Od vsepovsod Miinchenski založnik Slovenec dr. Rudolf Trofenik je izdal zbornik „Dis-sertationes albanicae: In honorem Josephi Valentini et Ernest Koliqui sep-tuagenariorum“. Knjiga na več kot 200 istraneh vsebuje dvanajst albanoloških razprav, večinoma nemških poznavalcev albanskega jezika. — iDr. Rudolfa Trofenika je pred kratkim Centro inter-nazionale di studi albanesi iz Palerma na Siciliji imenoval za častnega člana zaradi njegovih znanstvenih izdaj za spoznavanje kulturnega življenja balkanskih narodov, predvsem še albanskega. Misijonarka mati Terezija, v ¡Skopju rojena Albanka, je 28. maja v New Delhiju prejela za svoje več kot dvajsetletno dobrodelno delo v Indiji „Ne-hrujevo nagrado za mednarodno razumevanje/. Nagrada znaša 15.000 dolarjev; pred njo so dobili to nagrado le U Thant, ameriški črnski voditelj Martin Luther King, muslimanski Gandi Kanu Abdul Gafar in violinist Jehudi Menuhin. Mati Terezija je lani prejela tudi najvišjo papeževo odlikovanje. Moskovski in vseruski patriarh P’- men se je 26. maja vrnil iz obiska v Izraelu. Za ta obisk mu je ¡sovjetska vlada dala diplomatski potni list in letalo Iljušin, ki je bilo prvo sovjetsko letalo, ki je po junijski šestdnevni vojni leta 1967 med Arabci in Judi pristalo v Izraelu. Na čelu 15-članske delegacije se je Pimen sestal tudi z izraelskima ministroma za kulturo i.a pravosodje. Seveda so iz njegovega spremstva sporočili, da je prišel „zgolj na romanje“, da je govoril le v „imenu ruske cerkve“ in da ni „prenašal nikakih uradnih sporočil“. Vendar so tuji opazovalci takoj opozorili, da je treba obisk šteti v sovjetsko prizadevanje za postopno urejanje sovjetskih odnosov z Izraelom. Knjižnica imena Ignacija Domejka . v Buenos Airesu je največja poljska knjižnica v Argentini, ki jo je ustanovil v spomin tisočletnice pokristjanjenja in jo od vsega početka vodi naš PO ŠPORTNEM SVETU Pokal Neodvisnosti. Največje presenečenje v tekmah za uvrstitev v finale je pripravila Jugoslavija, ki je premc,-gala Venezuelo v 10:0. Seveda se je zdela jugoslovanska ekipa (sama sebi seveda najbolj) že boljša, kot se to rado zgodi. Zato so v naslednji tekmi Bolivijci postavili jugoslovanske reprezentante na realna tla in igrali z „velikimi favoriti“ 1:1. Spet presenečenja! Jugoslovanska ekipa bo morala še krepko poprijeti, če se bo hotela uvrstiti: Peru in Paragvaj bosta še trša oreha kot Bolivijci. V prvi skupini naša argentinska reprezentanca ni imela hudega nasprotnika v ekipi CONCACAF. Po izidih v tej skupini bo vprašanje prvega meshu med Francijo in Argentino. V drugi skupini ni še jasno, med katerima ekipama bo boj za prvo mesto, a Portugal si je z zmago nad Čilom s 4:1 utrdil ime favorita. V jugoslovanski prvi nogometni ligi je postal prvak Željezničar iz Sarajeva; iz lige pa sta izpadla Radnički iz Kragujevca in Maribor. Ljubljanska Olimpija je ostala še kar dobro uvrščena sredi lestvice. V Splitu se je začelo 2'8._ maja 9. svetovno prvenstvo v kegljanju na asfaltnih stezah. Nastopilo je 11 reprezentanc. Na prvem dnevu sta se pomerila svetovni prvak Dieter Zieher (ZRN) in svetovni rekorder Horst Bräutigam (NDR). Prvi je podrl 889 kegljev, rekorder pa 998 in s tem izboljšal za 6 kegljev svoj rekord iz leta 1966 na prvenstvu v Bukarešti. V Trstu je bil 28. maja zaključen prvi mednarodni namiznateniški turnir za pokal Julijskih Alp. Udeležilo se ga je 10 ekip; zmagala je ljubljanska ekipa, njen igralec šimonka pa je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja. Igralci, katerih ekipe se niso uvrstile v finale, so se pomerili za naslov med posamezniki. Zmagal je Tržačan Peterlini pred Košuto (Sokol) iz Brega. veliki prijatelj Jeremija Stempowski. Ta mesec je imela občni zbor, na katerem se je pokazalo, da pomenj resnično znanstveni center poljske kulture, saj knjižnica vzdržuje zveze z 31 univerzitetnimi knjižnicami, 32 izdajatelji in časopisi, ki jim pošiljajo knjige večinoma zastonj. Poleg tega je letos nakupila 106 knjig za skoraj trj milijone pesov. Tekom leta je izposodila okrog 2000 knjig. Katalog knjižnice je razdeljen na 70 poglavij, izmed katerih je samo poljski zgodovini posvečenih 27, literaturi sedem, umetnosti pa 12. Iz tega se vidi velikost knjižnice, ki je dobila svoje ¡prostore v skupni hiši Poljske zveze na Serano 2076. Z njo je povezan tudi arhiv poljske emigracije v Argentini. — Ali ne bi mogli dobiti tudi Slovenci kakšen prostor vsaj za arhiv slovenskega naseljevanja v Argentini ? V poljski emigraciji po svetu se je vršila glasna debata o tem, ali naj emigracija ugodj prošnji varšavskega režima za obnovitev kraljevskega gradu v Varšavi, ki je bil v zadnji vojni porušen. ¡Nekateri so bili za to, da se odzovejo iz patriotizma na prošnjo, večina pa je pomoč odklonila, ker jih je motil ruski zgled: Kremelj je postal sedež komunizma vsega sveta in iz carske -palače posiljuje ruski narjd. Prav tako bi obnovljeni kraljevski grad postal središče komunistične diktature ter bi tako poljska emigracija bistveno pomagala k vzdrževanju tiranskega režima. Na trditev, da bi grlad bil samo prehodno v rokah komunistov, odgovarja znani publicist Jožef Mackiewicz v londonskem časopisu „Wiadomosci“; „Ali bi se kak Poljak lotil restavriranja kraljevskega gradu Wewela v Krakovu v času, ko je tam imel sedež htlerjanski guverner Frank?