJAJNO NAPREDOVALA V sredo 9. jan. se je vršil občni zbor slovenske, North American banke. Navzoča je bila pretežna večina delničarjev. Predsednik banke, dr. Seliškar je v kratkem uvodu orisal delovanje banke v letu 1928 in povedal, da je banka, kljub slabim delavskim razmeram tekom zadnjega leta, zelo lepo napredovala. Napredek banke je pripisovati v prvi vrsti zavednim rojakom, ki nalagajo svoje prihranke v domač denarni zavod, rojakom, ki so dobili zaupanje do North American banke, kjer ie njih denar ravno tako varno naložen kot na drugih bankah, a le končno je domače, slovensko podjetje. Pred- isti okolici se je nahajal neki sednik Seliškar je povdarjal, drugi padar po imenu Reye- da gre v drugi vrsti največja meyer. Tudi ta je bil znan kot čarovnik. Zbolel je "'-'ki farmar, ki se je zatekel na pomoč k Blymeyerju. Ta rnu je svetoval, da mora dobiti od Reyemeyerja šop las in neke čarovniško knjigo, pa bo ozdravel. Blymeyer sam, 14 letni John Curry in 18 letni farmarjev sin Wilbert Hess so se podali k Reyemeyerju in zahtevali od njega dotično knjigo. Pri tem je nastal prepir, tekom katerega je Blymeyer ubil Reyemeyerja. rekoč, da je slednji že preveč ljudi začaral, da bi še nadalje živel. Morilec je na sodniji vse priznal. Izjavil se je tudi: da bi sodnika ubil, ako bi vedel, da ga je sodnik "zaco-pral." Po obravnavi je zagovornik vložil prošnjo za nove obravnavo na višji sodniji, car je sodnik tudi dovolil. O Po štiridnevni bolezni je preminul rojak Jos. Kave, star 44 let, doma iz Podganje vasi pri Žužemberku. Ranjki je bil član dr. sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, dr. Bled št. 20 SDZ. in sam. dr. sv. Antona. Tu zapušča žalujočo soprogo in 6 otrok, sestro in brata. Pogreb se vrši v pondeljek zju traj iz hiše žalosti na 3626 E 78th St. pod vodstvom L. Ferfolia. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa naše globoko sožalje! O 17.600 zrakoplovov je tekom leta 1928 prišlo in odšlo iz zrakoplovnega pristanišča v Clevelandu. O V sredo zvečer je odpo-ovala iz Clevelanda tako pri-jubljena umetnica gospa Pavla Lovše. Podala se je oroti zapadu, kjer ima v raznih večjih slovenskih naselbinah napovedane koncerte, ^a svojem povratku se bc najbrž še enkrat oglasila v Clevelandu, predno se poda v staro domovino, kar se priča kuje proti koncu februarija. Pretekli torek je imela gospa Lovše sijajno uspel koncert v La Salle gledališču, katerega se je vdeležilo do 1400 oseb. Umetnica je pela sijajno. Po koncertu pa je prijazni Mr. Plevnik s svojo soprogo vred povabil do 50 gostov v svojo hišo, kjer se je vsem lepo postreglo in je umetnica prija zno kramljala z gosti. Mr. Jos. Plevnik, predsednik slovenske posojilnice in hranilnice, je zajedno s svojo soprogo bil ves čas bivanja gospe Lovšetove slednje gostitelj in e mnogo storil za njen uspeh. Gospa Lovšetova si je pa v Clevelandu pridobila mnogo prijateljev, ki jo bodo teško pozabili. O V slovenski trgovini Jos. Štampfelna se vrši te dni velika razprodaja vsega blaga. Štampfelnova trgovina se nahaja na 6129 St. Clair ave. Cene vsemu blagu so za polovico znižane, in rojakom prav toplo priporočamo to trgovino. zasluga za napredek banke direktorjem in delničarjem, ki io bili aktivni v kampanjah za nove vloge. North American banka je ena izmed štirih ohijskih bank, ki ima časten naslov, dan ji od države, namreč "Honor Roll banka." S tem naslovom se ne more ponašati vsaka banka, a pridno in varčno gospodarstvo in vodstvo je pridobilo naši banki ta časten naslov. Tajnik banke, Mr. Frank Jakšič je nato podal stanje in napredek banke v številkah. V te-'-u leta 1928 je banka napredovala za preko 600.000 dolarjev, kar je jako lep napredek za take slabe delavske razmere, kot smo jih imeli zadnje leto. Poročilo so dali pregledovalci knjig, ki so našli knjige in račune v najlepšem redu. Mr. Matt Grdina, poslovodja collinwoodske podružnice je poročal o lepem napredku banke v Collin-woodu. Podružnica vidno raste v premoženju. Bajično premoženje znaša z 31. decembrom leta 1928 $4 539, 107.33 — torej se hitro bliža petemu milijonu. Častitamo tčmu našemu slovenskemu denarnemu zavodu na lepem napredku, delničarjem banke pa čestitamo, da so si izbrali tako dobre gospodarje banke, kar delničarji tudi upoštevajo, ker so soglasno izbrali iste direktorje, kot so bili zadnje leto. AL SMITH POSTANE ODVETNIK. Albany, N. Y., 8. jan. V državni zbornici je vložil republikanec Walter Gedney predlog, da se naredi posebna postava, glasom katere bo bivši governer Al Smith lahko postal odvetnik, ne da bi mu bilo treba prestati tozadevno skušnjo. Predlog je bil sprejet. O V soboto priredi poznani "Klub Pipa" v Slov. Nar. Domu na 80. cesti svojo imenitno zabavo, ki zopet obeta nekaj jako zanimivega. Poznani "Ribenčan" bo skrbel za židano voljo, in gostom bo vsega na razpolago. Le pridite, vam ne bo žal! O V pondeljek obhajajo pravoslavni svoje Novo leto. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČNINA: Za Ameriko........$4.00 Za Evropo .........$5.50 Za Cleveland po pošti. .$5. Posamezna številka ...3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se poSilja na: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628 JAMES DEBEVEC, Publisher LOUIS J. PIRC, Editor Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909. at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 4. Fr. Jan. 11th, 1929. Mislimo pa, da nam Amerikanci v tem ozlru ne morejo prav nič očitati. Dočim naš narod ni imel take prilike za izobrazbo kot so jo imeli in jo imajo tu rojeni Amerikanci, bi od slednjih pričakovali veliko več inteligence kot pa od našega priprostega naroda, ki je v tem oziru, vsaj kar se tiče primarne izobrazbe, bolj zaostal, in ne po svoji krivdi kot pa tu rojeni otroci. Jamšek nam je zaanjič pravil, da mi "Kranjci nismo tako tumasti" kot Amerikanci mislijo. In Jamšku damo prav. Ampak vsak narod ima svoje napake, nihče ni brez njih, najmanj pa oni ne, ki pravi, da je popolen. Pred 15. leti v Clevelandu in po svetu. Iz arhivov "Clev. Amerike" leta 1914. Lahkoverni Amerikanci. Našemu narodu se marsikdaj očita kako je lahkoveren, vražjeveren in vrjame v zakopane "šace" in enako neumnost. Vsa ta očitanja radi sprejmemo, kadar prihajajo iz dobrega srca in s poštenim namenom, da namreč oni, ki nam stavi ta očitanja, je veliko boljši kot smo mi. Ni namen tega članka očitati kaj Ameriki, deželi, kamor smo se zatekli, ker smo od nje pričakovali boljše bodočnosti kot od naše stare domovine, toda od časa do časa pa vseeno lahko rečemo nekaj, da tudi pravi in pristni Amerikanci niso "bolj daleč za luno" kot je pa naš slovenski narod — da se po domače izrazimo. Časopisje nam dnevno prinaša vesti kako nasedejo pristni Angleži, katerih stari in še enkrat stari očetje so bili rojeni v Ameriki, in kateri Angleži se potem štejejo za "pristne Amerikance," kako se te "pristne Amerikance zna "nali-mati," v veliko slučajih še veliko bolj kot pa naše "pripro-ste" rojake, o katerih smo prepričani, da jim Valentin Vodnik ni zastonj pel: Za uk si prebrisane glave! Valentin Vodnik, po našem mnenju, če bi poznal Amerikance, kot jih poznamo mi, menda ne bi mogel zapeti iste pesmice o po-lomcih Angležev v Ameriki, ali pa bi zapel: Fifty-fifty, češ, vsi smo enaki, Slovenci in Amerikanci — kdo se bo vsajal, da je bolj pameten! Povod temu članku nam je dala novica v časopisju, ki pripoveduje, da se vrši v Lunenburg county, v državi Virginia, kjer je sedež najbolj "čistih" Amerikancev, sodnja obravnava, radi katere se morajo ježiti lasje ne samo Ame-likancem, pač pa celo našim slovenskim Janezom, ker smo prepričani, da naši rojaki ne bi bili tako prismojeni kot so bili v tem slučaju gotovi Amerikanci. Da na kratko razložimo zgodbo: Clyde Stephenson in J. A. Newcombe, dva pristna Amerikanca, sta bila obsojena vsak na 10 let ječe, ker je Stephenson ustrelil nekega farmarja po imenu Albert Green. Stephenson je trdil, da zna farmar Green "coprat,' in da je farmar Green kriv, ker ga noga boli. Newcombe pa je Stephensonu■■ povedal, da Green; neče; uporabiti svoje "čarodejne moči" na njem, radičesar le Stephenson šel in farmarja ustrelil. . . Tekom sodnje obravnave so prišle najbolj abotne stvari na dan. Umorjeni farmar je bil znan med svojimi ameriškimi farmarji, da poseduje čeznaravno noč, in priče, tu rojeni Amerikanci, katerih stari in stari očetje so že bivali v Ameriki, so z vso resnostjo pripovedovali na sodniji, da so večkrat videli ranjkega farmarja Greena, predno je bil ustreljen, da je večkrat ponoči plesal po vaških cestah — brez svoje glave! Naš slovenski Janez bi mislil, da je človek brez glave, kadar se ga preveč napije, toda Amerikanec misli, da je tudi trezen lahko brez glave, in to se je z vso resnostjo pričalo pod prisego na sodniji. To se je zgodilo v državi Virginiji prav pred kratkim. Sedaj pa imamo v državi Pennsylvaniji zopet enako sodnjo obravnavo vraževerstva in abotnosti. V mestu York se pravkar vrši obravnava, ki jasno odseva razmere, v katere veruiejo priprosti Amerikanci, ki niso slovenskega, pač pa "angleškega rodu," in ki se toliko bahaiajo s svojo civilizacijo. V tem dvajsetem stoletju v prosvitlieni Ameriki se jr pripetilo, da se je v velikem mestu kot je York, Pennsylva nia, zgodilo, da so ljudje trdili, da obstoje čarovnice, da obstoji nadnaravna čarovniška sila, in da so ti čarovniki v zvezi s samim hudičem in peklom ter da razsajajo po svetu v škodo in Doguoljenje