6. štev. V Kranju. 9. februarja 1901 II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. £Sfi£L1tt za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Nekaj kulturne zgodovine. (Dopis z Dolenjskega.) Nam in zanamcem v korist je treba zabeležiti na-silstva, ki so jih naši duhovniki uganjali med ravno mi-nolimi volitvami. Iz njih in vpljivanja tistih na ljudstvo se da dobiti merilo nerazsodnosti našega naroda. To naj rojaki iz vseh krajev zapisujejo, potem dobimo glede tega sliko vse Kranjske in obmejnih dežel. Danes podamo nekaj teh prikazni iz Dolenjske. Pred vsem je kranjski škof kar najstrašnejše v pastirskem listu klical duhovščino in ljudstvo na verski boj. Njegovi duhovniki so tolmačili ta klic, kakor je vsak vedel in znal. Duhovniško časopisje je dajalo nekaj primerov. Prvo vodilo je bilo, z vsemi surovostmi in lažmi postopati proti agitatorjem napredne stranke. Farovški časopisi so vsak dan razjedali na najgrši način dr. Tavčarja, dr. Slanca, dr. Romiha in druge. Ker to ni pomagalo, prevzeli so duhovniki v posameznih farah razjedavanje teh v prvih vrstah stoječih agitatorjev in na tihem opravljali satansko delo, ki se pravi človeku čast krasti. Oderuh in ropar je bil ta in oni advokat in naj takemu sodniki, edino kompetentni o tem morejo dati najlepša izpričevala poštenja. Marsikaj dobrega je revežem storil ta ali oni teh agitatorjev, več kakor vsi obrekovalci, ki vzamejo od revne ženske zadnji kos svinjine. «Oderuh! Ropar!> se je šepetalo kmetom na uho. «Vidiš, bogat je, vse je pridobil z oderuštvom.» Dr. Slane je imel sinčka, katerega je najiskrenejše ljubil. Fantek je bil ljubljenec vseh meščanov. Umrl mu je pred petimi leti nagloma vsled vnetja možganov. Trije duhovniki, mnogo meščanstva in tudi nekaj kmetov je spremilo fantka k jamici. Pred volitvijo 18. decembra je ljuba krščanska duša v Gorjancih kmetom zašepetala vest: • Tega Slanca boste poslušali, ki je dal edinega sinčka, ki mu je umrl, zagrebsti kakor psa ponoči in brez duhovnika.* Kdo morebiti tako hudoben in tako zverinski? Pisalo se je: dr. Slane in dr. Romih, ta iz Štajerske privandrana nemškutarja, ta tujca. Govorilo se je, da je neki naš agitator rekel, da bo ubil nekega dekana, ko ga vprvič sreča. O naših kandidatih -se je razširjalo: kandidat Globočnik je luteran. On je dal psico, ki mu je poginila, na pare ter prižgal okolu nje šest sveč. Pokopati jo je dal v krsti. Dalje: Globočnik je rekel, da se kmetu predobro godi, da se mu mora dati ostrejša brzda (Kappzaum). Vse navedeno je človek lahko slišal v vsem volilnem okraju. Torej sistem. Navajamo le obrekovanja, o katerih se še ni pisalo. O Zupančiču se je govorilo: Kandidat Zupančič je v rokah grofa Barbota. Grof Barbo pride tudi v državni zbor in ta dva bosta delala na to, da se tlaka zopet upelje. (Naš revež kmet je že pozabil, da ga je duhovnik drl z desetino ravno tako, kakor grajščak s tlako in da je veliko župnišč, in da so vsi samostani v tlako zapregali kmeta. Iz Dolenjske morali so desetino voziti celo v Velesovo.) Zupančič je skrit luteran. Zupančič hoče obogateti po poslanstvu. Zupančič je tako neumen kmet, kakor ste drugi. — In verna katoliška neumnost kmetska jo vse to in drugo okolu širila in verjela, da so res vsi kmeti neumni. Najrobatejše in najgrše se je verjelo v nekaterih krajih, to osobito v onih, iz katerih so se boljše kmetijske moči že izselile v Ameriko in kjer vlada velika gospodarska reva. Mladič-kapelan se je upal natveziti tem revežem najgorostasnejših laži in obrekovanja in verjeli so, verjeli tako zvesto, da bi bili stepli človeka, ki bi jim rekel, da jih ima kapelan za osle. Konec pride. VIII. mednarodni kongres zoper alkoholizem na Dunaju ~* (o veliki noči 1901). V seji pripravljalnega odbora za kongres dne 15. decembra m. 1. poročalo se je o pripravah, katere opravičujejo najboljše upanje, da se bode kongres popolnoma obnesel. Častni predsednik pripravljalnega odbora, naučni minister pl. Hartel pospešuje podjetje z vsem svojim vplivom. Vlada je obljubila kongresu denarno podporo in ga tako financijelno zagotovila. Vlada bode v bližnjem času povabila inozemska vladna zastopstva k udeležbi pri kongresu, in s tem podelila tistemu večjo važnost in ugled. Ministrstvo za notranje zadeve pospešilo je prav posebno namen kongresa s tem, da je na prošnjo odbora razposlalo vprašalno polo glede uporabe alkohola na vse uradne zdravnike. Tudi trgovinsko, finančno in justično ministrstvo so sodelovala prav hvalevredno pri nabiranju podatkov o uporabi alkoholičnih pijač v Avstriji in njih nasledkih. Prav važne podatke bodejo pač tudi podali posamezni deželni komiteji, kateri so se po trudu deželnih zdravstvenih referentov skoraj v vseh kronovi-nah — razen na Nižje-Avstrijskem — sestavili. Odlični učenjaki in prvoboritelji v boju zoper alkoholizem so napovedali že veliko število predavanj in je tako osigurano temeljito obdelovanje vseh teoretičnih in praktičnih strani vprašanja o alkoholizmu. Vsi listi v tu- in inozemstvu, ki so namenjeni boju zoper alkohol, občnemu blagru in socijalni reformi hvalevredno sodelujejo pri propagandi za kongres. Število prijav iz inozemstva je že danes toliko, kakor je bilo le kdaj pričakovati. Jako spodbudno je, da so vsi stanovi in stranke po dosedaj prijavljenih zastopane. Najbolje svedoči to dejstvo, da niso le st. gallenski škof Avguštin Egger, ugleden vodja katoliškega gibanja 46 zoper alkoholizem v Švici, in vodja katoliškega gibanja za zmernost v Nemčiji, rektor Neumann, temveč tudi vodje socijalistične stranke, kakor Oton Lang v Curihu, Vandervelde iz Bruselja in John Burns iz Londona prijavili svoj pristop. Ce je tudi vladna podpora in sodelovanje inozemstva prav spodbudno, storiti je vendar še najvažnejše delo: izbuditi udeležbo avstrijskega občinstva. Na tem ne sloni le zunanji uspeh kongresa, temveč tudi njegova stalna korist za Avstrijo. Posrečiti se mora zbuditi boj zoper alkoholizem v Avstriji, sicer je kongres zgrešil svoj glavni cilj. Naloga mu ni le znanstvena, ampak praktična. Raz-motrivanje znanstvenih dejstev o alkoholu in poročila o uspešnih odredbah v drugih deželah naj kličejo na boj zoper sovražnika. Da se vzbudi zanimanje najširjih krogov, razposlal bode v