“ — Analogija na komunistično sovjetsko okupacijo danes je jasna. Zaključuje pa članek: „Poziv na restavriranje gradu v Varšavi je eden mnogih taktičnih potez našegla sovražnika, k; manipulira s pa-triotičnimi čustvi, izkoriščajoč političnr. pomanjkanje poljske emigracije v svetu“ Večina Poljakov noče podpreti režimske prošnje. IV. kulturni večer SKA bo v soboto, 1. julija, ob 8 zvečer v Slovenski hiši ter bo posvečen spominu Marijana Marolta. SKA se ga bo spominjala kot znanstvenika, organizatorja SKA, kot umetnostnega zgodovinarja in pisatelja. Sledile bodo recitacije iz njegovih del -ter skioptične slike umetnostnih razstav, ki jih je priredil v okvrju SKA. DRUŠTVENI OGLASNIK Učiteljska seja šolskega odseka ZS bo 28. junija ob 20 uri v Slovenski hiši. Knjižnica Zedinjene Slovenije je odprta vsak don od 15,30—20 ure, razen ob sobotah. Tiste sobote, ko ima pouk srednješolski tečaj je knjižnica odprta dve uri. Slovenski dom v San Martina v nedeljo, 9. julija SAMARTINSKE KDLINE (izdelek mojstra Miklavca) Sodeluje orkester PLANIKA Klobase za dom bodo na razpolago že v soboto od 15 dalje. JAVNI NOTAR FRANCISCO RAFE CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 OBVESTILA SOBOTA, 24. junija 1972: V Slovenski hiši prirejata ob 19. SO in SFZ zimski večer. Vabljena vsa mladina. V Slovenski hiši ob 19 praznovanje očetovskega dn s sveto mašo in akademijo, ki jo bo priredila Jekličeva šola. V Našem domu ob 19.30 predava v okviru Zveze mater in žena iz San Justa p. dr. Alojzij Kukoviča o temi: Mož in žena v zakonu. Žene in možje lepo vabljeni. V Našem domu ob 21 domobranska proslava. Govori bivši domobranski o-ficir Miha Benedič,ič. Nastopata dva zbora z vmesnimi pevskimi točkami.^ V Slomškovem domu ob 20: počastitev spomina domobrancev pod geslom: Za slovensko domačijo, za naš dragi dom in rod. Sodelujejo: Ramoški pevski zbor, mladinska godba in Slomškova šola. V spored bodo priključene mnoge še nikdar projicirane slike in recitacije pokojnih in živih domobranskm pesnikov. NEDELJA, 25. junija 1972: V Domu v San Martinu po sv. mari redni sestanek Lige Žena Mati. V Našem domu v San Justo sestanek mladenk po sv. maši. Govorila bo gdč. Metka Mizerit. V Slovenskem domu v Carapachaju koline. Na Pristavi v Castelarju Družinska nedelja. TOREK, 27. junija 1972: V Slovenski hiši ob 19.30 predavanje in debata o slovenski narodni problematiki. SREDA. 28. junija 1972: V Slovenski hiši ob 19.30 predavanje in debata o slovenski narodni problematiki. ČETRTEK, 29. junija 1972: V Slovenski hiši ob 19.30 predavanje in debata o slovenski narodni pro-tdematiki. PETEK, 30. junija 1972: V Slovenski hiši ob 19.30 predavanje in debata o slovenski narodni problematiki. SOBOTA, 1. julija 1972: V Slovenski hiši ob 20 TV’, večer SKA v spomin Marijana Maroltia. NADELJA, 2. julija 1972: V Slovenski hiši celodnevno žegnanje V Slovenski hiši mladinski sestanek ob 9.30. Govori S- Franc Urbanija. Odbor Slovenskega zavetišče ima v prodaji slovenski /.„vod knjige „Martin Fierro“. Cena 40.— pesov. SLOVENSKA NARODNA PROBLEMATIKA 27., 28., 29., in 30. junija vsakokrat ob 19.30 v Slovenski hiši Predavanje in debata za višjo srednješolsko in univerzitetno mladino. Dr. Tone žnžek ADVOKAT Uraduje M 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek La valle 2331, p. 5. of. 10 T. E. 47-4852 UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 NAŠ DOl SAN JUSTO VELIKA LOVSKA VESELICA v nedeljo, 25. junija 1972 oh 16. MLADINIKI ŠPORTNI DNEVI: ODBOJKA Sobota, 17. junija SDO: San Martin : Slov. vas — San Martin dobila točke San Justo 2 : Morón 0 15-7, 15-6 SFZ (1) starejši Ramos Mejia 2 : Slov. vas 0 15-8, 15-0 San Justo (2) San Martin 1 15-8, 9-15, 19-17 SFZ (2) mlajši Slov. vas 2 : Morón 0 15-2, 16-14 San Justo 2 : Adrogué 0 15-2, 15-7 Morón : San Martin, Moron dobil točke Ramos 2 San Justo 0 15-13, 15-7 Končna lestvica SDO: ESLOVENA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit San Martin 4 4 0 4 San Justo 4 2 2 2 Ramos Mejia 4 2 2 2 Morón 4 2 2 2 Slov. vas 4 0 4 0 SFZ (1) San Justo 4 4 4 4 San Martin 4 3 1 3 Ramos Mejia 4 2 2 2 Marón 4 1 3 1 Slov. vas 4 0 4 0 SFZ (2) Ramos Mejia 5 4 1 4* San Justo 5 4 1 4* Slov. vas 5 3 2 2 Morón 5 3 2 3 Adrogué 5 1 4 1 San Martin 5 0 5 0 Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 