sveta. Nelson Reymever, farmar v Hopewell Township, je bil poznan med ljudmi kot možak, ki ima nadnaravne moči. Svojim prijateljem je lahko naredil vse dobro, svojim sovražnikom pa pošiljal točo in oeenj. In pripetilo se je, da je zbolel sosednji farmar Milton Hess Pa so»začeli ljudje šepetati: "Nihče drugi kot farmar Rey-meyer ga je začaral. Starejši sin starega farmarja Hessa, Wilburt Hess je bil tako sveto o tem prepričan kot o evangeliju, katerega je slišal v protestantovski cerkvi. Sklenil je vprašati druzega čarovnika tozadevno. V vzhodni Pennsylvaniji je takih "pow-wow" doktorjev kot črvov po dežju. Stoletja so ti sleparji med narodom izvrševali svojo nečedno obrt in slepariji ljudi, dočim so pri nas enaki sleparji že zdavnej postali nemogoči. In Wilburt Hess je šel k drugemu čarovniku, John Blvmerju. ; Ta slepar je nasvetoval sinu starega farmarja Hessa sledeče: "Pojdi k Reymeyerju, odreži mu šop las in zakoplji te lase osem čevljev globoko pod zemljo. Kakor hitro to storiš, tedaj bo tvoj oče oproščen čarovnije, ki jo je povzročil Reymeyer, in zopet bo zdrav." In da bi bila zadeva bolj gotova, je obljubil čarovnik Blymeyer iti z Wilburt Hessom do čarovnika Reymeyerja. Njim se je pridružil neki drugi mladi zaslepljenec po imenu John Curry. Prišli so v hišo Reymeyerja in mu hoteli odrezati šop las. Reymeyer se je zoperstavil, nastal je tepež in streljanje, in Reymeyer je bil ubit. Kot so pozneje na sodnji obravnavi dognale priče, je Blymeyer nalašč priredil ta napad na Reymeyerja, ker je bil prepričan, da ima Reymeyer v svoji posesti čarovniške knjige, ki človeku absolutno gotovo povedo vso prihodnjost! In to se je zgodilo med tu rojenimi Amerikanci, katerih očetje prihajajo iz angleškega rodu, ki se štejejo med sto-procentno civilizirane in kultivirane. Hvala Bogu, da enakih slučajev ni mnogo, navedli smo pa le la dva slučaja v obrambo inteligence našega naroda, kateremu se tako rado očita, kako je lahkoveren in da rad nasede vsem vražam. Pred 15. leti se je mesto Cleveland nahajalo v enaki zadregi glede financ kot se nahaja letos. Dočim je znašal primanjkljaj pred 15. leti en milijon dolarjev pa znaša letos $1.400.000. Seveda, Cleveland je po 15. letih toliko večji, zato mora biti tudi primanjkljaj temu primerno večji. Tedaj si je mesto pomagalo iz zadrege na ta način, da si je na note sposodilo $600.000, da so plačali delavce. Razlika je pa v tem gldee deficita, da je pred 15. leti nastal z vzroVa, ker je mesto zgubilo 1000 gostilnčar-jev, katerih vsak je plačal letno $1.000 davica na leto, letos so pa davki nekako tako znižani, da je mesto prikrajšano na dohodkih. "Razprodajo poročnih licenc" je naznanil probatni sodnik Hadden v Clevelandu za Novo leto 1914. Probatna scdnija namreč izdaja uradne licence. Sodnik je tedaj pro-najdel, da ima njegova sodni-ja preveč denarja v blagajni. Zato je sklenil znižati ceno poročnih licenc. Prej so se dajale, po $1.00 in po "znižani ceni" pa za 80 centov: Poroča se, da se je priglasilo nena-vaono veliko število zakonskih kandidatov, ki so se ho-. celi okoristiti žrASa I ne pristojbine. ■ ! Za Novo leto 1914 so za-štrajkali strežniki in natakarji hotela Statler v Clevelandu. Unija je postavila pred hotel 100 svojih mož, da so pazili, da ni šel kdo skebat. Natakarji so štrajk dobili. Okoli Novega leta 1914 je tedanja avstrijska vlada ustavila "Clevelandsko Ameriko" s tem, da list ni smel prihajati v Avstrijo. "Clevelandska Amerika" je tedaj že večkrat pisala, da bo nastala vojna med Srbijo in Avstrijo. Dne 2. jan. 1914 prinaša "Clev. \merika" dopis Ivana Laha iz Šmarja na Kranjskem, v ka-'erem se stari mož bridko oritožuje nad krutostjo vlade, ker mu ne dovoli dobivati časopisa. "Clev. Amerika" z dne 6. in. 1914 poroča o sledečem dogodku: "Le pravočasnemu nastopu se ima rojak Louis Zupančič zahvaliti, da ni se-■tel na lim premetenim sleparjem. V Clevelandu se je nahajala banda zločincev, ki so oglašali, da imajo izvrstne rokoborce na razpolago. Iskali so partnerja za borbo. Partner bi moral imeti $3000, in bi zaslužil na en večer $6000. Oglasil se je neki John Swic-howski, ki je stanoval poleg saloona, katerega je vodi! Zupančič. Drugega jutra so se pripeljali lopovi v saloon Zupančiča, kjer so vprašali za Swichowskega. Zupančič se je začel zanimati. Sleparji so ga deloma pridobil za sebe in ga peljal s seboj v mesto v neki hotel, kjer so ga pripravili, da je podpisal "kontrakt, da vloži toliko in toliko denarja za rokoborbo. Policija je pa zvedela o tem in rokoborbo prepovedala, sleparje pa zaprla. Zupančič je bil toliko previden, da še ni vložil nobenega denarja. Mislili smo, da je Fanika Lauschetova lansko leto prvič nastopila v igri na odru, toda v kroniki "Clev. Ameri- ke" beremo, da je Fannie igrala že 4. jan. 1914 v Knau-sovi dvorani v igri "Lažnjiva Milena" in "Snegulčiča." Igri ste bili prirejeni v korist Slov. Sokola in S. N. Čitalnice. Že pred 15. leti je bila državna norišnica v Newburghu tako prenapolnjena, da niso mogli sprejemati novih bolnikov. In danes je še slabše. Dne 3. jan. 1914 je umrl v Clevelandu dobro poznani rojak Anton Zakrajšek, ki je svoje čase vodil gostilno v Clevelandu. Bil je poznan kot dober in plemenit mož. Bil je član dr. sv. Alojzija, Srca Jezusovega, dr. Naprej in Hrvatske Zajednice. Kdo pravi, da dvema gos podarjema se ne more Pravijo, da se ne more slu žiti dvema gospodarjema, raz-ven če je človek v politiki, takrat da je to dovoljeno, toda samo toliko časa, dokler ga ne "pogruntajo." In da je to dovoljeno v politiki, je kriva ona sama, namreč politika. Kaj pa je politika? . Politika je to, v ji ' ce ti da, rec en kandidat za pijačo,-gj r .. da bo.5 zanj volil. / :>tem pride kandidat nasprotne stranke, ki ti tudi da za pijačo in ti mu sveto obljubiš, da boš. volil zanj. Na dan volitev pa voliš za samega sebe — in to je politika. Tako politiko "ronam" sedaj jaz. Služim obenem dvema gospodarjema, delam pa sam zase. Stvar je pa taka-le: North American banka ima še ta teden kampanjo za nove "loge. Vse tiste vloge, ki bodo prinesene na novo na North American banko do vštevšega pondeljka, 14. jan., bodo obrestovane od 1. jan. Tako ne bo noben, ki bo dvignil svoj denar na drugi banki v tem času in ga prenesel na naš domač slovenski zavod, zgubil niti centa obresti. Tam, kjer je imel denar prej, mu bodo pripisali obresti do 31- decembra, na North American banki pa od 1. januarja naprej- Na čelu kampanje sta Mr. Anton Grdina na eni strani, Mr. John Breskvar pa na drugi strani. Obe stranki se strašno dajeti, vsaka upa, da bo zmagala. Za enkrat je naprej Grdinova stranka, pri kateri stranki prav posebno rogovilita Frank VerbiČ in Tone Lučič. če bo Grdinova stranka zmagala, bo pripisati krivdo samo tema dvema. John Breskvar pa te dni sploh nič ne govori. Samo od hiše do hiše hodi in pobira no-' ve vloge, ima precej zvesto podporo pri svojih pomagačih, pri katerih se menda najbolj odlikujeta Jože Zalokar in Frank Ivančič- Temu bataljonu sem pritaknjen tudi jaz, zakaj, ne vem. Ce Pa zvem, kje so kakšni groši še skriti, pa hitro povem Breskvar ju, da pošlje tja svoje adjutante, ali pa jo sam mahne tja. Na drugi strani, me je pa tudi Grdina "komandiral," da naj pišem tudi za njih stranko, kar ne morem odreči in tako sedaj služim obema strankama, poleg tega pomagam Breskvar ju, skrivaj pa še sam stopim DOPISI. tja in sem po kako novo vlogo. - In to je politika. Ni lahka Cleveland, O. — Staro leto stvar delati na tri strani, toda smo srečno premahali in ta-kdor zna, ta pa zna, je rekel koj v začetku novega leta je i tisti, ki je s svedrom kravo drl.! naš klub sklenil, da se vošči! Kar se tiče zunanjih mest, vsem balincarjem po širnem se je dozdaj najbolj odrezal Clevelandu veselo in srečno Barberton in Kenmore, kjer so novo leto. Morda vam še ni rojaki kar navdušeni za sloven- znano, da imamo mi, kar nas sko banko, za North American je, svoj balinarski klub, glav-banko. Reči se mora, da so za- ni stan in balinanje se vrši pri vedni, ker pravijo: varnost je rojaku John Možinatu na j ravno taka kot na drugih ban- Nottingham Rd. Občni zbor kah, poleg tega so pri North >n zadnje balinanje se je vrši-American banki sami Slovenci, lo na 23. decembra, ko je bilo direktorji in uslužbenci, zakaj ,že nekoliko snega, kar nas pa pa ne bi bil naš denar na slo- i "j motilo pri našem delu. venski banki. Tako se govori,1 Kroglje so sicer prišle k ba-rojaki! Zakaj bi mi Slovenci - hnčku nekoliko debelejše, ker Ameriki ne pokazali drugo- j 50 se spotoma nabrale snega, rodcem, da nekaj zmoremo, da fato, so se pa "rešte" bolj od-smo gospodarski. Močan de-1 blJale- če se v snegu balina, narni zavod, kot je in bo North se tu,di P"hrani kroglje, ker American banka, bo gotovo v se tako hitro ne zrabijo. Mo-čast slovenskemu narodu v Ameriki. Tudi po Clevelandu in okolici ljudje, rojaki, trumoma nalagajo svoje prihranke na North American banko. Nihče noče biti med onimi, da bi se mu reklo: Viš ga no, kaj pa ti, kaj ti nisi naše krvi? Kaj so tebi tujci več kot domačini? Ali dobiš drugje boljšo postrežbo? Ali poznaš na tisti banki, kjer imaš svoj denar shranjen, katerega izmed direktorjev? In kaj pa so drugi še storili za slovenski narod v Ameriki? Ali so nam zidali narodne domove, šole in cerkve? Ali nismo bili vedno pri njih "for-nerji," "giniti" in "polaki?" Bodite pripravljeni, ko skuša napasti influence vas in vašo družino. Ne omalovažujte navadnih prehladov in kašljev, bolečin v prsih, v križu ter splošno uneto grlo. Poskrbite za to brez zamude. Sleherni v vaši družini naj bi se večkrat namazal s PAIN-EXPEI.