kratkem pripravljalni odbor brošurico, katera naj pouči o namenih kongresa._ V Kranju, 9. februarja. Prestolni ogovor, katerega je imel dne 4. t. m. cesar, pravi pred vsem, daje naloga zakonodajstva ustavne določbe o oblasti ministrstva (§ 14.) in o njega odgovornosti natančno omejiti in v mirnejših časih tudi predelati državnozborski opravilnik. Obžaluje, da že več let državni zbor ne posluje, in izraža željo, da se državni zbor zopet posveti delu. Prestolni govor našteva potem dolgo vrsto zadev, ki jih je rešiti. Jezikovno vprašanje se smatra v vsestransko zadovoljivi rešitvi kot akt pravičnosti in državne rezone. Vlada se bo trudila, da se v tem oziru napravi red, in dolžna je zagotoviti jezikovno jednotnost v gotovih krogih uprave in ohraniti staro uredbo. Na slovanske poslance je napravil ta prestolni ugovor skrajno neugoden utis. V prestolnem ogo-voru se namreč ni omenila z nobeno besedico ravno-pravnost narodov in avtonomija dežel. Baron Pražak, ki je igral svoj čas v avstrijski politiki veliko vlogo, je minuli teden umrl. Tudi nam Slovencem je izposloval marsikako mrvico zlasti kot pravosodni minister. Rusija namerava letos porabiti devetinpol milijona rabljev več kakor lansko leto za povečanje vojne mornarice. Vojna v južni Afriki. Govori se, da je prevzel posredovanje med Buri in Angleži nemški cesar Viljem. Buri so razdrli b'6 km dolgo železniško progo Laurenco-Marques. PODLISTEK Na kako čuden način sem ozdravel. Dalje in konec. Samo zavreto mleko mi ni dišalo, mislili sem začel na primese in dobil sem jih. Kakao, planinski mah, čaj iz jagodovega perja in iz brinovih mladik, ubito jajce in sladkor v gotovem sporedu sladili so sicer neokusno mleko zjutraj in zvečer. Opoldne sem kuhal žgance, sme-teneke, polento, slepo žonto, kruhovec, mlečno kašo in riž, jedila, ki si jih pripravljajo drvarji, gozdarji in pastirji, ko žive v šumi. To je zadoslovalo. Žejen nisem bil po tem kosilu skoro nikdar. Vina in piva nisem nikdar pogrešal, kave in čaja pa že prej nisem maral. Pil sem studenčnico, mleko in sirotko. Uredil sem si s tem apetit in život. Dozdevna bolezen na želodcu se je izgubila, težke in mrzle noge so postale lahke in gorke, prejšnja poparjenost in neodločnost me je na trenutke popustila. Sedaj sem začel šele jasno misliti o svojem položaju. PriSlo mi je na misel vse, kar so mi v dolgotrajni bolezni svetovali zdravniki in pa dozdevno ozdravljeni ne-vrasteniki, vse, kar sem že poskušal, in kar mi je kdaj prineslo količkaj olajšanja in na tej podlagi skoval sem si sledeči načrt: Zjutraj sem vstajal s sončnim vzhodom, šel kakih deset metrov daleč na prijazno proti jutranjemu soncu obrnjeno trato in jemal ondi Riklijev «Luftbad». Hodil Dopisi. Iz Oorij. Na svečnico je imelo naše bralno društvo občni zbor. Odbor se je volil stari s kaplanom na čelu. Sklenilo se je opustiti «Novi List», ker je sramotno pisal o učiteljih, dalje zvišati najemnino konsumnemu društvu, katero se tako razteza v «Gorjanskem domu> kakor jež v znani basni. Ako bode šlo tako naprej, bode kmalu bralno društvo najemnik v lastni hiši. — Dragi dan je imel predsednik predavanje v bralni sobi in sicer ob tisti uri, ko je imelo naše gasilno društvo svojo veselico. Ali je treba prepotrebnemu gasilnemu društvu delati na ta način konkurenco, naj premislijo tisti, ki so se udeležili predavanja. Z Bleda. Dne 27. januarja smo se udje naše kmetijske podružnice zadovoljni vračali z občnega zbora proti domu, veseleč se, da imamo tako delaven podružnični odbor z vrlim načelnikom Vestrom. Tisti nam je poročal o svojem delovanju v preteklem letu. Kako podružnica deluje, kaže njena bilanca. Dohodkov je nad 600 kron, blizu toliko tudi troškov. Člani so naredili nad 30 tisoč litrov sadnega mošta v podružnični moštarni. Ko se je za prihodnjo triletno dobo izvolil z malimi izjemami stari odbor, je poprijel gospod ravnatelj Pire, povabljen od podružnice, za besedo in je v lepem in poučnem govoru povedal nekaj misli o umnem kmetovanju in izboljšanju zemlje. Z ozirom na to, da smo toliko mošta napravili, nas je posebno poučil, kako naj ravnamo ž njim, ako hočemo imeti dobro pijačo. Priporočal nam je, da naj se še bolj poprimemo sadjarstva, kakor dozdaj. Naša okolica ima za sadjarstvo primerno lego, kakršno imajo malokje in mi lahko gojimo in vzrejamo najfinejče namizno sadje, katero bo gotovo imelo stalno visoko ceno. Ako naredimo mošt, ga moramo devati vedno v popolnoma snažno posodo. Kako ž njim ravnati, nas pouči knjižica «Umno kletarstvo*, katera stane samo 60 vin. in katero bi moral imeti vsak vinogradnik in sadjar v rokah. V velikih obrisih nam je tudi načrtal, kako naj skrbimo za dobro živino in za planine. A ker mu je za to primanjkovalo časa, smo g. ravnatelja naprosili, naj po letu enkrat o tem govori. Iz vsega govora smo se prepričali, da res sladkor in kava ne bota rešila kmeta, pač pa, ako skrbimo, da z umnim gospodarjenjem podvojimo in potrojimo svoje pridelke in ako jih znamo sem, oblečen v hlačice za kopanje, tjainsem, gorindoli sukal gorsko palico ali skakal ž njo čez kupe kamenja, katerega je ležalo precej po tej trati in katerega sem na-nosil sam skupaj, sekal sem grmičevje, ki se mi je zdelo nepotrebno ali škodljivo na pašniku, nosil vejevje na kupe in tiste pozneje zažigal. Tako mi je v tihotožju v božji naravi poteklo hipoma par ur. Zračna kopel s primernim razvedrilom obrodi pri človeku najprijetnejša čutila zadovoljnosti in apetita. Ne mislite, da se pri njej ohladi do mraza, ne. Hladno sicer postane, a ko se človek obleče, obhaja ga tako prijetna gorkota po vsem telesu, da postane nehote tudi duh živahen in človek sam s seboj zadovoljen. In tega občutka potrebuje nevrastenik. Dokler se mu vse gabi, dokler je z vsem svetom nekako «am Kriegsmss*, dokler ga nobena reč ne veseli, dokler je osobito sam s seboj nezadovoljen, njegova bolezen še vedno napreduje. Ko pa le enkrat na dan s katerokoli rečjo občuti zadovoljnost, ustavljeno je napredovanje bolezni. To je prvi znak bodočega ozdravljenja, absolutni nedvomljivi znak, da bolezen ponehuje in — hvala Bogu potem gre hitreje na bolje. V tednu dni je človek ves prerojen. Pri primernem razvedrilu bolnik koncem dneva čudom opazi, da cel dan ni