L GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN Nl.Dli\iOÍZI)KI,AUÍI»()HIŠTV^Sř<)STALlH I.KSMlí iZDI-tíCOV i'O NAK0 DOM/A1J-; lei /lají.: 061/715-004 iizV»3nju.d.o.o. 1,1^^: 061/715-004 DU PONT CAR PAINTS Naša dejavnost: - reševanje podatkov z diskov - servis računalnikov, tiskalnikov. modemov - nadgradnje diskov. osnovnih plošč... - celovile rešitve povezav računalnikov v lokalne mreže in v internet - prodaja programske opreme Microsoft, Corel, računalnikov, strežnikov. tiskalnikov. modemov VTOSERVIS VTOKLEPARSTVO VTOLIČARSTVO PNEVMATIKA MATEVŽ ŠTEFE TRZIN tel. & fax: 061/711-964 STROJNO KUUCAVNICARS1 vlečne kljuke (EURO), kovinski zasčitni loki za terenska * vitli WARN, prodaja in montaža avtoradijev in alarmnih t TOMAZ KOGOVSEK Ul. pod gozdom 37 1236TRZIN Delovni čas: 7 • Tel.: (061) 7224 Fax.: (061)72" MM d.o.o. Tel: (061)713-283 Fax:(061)711-604 Mengeška 14b Trzin Mob: 0609 634-827 Odgovor S pravilnim postopkom irai Áli lahko rešim podatke? sadj€Z€lenjava"PRI MARTINEZ' PESTRÁ P0NU0BA VSEH Vfl&S^DJA IN ŽELEN* OSVEZILNIH PU AC IN VRWH PRI8QUSW DNEVNO SVEŽE SEZONSKO SAOJE IN ZELEN JA VSAK DAN OD 8.30 DO 1900 TRZIN, Mm/€VA I ''061 / 716-734 H zgodovina nas lahko uči in opominja 4Mb M|ri IpektK MÉÉM jo spet tu! Za šolarje se U B.. i -i del leta, Še zlasti, če ,-Z-J, tepa spričevala. listi, "J^, so Že odhiteli na morje, u Edo ali v tujino, drugi že M naj bi vláknili v kovčke in • 'tort* irctji pa pravijo, da se „„fali zadovoljili kar s škaíom «le na amen. s steklenico hlad-, m odijskinii poročili o gneči na »utrpanih plažah in hoteiih ter z tami m ugodíťostmi, s katerimi se jaq,, dopustniki. Tudi na krajevni i bu vsik čas zavel dopustniški pnv nekateri premišljujejo, da je akrs-i izguWjenega trenutka, še , pe za t;iko pomembno zadevo, ann brvilki, ki je lahko zajela le del niíkcga .zdušja v Trzinu, nekaj •inr. «leur -• Mih, Tone Ipavec, ubijana '■ "H'sečno in ga dobijo ťJ '1 Podjelja v Trzinu. 0 RfpuMike Slovenije 51. sfaiia med proir-13. tďfcc lariine «evilke 3, ■J. ncta ptozvodoi več pozornosti namenjamo trzinski pretek-losti. Želeli bi več, vendar smo prostorsko precej utesnjeni, tako da bomo prispevke o nekdanjem življenju v našem kraju redno objavljali še v prihodnjih številkah. Tokrat se bomo sprehodili med nekaterimi kulturno-zgodovinskimi ostanki preleklih časov in spo-mini na nekdanje življenje v vaši. Upamo, da bo tudi to lahko kratkočasno počitniško branje. Vse, ki bi radi kaj več povedali o preteklosti Trzina in imajo o tem tudi kakšne dokumente, slike ali kako drugačno zgodovinsko gradivo, prosimo, da se nam javijo. Vsakega sodelovanja bomo veseli! Vsem sedanjim prebivalcem Trzina bi radi kar najbolje predstavili zgodovino kraja in jim dokazali, da ima naš kraj zgodovino, ki se nam je ni treba sramovati. Sicer pa pravijo, da je zgodovina učiteljica življenja. Mogoče se bomo tudi tako kaj naučili! Eden od naukov, ki bi se ga radi držali, je tudi ta, da so bili Trzinci vedno uspešni, kadar so delovali složno. Ni važno, ali je kdo velik, majhen, debel, suh, če hodi k maši, v gledališče ali v gostilno, važno je, kaj naredi in kaj da od sebe. Slišali smo nekaj opazk, češ da naj bi se naše glasilo strankarsko nagibalo k tej ali oni sirani. Mislimo, da so te opazke povsem neutemeljene in da kritiki niso dobro prebrali in premislili o tistem, kar so brali. Odsev je povsem nestrankarski časopis in bo tak tudi ostal. Mislimo, da je Trzin še vedno premajhen, da bi se delili po ne vein kakršnih že barvah. To naj počno kje drugje! Nismo za kopanje okopov, polivanje z gnojnico in za sejanje razdorov! Za nas je važno, da smo vsi Trzinci in da skušamo koristiti svojemu kraju. Da skušamo izboljšati življenske razmere v njem in da se upamo drug drugemu pogledali v oči. Urednik VODSTVO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN IN UREDNIŠKI ODBOR ODSEVA ŽELITA VSEM KRAJANOM KAR NAJLEPŠE, SONČNE IN NEPOZABNE POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE! 12 VSEBINE: OSAMOSVAJANJE TRZINA OB AROGANCI DOMŽAL 4 KOLONE SO VSE DALJŠE, A NEKAJ SE LE PŘEMÍKA 6 POKOPALIŠČE V TRZINU: DA AU NE? S KAKŠEN NAJ BO CENTER TRZINA 9 SPREHOD MED POMNIKI TRZINSKE KULTURE ,2 ; ANKETA 0 POČITNIŠKIH NAČRTIH « POTEPUŠKA KRI RUDI JA SCHOSSA 20 VIŠARJE: NA TAK IZLET BOMO PA ŠE ŠLI 22 DEZINEORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI 24 VSI VISTEM KOŠU 26 Slika na naslovnici: EDINI SMISEL OVIREJE V TEM, Mačkovo znamenje ob Mengeški cesti I DAJO PREMAGAM. Foto: Mojca | i (Maršal Ferdinand Foch) osamosvajanje trzina ob aroganci domžal Vodstvo KS Trzin je do 15. junija Državnemu zboru republike Slovenije poslalo predlog za izdvojitev Trzina iz občine Domžale, prošnji pa je v skladu s pravilnikom za takšne postopke priložilo tudi dokaj obsežen elaborat o utemeljenosti uslanovitve nove občine Trzin. V njem je predstavljen naš kraj, njegova zgodovina, struktura prebivalstva, gospodarstvo, razvojne možnosti, trzinska društva in ustanove ter drugi, za kraj pomembni po-datki. Drugi kraji, ki bi radi