-LERJEM, posebno v slučaju utrujenosti in bolečin. Pazite na mokre noge — močno zdrgnite podplate in preobujte nogavice. Lažje je preprečiti kot pa zdraviti. Vslcdtega imeite vedno doma stek-lenico PAIN-EXPELLERJA. Od- pravi muskularne zbodljaje in bolečine. Več kot 60 let star in v rabi po vsem svetu. V dveh velikostih, 35 in 70c. Vaš lekarnar bo priporočal PAIM-EXPELLER. 1%« Lnborzafcrfes crf" F.Ad. RKCHTER CO. ^NJ SOUTH rir-T-M STS. BROOKLYN, N.V. Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. žina tudi rad "rešte" tolče v snegu, ker je sneg bel, kroglje pa črne in jih bolj "trefi." Dosedaj nas je bilo pri klu- „ , . _ . _ . , u„ l: „ „ • t (V ozadju trgovine Grdina & Sons) n sest balinarjev, eden pa V Edina slovenska izdelovalnica nagrob- rezervi. Stalni člani so: John nih spomenikov_m Možina, Joe Pikš, Tone Ah čin, Arko, lic in pa šivankar ^ John Žnidaršič, rezerva je pa !' Jamšek. Takoj po Veliki noči se pri- j čne z rednim balinanjem. Igra 1 se vsako nedeljo popoldne, če je vreme ali ne, do noči, potem se pa prižge luči. Igra se lahko več partij, ker imamo pri Možinatu velik prostor. Za šoferja nam služi Ahčin, ki ima tako mašino, da kroglje kar ven padajo. Zadnjič ^ , , enkrat smo se peljali ravno Resda vas sedaj tudi ti lepo j mjmo Eudjd Beach_ai ko so m prijazno pozdravljajo, toda j pričele kroglje padatj jz ayto. zakaj? Zato, ker vidijo, da si j mobila. In namesto da bi jih sedaj lahko drugače pomaga-1 pobirali, smo začeli kar tam ce, ker niste več odvisni od njih, j na cesti balinati, da si prihra-ker imamo lasten slovenski de- nimo <-jelo. pa je prišej mož naren zavod, kjer dobijo VLA- postave in je rekel, da so še drugi ljudje, ki bi radi cesto jj rabili, zato smo "mufali." Za mero, katera krogija je ,;! bližje pa rabimo Jamska. GATELJI tudi posojilo in to brez vsakega KOMIŠNA, brez samo po vsakega BONUS A, 0.% Afere*ti. " Predno je bila ustanovljena se kar na tla vleže, raztegne North American banka in so bili naši l/udje navezani samo ha ameriške banke, so uslužbenci tam rekli, da morajo vsakokrat odpreti okno in prezračiti bančne prostore, kadar pride naš človek na banko, tako da smrdi po česnu in čebuli. Sedaj pa, ko imamo Slovenci svojo lastno banko, ko niso več navezani na druge, se ne sliši, da bi te druge banke zračile sobe, če pride notri naš rojak. North American banka se je ustanovila na taki podlagi, da je vaš denar tam absolutno varno shranjen, ravno tako varno kot na ameriških bankah. Pri North American banki pa imate še ugodnost, da se lahko pomenite v svojem materinem jeziku ,poznate vse direktorje in vodstvo in — slovensko podjetje je, lahko rečemo, da je naše in vaše! Do 14. januarja imate še priliko, da prenesete svoj denar na North American banko. Banka ne rabi denarja žase, za svoje direktorje, ampak rabi ga, da ga zopet posodi naprej vašim rojakom, ki ga rabijo, da si bodo postavili svojo lastno hišico, svoje lastno ognjišče. Torej bo vaš denar tudi služil dvema gospodarjema: vam, da roke od ene kroglje do drugi in pravi: "Ta jo ma." Zdaj, pozimi, je ravno lep sjv, čas, d.a se dobro pripravimo za ______ balinanje spomladi. Zato va- j wpES bim rojake, kdor hoče pristo piti k našemu klubu, naj to! || stori o pravem času, vzamemo jI pa samo take, ki imajo "glih" jI roke, ki se razumejo na j ji "rešte," "pjombe," "kurte" in " "longe." Mi imamo popolno zalogo R. C. A. RADIOL ter CR0SLEY radio aparatov Prodajamo tudi tube. Bijemo sete tudi na p »skušnjo. Lahka> odplačila. '"I vV-\lfr h* iiTCSiBci 451 k)dDŠ 15301 WATERLOO RD. TOinmnnnnmiiinni "i m .-m m.m .Minn m U'lllUIIIIIIIIUllllllllllllUI! Pozdrave vsem balincarjem lic. Kako ljubijo ženske. i i! n V doslej neobjavljenem pismu opredeljuje pred dvemi leti umrli nemški pisatelj Rai-ner Maria Rilke razliko v moški in ženski ljubezni naslednje: "--Saj žene nimajo ničesar razen tega večnega zaposlenja njihovega srca; to je docela njihova umetnost, katere se moški, ki so v celoti drugače zaposleni, samo trenotno kot mazači in diletanti, ojačujoče, a takoj zopet razdirajoče udeležujejo. Moški so obvezani delu in kar dožive v ljubezni osre-čujočega, jih le še bolj žene na delo, v čegar korist hoče GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblek in vse opreme zu neveste in družice Beauty Parlor Vedno najmodernejši ženski klobuki. Trgovina zaprta vsako sredo pop. •kozi celo leto. 6111 ST. CLAIR AVE. Telefone: Randolph 3030. .....11 n i M 1 ijiv^'1" "Ly ",'/,1 ______ "■■"'WV/ Garantiran premog pravi Pocahontas Forked Lump or Ekk ................$10.75 Shoveled Lump or Emj .......... 9.25 Forked Nut .............................. 8.50 Shoveled Nut ......:.................. 7.7S Domestic Mine Run ............... 7.25 Royal Blue Diamond Lump .... 9.50 i Bonny Blue Diamond Lump .... 6.00 Dorothy and Jumbo Lump ...... 8.50 Crystal Lump ...........;.........'...... 7.25 Ebony Lump ............................ 6.25 Jeddo Lehitrh Hard Coal ...... 15.50 Domestic Size Coko .................... 9.50 Govori se slovensko. Q'JINCY E. 105th JARD, tel. Garfield 1900 ST. CLAIR — 55th JARD, tel. Randolph 02S0 THE YATES COAL CO. 303 ROCKEFELLER BLDG. Main 7878 jo izrabiti oživljajoče sile, ki boste dobivali obresti in jim jih obuja ljubezen. Moš-vašemu rojaku, ki si ga bo iz-1 ki se hitro oddalji od ljubezni, posodil, da si bo kupil svojo hišo. Torej kakor se vidi, ni tako težko služiti dvema gospodarjema. Dajmo, da bo šla kampanja North American banke "over ker je osredotočen drugod, v svojem delu; tam se uči, tam veže, tam zagrize ter se vrača ves raztresen in le na pol v vrt ljubezni, kjer je strahovito neroden in razen v trenotkih the top," da še bo lahko poro- vabljenja ničesar ne ve prav iov pre- storitl in le razdira, kar s do česar ne manjka skrJ>no ustvarja ženska, j Jaka Debevec. ~ Ženske Pa nimaJ° nlč dru" DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banko Vhnd samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let ua St. Clair Ave. čalo, da ima pet milijonov pre možen ja veliko. H0- Pameten odgovor. gega nego ta vrt, so ta vrt in tega vrta nebo in veter in njegova tišina, se ne morejo 1| geniti razen v sebi, morejo sa- sjf Tujec: "Ali je bil v vasem nio živeti in sprejemati letne 'mestu rojen kak velik mož?" čase kakor prihajajo v ritmu I Domačin: "Ne! Pri nas se pričakovanja, izpolnitve in , rodijo vedno le mali otroci. .", zaključka." «521 ST. C LAIK AVE. Čc hoCete delo poceni ln poAtc.no. ontcHAitt ment Randolph 5188 (w.f) s I Stanovanje se da v najem, štiri sobe, na St. Clair ave. Za $18.00 na mesec. Vprašajte Pri John Gornik 6217 St. Clair ave. (Fri.-X) SKOPUH GRANDET. Honore de Balzac: Prinesite zdravniške recepte k nam! Samo aveža in čista zdravila se pripravljajo pri nas na pravilen in sanitaren način, glasom najboljših predpisov le-karništva. Mi imamo v zalogi le najbolj čista zdravila in kemikalije, da vam lahko toliko bolje postrežemo. Zaloga je čista in sveža, in zanesete se lahko, da bo vaš recept natančno po navodilu izpolnjen. Mi naredimo le, kar predpis zdravnika zahteva, in raditega vam zdravila tudi pomagajo. Mi smo v lekarniškem poslu že od leta 1881. NATIONAL DRUG STORE vogal 61. ceste m St. Clair ave. Get you Brownie he?. And get it today!, Let us give you valuable hints oh how to use this "simplest real camera." Complete stock of Brownies and film —quality developing and finishing. f. braunlich LEKARNA VOG. 55. ST. CLAIR AVE. K Grandet-ju, ki je bogat vinogradnik ob Loari, je pravkar prišel iz Pariza njegov nečak Karel, kojega oče je s .špekulacijami zapravil svoje premoženje. Skopuhova hčerka Evgenija hoče postreči svojemu bratrancu, kar pa njenemu skopemu očetu nikakor ni po volji. Evgenija je stopila po stopnicah in stekla k služkinji Nanoni, ki je molzla kravo: — Nanona, draga moja Na-nona, napravi smetane za kavo mojemu bratrancu! — Gospica, to bi bilo treba že včeraj pripraviti, je rekla Nanona in se glasno zarežala. Smetana se ne da narediti. Vaš bratranec je pa res ljubek, srčkan, res srčkan. Vi ga niste videli v njegovi svile ni in zlati domači obleki. Jaz pa sem ga videla, jaz. Perilo ima iz tako finega platna kot je koretelj gospoda župnika. — Nanona, pa mi speci kolač! — Kdo mi bo dal pa drv za peč in moke in masla? je odgovorila Nanona, ki je kot prvi Grandetov minister, uživala velikanski ugled pri Evge-niji in njeni materi. Kaj bomo okradle vašega očeta, da pogostimo bratranca? Vprašajte njega za maslo, moko in drva;-saj je vaš oče in lahko vam da. Glejte, pravkar prihaja po živila. Evgenija je zbežala na vrt, vsa prestrašena, ko je začula, kako škripljejo stopnice pod očetovimi nogami. Medtem ko je ona iskala zvijačo, da bi prišla do kolača, je nastal prepir med Veliko Nanono in Grandetjem, ki je bil tako redek ko lastovice pozimi. Oborožen s ključi jo je primahal možakar, da odmeri hrano za ves dan. — Ali je včeraj ostalo kaj kruha? vpraša Nanono. — Ni mrvice, gospod. — Grandet je vzel velik okrogel hlebec kruha, ki je bil dobro posipan z moko in ki je zrasel v peharju, kakršne rabijo anjouvinski peki, in ga začel rezati. — Danes nas je pet, gospod! je rekla Nanona. — Seveda, je odgovoril Grandet; ali tvoj kruh tehta šest funtov in ga bo ostalo. Sicer pa boš kmalu videla, da taki mladi Parižani ne jedo kruha. — Potem pa jedo "frippe?" reče Nanona. V Anjouviji pomeni ljudska beseda "frippe" kruh z maslom — to je navadna "frippe" — do najfinejših "frippe," ki so namazane z breskvino mezgo; vsi oni, ki so v svoji mladosti pustili kruh in lizali "frippe," bodo razumeli važnost tega pomen-ka. — Kje, to ti ne je ni kruha ni "frippe," odgovori Gran det. Skoraj tako so kot dekleta, ki se možijo in v navdušenju še jesti ne morejo. Ko je skopo odmeril jedilni list za ta dan, je mož krenil proti sadovnjaku in kljub temu zaklenil omare svoje jedilne shrambe. Tedaj mu je rekla Nanona: — Gospod, pa mi dajte vsaj moke in masla, da napečem otrokoma kolač. — Kaj misliš oropati hišo radi tega nečaka? — Tako sem mislila na vašega nečaka kot na vašega psa, kakor tudi vi nanj nič bolj ne mislite. Kaj ne vidite, da ste mi dali samo šest koščkov sladkorja, potrebujem jih pa osem? — Ojej, Nanona, take te še nisem videl. Kaj ti pride na pamet! Ali si ti tu gospodinja? Šest koščkov sladkorja je zadosti. — S čim si bo pa vaš nečak posladil kavo? — Z dvema koščkoma; bom pa jaz jedel brez sladkorja. — Vi boste jedli brez sladkorja, v teh letih? Rajši bi vam ga kupila iz lastnega žepa. — Ne mešaj se v stvari, ki te nič ne brigajo! Čeravno je cena pala, je bil sladkor še zmerom v očeh Grandetja najdražje kolonialno blago; njemu je še vedno veljal funt sladkorja šest frankov. Zato je bila njegova najbolj ukoreninjena navada, da je štedil s sladkorjem, odkar je bil za Napoleona tako drag, ker so hoteli zapreti dovoz. Ali vsaka ženska, pa naj bo še tako neumna, si zna pomagati z zvijačo, da doseže svoj namen. Nanona je nehala govoriti o sladkorju, da d i izprosila kolač. — Gospodična je vpila skozi zamreženo okno, ali bi jedli kolač? — Ne bi, ne bi? odgovori Evgenija. — Vidiš, Nanona, pravi Grandet ,ko sliši svojo hčer. Odprl je predal, kjer je bila moka in ji dal merico, nato je dodal še nekaj unč masla h koščku, ki ga je bil že odrezal. — Treba bo še drv za peč! pravi nepotolažljiva Nanona. — Že dobro, odgovori melanholično; dobila jih boš, kolikor boš potrebovala. Pa na-peci jabolčni štrukelj in kosi-'o skuhaj, da ne bo treba dvakrat netiti. — Ojojmeni! vzklikne Nanona, tega mi pač ne bi bile treba praviti! Grandet se je ozrl na svojega zvestega ministra skoraj z očetovskim pogledom. — Gospica, je vpila kuhari- rudolf perdan SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle. MODERNO UREJENA PEKARNA> Potice, ženitovansjkl kolači, žemlje, krofi in vse drugo pecivo Slovensko podjetje JOHN BRADAČ v novem poslopju Slov. N. Doma $413 St. Clair At«. ^ Ali potrebujete PERJE in PUrl «>a postelji? piSite nn&i slo-v«naki tvrdki za Vzorec perja, ka-lcre polijemo Vsakomur BREZ-, HLAČNO. V za-'°Ki imamo tudil. "'»zine in pernice. A. STETZ FEATHER CO. •38 Passaic Street, Passaic, N. J. Ali Ste ie pregledali vaše strehe, žlebove in furneze? > Alfo ne, pokličite nas In x veseljem vam bomo naredili, kar sa tiče naie stroke. JERRY GLAVAČ 1052 Addison Rd. Florida 5779-J. V r o gram za HJarče*Oanje MODEL 1929 4 WOLIKO bi moral prihraniti?" To je eno izmed vprašanj, katero slišijo naši eksperti za gospodinjstvo skoro neprestano. Well, odgovor je primeren položaju v družini, toda spodnja tabela, ki odgovarja položaju družine dveh odrastlih in treh otrok, se je izkazala za pravilno v mnogih slučajih: Letni dohodek: Letni prihranki: $1,800.00 2,400.00 3,000.00 3,600.00 4,800.00 6,000.00 7,200.00 8,400.00 9,600.00 $126.00 300.00 420.00 540.00 800.00 1,200.00 1,730.00 2,100.00 2,880.00 Odstotek skupnega dohodka: 7 % 12/2 % 14 % 15 % 16-2/3% 20 % 221/2 % 25 % 30 % Ako želite primerno urediti vaše dohodke in stroške v letu 1 929, vam bo Miss MacLeod z veseljem pomagala pri vašem proračunu. Ta postrežba je zastonj. Incorporated 184$ $otiett) tagwtagt ifcvthe City of Cleveland PUBLIC SQUARE VLOŽITE PRIHRANKE V HRANILNICO ca, jedli bomo kolač. Oče Grandet se je vrnil obložen s sadjem in z njim napolnil krožnik v kuhinji. — Le poglejte, gospod, mu pravi Nanona, kako lepe čevlje ima vaš nečak. Kako usnje in kako prijetno diši! Le s čim se taka stvar maže? Morda z vašim mazilom z jajcem ? — Nanona, mislim, da bi se z jajcem pokvarilo usnje. Sicer pa mu reci, da ne znaš namazati tako finega usnja, kakor je to turško usnje. Bo že sam kupil v mestu mast za svoje čevlje. Slišal sem pra viti. da v tako mast mešajo sladkor, cia se bolj svetijo čevlji. — Potem se pa lahko je odgovori služkinja in nese čevlje k nosu. Glej, glej, saj dišijo po kolonjski vodi, kakršno rabijo gospe. Ojej, kako je to čudno! — Čudno, čudno! je rekel gospodar. Tebi se čudno vidi, če kdo nosi dražje čevlje kot je sam vreden! — Gospod, je rekla Nanona, ko je gospodar drugič prinesel sadje in zaprl predal, ali ne bi enkrat ali dvakrat v tednu skuhala goveje juhe, ker imate tu svojega. . . — Kakopak. — Potem moram iti v mesnico. — Pokaj vendar? Skuhala nam boš kurjo juho. Zakupniki ti je bodo dali, kolikor boš hotela. Sicer pa bom rekel gozdnemu čuvaju, naj mi nastreli krokarjev, ki dajo najboljšo juho na svetu. -o-- ROPARJI ALI ČAROVNIKI V Londonu si belijo glave z indijskimi slučaji, ki spominjajo na različne afere najbolj fantastičnih detektivskih romanov. V Indiji namreč izginjajo v noči dojenčki. Niti policiji niti najbolj izvežba-nim detektivom se še ni posrečilo, da bi pojasnili to otroško žaloigro. Indijska varstvena oblast se trudi, da bi prišla zločincem na sled. Indijsko ljudsko mnenje pa živi v prepričanju, da dojenčke krade črni čarovnik. Najbolj tragičen slučaj se je odigral v Boughiru v hiši nekega mladega uradnika po imenu Syed Jaffar Hussain. Pred šestimi leti se je poročil in živel v srečnem zakonu. Leta 1923 se mu je rodil prvi sin, na katerega so starši kar najvest-neje pazili. Otrok je spal v sobi svojih staršev. Okna in vrata so bila ponoči dobro zaklenjena. Nekako 14 dni po rojstvu pa so starši opazili, da je otrok brez sledu izginil Ves trud policije je ostal zaman. V sobi ni bilo nikakih znamenj, da bi se bil izvršil vlom. Tudi starši niso ničesar videli in ne slišali. Leta 1925 so dobili drugega sina. Policija je dala starišem posebno varstvo, a tudi ta otrok je po štirinajstih dneh izginil in ga niso našli. Žena je o tem slučaju pripovedovala, da je čutila v usodepolni noči neko mračno stanje in videla dve moški postavi, ki sta se bližali s svetlima mečema Oba sta ji grozila, da jo ubijeta, če se oglasi in sta zgrabila otroka ter izginila. Tudi sedaj ni bilo nikakih sledov, da bi se bil izvršil vlom. Leta 1926 je bila žena tretjič na porodu. Sorodniki so jo prisilili, da porodi pri njih in policija je organizirala nadvse skrbno nočno službo v hiši in okoli hiše. Kljub temu je tudi tretji sin izginil. Londonski listi poročajo, da pričakujejo v hiši tega uradnika četr ti porod. Indijska oblastva so sedaj pozvala nesrečno družino, da gre iz Boughira v glavno mesto, kamor so že privedli mater. Žena leži v državni bolnici in jo straži cela četa policistov. Uganka, katere najbrže tudi v četrtem slučaju ne bodo rešili. VSEGA ZIMSKEGA BLAGA Naš prostor nam ne dopušča, da bi spravljali blago od enega leta do drugega, zatorej smo prisiljeni razprodati vse zimsko blago, kar ga še imamo v zalogi po nižjih kakor tovarniških cenah. 35 FINIH SUKENJ ZA ŽENE ALI DE-KLETA IZ ČISTO VOLNENEGA BOLIVIA BLAGA Vredne $29.00 do $50.00, sedaj dobite iste za samo $9.95 do $12, Vse najfinejše suknjene suknje, najnovejše mode, za žene in dekleta, št. 15 do 52, vredne $29.00 do $120.00, sedaj samo $18.50 do $59.50 Vse najnovejše fine in trpežne suknje za deklice, št. 3 do 16, vredne $8.00 do $25.00, sedaj samo $3.95 do $1200 Vsi moški, ženski in otročji volnenei jopiči (Sweaters), vredni $1.95 do $9.00, sedaj samo $1.25 do $5.50 Vse svilene in volnene fine obleke za žene in deklice, vredne $5.95 do $25.00, sedaj samo $3.95 do $14.95 Vse volnene svilene in pralne obleke za deklice štev. 3 do 14, vredne $1.25 do $10, sedaj samo $0.80 do $8.75 Vse dežne plašče (Raincoats) za žene, dekleta in deklice, vredni $6.00 do $8.50, sedaj samo $3.85 Vse zimske klobuke za žene, dekleta in deklice dobite sedaj Po nižji kot polovični ceni Sedaj imate priliko, da si nabavite karkoli potrebujete za zimo po nižjih kakor tovarniških cenah. Ne odlašajte — vam se bo splačalo da kupite sedaj, čeravno za drugo zimo. Za obilen obisk se vam priporočam Benno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. (Nasproti Slov. Nar. Doma) ^^uuuuwntttttntttninunnttnniiiinMtnittmmmuntnnnuintitiiiniiiiiuiiiw MESTNE NOVICE O V bližnji Fairview vasici so postavili novo šolo za $250. 