mislil na svojo bolezen in skrb za tako razvedrilo bo glavna naloga mojega bodočega zavetišča za nevrastenike, katerega hočem cenjenim bralcem «Gorenjca* opisati pozneje. Kar se poprej bolniku več mesecev vzlic vsestrankemu naporu ni zgodilo, zgodi spraviti v denar. Zborovanje je bilo zelo obiskano in gotovo nobenemu ni bilo žal, da je slišal gospoda Pirca poučni govor. Nobenega pa ni bilo zraven od stranke, ki samo s konzumnimi društvi uči kmeta zapravljati. Iz Zabnice. Volitve v državni zbor so sicer dokončane, toda juza naših dušnih pastirjev pa še ni končana. Ti blagoslovljeni poštenjaki porabijo vsako priliko, da oblatijo zavedne in napredne volilce, ki so volili po lastnem prepričanju, a ne po prepričanju kakega nervoznega kapelana. Predzadnji list za poneumčenje Slovencev •Domoljub* — pardon — «Klukec» se je znosil nad Žab-niškimi volilci nekako takole: Častitljiva starološka fara se je pri volitvah dobro držala, samo žabniško gnezdo ima svojo pamet, bodisi pri občinskih, bodisi pri državno-zborskih volitvah. Zato pa ima tudi svojo smolo, da vselej pogori. Starološki kapelan Peharček, koliko se je ta vročekrvni kaplanček trudil pri občinskih volitvah, tega ne ve on sam, to vedo tudi kure iz starološke občine, katere je on s svojim črnim frakom podil po vrtih in hišah. Kako slavna je bila vaša zmaga pri občinskih volitvah, kako grozno smolo pa je imela napredna Žabnica v zvezi z drugimi naprednjaki, kaže nastopni slučaj: Starološka občina ima tri podobčine, namreč Stara Loka, Godešice in Dorfarje. Na kapelanovo povelje je prišlo v starološki podobčini k volitvam za podžupana grozno veliko volilcev, namreč cela dva, kaplan Peharc in pa dekan, in tako je bil dekan vsled svojih velikanskih zaslug, katere si je pridobil za starološko podobčino, izvoljen enoglasno podžupanom. Zares častna zmaga, kajne, prijatelj teme. Kako lepo število glasov pa je dobil podžupan za dorfarško podobčino, akoravno se je proti njemu silno agitiralo, zato ker je naprednega mišljenja, ker je prijatelj luči, a ne prijatelj teme. Se celo tisti možje so ga volili, katere je Peharček zbral v svoj peharček, dobro vedoč, da je bolj sposoben za podžupana in občinskega svetovalca kakor celo gnezdo tistih v politiki nevednih mož, katere je gospod kapelan skupaj spravil. Zares častno za tako imenitnega gospoda, da se mu še tisti volilci izneverijo, katero je on skupaj zbobnal s svojo v strah kuram sitno agitacijo. Vi klerikalni agitator, prijatelj netopirjev in čukov, kako grozno smolo pa je imelo žabniško gnezdo v prvem razredu v zvezi z drugimi naprednjaki. Ali niste grozno pogoreli, akoravno ste pri se mu sedaj večkrat nevedoma, in zmaga je naša. Po zračni kopelji se oblečem in grem po ovinkih, da se ogrejem, proti svoji koči, kjer zadovoljno opazim, da plapola ogenj na odprtem ognjišču. Hitro mu pristavim piskerček ali ponovo mleka, da zavre. Jaz bom nasvetoval vsakemu bolniku, da to opravilo sam opravi. S tem se zmoti, da postane nekako samostojen in ima en povod več k zadovoljnosti, ako se mu posreči zajutrek, da mu diši. In komu bi ne dišalo pri takem apetitu. Po zajuterku sem se bavil s primernim domačim delom okrog koče. Prikrojil tsem si mizo in stol, kar sem pogrešal, nabil žebljev in kljuk za obešanje perila in obleke, nasekal majerci in sebi potrebnih tresk in drv, pomagal mesti, t. j. delati surovo maslo, delal sem sir in pil sirotko. Tako je minula deseta ura. Tu pograbim velik škaf in grem po malo vode ter se vsedem v škaf po Kneippovem nasvetu. Opravim se s palico in nahrbtnikom in mahnem jo v obsežne pokluške gozde ter hodim tjainsem, dokler se ne prepotim. Domu prišedši. ali še v šumi preoblečeni srajco. Cas pride za kosilo, Oglašal se je zopet pravcati apetit. Apetit je sicer prej tudi bil, a slast, s katero sem užival navadna kmetska jedila, je bila res občudovanja vredna. In zadovoljnost, katera se polasti človeka v primeri s prejšnjo čemernostjo, in nataknjenostjo je pravi čudež. In to prcustroji človeka sčasoma tako, da postane dušno in telesno neutiudljiv. Po kosilu mi niso prišli na um ne kavarna, ne smodka, ne postelja. Delal sem na- 47 vseh vdovah pobrali pooblastila. No, v drugem razredu ste imeli 8 glasov večine. Da bi bili mi petkrat manj agitirali, kakor ste vi, bi bila gotovo napredna stranka slavno zmagala, kajti pri občinskih volitvah pa še ni bila ne vera in ne bera v tako grozni nevarnosti kakor pri državnozborskih. V tretjem razredu se naša stranka volitev sploh ni udeležila. Zares častna zmaga vaša, pa grozna smola naša, kakor se je znani dopisnik v «Laži-Ijubu» bahal in norčeval iz zavednih volilcev. Nadalje se je dopisnik v svetohlinskem « Domoljubu* norčeval iz zavednih volilcev, češ, ko bi bili oni zmagali, bi bili naredili, da bi kmetje nosili kačo v žepu, po njivah bi rastel plevel, v gostilnah bi pa pili na kredo. Naj bode temu poštenjaku povedano, da imamo Žabničanje za to dobro preskrbljeno, da nam ne bode po njivah rastel plevel, ker imamo dva čistilna stroja v vrednosti 600 kron, katerih se prav pridno tudi poslužujemo. Koliko strojev-trijerjev pa imajo nezavedni klerikalci po tistih tercijalskih vaseh, ki so na kapelanovo povelje volile, da niso vedele koga. Kje je torej napredek!? Da ne bomo kače nosili v žepu, v tem nam prav lahko nekoliko pomagate vi, častitljivi duhovniki, ako se nekoliko bolj natančno držite štolnine. Ako bi porabili za koristne kmetijske zadruge nekoliko od kapitala mrtve roke, katera ima samo na Kranjskem triinpol milijonov goldinarjev, pokažite, če ste v resnici taki prijatelji kmetov, da ne bomo mi, ubogi kmetje, v gostilni pili na kredo zadacano vino. Dobro bi bilo, da bi vi, blagoslovljeni kmetski prijatelji, sami za to skrbeli, da bi se moralo piti tudi po farovžih zadacano, kjer se ga itak največ popije, in s tem bi naša uboga dežela pridobila marsikak stotak. Kajti sv. Duh pravi, da je v vinu nečistost. (Gospodje so najhujši sovražniki nečistosti, zato pa v takih množinah po-vžijejo vino, da bi prejkoprej s sveta spravili to grdo pregreho. Op. stavčeva.) Zato pa naj bi bili prosti tega davka gospodje nunci, ki imajo kuharje. Konec pride. Iz Bohinjske Bistrice. Bohinjci so zelo težko čakali bohinjske železnice in mnogi