postali občine, so takšen elaborat običajno napisali na 25 straneh, trzinski pa je precej obsežnejši. V njem je cela vrsta zanimivih statističnih podatkov o Trzinu, ki so jih sestavljalci elaborata zbrali po številnih republiških us-tanovah, še zlasti pri Statističnem zavodu, Državni davčni upravi in Službi za lokalno samoupravo. Delo pri sestavi elaborata bi bilo precej lažje in hitrejše, če bi Trzincem zahtevane podatke posredovale pristojne občinske službe, vendar so te ostale gluhe za njihove prošnje. OlfC Za pravočasno izdelavo elaborata imata največ zaslug predvsem predsednik sveta KS Trzin Tone Ipavec in Jožica Valenčak, ki sta za to zamudno delo porabila cele dneve in tudi kar precej noči, na pomoč pa so jima priskočili tudi nekateri računal-ničarji in drugi strokovnjaki. Nekatere zani-mivejše podatke iz elaborata bomo objavlj-ali v prihodnjih številkah Odseva. Trzinski élaborai, ki so ga poslali republiškim organom, je tudi prijeten za oko, saj ga krasi slika Trzina iz zraka, kot zanimivost pa so dodane tudi stare slike trzinskih nabožnih znamenj in predlogi za trzinski grb. Vzvišena nojevska drža obč. sveta Le par dni pred iztekom roka za oddajo elaborata (11. 6. 1997) je krajevna skupnost Trzin iz občine dobila odgovor na predlog, da naj bi se o pobudi Trzincev izrekel tudi Občinski svet občine Domžale. Iz tajništva Občinskega sveta so Trzince prav po birokratsko zapeto seznanili s pogoji za uvrstitev kake problematike na dnevni red seje Občinskega sveta. Ko člověk prebere pogoje, ki so jih našteli, se vpraša, če ima občinski svet res kaj delà, če pa že, pa bi bilo zanimivo videti, ali vse točke, ki jih uvrstijo na dnevni red, res izpolnjujejo vse zahteve, ki jih določa poslovnik. Še zlasti v nebo vpijoča je zahteva po oceni finančnih posledic, ki naj bi nastale zaradi sprejema predlaganega akta oz. sklepa, saj občinske službe po drugi strani Trzincem niso želele posredovati nikakršnih podatkov, ki bi lahko služili za takšno oceno. Nojevsko oz. arogantno obnašanje vodstva občinskega sveta je v tem primeru res nerazumljivo. Na občini že pol leta vedo, da se v Trzinu pripravljamo na osamosvojitev, vendar se delajo, kot da jih to ne gane, da ni pomembno za občino. Precej lažje se pogo-varjajo o občinskih praznikih in obeležjih, o plačilu škode zaradi smradu in podobnih obrobnih stvareh kot pa o odcepilvi - vsaj po gospodarski in finanční plati, kar pomemb-nega delà občine. V Kamniku so bolj prožni Gospodje vzvišeni birokrati bi se lahko zgle-dovali pri kolegih iz sosednje kamniške občine. Ce ne drugje, bi lahko v petek, 13. junija, v Delu med drugim prebrali poročilo Janeza Petkovška s seje Občinskega sveta občine Kamnik. V poročilu med drugim piše: "O pobudi za osamosvojitev krajevnih skupnosti Komenda, Križ in Moste so svetniki in župan měnili, da pobude nima pomena zavirati. Zato so k pobudi dali pozitivno mnenje in tako omogočili, da KS Komenda pri državnem zboru začne postopek za izločitev iz občine Kamnik in priprave za ustanovitev nove občine Komenda." Takšna poteza bo verjetno prispevala k dobrim odnosom na območju sedanje občine Kamnik tudi v prihodnje, zelo vprašljivo pa je, kakšen sklep bi sprejeli občinski svetniki v Domžalah, če bi trzinsko vprašanje sploh uvrstili na dnevni red katere od svojih sej. KJE SO MEJE TRZINA? V Ce Netrzince vprašate, če znajo zapeti Trzinko, bodo skoraj vsi zatrdili, da jo poznajo, če pa jih vprašate, kje je Trzin, pa bodo že bolj približno odgovarjali, da je to tain, kjer se počasi voziš v koloni, natančno pa se ne bodo izrazili. Tudi turistični zemlje-vid domžalske občine je, kar se tega tiče, polomija, saj je Trzin enostavno odřezal na tričetrt (povrhu so še sliko, ki naj bi přikazovala obrtno cono obrnili narobe - levo, desno, tako da ja ne bi kdo prepoznal, kje je bila posneta). Vendar se tudi krajevna skupnost ne potrudi, da bi goste obvestila, kje so prišli na območje Trzina. Tabla, ki iz ljubljanske strani potrjuje, da so v Trzinu, je namreč Trzinska zahteva med še 85 drugimi pod drobnogledom vlade Kakor koli že, trzinska zahteva se je uvrstili med še 85 podobnih prošenj, ki so jih na Državni zbor poslali kraji, ki bi se želei osamosvojiti. Slovenska vlada naj bi o lej problematiki odločala na eni svojih naslednjih sej. Slišali smo namig, da naj bi & tretjino krajev prižgali zeleno luč. Neuradm. naj bi Trzin najprej uvrstili v ožji izbor, potem pa naj bi ga umaknili iz družbe izbrancev za prvi krog. Ali to drži, bonu-kmalu izvedeli, vseeno pa bo moral predio, vlade še na potrditev v državni zbor. Na-predlog bo moral tudi tam dobiti pozitiv» soglasje in šele nato bi v Trzinu spet lahk" pripravili referendum za svojo občino. \ najboljšem primeru bi Trzin lahko posb občina šele konec prihodnjega leta. Vmes pa je še veliko čejev in vprašanj. Kakor ko že, v KS so odločeni, da bodo s postopkOF osamosvajanja nadaljevali. Če ne zarai-drugega, jih k temu napeljuje tudi arogan-ten odnos vodstva domžalske občine d vprašanj našega kraja. Miro Štefc , postavljena že