000. Večino tega denarja so dobili svoje čase od Cleve-landčanov, katere so vaški biriči radi dozdevnega kršenja prohibicije tirali iz Clev-elanda v Fairview, kjer so bili občutno kaznovani. O Ženski Klub Slov. Doma priredi jako zanimivo "card party" v Slov. Domu na Holmes ave. in sicer v soboto, 12. jan. ob 7:30 zvečer, večerja bo pa ob 9. uri. Ves čisti dobiček gre za izboljšanje kuhinje in olepšanje dvorane. Vsakdo se je še jako pohvalno izrazil o prireditvah Ženskega kluba, zato upamo, da bo tudi to pot vdeležba prav obilna. Bo to jako zanimiva predpustna veselica. Vsi ste prijazno vabljeni in boste točno postreženi. O Ustreljen je bil v petek večer 46 letni Nick Suciu, 993 E. 67th St. po nekem bivšem kaznencu, ki se je nedavno vrnil iz zaporov. Morilec je Svoji žrtvi pred smrtjo povedal, da je "preveč klepetal" in da mora umreti. O Policija je vdrla v neko garažo na 2452 E. 83rd St., kjer je dobila 2 kotla .za varjenje pive, katerih vsak je držal 500 galon, in enega za 400 galon, poleg tega pa deset sodov pive in sploh kompletno opremljeno pivovarno. Aretirana sta bila dva Italijana. O Kot naznanjajo zdravstvene oblasti je začela influ-enca v Clevelandu nekoliko pojemati, toda je še vedno med nami. Dr. Rockwood naznanja, da jo bomo imel celo zimo. 193.000 novih slučajev influence se poroča iz vseh krajev Zjed. držav v preteklem tednu. Zlasti na jugu se "flu" sedaj širi. O "Prosperitetno veselico" priredi Lake Shore Post št. 273, American Legion, 'v soboto 12. jan. v Mervarjevi dvorani. Novo leto, novi časi in seveda tudi nove prireditve. Veselični odbor se že dalj časa trudi, da pokaže vsem vdeležencem kar največ zabave. Ker je bilo na naših veselicah še vedno prav prijetno, upam, da naši prijatelji, zlasti člani, prav gotovo ne zamude te veselice. Adjutant. * Vulkan Vezuv je začel, glasom poročil iz Italije, zopet bruhati. Gledališko življenje v Moskvi. Po proslavi jubileja "Hu-dožestvenega teatra" v Moskvi je nastalo v gledališkem življenju nekako zatišje. K S. Stanislavski je svojo težko bolezen srečno prestal, a mora oditi na okrevanje na jug. Spomladi se bo potem udeležil turneje Hudožestvenikov, ki se sedaj pripravlja. — Te dni vprizore novo delo Vsevo-loda Ivanova: "Blokada," nato pa sledi vprizoritev "Bratov Karamazovih" v novi režiji, ki je dosegla začasa jubilejnih slavnosti ogromen uspeh. Tretja novost te sezone bo "Beg" Bulgakova. — V Glasbenem gledališču V I. Nemirovič-Dančenka žanje velike uspehe že od novembra dvodejanska lirična opera "Dekle iz predmestja" Ema-nuela de Falla. Za glavno vlogo so našli talentirano mlado umetnico — Tulubjevo, ki je šele leto dni pri gledališču. Tulubjdva ima krasen glas, prijetno zunanjost in odličen dramatski temperament. Vsebina opere je nezvestoba mladeniča iz meščanskih krogov nasproti siromašnemu dekletu iz delavskih slojev. * M. Lucey, bivši čevljar Coolidgev, je obiskal predsednika v Beli hiši pretekli torek. -o- Imenik društvenih uradnikov za leto 1929. 6113 St. Clair Ave., podtajnik Frank Praznik, blagajnik Fr. Lušin, 387 E. 169th St., zapisnikar Fr. Petrič, nadzorniki: Fra'nk Praznik, John Renko in Frank Lesar. Bolniški odbor: lohn Komin. Zastavonoša Fr. Podlipec. pomočnik Jos. Komin. Zdravnik dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo ob 9. uri dopoldne v Grdinovi dvorani. DR. SV. NEŽE ŠT. 139 C. K. of O. Predsednica Mary Peterlin, podpredsednica Terezija Kostanjšek, tajnica in zapisnikarica Frances Skulj, 1099 E. 71st St., finančna taj'nica Jennie Mele, 6806 Bonna Ave., blagajničarka Catherine Perme, 1133 Norwood Rd., nadzornice: Mary Skulj, Mary Grdina, Mary Peterlin, vratarica Frances Ka-sunič. Zdravnika dr. J. M. Seliškar in dr. L. J. Perme. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida ob 7.30 zvečer. SAM. DR. SV. JOŽEFA Predsednik Frank Koren, 1583 E. 41st St; podpredsednik Jos. Laurič, 7108 St. Clair Ave; tajnik John Germ, 1089 E. 64th St.; blagajnik Jos. Erbe-žnik, 6215 Carl Ave; zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143rd St; zastopnika Frank Košmerlj, 455 E. 152nd St., Collinwood, George Kofalt, 2038 W. 105th St., West Side. Nadzorniki: John H. Urbas, Anton Zakrajšek in Frank Zakrajšek. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v , starem poslopju S. N. Doma, soba št. ; 3. St. Clair Merchants Bowling Club SAM. DR. SLOVENIJA Predsednik Louis Tomše, 3846 St. ] Clair Ave; tajnik Jos. Derenda, 5334 Spencer Ave; blagajnik John Fortuna 1401 E. 47th St; zdravnika: dr. F. J. Kern in dr. L. J. Perme. Seje se vršijo j vsako prvo nedeljo v mesecu v starem poslopju S. N. Doma. I)R~ SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ. Predsednik Anton Miklavčič, 11006 Revere Ave; podpredsednik Jos. Mik-lich, prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81 st Sf; drugi tajnik John Kaplan, zapisnikar Math Zakrajšek,, blagajnik Math Zupančič, 3549 E. 81st St; nadzorniki: V. Volčanšek, St. Kužnik. John Kužnik ml., vratar Anton Kovač. Zastopnika za Nar. Dom v Newburgu John Kužnik in Joha Peskar, zastopnika za Nar. Dom v Maple Heights: Dominik Blatnik. Seje se vršijo vsako i prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri oop. Društveni zdravnik je dr. Anthony Perko. SAM. DR. LOŽKA DOLINA Predsednik Jernej Krašovec, ood-prtdsednik Frank Nelc, blagajnik in zapisnikar John Spech Jr., tajnik John Znidaršič, 6617 Scliaeffer Ave., maršal Frank Kranjc. Računski nadzorniki: John Krašovec, John Sterle, Frank Baraga. Drutvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v S. N Domu, staro poslopje, soba št. 4. V društvo se sprejema člane v starosti od 16. do 45. leta. Društvo plačuje $7.00 na teden bolniške podpore in $200 smrtnine za $1.00 meset'nine. (Izid kegljanja 9. jan. 1929) KARA: Griesmer 104 134 134 Pozelnik 157 151 175 Anžlovar 140 135 134 Blind 125 125 125 Blind 125 125 125 Total 711 670 693 PIK: Roper 160 140 173 Seliškar 137 163 161 Klaus 158 142 155 Jakšič 145 123 151 Blind 125 125 125 Total 725 693 765 KRAJC: 150 Verbič 140 137 Lučič 119 163 184 Gornik 197 169 243 Kaušek 144 155 136 Blind 125 125 125 Total 725 749 838 HERC: Zalokar 166 169 187 Blind 125 125 125 Mally 143 141 133 Grdina 135 145 175 Total 094 715 750 Ml ftun jv, uan John Gornik, ki je kegljal, čujte in strmite 243. No, saj je pa sedaj tudi tako ponosen, da se še ne meni z vsakim. *Pik je "namiKal" Karo za tri igre, enako je storil Kraje s Hercem. * na vseh teatnih je manjkalo kar 5 kegljačev, menda imajo "flu", ali ka-li ? * Teami stoje sedaj tako: prvi je Kraje, potem Here, potem Karo in Pik. * High single game: John Gornik, 243. * High three games: John Gornik: 609. * High three games Here: 2465. * High single game Here: 848. DR. SV. KATARINE, št. 29 Z. S. Z. Predsednica Margaret Vintar, ood-predsednica Mary Zupančič, tajnica Mary Sedmock, 1316 E. 55th St., zapisnikarica Rose Grebene, blagajničai*-ka Mary Hochevar, rediteljica Martha Korelec. Nadzornice: Frances Ponik-var, Frances Antončič, Mary Hočevar. Zdravnika dr. M. F. Oman in dr. F. J. Kern. Zastavonoša Fr. Grebene. Društvo zboruje vsak drufti pondeljek v mesecu v starem poslopju S. N. Doma, soba št. 4. DR. CARNIOLA, HIVE, 493, T. M. Commander Jennie Dolenc, oast commander Frances Babnik, Lieut, commander Helen Siniončič, record keeper Julia Brezovar, 1173 E. OOtli St., finance keeper Frances Žugel, <■308 Carl Ave. Nadzornice: Frances Babnik, Anna Erbeznik, Anna Boldan. Zdravniki: dr. F. J. Kern in dr. M. F. Oman. V društvo se sprejemajo članice od 16. do 45. leta, za bolniško cod-poro, za smrtnino do 60. leta. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci do 16. leta. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu v S. N. Domu Asesment se pobira tudi vsako tretjo sredo v mesecu in 25. dne v mesecu v S. N. Domu od 6. do 8. zvečer . DR. CARNIOLA TENT, 1288 T. M. Predsednik Jos. Babnik, 1023 E. 72nd St; podpredsednik Jos. Sušnik, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St; blagajnik Jos. Skuk, 6409 St. Clair Ave ;zapisnikar Ivan Avscc, 1084 K. (i7th St. Računski nadzorni odbor: Felix štrumbelj, Ignac Luznar, Anton Zupan. Bolniški odbor: Louis Katcrn, Frank Jazbec, John Tony, Math Ketn. Zdravniki dr. F. J. Kern, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme. Seje vsako 4, nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 9 uri dopoldne. LOVSKO POD. DR. SV. EVSlfVHUA Predsednik Fr. Aupič, podpredsednik Rud. Orl, tajnik Henry F. Kranz, DR. SV. ANTONA PAD. Newburg. Predsednik Louis Gliha, podpredsed-! nik Jos. Lekan, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., pomožni tajnik i in zapisnikar Frank Papež, blagajnik Fr. Marinčič. Nadzorniki: Fra'nk Zore, i Anton Russ, Frank Perko. Zastopniki 1 za S. N. Dom v Newburgu Prank Zo-! re, Anton Russ, in za S. N. D. v Maple Heights Jos. Plut. Društvo zbo-! ruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 1, ! uri popoldne v S. N. D. lc.a , An"a Ferlin, Anna Ražem in Mary Tomažin. ki :so nosil« J" MPremili krsto do groba. Zahvaljujemo se tudi Rev. M. Slaje-'1' f* l)()Krebne obrede. Lepa hvala tudi pogrebniku A. F. Svetek , j lel> sprevod pogreba. Torej še enkrat vsem sku- paj lepa Ti P«' sinček in bratec, počivaj v miru, dokler se ne snidemo nad zvezdami. — žalujoči ostali: acp m ai>avNK >n ROSE ČEPIC, stariši, ROSE, MARY OLGA, SOPHIE, ANNA, ANGELA »ORothy, sestre, AUGUST, brat. km iiluB slov. doma priredi veliko "CARD PARTY" V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. COLLINWOOD V SOBOTO 12„ JANUARJA, 1929 Pričetek cb 7:30 zvečer. Večerja ob 9. uri zvečer. Vstopnina $1.00 na osebo. Izvrstna godba za ples in raznovrstna zabava. Ste vabljeni k udeležbi, in članice bomo vam prijazno postregle, ker upamo na veliko udeležbo. Vas vabi Ženski Klub Slovenskega Doma. f/itvi ,ytsi t r«vi fcvi faSi rfrv; fri . -^■•i'-i'vW-WtfH''H' i .g. .f t' l ■»■ * * ■!