so mislili, da ne bodo dočakali časa, ko jo bodo začeli delati. Bohinjci se nadejajo, da se bode z železnico vsaj nekoliko zboljšal njih žalostni sedanji položaj. Nekateri bodo iskali pri gradbi zaslužka, splošno mnenje pa sodi, da ne bode potem nobenega zadržka več za obnovitev to varen v Bohinju, ko bode črte za popoldne in kmalu sem bil odločen. Ob dveh odrinem proti najmrzlejšem studencu, kjer se dospevši tja ravno ob najprijetnejši gorkoti, umijem z gobo po celem životu, požrem par kaplic vode in hajd naprej, dokler se zopet ne prepotim. Premenivši srajco, mislim šele na drugo razvedrilo. Iščem encijanove koreninice, nabiram brinove jagode, plezam za planinkami (Edelweiss), nabiram smolnate kaplice po mravljiščih, opazujem, kdaj da dozore rdeče jagode in borovnice. Zvečer me je čakala že majerca s čašo ravno pomolzenega mleka. Komaj se oddahnem, pričnem kuhati večerjo. Bila je navadno slična zajuterku. Ne boste se čudili, da sem po dvakratni kopeli, po večurni hoji po bukovovih, smrekovih, jelovih in meces-novih gozdih brez pravih potov tudi pojmiti začel, kaj je pravo spanje. Vstajati sem začel zjutraj brez težav, popolnoma, spočit, kar se mi poprej ni zgodilo leta in leta. Pisaril in bral pri teh nujnih poslih seveda nisem, z opisanimi posli preganjal sem dolgčas, in posrečilo se mi je vedno. In kdor bo vestno in natančno izpolnjeval moje nasvete, posrečilo se mu bo istotako. Prebil sem na planini, daleč od svetnega hrupa v sredi lepe narave, sredi domačih in divjih živali, nepretrgoma ravno dva meseca, od 20. julija do 26. avgusta. Slednjega dne vrnem se prvič na svoj rojstni dom. Sedaj je ta bolezen zame pokopana, upam na večno. V Po d h oni u pri Gorjah, meseca januarja 1901. Dr. Ivan Jan. 48 enkrat izgotovljena bohinjska železnica. Lahko si je torej misliti, kakšno veselje je zavladalo po vsem Bohinju, ko so se lansko jesen začele priprave za kopanje predora v Bohinjski Bistrici. Gospod nadinžener z Dunaja, ki je vodil vse te priprave, dal je po podrejenih mu uradnikih najeti nekaj domačih delavcev in določil je za pričetek dela dan 20. septembra. Taki dnevi se navadno povsod proslave na kolikor mogoče slovesen način, da s tem pokažejo dotični prebivalci, kako radostno pozdravljajo pričetek velikega in važnega kulturnega dela za tisti kraj in da si s tem tudi pridobe in vtrdijo naklonjenost vodstva železniške gradbe, da jim gre potem to raje na roke pri oddajanju različnega dela in pri nakupovanju raznih potrebščin od strani železniškega osobja. Gospod nadinžener je v neki družbi v Bohinjski Bistrici mnogo pripovedoval o takih slavnostih ter tudi omenil s kakimi svečanostmi in s kakšno razsvetljavo so proslavili v zadnjem času začetek gradbe neke železniške proge na Koroškem. Iz tega so Bistričani lahko posneli, da morajo tudi onemu dnevu, ko bodo začeli kopati predor v Bohinjski Bistrici, posvetiti malo več pozornosti še s čim drugim, kakor z radovednim gledanjem, kako delavci vihte težke kopalnice, ako nočejo, da bi tuji železniški gospodje stavili njih izobrazbo in uljudnost na tisto kulturno stopinjo, na kateri so bili pred več leti — črni Culukafri tam v daljnih zamorskih deželah! Zato so se bili tudi Bistričani odločili, da so napravili na dan 20. septembra preteč, leta zvečer s svojim gasilnim društvom bakljado po vasi. Obenem pa je vrli društveni načelnik tucG pozdravil gospoda nadinženerja s kratkim govorom, v katerem je izrazil veselje bohinjskih prebivalcev nad pričetim delom ter ga prosil, da bi to sporočil na višje mesto na Dunaj. Nagovorjenec se je za ta po-klon prijazno zahvalil ter drage volje obljubil ustreči želji govornika, kar je potem tudi storil, kakor je to povedal pozneje. S tem je bila skromna slavnost ob pričetku dola bohinjske železnice častno dovršena za vse Bohinjce in vse to je bila zasluga le požrtvovalnega narodnega načelnika gasilnega društva v Bohinjski Bistrici, ki se je za to stvar sam zavzel, vse potrebno preskrbel in tudi nekaj troškov sam trpel; za pokritje gotovega zneska pa je že pred bakljado naprosil občinski odbor po bistriškem županu, ker je bila društvena blagajna prazna. Župan mu je obljubil, da bodo plačani iz občinske blagajne vsi stroški, kateri pa ne smejo presegati zneska 5 gld. ter na vprašanje, kje naj se kupijo sveče za razsvetljavo, imenoval svojega soseda trgovca G. Načelnik gasilnega društva g. R. je storil, kakor mu je župan naročil ter mu po dokončani bakljadi poslal račun za sveče v znesku 1 gld. 72 kr. bori: en cel goldinar dvainsedemdeset krajcarjev stare av. v.! To je gotovo tako majhen znesek na troških ob taki priliki, da manjši ne more biti! A kaj je storil s tem računom naš vele-prebrisani, veleučeni in velespoštovani klerikalni gospod župan Jakob Preželj, po domače Fajgelj? «Kaj posebno plemenitega in modrega najbrž ne, ker se ga drži besedica ,klcrikalen4» si na tihem odgovarjajo čislani bralci «Gorenjca«. Da, res je tako. Namesto da bi bil on tisti račun spravil ter ga ob koncu leta priložil letnemu računu, kjer bi bil z drugimi izdatki vred odobren, pokazal ga je občinskim odbornikom že pri seji dne 17. novembra pr. 1., in ves slavni klerikalni odbor se je velikodušno izrekel za to, da občina ne bode plačala teh stroškov, ker so bile sveče kupljene pri onem trgovcu, katerega mnogi Bohinjci nič preveč radi ne vidijo! Odbornik Rozman, po domače Žvab iz Bitenj pa je celo predlagal, da naj se celo zahteva, da naj troške za sveče plača tisti, komur se je bila bakljada priredila, in drznil se je širo-koustno smešiti naše gasilce, češ, da ti gase le svoja grla. Torej gospod nadinžener, ki vodi delo v predoru, naj bi plačal troške za njemu prirejeno bakljado in gasilno društvo v Bohinjski Bistrici je bilo le zaradi tega, da so njega člani gasili svoja grla s pijačo, katero jim je kupoval modri bitcnjski Žvab! Ljudje božji, ali ste že kaj takega slišali. Kaj je dalo našemu slavnemu Fajgelju povod, da je povzročil ta škandal ter ni hotel povedati, da je on naročil, kje naj se kupijo sveče za bakljado, tega ne bomo tu ugibali, ker je škoda časa in prostora v «Gorenjcu* za take stvari. Tudi ne bomo naštevali mož, ki sede v občinskem odboru bistriške občine ter služijo ob delavnikih po kroni, ko