tako rekoč sredi nasefj-Skromnost je lepa čednost, vendar im* tisti, ki bi radi prvič prišli v obrtno cono i slučajno ne vedo, da je treba z M-10 proti piramidi, kar precej težav, ko iščejo po tem, ko na tabli preberejo, da--v Trzinu. Odmevi na Odsev © Odmeví na Odsev © Odmevi na Odsev © Od Spoštovani, v zadnji številki vašega glasila je bil pod naslovom Osamosvajanje je že slovenska folklora objavljen pogovor z menoj. Pogovor je vodil novinar Miro Štebe. Kasneje je zaradi onemogočene komunikacije ob korekturi pogovora prišlo do precej oštre reakcije z vaše strani, pa tudi inter-pretacij, ki nimajo nobene osnove v mojih namenih, ki mi jih želite prisoditi. G. Miro Štebe mi je poslal v korekturo článek v povsem "surovi" obliki, torej neposredni in natančni prepis najinega pogovora. Ta je tekel zelo sproščeno in v precej neformalni obliki. Zato sem presudila, da bi bilo smotrno nekatere trditve napisati bolj točno in uradno. Žal g. Štěbeta nisem uspela najti po telefonu in se o tem nisva osebno dogovorila. Ker so bili rnki kratki, sem mu popravljen tekst dostavila in pričakovala, da me bo v primera nestrinjanja ali pomislekov pokli- cal. Ker tega ni bilo, sem mislila, da se s popravljenim tekstom strinja. Ob objavi pa ste v spremenjenem tekstu to "korekturo" ocenili zelo negativno in tendenciozno in me obtožili, da sem ga povsem preoblikovala. To ni res. V mojem korigiranem članku sem namreč še vedno poudarila (v zvezi s financami), da z ustanavljanjem novih občin "zlasti nerazvite KS oziroma občine na ta način dobijo bistveno večja sredstva in jim osamosvajanje prinese pozitivne finančně učinke", in v nadal-jevanju "v tem trenutku in ob takšni finančni politiki, kot je, se nove občine, na žalost, izplača ustanavljati v nerazvitih okoljih." V zvezi z dolgom v 01C Trzin pa je res, da sem v pogovoru povedala, da je Razvojni zavod Domžale lani ocenil, da je neizpol-njenih obveznosti za okoli 300 mio SIT. V članku pa sem navedla, da v tem trenutku, ko strokovne službe pregledujejo pogodbe in delajo natančne izračune, kaže, da bo tega manj - PO M01I OCF.NI - sem zapisala, več kot 100 mio SIT. To je pač moja ocena, kaj bo přinesla natančna analiza, pa v tem trenutku ne ve še nihče. Menim, da ni bilo nobene potrebe, da zgodbo okoli pogovora tako dramatizirate. Predvsem pa ni potrebe, da iz mene delate grešnega kozla in sovražnika št. 1 pri vaši pravici, da postanete samostojna občina. Nisem nasprotnik osamosvajanja, v pogovoru sem le želela opozoriti na nekatere dileme in pomisleke, kot jih vidim in ocen-jujem s svojimi izkušnjami. Takšen pa je bil, vsaj tako je v prošnji za pogovor navedel novinar g. Stebe, tudi interes Uredništva, ko se je odločilo za pogovor z menoj. Zaradi razjasnitve nesporazumov Vas naprošam, da omenjena pojasnila objavite v naslednji številki Odseva. Lep pozdrav! Županja Cveta Zalokar Oražem Županje Cvete Zalokar Oražem res nismo «•loli ocrniti in jo prikazati kot sovražnika >t. I. To je bilo, po naši oceni, še zlasti Jiibro vidno iz prvotnega članka, ki je bil Mj ali manj dobeseden prepis pogovora, lakšni pogovori so, ko so prepisani v rtsano besedo, res lahko nekoliko bolj "ilati, vendar nas izkušnje učijo, da se i'ulitiki lahko pritožujejo ob vsaki drugače Smjeni besedi. Ko sem oddal článek v •torizacijo, sem se precej trudil, da bi -vezal slik z ga. Županjo, vendar nama, •i je napisala tudi sama, to ni uspelo. ''■Jgovor bi verjetno odpravil vse dileme, "•'> pa sem se, ko sem přejel "korekturo", v resni dilemi. Po temeljitem premisleku in razpravi z drugimi člani uredništva sem se odločil za objavo "korekture" s spremnim tekstom, v katerem sem opozoril tudi na nekatere razlike, saj so bile, po naši oceni zgovorne in zanimive za Trzin in Trz-ince. Osebno Županjo Cveto Zalokar Oražem spoštujem in cenim. Vem, da je kot Županja veliko naredila pri uresničevanju nekaterih starih dolgov občine do Trzina, da igra vidno vlogo pri nanieščanju semaforja v križišču pri OIC in reševanju drugih prometnih težav, pri zapletu v zvezi s plinifikacijo Trzina in pri urejanju drugih zadev, vendar ludi vem, da kot Županja, že po funkciji, ne more biti naklonjena drobitvi občine. Korektura na- jinega pogovora je bila toliko bolj uradna in občinska, da sem moral bralce na to nekako opozoriti, in mislim, da je bila to tudi koristna informacija. Hvaležen sem ga. Županji, da je pristala na pogovor in da je v njem opozorila na nekatere dileme glede osamosvajanja. To so lahko tudi koristni napotki Trzincem pri odločanju o svoji poti. Prepričan pa sem tudi, da če se Trzinci odločimo za osamosvojitev, pri tem ni treba podreti vseh mostov. Še vedno bomo živeli skupaj in to življenje bo bolj prijetno, če ne bomo sovražniki. K temu bodo prispevali tudi čisti računi in usklajevanje različnih pogledov. Miro Štebe IZDEIAVA VSEH VRSTSLAŠČIC VALENTINA KUFERŠIN PRIPOROĆAMO: - razne torte (po okusu), - oreUove rezine, - domaća metina potica, - škofov kruh, - otroške torte (v obliki): konja med veda ilčka Tr-'"' Za hribom 1 