■ 1 l : j ------- ^ •• VABILO na Cevlarjev jubilej v Hudi luknji" šaljiv prizor s petjem. "Gorenjci na Dolenjskem" posnetek iz opere Vse to vprizori SLOV. KATOLIŠKO PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" v nedeljo 20. jan. v grdinovi dvorani Po končani igri se vrši ples in svira Kalisters Bear Cats orkester. Začetek točno ob 7:30 zvečer. Vstopnina 50 in 75c Dragi rojaki in rojakinje! Društvo Lira ima samo enkrat na leto svoje prireditve, ne pa vsak mesec. Zato pa, dragi rojaki ii# rojakinje, skazite to uslugo pevcem in pevkam, da se vdeležite. Saj je to edino plačilo za trud pevcem in pevkam. Uljudno vabi društvo Lira. J* '. i m-inm .M. 111 m M^-stM^*....?.,«.,,[ t, | n t ( ,| | j i it H" A. F. SVETEK CO pogrebniki 478 E. 152nd St. ... Kenmore 2016 15222 Saranac Rd. - - - Glenville 5751 Kadar potrebujete atnbulanco ali porrebnika, pokličite nas za dobro postrežbo. FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (čez dan) Podružnica na 670 E. 152nd St. 1259 Union Trust Bldg. (Nasproti Slovenske Zadruge) E. 9th in Euclid Ave. Zvečer od 6:30 do 8:00. Telefon Main 7260. Soboto popoldne od 3:00 do 5:00 Telefon Genville 7889 vesti iz domovine Italijansko prodiranje v Dalmacijo. Od 15. decembra dalje postane zračna zveza Benetke—Trst—Zader dnevna in se spopolni z novo zvezo Ancona—Benetke. O Bog, daj nam ves Jadran! Neki G. Lanza je napisal v list "Velite," glasilo italijanskih poštnih nameščencev, članek "Dalmatinska strast," ki ima za moto: Gospod naš, vrni nam Jadran, svojemu ljudstvu osvobodi Jadran, domovini vseh Benečanov ves Jadran. . . 0 Bog, ti si nas poklical k svobodi. . . Ohrani nas stanovitne v svobodi. . . To molitev molijo, pravi člankar, še danes Dalmatinci, ki jih Jugoslavija zatira. Italijanska zmaga ob Piavi je bila zaman in danes mora vsakega fašista boleti, ko se spomni, kako trpijo njegovi bratje v Dalmaciji. "Kot otroci smo se učili, da je Dalmacija italijanska po zgodovini, kulturi in običajih kakor Južno Tirolsko in Primorsko; zemlja pod Velebitom je italijanska, sakrosantno italijanska." Iz tega venca je Italija utrgala samo eno cvetko: sveti Zader! Toda zadrski levi govorijo: "Do tu, dalje ne! Rajše naprej proti impe-ralističnim sanjam. Amen! Amen!" Umrl je v Dobrni pri Celju po dolgi mučni bolezni tamkajšnji župnik g. Karel Arlič. Pokojni je bil rojen 1890 v Št. Janžu na Vinski gori, v mašnika je bil posvečen . 22. julija 1915. Kapelanoval je v Št. Juriju ob j. ž., pri Sv. Magdaleni v Mariboru in v Brežicah. Nekaj časa je bii tudi urednik "Slov. gospodarja." Dne 1. aprila 1927 je bil umeščen kot župnik v Dobr ni/*^ wiiiiSr- : —---------- Mož smrtnonevarno rani? svojo ženo. Janez Kotnik iz Ivanje vasi pri Mirni peči je zapravljiv in pijači udan človek. Radi tega je njegova niati dala premoženje prepisati na njegovo ženo Ano. Poleg omenjenih lastnosti je Janez Kotnik tudi nasilen. Zato ga je njegova žena zapustila in se preselila k svoji kateri. Da bi mož premoženja ne zapravil, je žena v skrbi za otroke sklenila, da ga Proda. V nedeljo, 9. dec. bi se imela vršiti dražba. Ana Kot-nik je hotela biti pri dražbi sama navzoča in se je v ta namen podala v Ivanjo vas. Ta Pot pa je bila zanjo usodna. Prišel je namreč nasproti mož, ki je imel v rokavu kiju-kec, s katerim je ženo prvič vsekal v levo sence, drugič Pa po glavi, tako da ji je prebil lobanjo. Žena se je takoj ^zavestna zgrudila na tla. ' repeljali so jo v novomeško jonsko bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč; a je malo }*Panja, da bi ostala pri živ-]lenju. -Sedemletna deklica sama iz ploskve v Belgrad. Jurij Gra-b°vski in njegova žena sta P^d boljševiki zbežala v Bel-?rad. Svojo takrat dvamese-cno hčerko sta pustila pri ^ari materi na Krimu. ITčer-se je s staro materjo presedla v Harkov in pozneje v j^oskvo. S posredovanjem Rdečega križa je Grabovski Zvedel, da je njegova hčerka Zlya in ukrenil je vse potreb-da bi jo dobil v Belgrad. končno je bila pot za deklico Pr°sta in podala se je z zavorni živil in svojih punčk čisto ama na dolgo potovanje. Po tirih dnevih železniške vož-je je v torek srečno prišla v Jelgrad. Pač redek slučaj, bi sedemletni otrok čisto prepotoval 2500 km. tJ prizivnim dvorom v jstu se j s vršila razprava 1 °ti onim dijakom in kmet- skim fantom, ki so bili radi slovenskega petja in radi raztrganja italijanske zastave v Škocijanu pri Divači obsojeni na nezaslišane hude kazni. Prizivni dvor je spoznal krutost kazni in je obsojencem znatno znižal kazen, tako učitelju Grgoču od 1 leta 11 mesecev na 11 mesecev, dijakom Gvidonu Veselu, Milanu Čoku, Ljubu Čargu in zasebnemu uradniku Antonu Čaču od 17 mesecev na 8 in pol meseca. Bratoma Crkvenikoma iz Motovuna na 7 mesecev in Črgonji na 5 mesecev. Zadnji je bil tudi takoj izpuščen, ker je presedel vso kazen. Brata Cerkvenika bosta še pred novim letom na prostem. Grozna družinska tragedija v Belgradu. V Belgradu se je v nedeljo odigrala grozna družinska žaloigra. Brivec Peter Ostojič je živel deset let s svojo ženo Angelino v zakonski neslogi. Imela sta sedem otrok. Žena je pred kratkim zapustila Ostojiča, otroci pa so prišli k dobrim :udem in v razne zavode. Ostojič je vso noč od sobote na nedeljo prebil po gostilnah in pil, tako, da je bil zjutraj popolnoma pijan. I z kavarne je šel s tremi noži naravnost v stanovanje svoje svakinje Jelene, pri kateri je stanovala njegova žena. Brez besede je pričel mahati z nožem po ipni. Sestra jo je hotela braniti, toda Ostojič jo je ranil po roki. Svakinji se je posrečilo pobegniti in opozoriti orožništvo. Ostojič je medtem zverinsko obdeloval svojo ženo, ki se je obupno bra-lila in prijemala z rokami za goli nož, toda Ostojič je bil mnogo močnejši, poleg tega pa še oborožen in ji je dajal sunek za sunkom z nožem v telo Končno ji je prerezal celo telo. Ko ji je zadal dvaindvajseti udarec in ko je Angelina že izdihnila, jo je še brcnil z nogo, da se prepriča, če je že mrtva. Nato je slišal korake v kuhinji. Trenotek je premišljal, nato pa^se z vso ilo zabodel v prsa tik do srca, z drugim sunkom pa si je orerezal želodec ter padel na tla, še predno je mogel došli >rožnik preprečiti njegov sa noumor. Takoj je bila nad njim izvršena operacija, ven ar pa ni nikakega upanja, dr m ostal pri življenju. 13 letni morilec očeta prer sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v- Sarajevu se je te dni zagovarjal 13 letni kmetski dečk Milan Veljovič, ker je s puško ustrelil lastnega očeta. Deček je zločin priznal in izpovedal: "Že lani sem imel namen, da ubijem očeta, sedaj pa tega namena nisem imel. Oče naju je pretepal, mater in mene. Ni nama dajal jesti, temveč naju je podil iz hiše. Bilo mi je vsega dovolj. Gozdarju sem lani ukradel puško, da bi ubil očeta, toda mati mi je puško vzela. Letos je oče zapodil od doma mater in mene. Mati je odšla v Rogatico, jaz pa sem taval po gozdu. Bil sem lačen, pa sem se po dvodnevnem tavanju vrnil domov, da bi našel kruha. Ko me je oče zapazil, je stekel za menoj s puško. Ko sem pozneje našel puško, sem se vrnil domov. Z eno roko sem lomil kruh, z drugo pa sem držal za puško. Zaslišal sem zunaj očetovo preklinjanje. Ker sem vedel, da ima oče revolver in da me bo ubil, če me najde doma, sem dvignil puško in ustrelil. Oče je bil takoj mrtev. Preiskal sem truplo, revolverja pa nisem našel, temveč 1050 dinarjev, ki sem jih skril. S tem denar-j jem sem mislil očeta pokopa-j ti. Mladi morilec je bil obsojen na šest mesecev ječe. Ta otrok je zrastel v vojni, ki ga j je vzgojila v to, da je mogel ' ubiti svojega očeta. O tem bi morale oblasti voditi račun, da se zopet ne pripeti kak tak slučaj, da bi se moral otrok zagovarjati radi umora lastnega očeta. Grozna smrt delavca. Pretresljiva nesreča se je v torek 18. dec. ob 4 zjutraj pripetila na parni žagi bratov Kronfel-dov v Zagrebu. Delavec Štefan Marič je žagal na cirku-!arki deske. Ena deska se je zapletla med transmisijska jermena in Marič jo je hotel odstraniti, kar pa se mu ni posrečilo, ker je bil ranjen na roki. Njegov tovariš Pavel Jabič mu je priskočil na pomoč in se sklonil nad kolesom. Kolo je nesrečnega Ja-biča zgrabilo in ga na osi z nevzdržno silo vrtelo po zraku. Jabič pred grozno smrtjo ni utegnil niti zaklicati na pomoč in šele na obupne Ma-ričeve klice je strojnik ustavil motor in kolo. Jabičevo truplo so nato popolnoma zmečkano sneli s kolesa. Policijska komisija je ugotovila, da se mu je zlomila hrbtenica na treh krajih, glava se mu je spremenila v krvavo kepo možgan, vsi udje pa so mu bili težko poškodovani. Praznoverje v okolici Kar-lovca. Po vaseh v okolici Karlovca se klati neki Ivan Klanišec, baje iz Slovenije, ki z nekakimi copernijami zdravi bolne ljudi in živino. V Karlovec so prišli te dni kmetje prijavit tega čudodel-nika, kateremu so dajali po 100 dinarjev za zdravila, ki pa niso prav nič pomagala. Ljudem je dajal neko zdravilno sol, od katere bi je morali nekaj popiti v vodi, nekaj pa nositi zašite v obleki, če store tako, jim je Klanjčec obljubljal, se bodo znebili vseh bolezni. Smrtna nesreča. Iz Žvirč pri Hinjah poročajo: Ni še pozabljen žalosten slučaj, ko je poleti pri nabiranju jagod v gozdu umrla Mirtova teta, že je pretresla vso okolico druga smrtna nesreča. Hočevar Anka — Štrekalčičeva — je šla s svojim možem v gozd napravljat drva. Pri podiranju neke bukve so veje njo in moža podrle na tla, a tako nesrečno, da je žena potem, ko ^o jo prepeljali domov, v par ninutah izdihnila. Stara je ila 45 let. Zagreb raste — a jadikuje. (akor da jim ni živeti v državi, kakor da bi vse propadalo, ako knče zagrebški politiki n v tem smislu vodijo tudi ivojo brezglavo politiko. V -esnici pa je stvar čisto druga in Zagreb raste ter se razšir-ia, da je veselje. Nobena Uvar to tako jasno ne dokazuje, ko statistika g novih hišah, ki so nastale oa osvobo-enja dalje v Zagrebu. Novih hiš v Zagrebu je bilo zgrajenih: leta 1918 44, 1. 1919 62, 1. 1920 143, 1. 1921 305, 1. 