pridejo k občinskim sejam — tobak pokat! Ustavlja se nam pero pisati vedno o takem napredku naših Bohinjcev. Zato naj za danes le še to povemo, da je bistriški načelnik gasilnega društva kmalu na to, ko je izvedel, kaj se je pri občinski seji naredilo z njegovim računom, sklical skupaj vse bistriške gasilce, jim povedal na kak sramoten in žaljiv način je občinski odbor poplačal njih trud in potem so z načelnikom vred od prvega do zadnjega odstopili, ključe izročili Fajgelju ter stroške 1 gld. 72 kr. sami plačali. Tudi gospod nadinžener je izvedel o tem dogodku, ter obžaloval, da je s svojo navzočnostjo tukaj napravil «tako velike troške > občini oziroma gasilcem, potlej pa se je spomnil svoje dolžnosti in pisal za zdatno podporo blagodušnim in požrtvovalnim Bistričanbm — na Dunaj, od koder se bo razlezla zaslužena slava naprednjaških bohinjskih klerikalcev po vsej Avstriji! Župan pa tak . . .! Z Bleda. Pretečeno leto se je blejska občina razdelila v dve samostalni občini, in sicer največ zato, ker so naši dušni pastirji pri vsakih volitvah ščuvali kmeta proti zdraviškem delu občine in proti tujcu tako, da se je kmet v začetku navdušeno potegoval za razdelitev. Kakor hitro je pa občinski odbor vse tiste sklepe enoglasno ukrenil, potem so pa iz klerikalnih ozirov duhovniki začeli premišljati, da je Bled za klerikalce izgubljen, ako se loči v dva dela. Poslanec Ažman je v deželnem zboru povdarjal, da je narodnost na Bledu v nevarnosti, v resnici pa je jokal le po klerikalizmu. Poglejte, kmetje ločeni od Bleda, kako skrbijo vaši duhovniki za vas! Dokazano je, da je zdraviški del Bleda za kmetske pod-občine prispeval nazunanje že dosedaj 10 do 15 odstotkov na leto, tako da boste kmalu spoznali, da duhovnik za vas tako skrbi, da vam odje kruh, kar ga vam pa ostane, pa še sami prostovoljno nesete v farovž. V Rib-nem so reveži - posestniki tako navdušeni za novo faro, da so darovali že okolu dvajset tisoč kron. Ubogi kmet, ali ne vidiš, da napraviš z novo faro novo malho, katera je brez dna, nikoli je ne boš napolnil. Ti uboga para, še na zadnjo uro ne vidiš svoje revščine, svojih revnih naslednikov. Izdihuješ pač: «Nimam denarja*, zato pa daš njivo za farovž. Slišal sem posestnika, ki je dejal: «Cez nekaj let bo v farovžu največja kmetija, potem je pa samo ob sebi umevno, da bo treba novega farovža in novega hleva, cerkev je pa že sedaj premajhna.> Lahko vidiš, kako naš duhovnik že zdaj skrbi za kmeta. Kmetski posestniki pri nas bi imeli vsi korist, ko bi bili ostali skup z naprednim Bledom. To dokazuje letošnje ljudsko štetje. Občina je napredovala v desetih letih za 81 novih hiš in ima 393 prebivalcev več, kakor 1. 1890. Iz Mavčič. Naša vas je bila dosedaj tako mirna, da o njej nismo skoro ničesar čitali po časopisih. Sedaj imamo pa v naši fari nekaj, česar celo Bohinjci v svojem mu rede kmet, « pojdite v farovž!* — «V farovž pa ne grem, duhovni so bolj prebrisani. Ti mi pač ne bodo verjeli.* — Premisli torej, gorenjski kmet, da te imajo politični potepuhi za norce, ker si misliš, da je dr. Tavčar zverina, ne zamerimo ti pa, ker te tako »Domoljub* in župnik učita. Seveda boš sčasoma spoznal, če ne bo prepozno. Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Gosp. A. Mulej, avskultant v Celju, rodom iz Potoka, bivši predsednik »Triglava*, je bil 29. m. m. promoviran doktorjem prava. — Občinski odbor občine Lancovo pri Radovljici je izvolil svojega domačina župnika Berceta v Boštanju soglasno častnim občanom. — Na Dunaju se je dne 7. t. m. poročil gosp. Leon baron Baillou s Kokrice z gospico Josipi no Kohn, hčerjo g. Feliksa Kolma, viteza c. kr. avstr. Franc Jožeto-vega reda, komendnika kralj, španskega reda Izabele Katoliške i. t. d. Hrvatsko - slovenski klub je osnovalo na Dunaju deset hrvatskih poslancev, h kateremu je pristopilo šest slovenskih poslancev (dr. Tavčar, dr. Ferjančič, Plantan, Gabršček, Robič in l'loj). Hrvatsko-slovenski klub, stoječ na krščanski podlagi, se hoče zavzemati z vsemi zakonitimi sredstvi za nerodne pravice Hrvatov in Slovencev in njih vsestranski napredek na kulturnem in gospodarskem polju. Posebno pozornost bode posvetil vprašanju zgradbe nujnih železnic v južnih pokrajinah monarhije. Pripravljen je pa vzajemno podpirati opravičene zahteve vseh ostalih slovanskih narodov ter v to svrho stopiti v čim ožjo zvezo z njihovimi zastopniki. Uvažuje prepričanje onih svojih članov, ki so za oživotvorjenje hrvatskega državnega prava ter je,ulje na znanje pravno zabrambo, ki se je izročila poslanski zbornici dne 6. februarja 1901. Občinski odbor kranjski je imel svojo sejo v petek 1. februarja. Župan se spominja umrlega občinskega svetovalca Franca Dolenza. Našteva njegove zasluge za napredek mesta, zlasti pa za razvoj olepševalnega društva. V znak sožalja vstanejo občinski odborniki raz sedeže, kateri čin pijetete se zabeleži v zapisniku. Nadalje župan naznani, da je pokojni Dolenz zapustil 200 kron, katera svota se je v smislu oporoke razdelila med kranjske 49 reveže. — Odobre se soglasno računi prostovoljnega gasilnega društva, glasom katerih znašajo dohodki 2(>43'98 kron, troški pa 1111*48, tako, da ostane prebitka lf>32f>0 kron, h katerim so še prištete narasle obresti 433*00 K. — V upravni odbor mestne hranilnice se izvoli trgovec in posestnik Janko Majdič ml. — Občinski odbor imenuje članom k raj nega šolskega sveta dr. Valentina Korana, Ferd. Polaka, Ferd. Sajovica, Karola Savnika in dr. Val. Štcmpiharja, namestnikom pa Antona Slambcrgerja in Kajmunda Krisperja. — Ko se še vzprejmeta ponudbi M. Mavrja in R. Snšnika radi pobiranja, odnosno vplačevanja obč. naklade za pivo, župan zaključi sejd. Klerikalna pobesnelost. Odkar je bivši kurat v prisilni delavnici, Anton Koblar zbog svojih velikih zaslug, katere si je stekel s svojim revol verskim »Slovenskim Listom* za katoliško stvar, postal kranjski dekan, se m nože v »Slovencu*, posebno pa v »Slovenskem Listu* ostudni napadi na posamezne kranjske meščane, na občinski odbor in narodna društva. Konštatiramo le -ta fakt, in nočemo trditi, da je Koblar pisec dotičnih poročil iz Kranja. Že večkrat smo imeli priliko zavračati take ne-osnovane in predrzne napade, danes se nam je pa baviti z lopovščino, katero je vprizoril nek tukajšnji pobalinski dopisun v »Slovencu* in »Slovenskem Listu* zoper »Gorenjskega Sokola*. Oba klerikalna lista že v številkah od 19. januarja pripovedujeta s posebno slastjo, da je orožnik aretiral nekega »sokolskega predtelovadca*. Pouzro-čitelj tega aretiranja je v 3. štev. »Gorenjca* javno obžaloval, da je v svoji pijanosti zakrivil ta korak. Vrhutega je pa pokazala sodnijska preiskava, da ni bilo niti najmanjšega povoda klicati orožnike. Državno pravdništvo ni našlo nikakega vzroka, da bi postopalo v tej zadevi. Resnici na ljubo naj še povemo, da dotičnik že dve leti ni več predtelovadec »Gorenjskega Sokola*. Klerikalnim poštenjakom seveda ni prišlo niti na um, da bi bili popravili storjeno krivico, še več, trudijo se sedaj izkoristiti nek drag slučaj v blatenje »Gorenjskega Sokola*. »Slovenec* premleva to zadevo kar dvakrat pod zaglavjem: »Oh, te žlice!