l/c, pri kamnolomu Telefon: (OÓ1) 714 - 372 JAP OIC Trzin Hrastovec 6, 1236 Trzin d.O.O. Slovenija TEL.: 061 / 162- 18 - 28 FAX.: 061 / 162- 18-27 lega m eta 11 Prodaja trgovinske, pisarníške in skladiščne opreme. Možná izdelava po naročílu. da bi bilo za varnost otrok na poti v šoloi nje še vseeno potrebno ob cesti 2a hcij,^ narediti tudi pločnik. Pri gradnji črpalke čakajo le še ^ zeleno luč Na mestu, kjer naj bi med obrtno cou ostalim Trzinom zrasla bencinska črpalka, že podrli nekaj dreves in grmovje. Dim Biringa, Marjan Tekavec, ki je investito- • ! ureditev tistega delà naselja, nam je pov, j da tudi oni čakajo le še gradbeno dovoKr.j in da bi radi čimprej začeli. Ko bo prii^; zelena luč, naj bi bila bencinska črpaL,( nekaj mesecih gotova ... Mengeška in Jemčeva še čakata Nekaj podobnega je tudi z ureditvijo hodnika na Mengeški cesti in z začetkom del na Jemčevi, kjer naj bi še tudi zbirali so-glasja. V Odsevu bi si skoraj drznili pobirati stave, do kdaj bosta urejeni ti cesti. Potrebujemo še več ležečih policajev iňŽWTi Delovno zma-go pa . ^ISMHHH tarji doživeli na WĚ w 'BPs lre'' cesla'1 v e\ naselju, kjer se \ je dirkanje vozil že kar ne- fr^jj sr^p ■ Kidričeve ceste. Ležeči policaji so tam res upočasnili voznike, vendar bi takšne ovire potrebovale vsaj še nekatere druge ceste, še zlasti Ulica kamniškega bataljona. Nekateri opozarjajo, Na naših ceslah je vse več avtomobilov s tujimi registracijami, tujci že prihajajo na dopust, in kolone, ki se valijo skozi Trzin, so vse daljše. To še zlasti občutijo na svoji koži tisti Trzinci, ki živijo tik ob cesti. Vse pa kaže, da se stvari le nekako pre-mikajo in da bodo z občinske strani končno le popravili nekaj starih grehov in vsaj začasno resili nekaj najbolj perečih proble-mov. Semafor v kratkem bo Čeprav glede obvoznice ne moremo napisati nič posebno novega, je razveseljivo, da naj bi v kratkem - rekli so, da celo pred izidom tega časopisa, le dobili semafor na križišču za obrtno cono. Projekt je že končan, v teh dneh naj bi stekla pripravljalna delà. Čakajo le še gradbeno dovoljenje, ki naj bi "bilo že v postopku". Kot je razvidno iz načrtov, je sernaforizacija križišča pripravljena tako, da se bo tudi kasneje, če bomo dočakali štiripasovnico, lahko vključila vanjo. Upamo, da bo gradbeno dovoljenje res v zelo kratkem potr-jeno. Dopusti so namreč pred vrati in take stvari kaj hitro obležijo na mizah do jeseni. Moribor Ljubljeno Legendo krmilno ndpiava MSKE60 slebec ustočeriego sfmol. droga slebet lovnego »émoi, droga signalr.i doiolec a vozila 3 del™ signalni dajolec 20 pešce 2 delni Vir: Načrt semaforska oprema križišča M-Obrtna cona Trzin (maj 1997) Mensel - sistemi in avtomatizacija KOLONE SO VSE DALJŠE, A NEKAJ SE LE PREMIKA OOSEV ali je v trzinu dovolj vode in kakšna je , . nija je zelena, ker ima zadost, pa-s - 3 vendar poznamo tudi vroca m '".Ctetja. Letošnje se je sicer napove-. lar pogostim deževjem, vendar k„ ga ne prekrivajo oblaki, že kaže ' mile in trzinske opravljivke, ko se . ub kavicah in po malem "šlogajo" -V prihodnost, napovedujejo, da borno imeli dolgo, vroče poletje. Spom-. • „. v prejšnjih let, ko smo imeli v pasji ■ m precej težav s preskrbo z vodo . smeli prati avtomobilov in zalivati "-•■'.. zato smo direktorja Komunalno .... 'ijskega podjetja Domžale Jožeta tonika, vprašali, če tudi letos lahko p v.m - -tu," nam je odgovoril. pravih cevi. Če bi investitor Sklad stavbnih zemljišč in pooblaščeni investitor Razvojni zavod takrat, ko so urejali industrijsko cono v Trzinu, delali po programu, bi bilo vode povsod dovolj, vendar je v coni vsak dělal kar po svoje, zato je prišlo tako daleč, da smo ustavili izdajanje soglasij za nove priključke. Opozorili smo, da je zdaj še čas, da popravimo napake. Iz domžalske smeri smo po polju mimo Depale vasi že potegnili cevi z dovolj velikim premerom do banke v novem delu Trzina. Do tam je zdaj vse v redu, cevi pa bi bilo treba potegniti še naprej v industrijsko cono. To naj bi naredili vzporedno s poso-dabljanjem štiripasovnice. Zdaj vse pogojujete z gradnjo trzinske obvoznice, kaj pa če štiripasovnice ne bo? Seveda bo, saj mora biti! Veste, če gremo zdaj razkopavat Kidričevo cesto v Trzinu zaradi sanacije kanalizacije, nato pa zraven vzporedno skopljemo še jarek za vodovodno cev, potem pa bodo trideset metrov stran začeli razkopavati še zaradi sanacije ceste, je pa to kar malo huda. Vse stvari se bo dalo najlažje in najceneje urediti hkrati z gradnjo štiripasovnice. Kdo pa bo investitor teh del? Ali bo tudi za polaganje vodovodnih in kanalizacij-skih cevi plačala občina? Ne, to bo šio na račun direkcije za ceste. Ona bo posegla v prostor zaradi štiripasovnice. Pri vsaki investiciji, ko posežejo v komunalne vode, morajo investitorji poskrbeti, da jih na koncu pustijo funkcionalno urejene. To se bo zgodilo v tem primeru. Občina mora poskrbeti za pripravo projekta, investitor pa ga bo istočasno s sanacijo ceste realiziral. Zaradi tega nima smisla, da bi zdaj razkopavali Kidričevo ulico. fcwno