1922 473, 1. 1923 330, 1. 1924 156, 1. 1925 285, 1. 1926 430,1. 1927 541, 1. 1928 670, skupaj torej od osvobojenja dalje 3459 hiš. Nikdar preje ni doživel Zagreb takega napredka in takega razširjenja ko pod Jugoslavijo. In še nikdar ni Zagreb sezidal v enem letu 670 hiš, kakor letos. A baš to leto jadikuje Zagreb najbolj glasno, baš to leto po vsem svetu kriči, da mu ni za živeti. Eh, gospodje politiki iz Zagreba, malo več kritičnosti Vam ret ne bi škodovalo! Otrok zažgal hišo. Pretekli torek 18. dec. je bila po-sestnica Helena Krulc v Žu-pelevcu pri Kapelah sama doma s svojim šestletnim sinčkom Slavkom. Mož je bil kot čevljar zaposlen v drugi vasi. Mali Slavko je hotel poskusiti kaditi. Neopaženo je materi zmaknil na peči vžiga lice in šel v listnico poleg hi še. Skril se je v kot, napravil z navadnega papirja cigareto in jo z vžigalicami prižgal. Ko je papirnata cigareta dogorela, si je Slavko opekel prste, vrgel ogorek na tla v listnico in stekel v materi v hišo, ne da bi takrat to povedal. Koj nato pa je začela goreti listnica, ki je bila obložena s ko-ruznico, da jo ni bilo mogoče pogasiti. Poleg listnice je pogorelo podstrešje hiše s celoletnim žitnim pridelkom, obleko in zalogo, tako da znaša škoda nad 20.000 Din. Vsak sedmi državljan policijsko kaznovan. V carski Rusiji ni bilo veliko predpisov; kdor se je držal glavne zapovedi: Ne poli-tikuj! se je lahko izognil policiji. V Novi Poljski je drugače. Kot moderna država ima zdravstvene, cestne in vse mogoče druge predpise, v katerih gosto mrežo se nevajena noga tem hitreje zaplete. Le tako si je tolmačiti dejstvo, da je bilo leta 1927 na Poljskem policijsko kaznovanih nad dva milijona ljudi, to je odbivši nedorasle osebe, vsak sedmi državljan. Kaznovanih je bilo zaradi zdravstvenih pregreškov 679.320 oseb, zaradi kršitve trgovskih in obrtnih ( predpisov 212.268 oseb, zaradi kršitve zglaševal-nih predpisov 37.121 oseb, zaradi gozdnih in poljskih tatvin 50.982 oseb, zaradi kršitve cestno-policijskih predpisov, pasjega kontumaca in podobnih prestopkov 879 tisoč 273 oseb; temu je treba slednjič prišteti še občinske kazni. Zakaj ugajajo detektivski romani? O tem je izjavil znani angleški pisatelj Edgar Wallace: Moderni tajinstveni spisi imajo zahvaliti svoj postanek in popularnost časnikarstvu. Milijoni čitateljev, ki so jim dobro znani pogoji vsakdanjega življenja, se oklepajo teh spisov, ker najdejo v njih v stisnjeni obliki vse, kar prinašajo listi v teku dolgega časa. Nekoč so se čitala poročila takih zanimivih dogodkov v listih vsak dan, dokler se posamezen slučaj ni logično zaključil s tem, da so zločinca našli in obsodir li. Tajinstveni dogodek je zadovoljeval njihov zmisel za pravico in logično posledico. Zločinec mora priti v roke pravici, dogodek mora dobiti svoj logični konec. Ako bi či-tali opis takega tajinstvenega dogodka v listih, bi morali čakati na razplet in konec cele mesece. V teku tako dolgega časa zanimanje popusti, opis tajinstvenega dogodka v stisnjeni obliki pa uvaja čitatelia v svet nepretrganih predstav, ki sicer ni resničen, ki pa bi vendar mogel biti resničen in .zato veruje vanj. Detektivski roman s svojo stisnjeno formo čitatelja umirja in veže njegovo zanimanje mnogo bolj nego časniško poročilo o resničnem dogodku. Dokler-koli bo svet težil za razburja-jočimi vestmi, tako dolgo bo ugajal detektivski roman. Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK Cez dan: 513 ULMER BLDG. Zvečer od 6—8 6411 ST. CLAIR AVE. »oba št. 7. Tel. Rand. 5195 Tel. Cherry 3982 Zato bi imenoval vpise te vrste nekako fantastično časnikarstvo. Moderni detektiv je legitimen naslednik pomorskega pirata in španskega iskatelja zlata v romantični dobi. Detektivski roman je le zvest izraz izpremenjenih življenjskih pogojev in novega okusa. t»ž»i:i>}>»»m»»»n»:»»nmu»ww;muntt;nnnn«nmm:mwm«ttm Penn. 2252 Penn. 2252 J. KREMZAR 6108 St. Clair Ave. TRGOVINA S POHIŠTVOM, VIKTROLAMI, RADIOS IN VICTOR PLOŠČAMI ytl>tttlllftlTftt»H>ttitt»i>t!i»t8i»»»»»»mt»mntm«8»»»»»«»i»mmmnnmnf{n{ffl Slov. pogrebnik in licenzirani embaimer ▼ Newburghu LOUIS L. FERFOLIA 3515 E. 81st St. Tel. Broadway 2520 Na razpolago bolniški voz, noč in dan. Se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po> najnižjih cenah in v najlepšem reda. A. J. ZUZEK ODVETNIK Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 8038 Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore 2857-J POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1403 E. 55th St. Tel. Rand. 4736 (f ©;(©XG>; ENA NAJVEČJIH RAZPRODAJ KAR SEM JIH šE KEDAJ PRIREDIL je v polnem teku beda j. Vse zimsko blago je na tej razprodaji in je tako znižano v cenah, da se iste ne da primerjati s tovarniškimi cenami. NEKAJ POSEBNEGA NA TEJ RAZPRO-D A JI: Odločil sem se OPUSTITI ženske in dekliške zimske suknje. Ker je pa sedanja zaloga sukbnj velika, sem se namenil, da iste prodam za skoraj polovično ceno. Pridite in prepričali se boste. ženske zimske suknje Cena 15.75, sedaj 26-50 Cena 27.50, sedaj ...................18-00 Cena 23.50, sedaj ________________13-75 Cena 15.75, sedaj ................. 750 Cena 18.50, sedaj __................9.00 zimske suknje za dečke Cena 8.50, sedaj .......................4.75 Cena 6.75, sedaj .......................3.50 Cena 4.75, sedaj ______________________2.50 Cena 3.50, sedaj ________________________1.75 ženski volneni sweatri Cena 7.50, sedaj .......................4.95 Cena 6.75, sedaj ...................... 4.75 Cena 5.75, sedaj ______________________3.50 ■ suknjene srajce za fante Mere 8 «jo li let. Cena 2.25, sedaj ........ .............I.5Q Cena 1.50, sedaj ................ 95^ Cena 1.35, sedaj _ .......85 Ta tudi izvrstne lastnosti. Ali imel Posledlc-ste ga kaj videli? — Pred petimi dnevi sem odšel od njega, odvrne d'Artagnan. In potem mu je pravil 2 ognjem svojega gaskonskega humorja o vsej slavi Portho-sovi in njegovega gradu Pier-refonds; in ko je tako temeljito presejal svojega prijatelja, se je zaletel še parkrat v slovečega gospoda Moustona. — Čudim se, pravi Ahtos, smehljaje se pri tej veselosti, hi ga je spominjala lepih dnij v preteklosti, čudim se, da smo nekoč tako slučajno sklenili prijateljstvo in da smo še tesno združen on mc je vzgojil v vseh stva-, bojno ime one dni, ko smo se reh, in če se je gojenec slabo z gospodom d'Artagnanom in ponesel, ni to vzgojiteljeva še dvema hrabrima prijatelje-krivda. Toda pri vas bo imel ma izkazovali pri Rochelleju več uspeha, prepričan sem o pod pokojnim kardinalom in tem. Vi mi ugajate, Raoul, Bassompierrom, ki je pozne-in vaša uljudnost me je gani- je tudi umrl. Gospod je bla-la. Athos je bil ščen, da se ne pogledal je hvaležno d'Artag-nana ter se potem obrnil na pravi d'Artagnan, in nekega Raoula s tistim čudnim na- dne je želo zmagoslavja, smehom, na katerega so otro- i — Kaj hočete reči, gospod? ci ponosni, če ga zapazijo. vpraša Raoul v svoji mladost- — Sedaj, si misli d'Artag-1 ni radovednosti, nan, ki mu ni ušel ta nemi j — Pri moji veri, jaz ne govolil ohraniti to prijatelj tako vzrado- sko ime, in moje srce je vese-da povedati: lo vselej, kadar ga čujem. To ime je bilo slavno, prizor, sedaj sem docela pre- vem ničesar, pravi Athos. Pozabili ste na bastijo torej, pravi Athos,! Saint-Gervais, Athos, in na dogodek ne bo i oni prt, ki so ga tri kroglje iz-premenile v cunjo. Jaz imam ve še nič, i boljši spomin nego vi, spominjam se še na to, in povedati vam hočem, kako je bilo, mla- — Sedaj se ne gospod, in zdravnik ni mogel vsled otekline ničesar izreči; boji se pa, da je poškodovan di prijatelj, morda kak živec. In povedal je Raoulu celo — In zakaj niste ostali da- dogodbo, kakor je poprej pra-lje pri gospej Saint-Remy? vil njemu Athos o svojem de- — Bil sem v skrbeh, da ne du. bi zamudil ure vaše večerje, i Pri tej povesti se je zdelo gospod, odvrne Raoul, in da mladeniču, da se vrši pred bi me morali čakati V tem trenutku njim jeden onih junaških či-je prišel nov, ki jih pripoveduje Tasso drug z drugim, vkljub dvajsetim letom ločitve. Prijateljstvo požene v poštenih srcih globoke korenike, d'Artagnan; verujte mi, samo slabi ljudje taje prijateljstvo, ker ga ne razumejo. In Aramis? — Videl sem tudi njega, pravi d'Artagnan, toda zdel se mi je hladen. — Ah! videli ste Aramisa, pravi Athos ter pogleda d'A-tagnana s svojim vsevidnim očesom. Toda, prijatelj, vi res romate k svetišču Prijateljstva, kakor bi rekli pesniki. — No, seveda, odvrne d'Artagnan v zadregi. — Aramis, nadaljuje Athos, je že po naravi hladen, kakor veste, potem pa je tudi vedno j zapleten v kake ženske intrige. — Zdi se mi, da je ravno sedaj močno zapleten, pravi d'Artagnan. Athos ni odgovoril. — Radoveden pa ni, si misli d'Artagnan. Ne le da ni Athos nič odgovoril, tudi pogovor je krenil v drugo smer. — No, vidite, pravi d'Artagnanu ter mu pokaže, da sta prišla po jednournem sprehodu zopet do gradu nazaj, skoro sva obhodila vsa moja tla. — Vse je tu prijazno, odvrne d'Artagnan, in vse govori o svojem plemenitem gospodarju. V tem trenutku so se začu-la konjska kopita. — Raoul se vrača, pravi Athos, dobimo novic o naši mali revici. Res se je prikazal mladenič pred ograjo ter stopil na dvorišče, ves pokrit s prahom. Potem je skočil s konja, če-gar uzdo je izročil konjarju, ter prišel pozdravit grofa in d'Artagnana. — Ta gospod, pravi Athos ter položi roko na d'Artagna-novo ramo, ta gospod je vitez d'Artagnan, o katerem ste me že često slišali govoriti, Raoul. - Gospod, pravi