*, zadnji »Slovenski List* pa prinaša iz Kranja naslednjo notico: « Mislili smo doslej, da svetle reoi kradejo le srake, a prepričali smo se. da so Lega zmo/.ni tudi sokoli. V neti tukajšnji kavarni je polagoma zmanjkalo nad pol stnl i ne svetlih žlieie. Dobil se je corpus delieti > v malhi nekega sokola in orožnik je odgnal čudnega lička v kletko. Nit" ni prijetno ra starosto, da je v kratkem že drugi sokol marširal pod bajonetom. Kaj poreko ljudje, ko nastopijo « bratje »javno?* Preil vsem prosimo cenjene bralce oproščenja, da smo sploh ponatisnili to umazano in skrajno pertidno notico. Edin primeren odgovor podlemu piscu na to intamijo bi bila prav krepka zaušnica v jezuitski obraz. In res je Že danes težko brzdati mladino, da ne v/kipi razburjenosti vsled teh naravnost ciganskih napadov. Recimo, da bi bil kdo, ki jo slučajno član »Gorenjskega Sokola* ali kakega drugega društva res zakrivil kak zločin, ali je radi ene garjeve ovce kdo opravičen, grditi celo društvo ali zaganjati se v starosto ali sploh predsednika? Taki obžalovanja vredni slučaji dogajajo se žalibože čestokrat v človeški družbi, dostikrat v najboljših krogih in gotovo ne najmanjkrat v duhovniškem stanu. Bo li kdo radi tega zavrgel vso človeško družbo ali ves duhovniški stan? Ali si bo kdo drznil radi vojaka-zločinca blatiti armado ali poveljnika? Ker je pretečeni ponedeljek nek podivjan Koblarjev farman na hujanskem mostu nekoga zaklal do mrtvega, l>i> li komu prišlo na um radi tega grditi vse Koblarjeve humane in drgniti se ob kranjskega dekana? Poštenemu človeku gotovo ne, za kaj takega je le sposobna nizkotna, brezvestna duša. Kar se pa tiče one zlobne notice, pripomnimo le še toliko, da se »corpus delieti* ni našel v malhi nekega sokola, da orožnik ni odgnal nikogar v kletko, da se stvar šele preiskuje in da se pošteni ljudje drže v takem slučaju svetopisemskega reka: »Ne sodite, tla ne boste sojeni.* Kar je pa pri vsem tem najznačilnejše, je pa dejstvo, da obdolženec sploh že več mesecev ni član »Gorenjskega Sokola*. Tem pobožnim častikradežem pa seveda ni na tem, da bi se prepričali o istinitosti svojih trditev, oni se hočejo le na vsak način maščevati nad svojimi nasprotniki, in zato so porabili to neumestno priliko, da 50 so /brizgali kolikor možno gnojnice na »Gorenjskega Sokola* in njega starosto, ki jim najbolj leži v želodcu. »Gorenjski Sokol* je zbog stroge discipline med društve-niki (zlasti kadar so v društveni opravi) na tako dobrem glasu, da mu ne morejo škoditi strupeni izbruhi klerikalnih lažnivcev. Društveni odbor, ki je doslej vedno brezobzirno in z vso strogostjo varoval društveno čast, si bo tudi v tem slučaju znal preskrbeti popolnega zadoščenja. Konečno naj omenimo le še toliko, da je dekan Koblar šef-redakter »Slovenskega Lista«. Če ni sam pisal tistih notic, lahko bi jih bil za-branil. Težko, da bi brez njegove vednosti prišlo kako poročilo iz Kranja v »Slovenski List*. Kakšno naj bo potem razmerje med dekanom in njegovimi župljani? In umazano cunjo, ki se zove »Slovenski List*, ki na naj-grši način hujska, laže in krade čast priporočajo še vernikom raz lečo! To je res nezaslišan škandal! Na plesni venček, katerega sta priredila minulo soboto »Bralno društvo* in »Gorenjski Sokol* v svojih novih prostorih, privrelo je kljub skrajno neugodnemu vremenu toliko občinstva, da se je vnela kmalu najži-vahnejša zabava. Prvo kadriljo je plesalo okrog 40 parov. Prav dobro je sviral k plesu oddelek ljubljanske meščanske godbe. Mladina se je vrtela do belega dne. Restavracija je bila vse hvale vredna. Društvoma je čestitati k novim udobnim prostorom, zlasti »Sokolu* k prostorni in lepi telovadnici. Izvestno se bosta razvijali sedaj še lepše. Občni »bor planinske podružnice kranjske se je vršil v četrtek dne 24. januarja. Predsednik Janko Majdič povdarja med drugim, kako težko je bilo ustanoviti našo podružnico pri množici tolikih društev, a če pogledamo na preteklo leto, ponosni smo lahko na njo, kajti komu niso v spominu preprijetni izleti na sv. Višarje, informacijski izlet na Storžič, izlet k češki koči na Ravneh in izlet na Golico, katerega se je udeležilo mnogo dam. Pri markacijah, katere so se izvršile v prejšnjem in minulem letu, postavile so se tablice kažipoti, da so se pa izvršile markacije v tolikem obsegu in da se je popravila pot do sedla vrh Storžiča, je pa največja zasluga gosp. Frana Pirca, bivšega našega člana. Društvo pa si je omislilo, da čim preje dobi gmotnih sredstev za zgradbo lastne koče na Storžiču, 10.000 krasnih razglednic, od katerih je veliko število že razprodano, in bo njih čisti dobiček znašal lepo svoto. — Tajnik Janko Sajovic poroča, da ima društvo 88 Članov. Napravilo je 4 izlete, in sicer dne 30. maja na sv. Višarje z mašo, dne 18. julija informacijski izlet na Storžič, dne 26. julija izlet na Ravne povodom otvoritve Češke koče in dne 25. avgusta izlet na Golico. V dopisovanju bilo je društvo z osrednjim odborom, s češko podružnico, dalje z mnogimi podružnicami in z univ. profesorjem Frischaufom. Blagajnik Ciril Pire poroča podrobno računski zaključek, po katerem je imelo društvo K 54662 dohodkov in K 412— troškov, torej prebitka K 154-62. V odbor so bili vzklikom izvoljeni gg.: Janko Majdič, predsednikom, odbornikom pa Ciril Pire, Ivan Rakove, Fr. Ks. Sajovic, Janko