pmJatke, da je os-*rt>« z vodo v Trzinu že kar ' da je bilo vodo-""režje načrtovano 4 «ari in stanovanjski ř*"v' '' Trzina, da pa so » omrežje enostavno, " P^hnih okrepitev, W|«U1 ,e porabnike v *"»r'|skiconl.Je to res? «■»Ta : dva vodovodna " n del Trzina se , '.» s Krvavca, :n industrijska * íetja na dom-Z v i? ~':ttn po'ju- Vo-fa, « primanjkuje, »•«Tak zato, ker ni Kolikšna je zdaj poraba vode v novem delu Trzina? Cona zdaj porabi povprečno 9 do 16 litrov vode na sekundo. Imamo podatek, da je bila za naselje Mlake, ko so tam urejali vodovod, predvidena poraba od 4 do 5 litrov/ sek., zdaj pa je poraba toliko večja, v konicah naj bi presegla celo 17 litrov/ sek. Kaj bi se zgodilo, će bi v novem naselju Trzina izbruhnil hujši požar? Ali bi bilo vode še dovolj za gašenje? V slučaju požara bi bilo treba samo zapreti dotok vode v Periteks in Kimi in vode bi bilo za gašenje dovolj. Do banke tudi tako ni problem, verjetno pa bi tudi za preostali del naselja lahko zagotovili dovolj vode. Imamo vodovodni rezervoar in črpalke in verjetno bi to zadostovalo. Periteks pa bo tako ali tako zdaj poskrbel za svoje vodne rezerve. Okoli Domžal zdaj delate t. i. vodovodno zanko, ki naj bi zagotovila izdatno oskrbo Domžal z vodo in kot pravite, naj bi od te zanke do trzinske banke že bil speljan večji vodovodni krak. Ali je v zajetju na domžalskem polju zadosti vode? Tam je podzemno jezero in vode je zadosti. Kakšna pa je njena kakovost? Kmetje na poljih uporabljajo najrazličnejše kemijske preparate in strupe, ki prav gotovo pronicajo pod zemljo v to jezero? Kakovost vode je še vedno nekaj boljša od zahtev, ki jih postavljajo naši standardi. Kemija se zdaj res pomika navzdol, opravili pa smo vrtanja do globine 1 10 m, kjer je voda še vedno tako rekoč brezmadežna. Ali niso naši standardi za kakovost vode precej blažji od evropskih? To je res. Mi še upo-rabljamo stare jugo-slovanske standarde iz leta 1975, evropska merila pa so se v tem času zaoštrila. Ko bo sprejeta naša nova za-konodaja na tem področju, bodo stvari tudi nekoliko dru-gačne. Miro Štebe _ ODSE\ pokopališče v trzinu: da ali ne? niku se pojavlja talna voda. Prihaja do odplavljanja biološko razgradljivih snovi, zato so potrebni posebni ukrepi. Pred kratkim smo delali projekt za pokopal-išče v lukovški občini, v Gradišču. Tudi tam imajo ilovnato zemljo, zato je geolog predpisal, kako je treba zemlji primeša-ti druge vrste zemlje, Mladi mislijo, da bodo večno živeli in zato lahko opirajo svoja pričakova zahteve le na lastne sile. Starejši opazili, da je nekje všemu konec in kar imaš in počneš le zase, pade v praznino in nič ne velja. iščejo neko věčnost, neko vero, delajo le za črve v jami. (Hermann H Foto S> Včasih so se šalili, da Trzinci pokopa-lišča sploh ne rabijo, saj ne umirajo naravne smrti, ampak jih razbijejo med prctepi ali pa jih povozijo na trzinskih ces-tah. Pretepov je zdaj manj, ceste pa so še bolj nevarne, čeprav zdaj po njih v glavnem zaradi kolon vozijo počasi, dilema o pokopališču v Trzinu pa se je spet pojavila. Eden od pogojev za novo občino, ki jih ne izpolnjujemo, je tudi ta, da nimamo svojega pokopališča. Tudi če bi ostali v sedanji občini, so pokopališča za večino Trzincev še vedno drugje kot v matični občini. Največ starih Trzincev je vezanih na Mengeš, prebivalci novega delà Trzina pa imajo svojce največkrat pokopane v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Z direktorjem Razvojnega zavoda Domžale Janezom Končanom smo se pogovarjali o lem, ali v Trzinu lahko dobimo svoje pokopališče. Zdaj, ko so se pojavile te nove občine in ko tudi v Trzinu razmišljate o svoji občini, je najbrž smiselno, da razmišljate tudi o V primeru Trzina pa gre za to, da je stari Trzin povečan za precejšnje novo stanovanjsko naselje in da je tudi del industrijske cone že stalno naseljen. Zdaj je v Trzinu toliko prebivalcev, da je že smiselno razmišljali o svojem pokopališču. Kje v Trzinu bi lahko bilo pokopališče? Ko se je v občini začel spreminjati dolgoročni načrt, je trzinska krajevna skupnost dala svoj predlog za lokacijo pokopališča. Zdaj se morata o tem opredeliti ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo. V bistvu morata "požegnati" ta poseg v prostor. Za pokopališče je predvideno območje travnika, severno od tište lope, ki stoji blizu mosta čez Pšato ob Habatovi ulici. Tisto zemljišče je dokaj vlažno, ali je primerno za pokopališče? Pokopavanje ima svoje biološke zahteve. Zemlja ne sme biti presuha, ne sme biti mokra, ne sme bili peščena in tudi ilovica ne. S strukturo tal imajo težave tudi na drugih, že obstoječih pokopališčih. Na primer v Kam- pokopavanju občanov v svoji občini. Večino Trzincev pokopavajo v Mengšu. Treba pa je reči, da se zdaj v svetu iz različnih razlogov pojavlja tendenca združevanja pokopališč. Prvo kar je, je to, da je pokopališče tak poseg v prostor, ki na določeni oddaljenosti onemogoči druge gradnje. Obstajajo pred-pisi, ki določajo, kakšen naj bi bil odmik pokopališč od naseljenih objektov. Drugo pa je, da