8824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173 * Morhta 'igrati še odločilno igro za prvo mesto. PRIHODNJA TEKMOVANJA Turnir ping-ponga, 1972 1. julija: 18. — San Justo : Ramos Mejía SDO 18.30 Morón : San Justo SFZ(l) 19. — Ramos M. : Slov. vas SFZ (2) 19.30 San Martin : Ramos M. SFZ(l) 20. — Morón : Slov. vas SDO 20.30 S. Martin : S. Justo SFZ (2) 21. — Slov. vas : Ramos M. SFZ(l) 21.30 San Justo : Morón SFZ (2) 22. — Morón : San Martin SFZ(l) Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 16 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213 8. julija 18. — San Justo : Slov. vas SDO 18.30 Slov. vas : San Martin SFZ(2) 19. — San Justo : Slov. vas SFZ(l) 19.30 Ramos M. : San Justo SFZ (2) 20. — Morón : Ramos Mejía SDD 20.30 San Martin : Morón SFZ (2) 21. —Morón : Ramos Mejía SFZ(l) 21.30 Slov. vas : Morón SFZ (2) 22. — San Martin : Slov. vas SFZ(l) V nedeljo, 2. julija, bo v Slovenski hiši ŽEGNANJE • ob 11 mladjinska sv. maša • ob 12 kosilo • ob 15.30 pjozdravne besede msgr. Antona Oreharja, petje mladenk iz Castelarja, nastop z glasbil; Jegličeve šole, venček narodnih na glaisbila, prizor gojencev Rožmanovega zavoda, nastop mladinske godbe iz Ramios Mejie in Ob prihodu v Argentino ^ prizor iz življenja Slovencev ob prihodu v Argentino. Napisal in režira g. Willenpart. Vsi rojaki lepo vabljeni! SDO SFZ I. zimski večer 24. JUNIJA — OB 19. URI SLOVENSKA HIŠA Vstopnina $ 2.— Zaželjen si in dobrodošel! Denarne naložbe, posojila Pod najboljšimi pogoji! KREDITNA ZADRUGA SLOGA z. z o. z. Bme. Mitre 97 658-6574 Ramos Mejia Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. Prijateljem in znancem sporočamo, da nas je dne 12. junija za vedno zapustil naš predobri mož, oče in ded, gospod Janez Žnidaršič Zahvaljujemo se vsem, ki so ga prišli kropit in ga spremili na zadnji poti na pokopališče Villegas. Dragega pokojnika priporočamo v molitev. Za njim žaljujejo: v Argentini: sin Janko z družino; v domovini: žena Marija in hčere: Marica, Ivanka in Milena Stari trg, Šmarata, Ramos Mejia ♦ Za vedno nas je zapustil naš zvesti član, gospod Adolf L e h a n . . Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje. — nika pa ohranimo v blagem spominu. Dragega pokoj-Slomškov dom _______________________ -, • - i''’■■■ ■ - •• . LJUBLJANA — Si koncertom umetnikov na trobilne instrumente je koncertni atelje društva Slovenskih umetnikov zaključil 6. sezono. Nastopili so Jože Falout, ki je eden najboljših moj-strav na rogu, trobentač Anton Grčar, ki je prejel na nastopu v Ženevi drugo nagrado, Boris Šinigoj, ki se izpopolnjuje pri mojstru Vinku Globokarju v Kolnu, in pianist Aci Bertoncelj. Izvajali so v soigri in kot posamezniki ob spremljavi klavirja dve slovenski noviteti Darijana Božiča in Jakoba Joža ter dela Mihelčiča, Petriča, Honeg-gerja, Serockega in Momtbruna. Isto- časno ob koncertu, kj je bil 23. maja, je razstavljal v koncertnem ateljeju svoja najnovejša dela slikar Emerik Bernard. LJUBLJANA — Pisatelj Andrej Hieng piše za Mestno gledališče ljubljansko izvirno odrski besedilo „Lažna Ivana“. Drama je že skoraj napisana in izvedenci pravijo, da bo isegla prav v vrhove sodobne slovenske dramske tvornosti. - ZAGORJE — Pri reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je bila od 26. do 28. maja, je sodelovalo 42 zborov. Ob tej priliki so ugotovili, da so mladinski zbori priprivili večino programa s pesmimi skladateljev izpred druge svetovne vojne, čeprav je povojna mladinska zborovska literatura številnejša, toda kvalitetno ne dosega skladb Adamiča, Osterca, Kogoja in drugih. LJUBLJANA — Ob izidu Velikega atlasa je nastalo precej pisanja po časopisih ne isamo: o pomanjkljivostih tega atlasa, ampak tudi o pravilnem ali nepravilnem pisanju zemljepisnih imen tako slovenskih kot tujih. Prvi javni posvet je bil 12. januarja. Tedaj so razpravljali le o pisanju slovenskih krajevnih imen. Pa se je že tedaj za taknilo ob mnenju, da je trebo obstoječa pravopisna pravila o pisanju sestavljenih imen poenostaviti. Zato so na posvetu pooblastili Slavistično društvo in Geografsko društvo Slovenije, naj sestavita posebno komisijo, ki bi izdelala končne predloge. Sedaj je komisija izdelala dve varianti. Po prvi bi pisali v sestavljenih imenih za naselja vse besede, razen predlogov z velike začetnico, po drugem predlogu pa bi izvzeli iz tega pravila kraje s sestavljenimi imeni: vas, iselo, trg in mesto. Sedaj bodo oba predloga predebatirali na javnem posvetu, ki ga bodo v kratkem sklicali. Na tem posvetu bodo obenem tudi obravnavali vprašanje pisanja tujih zemljepisnih imen. LJUBLJANA — V stolnici se je 22. maja utrgal 80 kg težak zvon in padel nu prehod med župniščem in cerkvijo. Utrgal se je med birmovanjem, najbrž zaradi zarjavelega železja. odletel je v steno župnišča in se razbil. Drobec razbitega zvona je zlomil 6-letni