Sajovic, Alojzij Seliškar in dr. Josip Tominšek. V dijaški kuhinji y Kranju se je izdalo meseca januarja 2394 kosil in 2118 večerij ter plačalo 732*96 kron. — Podpirani dijaki so prispevali 143 kron. Živega metulja nam je prinesel minuli teden prijatelj našega lista. Vjel ga je na oknu svoje sobe. Kaj nam pa morejo? »En fajmošter, en fajmošter prav luštno živi,* tako poje narodna pesem in tedaj mora biti tudi res. Ce se pa že fajmnoštru tako godi, kaj pa še le tehantu in posebno še kranjskemu tehantu, kateremu je vrgla mila usoda v naročje nepričakovano toliko posvetnega bogastva. Mož pa tudi ni tak, da bi zametaval prijetnosti, katere mu nudi dobro založena farica. In prav ima! Kdo pa mu zato kaj more? Človek živi samo enkrat, na onem svetu pa, bogve kako bo. Kranjski dekan to upošteva in kadar mu je postala glava težka od prevelikih skrbi za svoje ovčice ali vsled napornega duševnega dela za svoje »cajtenge*, takrat pa da zapreči lahke sanjke in hajd! v lepi svet. Tako tudi zadnjo nedelo. Ravno ko so pobožni verniki hiteli po grdi pljundri h krščanskemu nauku, zibal se je g. dekan na lahkih saneh proti Naklem. Zvončki so tako pi-getno cingljali v zimsko pokrajino, ženičice so se tako ljubeznivo ozirale za gospodom, moški so se pa dregali, češ, kako »gmej* so naš tehant, kar sami kučirajo. Oh, ta lepa idila! Prečastiti je nameraval obiskati nakeljskega župnika, a ker je imel leta ravno popoludansko božjo službo, se pelje dekan korajžno naprej. V Dupljah pred župniščem se ustavi, priveze vajeti na kozla in vstopi v farovž. Konjiček, sicer dober konjiček, ima pa zopet druge strasti, kakor njegov gospodar. Nič kaj rad ne vozari po širokem svetu, on veliko višje ceni bogato založene jasli v kranjskem farovžu. In kdo mu zato kaj more? Spomni se zlatega ovsa, skoči pokonci, obrne se proti Kranju, jermena se potrgajo in farovški »Rosinante* zdirja brez sani in gospoda veselo proti domu. G. dekan je bil prav neprijetno iznenaden nad to konjsko kaprico. Obljubil je baje petak dotičnemu, ki bi pripeljal konja nazaj. V Naklem so srečno ujeli konja. Vse je bilo tam v strahu in videli so že v (luhUf-Škko ležijo g. tehant v kakem jarku kakor so dolgi — nRvi, popolnem mrtvi. O groza! In nihče bi zato kaj ne mogel. Prav nič. Hitro tedaj v Duplje. Kmalu se prepričajo, da so gosp. tehant celi in zdravi. G. dekan sprejme ginjen konjiča in stisne — tako pripovedujejo — dotičniku, ki je pripeljal čilo živalico nazaj, v roko deset krajcarjev, ali recimo dvajset vinarjev, da se več sliši. Mi pa tega ne verjamemo. In če bi bilo tudi res. Kdo pa mu zato kaj more? Nič. — Tako v nedeljo. Časih pa obrajta g. dekan bolj navaden sprehod, peš hojo. Če gre takrat mimo župne cerkve in se ne odkrije, da se ljudje vsled tega zgledavajo, ali mu kdo za to kaj more? Nič, čisto nič. In oni dan je korakal proti gimnaziji, ko je zvonilo ravno poldne. Gimnazijska mladina, vzgojena v strogo katoliškem duhu, je seveda gologlava prihajala iz šole in zapazivši g. dekana začudena pogledovala zamišljenega moža — ki ni bil odkrit. Če na fante to ni napravilo najboljšega utiša, ali za to g. dekanu kaj moremo? Nič, čisto nič, prav nič! Zato pa zapojmo: »En tehant, en tehant prav luštno živi?* Kaj nam pa morejo? V Šenčurju priredi ondotno bralno društvo dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne veselico s tombolo in plesom, katere čisti dobitek je namenjen v korist bralnega društva. Vstopnina h tomboli 40 vin., k plesu 60 vin. Na Brnikih se širi vratnica in škrlatinka. Več otrok je bolnih, trije so že umrli. Brniški otroci so v tem času odpuščeni iz šole za nedoločen čas. V krajni šolski svet cerkljanski je izvoljem med drugimi tudi znani profesor iz — Novega mesta!! Na Dobravi pri Kropi so 1. t. m. dobili poštnega sela in je Dobrava odslej zvezana s pošto Podnart. Bralno društvo na Bledu napravi v nedeljo, dne 10. februarja 1901 v dvorani blejskega doma veselico z naslednjim vsporedom: A. 1. A. Foerster: Planinska, moški zbor; 2. Matej Hubad: Slovenske narodne pesmi za mešani zbor: a) Srečno, srečno ljubea moja; b) Ču-kova ženitev; c) Zagorska; d) Potrkan ples; 3. Kamiio Mašek: Mlatiči, moški zbor. B. Gluh mora biti. Burka v enem dejanju. Francoski spisal I. Moinaux, poslovenil J. Nolli. Osebe: Damoiseau, Eglantina, njegova hči. Placide, Bonifaci', sluga. Poljski čuvaj. Vrtnar. Vstopnina: Sedeži I. do IV. vrste 1 K 40 vin., od V. vrste naprej 1 krono, stojišča 40 vin. K obilni udeležbi uijudno vabi odbor. Izžrebanje porotnikov. Za prvo letošnjo poroto v Ljubljani so izžrebani z Gorenjskega sledeči gospodje: Luka Bergant, trgovec, posestnik in župan v Kamniku, Karol Mally, tovarnar v Tržiču, Josip Markež, posestnik in gostilničar na Savi, Jakob Peternel, posestnik, urar in gostilničar v Zagoricah, Karol Repe, posestnik in trgovec na Jezerskem, Karol vitez Strani, c. kr. višjega sodišča svetnik v pokoju, iz Stare Loke, Avgust Sušnik, posestnik v Skofji Loki, Oton Wolfling, posestnik in trgovec V Zeltvah. Na Brdu je razpisano pri ondotri.M sodišču mesto sodnega sluga. Narodna čitalnica v Kranju priredi na pustno soboto, dne 16. t. m. v svojih prostorih veselico s petjem, gledališko predstavo (»Napoleonov samovar*) s plesom, pri katerem bode sviral oddelek »Meščanske godbe* iz Ljubljane. Začetek veselice je točno ob poldevetih zvečer. Zabodel je v ponedeljek zvečer blizu mostu na Huje Janez Konec kamnoseškega pomočnika Jožefa Škofica z Jame, ki je bil na mestu mrtev. Iz Škofje Loke. V našem gasilnem društvu je pri zadnjem občnem zboru nastal razpor zaradi neke malenkosti. Posledica bo menda, da odstopi več članov od društva. Včerajšnji »Slovenec* poroča, da je tudi župan Niko Lenček odstopil. — Prosimo natančnega pojasnila! Iz Cerkljan. Prihodnji teden se izseli iz bližnje okolice kakih 15 do 20 oseb v Ameriko. Vsak bo ugibal, kako je to mogoče, ker je pri nas dobra zemlja in kdo je zapeljal te ljudi do te odločitve, posebno oženjene. Kar se jih izseli, imajo večinoma domovanja in so oženjem. Taki torej zapustijo svojo ženo in otroke. Žena naj se ubija z otroci in gospodarstvom sama doma. K temu jih pa napeljuje naš organist — glavni klerikalni steber. — Kakor se je izvedelo, je dobil mož iz Amerike