mora pokopališče imeti svojo infrastrukturo. Med drugim zraven sodi mrliška vežica, ki tudi nekaj stane. Biti mora vsaj toliko in toliko pokopov, da se zadeva izplača. da je primerna za pokope. Če je zemlji presuha, trupla namreč mumificira in se a, razgradijo. Če je premokro, nastane ka: nekakšna želatina. Zemljišče, ki ga predla-gajo za trzinsko pokopališče, takšno kot jt ne da bi ga s še kakšnimi posegi izboljšafi zdaj z geološkega vidika ni primerno. / dodatnimi posegi pa se da praktično vsak' zemljišče naredili primerno za pokopavanje. Miro ŠleK kaksen naj bo center trzina Vprejšnjih številkah smo pisali, kakšne náčrte imajo na občinski ravni z ure-ivtvijo t.i. centra Trzina. Po javni razgrnitvi obravnavi predloga je dala krajevna viupnost na predlog negativno soglasje. Kofikšno moč ima ta sklep sveta KS še ne ,no. povedali pa so nam, da so po tem na '•močju, ki naj bi ga spremenili v center, . merili geometri Razvojnega zavoda. < itf razgrnitvi predloga ureditve centra so : KS dobili nekaj zanimivih in tehtnih mislekov glede predlaganega načrta. ('»vzemamo nekaj pripomb, ki se nam zdijo •i uhnij tehtne. lh Igoletni projektant na našem območju in itkdanji krajevni funkcionar Rado Ferjan je Ttiťd drugim zapisal: /.(»nova centra ne daje videza centra za ■selje s 3.000 prebivalci, ampak blokovní - «tom z medsebojno enakimi objekti, ki s prfdvidenimi ravnimi, rahlo ukrivljenimi vjrehami, spominjajo na kremšnite. KS Trzin je kot uporabnik omenjenega . ostora sprejela program, ki naj bi dal •imvne smernice načrtovalcu centra Trz-u in ga je sprejela tudi občina Domžale. V - .hipu tega programa naj bi imeli prednost - «ekti z dejavnostmi, ki so kraju neob-tlno potrebni (pošta, zdravstvena ; «taja, knjižnica, galerija, tržnica, dvorana javne in kulturne prireditve, prostori za .no upravo, center obrtniške dejavnosti, •ite površine za shode, manjše specialise trgovinice, ureditev spominskega •k'žja ipd.). Z vsebino programa je bil podrobno seznanjen tudi izdelovalec razine dokumentacije. V kompleksu, ki 11'i bil predvsem domena pešcev, naj ne bik) novih stanovanj, sedanjo cesto MIO OBLAČILA IN DARILA LIPARJEVA 4 - TELEFON: 738 - 588 PRI NAS DOBITE: -ENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO PERILO IN NOGAVICE * MODNA OBLAČILA ZA MLADE * ZADRGE IN RAMENSKE PODLOŽKE * CENTILIN VISOKE KVALITETE * OBLAČIMO IN PRODAJAMO GUMBE ^SELIMO SE VAŠEGA OBISKA! pa naj bi preuredili v mestno ulico s kole-sarskimi in peščevimi stezami ter zelenjem. Center naj bi bil urejen lako, da bi zdaj nepovezanim delom naselja dal srce in dušo, kamor bi Ijudje radi zahajali po nujnih vsakdanjih opravkih in tudi po zabavo in razvedrilo. Občulek imam, da projektanta, za katerim gotovo stoji finan-čno zanimiv investitor, ob podpori določene struje občinske uprave, prav nič ne zanimajo zahteve in potrebe krajanov, po izdelku sodeč pa tudi ne dejansko stanje na obravnavanem prostoru. Predlog namreč ruši "nekaj mesecev" stare objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi STROKOVNIH MNENJ ISTEGA PROJEKTANTA. Požvižga se na že zgrajeno in predvideno infrastrukturo, ruši dve kmetiji, mizarsko delavnico in gasilski dom. Kot da bi živeli pod okriljem najrazvitejših svetovnih držav! Izgleda, da je načrtovalcu in investitorju malo mar širši prostor, v okviru katerega leži center Trzina. Pomembno je le, da se nepozidani prostor pozida, da gredo objekti čimprej v promet, koristi krajanov pa niso pomembne, saj je znova v ospredju finanční interes posameznikov. Saj je vseeno, če bomo imeli v Trzinu poleg OIC še eno arhitektonsko skrpucalo. S predvideno slanovanjsko gradnjo bodo zopet nastopili dobro znani problemi (vrtci, šole, zdravstvene ustanove). Sedanja krajevna oblast je brez moči, saj jih občina Domžale ne jemlje resno! Kljub temu, da imajo od krajanov KS Trzin tako občina kot država dokaj visoke prihodke! Boris Lukner pa je med drugim v svojem komentarju zapisal: Inspiracije za načrto-vanje tako imenovanih sosesk ali njih centrov so bile jasno in logično črpane iz vaške srenje. Vsaka soseska naj bi imela tim. center, ki bi služil izključno potřebám krajanov: preskrba z živili, manjše trgovinice (tudi za turizem), uslužnostna dejavnost, pošta, banka, zdravstvo, občina itd. Poudarek naj bi bil na preskrbi krajanov in ne širšega območja kot Domžale. Poslovnih središč v centru naselij je malo ali pa jih sploh ni. Zelo važne pa so osnove za kulturno in športno dejavnost ter vse, kar je potrebno za tekoče opravke krajanov. • Dostopi do centra naj bi bili v radiusu največ 10 do 15 minut peš hoje. • Prikazani projekt je zasnovan predvsem preveč komercialno in veliko preobsežno za obstoječe razmere. Nekoliko celo spominja na Zupančičevo jamo v Ljubljani, ki je verjetno urbanistična pomota. Dimenzije so preglomazne in bi v primeru realizacije posameznih grad-benih objektov povsem podrle izgled podeželskega okolja, ki ga moramo na vsak način zadržati. • Vsebina centra pri načrtovanju mora obvezno pogojevati potrebe krajanov in ne le