Mateji Prijatelj lobanjo, vendar je že izven nevarnosti. LJUBLJANA — Na ljubljanski univerzi je 26. maja promoviralo za doktorje znanosti 12 kandidatov. Ta naj-višji akademski naslov so dosegli Aleksander Jeločnik, France Kresal (oba zgodovina), Marko Marin (umetnostna zgodovina), Peter Kump (fizika), Borut Dobovišek, Marko Kos, Dušan Poljak, Franc Vidergar (vsi tehnične znanosti), Marija Us-Jiraševec (onkologija), Helena Sočič (biokemija), Marija Štucin (ginkologija) ter Iv'an Kref: (agronomija). LJUBLJANA — V Slovenskem šolskem muzeju so 26. maja odprli razstavo pod naslovom „¡Slovenska šolska knjiga ob 200-letnici uradnih šolskih tiskov“. LJUBLJANA — Pri Mladinski knjigi je v zbirki Naša' beseda prof. dr. Franc Zadravec pripravil izbor iz del Milana Puglja, Antona Novačana in Cvetka Golarja. Milan Pugelj je zastopan s šelstimi novelami, Anton Novačan s Hermanom Celjskim in Golar z Vdovo Rošlinko. RIBNICA — Na drugem srečanju mladih slovenskih lutkarjev je nastopilo devet otroških skupin z osnovnih šol iz Beltincev, Maribora, Rogatca, Senovega, Slovenske Bistrice, Kočevja in Ljubljane ter lutkovni krožek Prešernovega gledališča iz Kranja in lutkovni krožek Pionirskega doma. Kot goist pa je nastopilo tudi draveljsko lutkovno gledališče. PORTOROŽ — čeprav je epidemija koz precej zavrla turizem v Sloveniji, — kjer ni bilo niti enega primera bolezni — pa gostje že začenjhjo prihajati v večjem številu. To se pozna tudi v krajih ob slovenski obali, kjer se najbolj korajžni že kopljejo. Umrli so od 30. do 28. maja 1972 LJULJANA — Franc Kregar, -84, tilničar v stepanji vasi; Jože Gei-c; Milan Povše; Rihard Kerne, He-i Korbar; Marija Turk r. Bartl, da Grum r. Mejač; Albert Meglic, rija Dobrilovič; Angela Dobovicnik Stemberger; Ivanka Gerl-r. Kanda- 81- Ana Mihelič r. Ctovze; ¡Danilo 3; Jože čuk; Jakob Bifefek, kmet; sfa Trampuš r. Ipavec; Slavica Mana r. Premer. s?1 5S lej mizar, Sevnica; Franc Kovačič, ivlie- s. Ljudmila Veronika smon, nžale; Pavel Vodlan, Dol pri Hrast-i- ing. Marta Kovačič-Volane, Žabi Franc Omahen, D. M. v Polju; a Kastelic, 85, št. Vid pri Stični ie Franko, upok. klep. mojster, 62, fja Loka; Anton Novak, Kamnece; ¡a Pousha r. Glavan, Kamnik; Ma-l šifrer r. Šnajder, Škofja Loka; ;on Kumže, Vrbljenje; Franc Knz-, Tržič; Janez Zajc, Šmartno ob i; Viktor Šmalc, upok. miz. mojster, )ic; Ana Junc, up. babica, Otočec; da Černivec r. Svoljšak, Dravlje; incka Kodre r. Kermelj, Šmartno Litiji; Marija Miklavčič, Selo; Ru-! Vižintin, upok. ravnatelj osn. šole, ribor; Albin Vrhovec, b. gostilničar ¡jubljani, Dragomer; Tone Ule, Zaje; Ciril Kmetič, mehanik, 62, Dob; nlca Zajc r. Šušteršič, Dolsko; Janez O samoodločbi naroda in narodnostnem načelu Na zadnjem kulturnem večeru Slovenske kulturne akcije 17. t. m. je v okviru Filozofskega odseka govoril g. prof. Al. Kukoviča DJ o gornjem problemu. Danes aktualno temo je obdelal pod filozofskim etičnim vidikom, torej pod vidikom, v koliko sta gornji dve načeli skladni ali pa ne z etičnimi normami. Predavatelj je najprej P0^1 ^atko odovino pravice do samoodločbe na-dov To pravico, ki zahteva, da si naj ak narod po lastni modrosti in volji loči način svojega političnega zivlj--a, je začela prva izrecno poudarjali meoska revolucija. Od tedaj napre[ je hitro utirala pot v pravni zavesti idnarodnega življenja, tako da dane> ni več države, ki bi te pravice vsaj iretično ne priznavala. Praktično pa se zdi — je še daleč od tega ideala. . kaže neposredno preteklost, ko je ;SR zasedla češkoslovaško, pa očitna tudi razlika v naši domovini, čeprav i obe državi sopodpisnici tozadevnega itusa Organizacije Združenim nari- Predavatelj je nato pokazal, kako se to načelo ne more opirati na absolutno suverenost narodov, ker je ta neupravičen postulat racionalistične Hlo-zofije. Temelji namreč na naravnem pravu, ki daje vsem ljudem m vsem narodnopravnim skupinam ljudi, zlasti torej narodom, pravico do svobodnega življenja v tisti državni skupnosti, ki po njih mnenju skrbi za občni blagor. Iz tega je predavatelj tudi izvajal sklep, da pravica narodov do samoodločbe ni nikakršna absolutna pravice, temveč da je podrejena najvišjemu načelu, ki ravna družbeno življenje, namreč blaginja naroda, ki je suprema lex. Končno je pokazal dr. Kukoviča, kako je teoretično jasno načelo v konkretnih razmerah lahko zapleteno, kajti - treba je vsestranske in objektivne presoje mnogih vidikov vprašanja, preden se more z zadostno jasnostjo zavzeti stališče za ali proti uresničenju pravice v konkretnem primeru. Podobno pot je predavatelj prehodil v drugem delu predavanja, pri narou-nostnem mačelu, ki je s prejšnjim v ozki zvezi. Pomeni namreč pravico posameznih narodov, da si ustvarijo svoj j lastno narodno državo, ki naj v enem državnem telesu združi vse pripadnike svojega naroda, kjerkoli so se