mladenič majhen dečko, pol kmet, pol j ali Ariost in ki spadajo v ču lakaj, naznanit, da je večerja dovito viteško dobo. — pripravljena. Toda česar vam d'Artag- Athos je peljal svojega go- nan ni povedal, Raoul, pravi sta v obednico, ki je bila zelo sedaj Athos, je to, da je bil on priprosta, toda njena okna so jeden najboljših bojevnikov gledala z jedne strani na vrt, svojega časa: trdne noge, je- z druge pa v rastlinjak, kjer kleno pest, mirno oko in žgoč so poganjale prekrasne cvet- pogled — to je postavil svo- lice. jemu svoražniku nasproti: D'Artagnan se je ogledal: imel je osemnajst let, tri leta namizno orodje je bilo v res- več nego vi, Raoul, ko sem ga niči krasno; videlo se je, da videl prvikrat pri delu, in imel spada med staro hišno srebr- je opraviti z izkušenimi mož-nino; na stojalu je stal vrč od mi. najfinejšega srebra; d'Artag-nanove njem. n gospod d'Artagnan je oči so obstale na zmagal? vpraša mladenič, če- gar oči so se med pogovorom — Ah! to je res krasno iz- j svetile, kot da hočejo izvedeti delano! je vskliknil. — Da, odvrne Athos, to je mojstersko delo velikega flo- ren finskega nu Benvenuto ijppc itfe-ellini. lja? In bitka, ki jo predstav-To je bitka pri Marigna- vse podrobnosti. — Jednega sem usmrtil, zdi se mi vs2;v*pravi d'Artagnan ter oKrne pizšzje pogled v Athosa; ca ugega sem pa menda razorožil, aii sem ga pa ra-minjani s^ več. Da, ranili ste ga. O, bili nil, ne zaprl usta. — Želim, Raoul, da izveste, pravi Athos, vi, ki se imate za dobrega sabljača in čegar domišljavost utegne doživeti nekega dne kruto razočaranje; želim, da izveste, kako nevaren je človek, ki združuje hladnokrvnost z gibčnostjo, kajti nikdar bi vam ne mogel pokazati boljšega vzgleda: orosite jutri gospoda d'Artagnana, če ni preveč utrujen, da vam blagovoli dati jedno lekcijo. — Toda, dragi Athos! vi 'ste vendar dober mojster, zlasti v stvareh, ki jih hvalite na meni. Čakajte, še danes mi je pravil Planchet o onem slavnem dvoboju pri Car-mes-u z lordom Winter-jem in njegovimi tovariši. Ah, mladi prijatelj, nadaljuje d'Artagnan, tu nekje mora biti meč, ki sem ga često imenoval najboljšega v kraljestvu. — O, s tem otrokom bi si bil pokvaril roko, pravi Athos. — Nekatere roke se nikdar ne pohabijo, dragi Athos, pravi d'Artagnan, pohabijo pa mnogo drugih. •Raoul bi bil rad videl, da bi trajal ta pogovor vso noč, toda Athos mu je namignil, da čutil samo resnično, odkritosrčno veselje, ki je vzbudilo v njem najboljše nade, da bo je peljal imela njegova pot do Athosa ' vendar uspeh.— m* ben počitka. D'Artagnan se je branil iz uljudnosti, toda Athos je silil vanj, naj gre v svojo sobo. Raoul gosta v spalnico, in ker je <\thos mislil, da bo ostal kolikor mogoče dolgo pole? d'Ar- VklJub temu se mu je zde-tagnana, da bi mu ta povedal ilo' da Arhos ni v vseh točkah vse dogodke njunih mladih J j.as^n in odkritosrčen. Kdjo dnij, ga je prišel trenutek po-1 |e bl1 ta mladenič, ki ga jfc, zneje sam iskat; tako je za- kot je Lrekel- posinovil in ki ključil ta lepi večer, stisnil ™u bil tako zel° podoben-? nušketirju prijateljski roko JaJJe pomenil ta povratek v ter mu želel lahko noč. XVII. Athosova diplomacija. družabno življenje in ta pretirana treznost, ki jo je kazal pri večerji? Celo nekaj, kar rvA . ■•..,« , ie navidezno brezpo- D Artagnan je bil legel v membno, namreč odsotnost posteljo, ne toliko da bi spal, Grimanda, od katerega se temveč, da bi bil sam ter pre- Athos nikdar ni mogel ločiti misljeval o vsem, kar je bil vi- in katerega ni nocoj niti ime-delin slišal ta večer. ! novai; dasi je biI napeljan po_ , Ker le bil dobrega srca in g0vor na to stran, vse to je Aer je ze od začetka gojil do vznemirjalo d'Artagnana. In Athosa neko instiktivno na- tako ni imel torej več zaupa- klonjenost, ki se je slednjič izpremenila v resnično prijateljstvo, je bil ves radosten, da je našel čilega in bistroumnega moža namesto topega pijanca, ki bi spal omočen na nja do svojega prijatelja, "ali pa so vezale Athosa nevidne vezi, morda je celo že prej vedel za d'Artagnanov obisk. Ni si mogel kaj, da ne bi kakem gnojišču, kakor se je mislil na Rocheforta, na to, bal. Sprejel je brez posebne- kar mu je bil ta rekel v notre-ga odpora tisto nadvlado, ki damski cerkvi. Morda je bil jo je imel Athos vedno nad njim, in namesto nevoščljivo-sti in razočaranja, ki bi bilo je njun gost utrujen in potre- obšlo manj plemenito dušo, je Rochefort pred nom pri Athosu? d'Artagna- (Dalje prihodnjič.) nu. Slika predočuje trenu-j ste silen atlet! tek, ko je jeden izmed mojih — E, nisem še mnogo izgu-prednikov poklonil svoj meč bil, pravi d'Artagnan s svojim Francu I., ki je bil ravnokar lahnim gaskonskirn nasme-zlomil svojega. Pri tej prili- hom in z vidnim samodopada-ki je bil moj ded Enguerrand jenjem, in še nedavno. VELIKI VELIKONOČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Kot v preteklih letih tudi ietos prirejujemo izlet v staro domovino, katerega bo vodil preizkušeni uradnik Cunard črte. On se bo brigal za vso prtljago potnikov ter se bo pomujal za vse potniške zadeve izletnikov. Popularni, hitri parnik 'BE'REJSIGA'RIA cdplove iz New Yorka v Cherbourg v petek, 8. marca Potniki pridejo v staro domovino ob pravem času za Velikonoč! Takoj rezervirajte svoj prostor. Oglasite se pri kateremkoli lokalnem zastopniku Cunard črte, ali pa pišite direktno na CUNARD LINE 1022 CHESTER AVE., CLEVELAND,OHIO. de La Fere povzdignjen za viteza Saint-Michel. Poleg tega mu je podaril kralj petnajst let pozneje ta le vrč in pa meč, ki ste ga morda nekoč videli pri meni in ki je tudi lepo delo zlatarske umetnosti. Kralj ni pozabil, da se je bojeval še tri ure z mečem svojega prijatelja, ne da bi se bil ta zlomil. To je bila doba velikanov, prijatelj. Mi drugi smo ničle v primeri s temi možmi. Sediva, d'Artagnan, in veČerjajva. Res, se obrne I Athos na malega lakaja, ki je ravno prinesel juho, pokličite j mi Charlota. Deček je odšel, in trenutek j pozneje je vstopil sluga, na katerega sta se bila obrnila naša potnika, ko sta prišla do gradu. — Dragi Chariot, pravi Athos, priporočam vam kar najtoplejše Plancheta, lakaja gospoda d'Artagnana, za ves j čas, dokler ostane tu. Planchet ljubi dobro vino; vi imate ključe do kleti. Spal je dol- i go na t^dih tleh ,in dobra postelja mu pride prav; glejte tudi na to, prosim vas. Chariot se je poklonil ter odšel. Chariot je res vrl človek, i osemnajst let mi I Athosov pogled mu je ter se iznova in še bolj globoko pokloni, gospod grof je iz- pravi grof, govoril pred menoj vaše ime že služi, vselej, kadar je hotel imeno-1 — Vi mislite na vse prav' vati kakega plemenitaša kot d'Artagnan, in zahvaljujem se vzgled neustrašenosti in ple- vam v Planchetovem imenu menitosti. dragi Athos. Ta majhna pohvala je d'Ar-1 Pri tem imenu je mladenič tagnana prijetno ganila v dno široko odprl oči ter pogledal srca. Pomolil je Raoulu ro- če d'Artagnan govori z gro- rlAtol • (Am -__i « . ko ter dejal: Moj mladi prijatelj, vsa fom ali morda s kom drugim. To ime se vam zdi čud- hvala, ki ste jo čuli o meni, no, kaj ne, RaouP pravi grof velja gospodu grofu tu: kajti smehljaje. To je bilo moje Od 1. do 15. januarja Vsem vlagateljem, ki vložijo na našo Hranilnico denar med prvim in petnajstim januarjem, bomo kot druga leta prišteli obresti od 1. januarja dalje- OBRESTI PO 5% 15he INTERNATIONAL SAVINGS S LOAN com Slovenska Hranilnica 6235 St- Clair Ave. Podružnica: 819 E. 185. St. Cleveland Sprejemamo vloge po pošti. Nad dva milijona dolarjev premoženja. 5% obresti je vec kot 4% Velika Razprodaj a 65 c VSEGA ZIMSKEGA BLAGA. CENE SO SEDAJ TAKO NI-ZKE KOT NISO BILE ŠE NIKDAR PREJ. Zlasti so znižane cene na ženskih suknjah in oblekah. Sukne št. 36 do 52 dobite sedaj po $2.00, $3.00, $5.00 do $10.00 Posebno znižane cene na moških fla nel srajcah, prej $1.50 in $2.00 sedaj po...................................................r Imamo veliko izbero sukenj št. 15 do 52, te dobite sedaj po $6.50 do $7.50, $9.00, $10.00, $12.00, $14.00, $16.00, $19.00 do $39. Te suknje se bodo prodajale na tej razprodaji cenejše kot pa nas veljajo. Ne zamudite torej te lepe prilike. Imamo tudi lepe suknje za deklice, vse velikosti od $3.95, $4.50, $6.00, $6.95, $7.95 do $12.00 Ravno tako imamo tudi suknje za fantičke, sukne, hlače, obleke, čisto volnene obleke za fantiče $3.00, $4.00, $5.00. Ženske in dekliške svilnate obleke po zelo nizki ceni. Znižane cene na •predpasnikih in pralnih oblekah. Ženski, moški, otročji jopiči gredo po zelo znižanih cenah. Ravno tako so znižane cene na vsem spodnjem perilu, ženskih klobukih. Vse se dobi ceneje kot po polovičnih cenah. Imamo tudi posebno nizke cene na zimskem blagu na jarde, znižane cene na odejah, kovtrih in plahtah, še mno.?o drugih predmetov dobite nitej razprodaji, katerih ne moremo tu omeniti. Ne zamudite torej te prilike, prihranite si lahko denar, ako kupite na tej razprodaji. Se vam priporočam za obilen obisk Anton Anžlovar, 6202 St. Clair Ave. Naznanjam cenjenemu občinstvu, d% sem pravkar dobil lepe koledarje, ki so se bili zakasneli. Ti koledarji so nove vrste, kakor jih se niste videli doslej. Enajst mesecev, pa nobenega posta ni zaznamovanega. Se vam priporočam, da pridete po nje, so pripravni za gospodinje. O O O O O O o <> ?> o o <> o <> <> . t 230053234823484848534823000201100000020200000907061009070710070600000000000000025302010102480102480201000200020010010053000253020000000200020023485302010000010001