prosto vožnjo in še denar. Sedaj pa nabira še druge, da jih čim več pelje s seboj. Bodite, možje, vsaj previdni in ostanite doma pri svojih družinah in ne pustite samih z nedolžnimi otroci, za katere ste prevzeli očetovske dolžnosti. Ne pustite se zapeljati klerikalcem! Vrzite vsakega takega zapeljivca skozi vrata svojega stanovanja. G. župnika pa prosijo zapuščene družine pomoči v tem. Vsaj je gospod župnik Golobic previden in mislimo, da se ne obračamo zastonj do njega. — Pri tem delovanju organista smo pač ugibali, če ga je do teh idej pripeljala klerikalna pratika, v kateri se nahaja naslikana lepa la-dija, ki prevaža ljudi v Ameriko. Konečno še pripomnimo, da se je predsednik tukajšnje »šporkase* tako raztogotil vsled zadnjega dopisa, da je že kupil kljuse, a za ustanovitev konsuma je izgubil »korajžo*. V Tržiču priredi ondotno »Slovensko bralno društvo na pustno soboto dne 16. t. m. v prostorih gosp. A. Perneta predpustno veselico. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina za člane 20 vin., za nečlane 40 vin. Na Javorniku sta dne 28. m. m. hoteli iti delavca Anton Plestenjak in Matija Ipavec v ondotno delavsko barako spat. Bila sta nekoliko vinjena in nista pustila že spečih tovarišev pri miru. Preklinjala sta in grozila tako dolgo, da so se nekateri zbudili in prižgali luč. Ker je Plestenjak žugal s sekiro, so planili nanj in mu jo izvili iz rok. Nek tesar, po imenu Por, pa ga je udaril dvakrat po glavi. Tudi drugi so udrihali po Plestenjaku, ki je naposled obležal nezavesten na tleh. Drugi dan so ga prenesli v bolnišnico na Savo. Tesarji, ki so ga bili nakiestili, so nekam izginili. Vsled škrlatinke so šolo zaprli v Srednji vasi v Bohinju in na Bistrici. V nekaterih hišah so skoro vsi bolni. V Srednji vasi sta umrla dva otroka in mlado, krepko 24 letno dekle. Tatvina. Dne 27. m. m. je biio Mariji Peternel iz Vižmarij ukradenih deset svilnatih rut, nikelnasta ura in dve kroni gotovega denarja. Na sumu imajo mizarskega pomočnika Alojzija Dimca. Mengiško gasilno društvo je imelo dne 20. m. m. svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni gospodje: za načelnika Vinko Majdič, za namestnika Fr. Ručigaj, za blagajnika Fr. Osredkar. Bivši večletni načelnik gosp. Ivan Gregorc je bil izvoljen častnim članom. Na Kranjskem sploh. Prebivalcev so našteli v preddvorski občini 1321, v Litiji 700 oseb. Potres so čutili dne 4. t. m. v Trebnjem na Dolenjskem. Na Štajerskem. Maškarada telovadnega društva «Celjski Sokol* se vrši na pustno nedeljo, dne 17. februarja 1001 v zgornjih prostorih •nya natoc vfa focno. tovarna ca modrooe na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne ologe, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) ii sobno opravo 76—47 po najnižjih cenah. Cenike s 800 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. 2 g. % Č5i < CD S. N< n ur 0> o s. os 01 «• ■ J? rj- CD O - n < K CP 89' o 55. p —■ 0 r* o* BT B & •g si 1 S" p p > < o C 05 H i P N-> CO > 30 i p' ►tj 3. ►a o >-» o 91 H Iii t'v'' ,|JH Alt.v V•*>-•"«"j;.v.. ~ ftl ai .■.:.,.22?JČr£ ■ -& U ••t-. • • i- < -f • ; ; i ■ ■ >. 2 o; O Si LTs Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponjju gospodu lekarnarju G. P i c c o 1 i j u v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice 161 a—29 tinkture za želodec in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov »Dvorni založnik Nj. svetosti* s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prenavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar «pri angelu» v Ljubljani, na dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1*26 a. v., po 24 steklenic za gld. 2,40, po 36 za gld. 350, po 70 za gld. 6-50, po 110 za gld. 10-30. — rot^.nino mora plačati p. n. naročnik. 54 Nova, še ne mnogo rabljena ročna harmonika dunajskega sistema se po nizki ceni proda. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo «Gorenjca». 11—3 Loterijska srečka dne 1. februarja 1.1. Gradec: 35 61 87 8 7 ***** V M^<1 (Vellacher Sauerbrunnen) 1—4 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Dobra kupčija! Podpisani prodaja parni mlin v Pulju. Plačilo 15 let po 5% obresti. Pripravljen bi bil tudi menjati s kakim gozdom ali zemljiščem na Kranjskem. Zaradi natančnejših poizvedb naj se blagovoli obrniti na posestnika 20—2 Anton Deghenghi Kranj, Vila Ana». PozorI ^ Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu priporoča od svoje najstarejše, glasovite in najzmožnejše tovarne za gasilno orodje si. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: Brizgalnice najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrzlini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje in meče vodo; «univerzalko», prikladno za male občine, ki se nosije ali vozijo; parne brizgalnice, vodonoše, s e s a 1 k e vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice i. t. d., cevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za a c e t i 1 e n-1 u č. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste, Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospo-darji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. ---Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto.-- 10—4 Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. Ljubljanska v Ljubljani pitalske ulice štev. 2. I Nakup in prodaja vseh vrst rent. J Sprejemanje E 1 državnih papirjev, zastavnih t denarnih vlog na vložne knjižice, «# I pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. 1 . . x. . W I I na tekoči račun in na |& \ za najkulantnejših pogojev. fc^ X l " ' ...... j Posojila na vrednostne papirje t proti nizkim obrestim. i giro-conto s 4Va°/o obrestovanjem g W od dne vloge do dne vzdiga. -p Sv Zavarovanje proti kurzni izgubi, t Eskompt menjic najkulantneje. jj| Promese k vsem žrebanjem. I Borzna naročila. 189-21 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej, za četrt leta 1 krono stane Za Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, dom etrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na don e za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. -oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnini., reklamacije, oznanda, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.