ti doslej nahajali. Predavatelj je pokazal težave opredelitve pojma naroda, ki ne filozofsko ne politično še ni zadosti razčiščen, kar v pravnem življenju povzroča pri konkretiziranju te pravice velike težave. Tudi pri tem vprašanju je predavatelj prišel do zaključka, da je namreč načelo pravilno, ker temelji na naravnem pravu, da pa zopet ni absolutno, ampak podrejeno najvišjemu načelu narodnega in mednarodnega življenja, namreč — obči blaginji. Po predavanju se je razvila živahna debata, večina ob dilemi, kaj je višje — narod ali država, v katero so posegli dr. Gogala, prof. Verbič. T. Debeljak ml. ga. Rupnikova, V. Rupnik, ga. Vivodova, g. Lenček, P. Fajdiga itd. SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Krst. V farni cerkvi v Žara te (prov. Buenos Aires) je bila krščena Nataša Evgenija Mozetič, hčerka Jožeta in ge. Stanke roj. Marinček. Botrovala sta ga Vida Mozetič in Janez Marinček. Srečni družini iskreno čestitamo! BUENOS AIRES Spominska proslava v srednješolskem tečaju Mladi študenti Slovenskega srednješolskega tečaja Marka Bajuka so se padlih žrtev revolucije lepo spommii. Po pouku v soboto, 17. t. m. so se vsi študenti in profesorji zbrali v veliki dvorani Slovenske hiše, kjer je vse navzoče pozdravil petošolec Jože Repovž in prosil za enominutni molk v počastitev padlih. Nato ,je spregovoril nekaj besed zbranim študentom profesor tečaja Miloš Stare. Kot glavna točka pa je bil občuten audiovizualni prikaz, ki so ga zamislili, pripravili in izvedli petošolci tega te čaja. Ob lepo izbranem tekstu, skrbno in živahno podanem, in ob lepih barvnih diapozitivih — nekaj so jih študentje sami -izdelali — so predstavili romanje v Vetrinj in še naprej v Kočevski rog. Tako se je naša študentovska mladina najlepše spomnila naših žrtev med revolucijo z originalnim in dobro podanim delom. SAN MARTIN Spominska proslava V nedeljo, 18. junija, dopoldne je bila v Slovenskem domu v San Marti- nu spominska proslava za domobrance in druge žrtve komunistične revolucije. Ob lepi udeležbi rojakov je začel spominsko akademijo kulturni referent Stanko Oberžan, ki je tudi napovedal spored akademije. Kulturna referentka SDO gdč. Nina Pristovnik se je v svojem lepo sestavljenem govoru poklonila spominu vseh tistih, ki so darovali svoja življenja v obrambi domovine. „Kakor se vsako leto v novembru spominjamo vseh rajnih, tako se v juniju vsakega leta še posebej spominjamo pobitih domobrancev, najboljših sinov našega naroda. Toda ni zadosti, da se jih spomnimo le enkrat na leto: oddol-ževati se jim moramo stalno s tem, da sledimo njihovemu zgledu.“ — Nato je gospa Lina Matičičeva naslovila nekaj prisrčnih besedi na yse domobranske matere, ki so v komunistični 'revoluciji izgubile svoje najdražje -— može, sinove, s katerimi so komunisti napolnili brezna Mozlja, Kočevja, Hrastnika, Teharij. .. Posebej je ga. Matičičeva pozdravila navzočo domobransko mater gospo Marijo Bajželj, ki je v komunistični revoluciji izgubila moža in štiri sinove ter je njej kot simbolični predstavnici vseh domobranskih mater izročila šopek rdečih nageljnov v znak spoštovanja in zahvale za silno žrtev, ki so jo doprinesle za Boga in domovino. — Ga. Bajželj se je ginjena zahvaljevala za to pozornost. — Učenci in učenke slovenske šole so deklamirali priložnostno pesem. — Kulturni referent SFZ, Marjan Zorko pa je v svojem krepkem govoru omenil, da je danes 12.000 umorjenih domobrancev pričujočih med nami. Pomislimo, če smo jih vredni! Kako gledajo ti domobranci na nepotrebne spore med nami? Njiho'T spomin bomo najlepše počastili,_ ako Slovenska narodna problematika V času, ko se pred našimi očmi dogajajo veliki politični in gospodarski premiki med velesilami, z usodnimi posledicami za vse narode in države, odn. za vso človeško družbo, je nujno, da smo vsi, posebej p'a še naša študirajoča mladina, ki bo jutri nastopala v imenu slovenstva in za slovenstvo v velikem svetu, kamor jo je usoda njenih (staršev postavila, na tekočem, zlasti kar tiče položaja, ki gia v današnjem razvoju zavzema slovenski narod. Podobnoi, kakor svoječasno, tako je tudi letos pripravljalni odbor argentinskega poverjeništvo SKD-SLS organiziral kratek študijski program za štiri večerna srečanja s predavatelji, ki so pripravili predavanja o slovenski narodni problematiki ter se bodo tokrat' dotaknili naslednjih problemov: Torek, 27. junija — Demokracija in -Slovenci — dr. Tine Debeljak Sreda, 28. junija — Slovenija in svet — Pavel Fajdiga Četrtek, 29. junij*a — Trajni In prehodni faktorji slovenske eksistence — Marko Kremžar Petek, 30. junija — ¡Slovenija in Jugoslavija; razmišljanja ob spomenici Narodnega odbora za Slovenijo — predsednik NO Miloš Stare Vsi večeri bodo v Slovenski hiši, vsakokrat začetek ob 19.30. Po predavanjih bo debata. Vsa srednješolska mladina iz