dobičkarski interes načrtovalcev. • Ker je arhitektura naših vasi do neke mere zelo lepa, jo moramo zadržati in se ji z načrtovanjem novih in potrebnih dopolnilnih gradenj prilagoditi. Ne smemo pozabiti, da živimo, hvala bogu, še v kmečkem okolju, praktično sredi polj in gozdov in obenem tudi na samem robu glavnega mesta države. • In še nekaj: Držati se moramo stoletja starega pravila: => Z gradnjo se je treba prilagodili okolju. Center mora biti lep in funkcionalen. Izvedba mora biti kvalitetna in poceni. => Zagotovljena morajo biti sredstva za vzdrževanje. => Zadovoljstvo za vse, domaćine in goste pa maksimalno. trzin je živel od mesarstva Trzin se v zadnjem času hitro razvija in širi in njegova preteklost počasi zgineva v po-zabo V uredništvu Odseva smo se dogovorili, da bomo poskušali beležiti tište strani trzinske zgodovine, ki so še dostopne, ki so še žive v spominu ljudi in za katere bi bilo škoda, da jih čas izbriše. Zemlja, na kateri stoji Trzin, ni posebno rodovitna, precej je bilo tudi močvirja, zato so si morali Trzinci za preživetje in izboljšanje življenja pomagati z živinorejo in drugimi, dodatnimi dejavnostmi. Ena od takih dejavnosti je bilo tudi mesarstvo. Nekateri viri navajajo, da je bilo v drugi polovici prejšnjega stoletja v Trzinu kar 21 mesarjev in 12 mesarij, kjer je bilo dovol-jeno klati drobnico. Po vojni sta bili v vasi še dve mesnici, Herletova in Ogrova. Tradicijo Herletove še nadaljuje sedanja mesarija Kmetič, Ogrovo pa so v šestde-setih lelih zaprli. Z Alarijo Perne - Ogrovo mamo smo se pogovarjali o preteklih časih: Ja, včasih je bilo v Trzinu res dosti mesarstva, praktično vsa vas je živela od tega. Bilo je več mesnic, skoraj v vsaki drugi hiši pa so imeli tudi klavca, ki so hodili po hišah klat živino in prašiče. Med drugimi so bili klavci Pajkov ata, Jerajev Feliks, Starinov Albin, Lojzetov Lojze in drugi. Ker se meso v Trzinu ni ne vem kako prodajalo, so ga ženske vozile v Kamnik ali v Avstrijo. Spominjam se, kako so z mešními izdelki oskrbovali tudi železničarje, ki so z njimi prekupčevali in da so nekatere trzinske ženske prišle vsak teden, si naložile cele nahrbtnike klobás in jih potem prodajale, da so vsaj nekaj zaslužile. Mesarjein se je izplačalo, saj so lako imeli več prometa. Imeli smo sliko stare Ogrove mame, kako je tako prodajala mesne izdelke v Kamniku. Slike ni več, ampak spomnim se je, kako je mama sedela tako, malo bolj rnočna ženska z belim predpas-nikom, ob celi gori "špeha" in klobás. Spomnim se tudi starih računskih knjig, ki jih je spravljal moj rnož, da je mama bratov Kotar, po katerih se imenuje tzinsko kulturno društvo, znosila in okrog prodajala ogromno klobas. Živeli so namreč v veliki revščini. Slišal sem, da bi se morale kranjske klobáse pravzaprav imenovati trzinske in da jim ponekod v Avstriji, predvsem v okolici Beljaka, še vedno rećejo terezin vvurst. Tako imenovane kranjske klobáse so res dělali v ogromnih količinah prav v Trzinu, precej pa so jih potem zvozili v Avstrijo. Imeli so posebno písmo, nekakšno dovoljenje, da so lahko hodili čez mejo prodajat. Tudi moj mož je imel tisto dovoljenje - pismo. Z njim so brez težav hodili v Beljak in drugam čez mejo prodajat mesne izdelke. Nihče ni dělal nobenih težav. Včasih sanitarna inspekcija ni bila tako natančna, pa tudi niso vedeli za vse te sodobne bolezni. Pri Ogru je imelo mesarstvo dolgo tradicijo. Ja, to sega že precej daleč nazaj. V Trzin sem se přiženila pred 50 leli iz Krškega. Veliko sem se pogovarjala z ljudmi, ko smo dělali skupaj na polju ali ko so prihajali v mesnico. Vem, da taslov oče ni bil mesar, tast pa je že bil uradno mesar. Tudi trije njegovi sinovi, med njimi moj mož Ivan, so bili mesarji. Po vojni so možu najprej vse pobrali, ko pa so odprli kmetijsko zadrugo, je lahko odprl obrt, ker je bil mojster. Klali nismo doma, teniveč v Mengšu, doma pa smo prodajaJi Živina je bila večinoma trzinska, od trzinske zadruge in trzinskih kmetov, pri Kmetiču, naši "konkurenci", pa so živino dobivali od Emone. Pri Ogru so se ves čas trudili za sveže meso. Klali so dvakrat tedensko \ tistem času je bilo vedno premalo mesa, čt ne bi klali tudi malo na skrivaj, bi bilo precej hudo. Vendar so bile v tistem časa precej pogoste kontrole. Preiskovalec jt přišel tudi ob dveh ponoći. Pri tej hiši n nikoli manjkalo mesa in tudi drugih stvar ne, vendar so bile tište obvezne oddají prava groza. Enkrat smo ostali skoraj brt zrna pšenice. Če ne bi na skrivaj klali, tud mesa ne bi imeli. Mož je veliko klal tudi pr drugih hišah. Od novembra do pusta f-praktično ni bilo doma. Bil je priznan master, še zlasti so cenili njegove salame, zat so zelo povpraševali po njem. Vaša mesarija je bila znana po salami in klobasah. Ja, Ogrova mesarija je bila priznana. K so ves čas hodili razni tovarnarji, Ijudje • ministrstev, redne stranke so bili iz D®' gančevega sanatorija. Cenjena je & Ogrova salama. Tu ni šio za ogrsko, amp-našo, Ogrovo salamo. Precej smo dělali p naročilu tudi za razne gostilne. Zelo velik pa