višjih razredov in vsi visokošolcj so vljudno vabljeni, da se zanimivih večerov udeležijo in s-i tako še bolj razširijo ¡svoje slovensko obzorje z novimi spoznanji. Pater Bernard se zahvaljuje V „Svobodni Sloveniji“ smo poročali, dk je pater Bernard Ambrožič v Avstraliji koncem lanskega leta zbolel. Naše bralce pa smo mogli razveseliti tudi s sporočilom, da je pater Bernard srečno prestal operacijo in da se mu zdravje vidno boljša. Med boleznijo je p. Bernard odložil uredništvo avstralskega lista „Misli“, katerega je urejeval dolgo vrsto let tako, da je bil nedvomno eden najboljših izseljenskih listov. Uredništvo je prevzel p. Bazilij, ki je bil že preje poznan po svoji rubriki v „Mislih“ „Pater Bazilij spet tipka::. Te dni smo prejeli junijsko številko „Misli“. Razveselilo nas je ko smo ugotovili da je p. Bernard zopet začel pisati. Objavil je odlomek svojih spominov pod naslovom „Ali k frančiškanom — ali v Ameriko?“ V uvodu pravi p. Bernard: „Novi urednik me po ovinkih hujska, da bi za „Misli“ svoje „spomine“ napisal. To bi se baje ob moji osemdesetletnici kar čedno spodobilo. Ali pa se boji, da bi mu zmanjkalo spisov za list. Iz dolgoletne izkušnje vem, da je ustreči uredniku nad vse dobro delo. Vendar se ne morem odločiti, da bi pi- sal kar nekake zapovratne spomine, kot jih pišejo nekateri „starčki“. Tu pa tam kakšen utrinek, ne rečem.“ Temu uvodu sledi zanimivi odlomek iz njegovih spominov. V isti številki je tudi objavljena zahvala p. Bernarda za čestitke katere je prejel ob svoji osemdesetletnici. Njegovo svojevrstno zahvalo posredujemo tudi našem bralcem. Takole glasi: ,,-Point Piper, N. S. W. — Skrajni čas je, da se javno zahvalim za čestitke, voščilo izražena ali neizražene dobre želje ob mojih „jubilejih“ in bolezni. Vsem najlepša hvala, Bog vas ujsliši! Manj sem hvaležen za „slavospeve“ v tisku. V tem pogledu naj izrečem željo: S tem naj se zdaj preneha tja dl» mojega pogreba, še bolje do moje kanonizacije v Rimu. Kdaj bo pogreb, boste že zvedeli. Kdaj bo kanonizacija, pa vsi vemfo že zdaj. Torej! — Nekateri me sprašujejo, če se mi zde zdaj „Misli“ boljše ali slabše. Rečem: slabše gotovo niso. Da so boljše ne bi rad rekel. Pa drugi nikar tega ne recite, vsaj javno ne. Bi me kaj prizadelo in bi moral morda spet na kakšni» operacijo... Lep pozdrav! P. Bernard SLOVENCI ANGLIJA London: Kot vsako leto so Slovenci v Angliji tudi letos zadnjo nedeljo v maju praznovali „žegnanje“ v kapelici Našega doma, ki je posvečena brezjanski Materi božji. Ob tej priložnosti je bil tudi blagoslov otrok. Po verski slovesnosti pa so dogodek tudi zunanje lepo proslavili. Bedfort: Angleški rojaki bodo imeli v nedeljo, 25. julija, lepo slovesnost. G. Janez Mlakar bo imel ta dan v Bed-fordu slovesno novo mašo, kar je za tamošnje Slovence izredno doživetje. FRANCIJA „Dekla Ančka“ na pariškem odru Pariška slovenska igralska skupina je pod okriljem Društva Slovencev v Parizu v nedeljo, 30. aprila, uprizorila Finžgarjevo ljudsko igro Dekla Ančka. PO SVETU Vsi igralci so svoje vloge odlično podali, tako, da so bili ljudje nad lepo igro naravnost očarani, zlasti še zaradi okusne scenarije. Uspeh je treba tolika bolj ceniti, v kolikor je v obveznostih pariškega vsakdanjega življenja le velika požrtvovalnost sodelujočih lahko pripomogla k izvršitvi, na katero so rojaki lahko ponosni. Domača zabava, ki je sledila, se je v najlepšem redu in najboljšem razpoloženju razvijala pozno v noč. V nedeljo, 7. maja, so pariški rojaki pozdravili v svoji sredi slovenskega misijonarja v afriškem Togu, patra Huga Delčnjaka, ki se že nekaj časa mudi v Evropi. Romanje v Vzhodni Lotaringiji Na delavski praznik, 1. maja, se je nad 800 rojakov zbralo pri Mariji z Vsak teden ena POLDNE V PRISTANIŠČU Valiant Poševni dež razpenja čez gladino valovito pregrinjalo: modrikasto tkanino. Zatišje dneva mehko kramlja po krovih, brez vetra jadra spijo pri zvezanih drogovih. Pomol negiben se v vodi razgleduje, z izpranimi čeljustmi se z vali pomenjkuje. Samoten starček zgrbemčen školjke išče, cerkveni stolp že preperel * strmi na pristanišče. bomo edini med seboj. — Marta Rupnik se je nato spomnila pobitih žrtev z deklamacijo. Za sklep je Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom g. Slavka Rupnika zapel Poljana toži in Rimsky-Korsakov Oče naš. Vsa dvorana je nato stoje zapela „Oče, mati, bratje in sestre“. S tem je bila lepo uspela akademija končana. v “Svobodni Sloveniji” Pred dvajsetimi leti 19. junija 1952 - št. 22. SVOBODA VERE V SLOVENIJI? Apostolski upravitelj ljubljanske škofije škof Anton Vovk je izdal 30. aprila letos okrožnico „O izražanju verskega prepričanja“. V njej ugotavlja, da zahteva isedanja držfevna oblast v ¡Sloveniji od vernikov priznanje „brezbožnega sistema (n. pr. materializma), njegovo razširjanje in poučevanje v šoli“. Nato opozarja vernike, „naj se zavedajo, da so včasih dolžni doprinašati za vero tudj herojska dejanja in da bodo z božjo milostjo za taka dejanja sposobni“. Daje navodila, kako naj se verniki vedejo; ob posameznih prilikah, če jih bo državna oblaist preganjala zaradi njihovega verskega prepričanja. Povod za to okrožnico je dalo novo preganjanje vere, ki se je začelo v marcu. Tito je imel 15. marca govor... v katerem je povedal tudi tole: „Ne smemo dovoliti, da bi se pod videzom cerkvenih obredov zastrupljala naša mladina... Resnica namreč je, da je zadnje čase naša mladina začela padati zopet pod vpliv vere.. . Lik komunista je zbledel. Spremenil se je pod vplivom tujih pojmovanj, ki so se vtihotapila v stranko.“ Po tem govoru (se je začelo posebno temeljito, kakor vedno, zlasti v Sloveniji. Gornja okrožnica škofa Vovka, ki je odgovor na ta nov val preganjanja, je veliko junaško dejanje, za kktero mu bomo vsi verni ¡Slovenci hvaležni... Brezij v Habsterdicku. Prišlo je tudi 12 slovenskih duhovnikov, celoten zbor iz Merlebacha, pevke iz Creutzwalda in drugih krajev so obenem z veseljem prisostvovali slovesni sveti maši, katero je vodil msgr. Ignacij Kunstelj. Po pozdravu direktorja slovenskih misij v Franciji g. Čretnika, je vsa množica pozdravila Marijo, zdravje bolnikov ter se ji priporočila. Cerkveni zbor „Slomšek“, pod vodstvom g. Emila Šinkovca je pa navdušil vse poslušalce, tako dopoldne, kakor tudi popoldne pri petih litanijah Matere božje, s katerimi je bilo romanje zaključeno. NEMČIJA Birma V Oberhausenu Zadnjega aprila so imel rojaki v Oberhausenu in okolici izredno slovesnost sv birme. Od blizu in daleč se je zbralo ogromno število rojakov, birmancev je bilo kar 67. Lep je bil pogled na polno cerkev, kjer so izstopale zlasti narodne noše. Tudi sodelovanje je bilo izredno, saj je vsa cerkev glasno molila in pela. Birmoval je škof Lenič, ki je prihitel iz Ljubljane. Njegov obisk na Nemškem je bil prvi uradni obisk slovenskega škofa, ki je po vojni obiskal Nemčijo. Obiskal je tudi cerkvene predstojnike v krajih, kjer delujejo slovenski izseljenski duhovniki. Njegov obisK bo gotovo pripomogel k večji medsebojni solidarnost. Po sv. birmi je bila zakuska v dvorani. Dvorana sama je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse rojake. Med zakusko pa so mladi birmanci deklamirali razne naše pesnike in pisatelje, med drugimi Prešerna, Gregorčiča, (Stritarja in Župančiča. a Stran 2 Politična aktivnost okoli Vietnama KISSINGER IN PODGORNY POTUJETA A. Buenos Aires, 22. junija 1972 — Napuh uniči vse kreposti in pokvari vse možnosti duše, ko nanje razširi svoje gospodstvo. Sv. Tomaž Akvinec, Mal. 8, 2 ad 1 Iz življenja in dogajanja v Argentini POLITIČNA NAPETOST, KANDIDATURE IN ZAMENJAVE Politična aktivnost okoli Vietnama se je med velesilami, ki so direktno vmešane v zadevo: ZDA, ZSSR in Kitajska, minuli teden spet okrepila. Severnoameriški predsednik Nixon je spet poslal svojega glavnega zunanjepolitičnega svetovalca Kissingerja v Peking, sovjetski državni predsednik Podgorny je odpotoval v Hanoj, kitajska vlada, odn. kitajsko zunanje ministrstvo pa je protestiralo proti ameriškim letalskim napadom na Severni Vietnam vzdolž vietnamsko-kitajske meje. Kissinger je v ponedeljsk ze četrtič v enem letu prišel na obisk v Peking. Tam se je sestal s kitajskim vladnim predsednikom čuenlajem, da bi „raz-, širil odnose, ki jih je s svojim zgodovinskim obiskom začel predsednik Nixon“, pravi uradno poročilo iz Washing-tona. Sovjetski državni predsednik Podgov-ny je odletel na razgvore v Hanoj ter so Amerikanci za čas njegovega bivanja v severnovietnamski prestolnici ustavili letalske napade na Hanoj in okolico. Podgornyjevo potovanje v Hanoj do Iz dokumentov, ki so prišli v zadnjih tednih v roke raznim latinskoameriškim policijskim oblastem, med njimi v Argentini in Urugvaju, ki sta trenutno od komunističnega terorizma najbolj ogrožani deželi, je razvidno, da so teroristična gibanja in organizacije v posameznih južnoameriških državah med seboj tesno povezane in da vzdržujejo kurirsko službo s tkim. Odborom za mednarodne zadeve, ki ga financira Kuba. Ta odbor vzdržuje kurirske zveze med teroristi v Peruju, Ekvadorju, Argentini, Brazilu in Boliviji, redne odnose pa s komunističnimi vladami v Čilu, Severnem Vietnamu, Severni Koreji, ZSSR, Kitajski ter z levičarskimi režimi v Alžiru in Egiptu. Vrstni red držav, ki jih ta mednarodna komunistična teroristična organizacija hoče po važnosti zavzeti za komunizem, je: Urugvaj, Argentina, Brazd, Bolivija, Perú in Ekvador. Urugvajski tupamari so v tesnih stikih s podobnimi argentinskimi terorističnimi organizacijami ter si izmenjavajo orožje, finančna sredstva in drug material. V zadnjih mesecih so si tupamari in argentinski komunistični teroristi skušali organizirati tudi svojo lastno obveščevalno službo v Urugvaju in Argentini. podrobnosti zasledujejo zlasti v Pekingu, kjer z nezadovoljstvom gledajo na sleherno sovjetsko politično iniciativo v Vietnamu, kakor kjer koli v vzhodni Aziji. .Peking smatra ves vzhodni del Azije za svojo politično vplivno področje ter tu prihaja navskriž tudi z Japonsko. V Parizu, kjer severno vietnamska delegacija, po ukazih iz Hanoja, vztrajno zahteva od Amerikancev, da bi se mirovna pogajanja znova začela, je severnoameriški delegat izjavil, da mirovnih pogajanj ne bodo nadaljevali vse dotlej, dokler komunisti ne bodo dokazali, da so „resno pripravljeni na resna pogajanja.“ Za Amerikance bi bil „resen dokaz“, tako so izjavili, „ustavitev komunističnih vojnih akcij v Južnem Vietnamu.“ Medtem so se v Hong Kongu spet pojavila poročila o „resni obolelosti Maocetunga“ ter da je bil pretekli teden v Pekingu sklican nujen sestanek kitajskega CKKP, na katerem so razpravljali o bodočem kitajskem političnem vodstvu. Maocetung je letos dopolnil 78 let. Med najvažnejše „zvezne častnike“ latinsko-ameriške komunistične terc-stične zveze štejejo Urugvajca Risi Pi-ccarda, ki se trenutno z drugimi 26 tupamari nahaja v Čilu. Bil je podrejen urugvajskemu notarju Martireni Fa-bregatu, ki ga je urugvajska policija z njegovo ženo Ivette v spopadu 14. aprila t. 1. ubila. Ti „zvezni častniki“ so predvsem organizatorji prevoza orožja za teroristične organizacije po posameznih državah. Orožje v glavnem prihaja s Kube, ki ga dobiva iz ZSSR in Češkoslovaške ter iz drugih sovjetskih satelitskih držav. Za teroriste v Argentini je doslej večino orožja prihajalo skozi Urugvaj, od koder so ga čez reko skrivaj prevažali z motornim čolnom Camoatí, čigar lastnik je bil neki Carlos Elena ter je sedaj policijsko zasežena v San Nicolasu pri Rosario. Pred poldrugim letom so latinskoameriški komunistični teroristi organiziral svoj kongres na otoku Lechigua-na v Entre Ríos. Več desetin dverilcev je bilo prepeljanih iz Urugvaja čez re ko z omenjenim motornim čolnom na otok Lachiguana kjer so imeli štiridnevni kongres, na katerem so izdelali podroben nhčrt za teroristične akcije na latinskoameriškem kontinentu. SVOBODNA SLOVENIJA Mednarodni teden MEDNARODNI TEDEN Na konferenci ZN o ohranjevanju življenjskega okolja v Stockholmu so izdelali resolucijo, po kateri naj bi vse industrijske države podvzele ukrepe za zaščito narave in celotnega okolja, v katerem se suče človeško življenje. Kakor na vseh mednarodnih konferencah, so komunistične delegacije, predvsem kitajska, vnašale v razgovore tudi vprašanje Vietnama in drugih političnih sporov med velesilami. V litvanskem mestu Varena si je že drugi litvanski mladenič vzel življenje v protest proti sovjetski okupaciji njegove domovine, ludi ta se je, kakor pred kratkim 20 letni Kalanta v Kaunasu, polil s petrolejem in re zažgal. O tem političnem samomoru je litvansko komunistično časopisje molčalo. Eginčanska in izraelska letala so se spoprijela v silovito zračno bitko nad Sredozemnim morjem severno od sueškega prekopa ter tako Egipt kakor Izrael trdita, da so v dvoboju zmagala njuna letala. Toda, medtem ko so v Kairu izjavili, da so nadmočni nad Izraelom, so v Jeruzalemu izjavili, da bitka dokazuje, da Egipt še zdavnai ni pripravljen za novo vojno proti Izraelu. u*?otdviive ALI SLOVENCI RES RAZVIJAJO SVOBODNO SLOVENSKO KULTURO POD KOMUNISTIČNIM REŽIMOM? Meseca maja so imeli Hrvatje v New Yorku zborovanje na katerem 'sta bila glavna govornika dr. Stanko Vujiča in Bogdan Radiča. Sprejeli so posebno deklaracijo, v kateri protestirajo proti zatiranju in preganjanju na Hrvaškem. V deklaraciji pa sta tudi dve točki, ki zadevata Slovence, kakor posnemamo iz lista Naša nada od 17. maia t. 1. Takole je zapisano v deklaraciji: „Istočasno opozarjamo hrvaško javnost, da medtem, ko je Hrvatski Matici pritisnjen pečat nekulturnega teroriziranja, Srbska Matica in Srbska Književna Zadruga in Prosveta nemo teno razvijajo svojo velikosrbsko propagando ne samo v Srbiji ampak tuli na Hrvaškem. Prav tako ni prizadeta Slovenska Matica, ki poleg naveden’’!-, ustanov svobodno razvija slovensko kulturo in književnost v Sloveniji.“ „Protestiramo, da '?e ta nezaslišana in nekulturna diskriminacija izvaja m Hrvaškem in nad Hrvati, medtem ko je Srbom in Slovencem vse to dovoljeno.“ Sedanjemu predsedniku gen. La-nusseju bi kaj lahko rekli „potujoči predsednik“, saj v tako kratkem času verjetno še nobeden njegovih prednikov ni obhodil toliko mest in provinc, kot jih je ravno general Lanusse v zadnjem mesecu. Kar poglejmo: Za državni praznik 25. maja v Santa Rosa, La Pampa. Kmalu za tem v 'San' Nicolls, še prej v Olavarrio. Sledilo je potovanje po Santa Fe, nato Gral. Pico, ponovno Santa Rosa in Villa Dolores in preteklo nedeljo, iz Cordobe še hiter polet na jug v