se je prodalo tudi klobas. Sami kmet;-so pokupili največ mesa. Nekatere gosp»5" inje, tište, ki so bile bolj izurjene, so ntf> zalile, drugi pa so kuhali suhega -ješprenj in take stvari. Drugače pa 9 kmetje z mesom precej varčevali. Imeli » ga ob nedeljah za v juho, za kate1. ^-it-y praznik, drugače pa ne. Precej so si pomagali s suhim mesom. Takrat ni bilo tako kot janeSi ko imamo zmrzovalnike in hladil- nike. Kako pa ste hranili meso? §e zdaj imamo ohranjeno hladilnico. To je prostor z debelimi zidovi. Zid, sezidan iz 'skal in nekaj opeke, je debel kar 90 cm, .mes pa je za izolacijo žaganje. Tudi debela ■rata so izolirana z žaganjem. Tla so step-tana zemlja, da je voda lahko odtékala. V prostoru so bili kavlji, na katere so obešali meso, v prostor pa so nanosili led, ki so ga lomili na trzinskih bajerjih. Led je v hladil-nici ostajal do poletja, v prostoru pa je bilo '••čashladno. Še zdaj hladilnico s pridom porabljamo za shranjevanje povrtnin, abolk in krompirja. Krompir tam ne kali, -Jholka pa ostajajo zelo dolgo čudovito •eža. Včasih tam shranim krompir tudi za koga drugega. Ne vem, kako dolgo je meso Alržalo v hladilnici, dva tedna prav gotovo. K« se je led stopil, pa je bilo treba za sveže "■tso večkrat klati. Za salame in klobáse je Poniembna tudi dimnica. .v vedno 'mamo staro dimnico. "jej smo dimili meso, ki smo 1 Přej razsolili. To se zdaj še ■■> malo delà, jaz pa še vedno ^ PO starem. Dva dni pus-' meso nasoljeno, potem pa razsol. Težji kosi rî C-e2 Stïrî ali pet tednov v ;n,c°; manjši pa čez tri _ Včasih sem veliko sušila " ,udi drugim, danes pa le še znancem. Naravno dimljenje je čisto nekaj drugega kot današnje električne prekajevalne komore. Zdaj naredijo vse na hitro, v pravi dimnici pa se meso res nekako konzervira, potem pa ga je treba obesiti na zrak, da se posuši. Danes vse dajemo v zmrzovalnik, včasih pa je meso vedno kje viselo. Tisti, ki so imeli boljše shrambe, so imeli meso bolje shranjeno, pri tistih, ki je niso imeli, pa je bilo meso lahko tudi malo žarko. Takrat Ijudje niso bili preveč razvajeni. Vse je bilo dobro. Ste imeli kakšen hišni recept, kakšno hišno skrivnost? Naši recepti niso bili nikakršna skrivnost. Naš ata je vedno délai po istem, svojem receptu. Vse meso za salame in klobáse je bilo ročno zmleto, tako je tudi najbolj kakovostno. Mešanica je bila iz svinjine, govedine, maščobe in začimb. Vse je bilo skrbno pretehtano in zmešano, zato je bilo tudi tako dobro. Kolikokrat sem že slišala ženske, ko pridejo in pravijo, da takšnih krvavic, salam ni več ... Danes ni nobena stvar več takšna, kot je bila. V maso za klobáse in salame nismo nikoli dajali nič umetnega. Ata, ki je délai salame do 75 leta, je rekel, da mora polnjenje dobiti z naravnimi, ne pa umetnimi dodatki, tako kot zdaj. Meso je treba tudi 4 pravilno ohladiti. Ne tako kot danes, ko klavci - mesarji naredijo vse v enem dnevu. Naš oče je prvi dan naredil krvavice in pečenice, meso za salame in za razsol - prekajenje pa je moralo počakati par dni, da se je res ohladilo. Če je bil mraz, so imeli včasih kar zunaj, po drevju, obešene kose mesa. Mož je šel meso čez dva dni nasolit, salame pa je dělal šele čez dest dni. Meso se mora res ohladiti, iz toplega ni takšne kakovosti. Ste se tudi vi naučili kaj mesarskih spretnosti? Prodajala sem v mesnici, ker sem rada dělala z ljudmi, drugače pa sem se naučila praktično vsega. Tast me je naučil "našpiliti" klobáso. Pri tem je važno, da imaš občutek in da delaš vse enako težke, npr. 20 dkg. Kosala sem se z Lojzetovim Jankom, ki je trdil, da lahko, če so čreva lepa in se ne tr-gajo, na uro našpili 90 do 100 klobás in da mu ni nihče kos. Toliko klobás sem naredila, da sem na koncu dala vse v koš, tudi Janka. V me-sariji sem lahko naredila vse, le klala nisem. Saj mi ni bilo nikoli treba, verjetno pa bi znala, saj sem bila vedno zraven. Se vedno pa znam dobro razkosati meso, tudi to je umetnost. Shranjeno imam še vse orodje, sekire, nože itn. Imeli ste tudi kmetijo. Imeli smo manjšo kmetijo, bolj za sproti. Redili pa smo tudi po deset krav. Delà je bilo dosti. Življenje je bilo kar naporno. Vstajati je bilo treba zgodaj, dosti časa je bilo treba prebiti na hladném. Povrhu vsega pa ste bili ves čas tudi odlična pevka in igralka pri trzinskem kulturnem društvu. Ja, to je bil pa moj hobi. Res sem rada pela in igrala. Ko smo imeli vaje, me vse večere ni bilo doma. Na tište nastope in vaje imam res lepe spomine. Marsikdo od starejših Trzincev tudi ve, da ste dobra kuharica. Za gasilce, ob birmah in drugih slovesnos-tih sem res veliko pekla pecivo, torte in druge stvari. To me je veselilo in rada sem kaj naredila za kraj in dobro voljo. Marija Perne bi lahko še marsikaj povedala o življenju v Trzinu v prejš-njih časih, saj je bila vedno zelo de-javna in blizu dogajanja. Lahko bi nam kaj povedala tudi o vezenju narodnih vezenin. Ko bomo govorili o kulturnem društvu, pa zagotovo ne bomo mogli mimo nje, vendar bomo kaj pustili še za drugič. Miro Štebe Kraljevina Jugoilavija. Obrtni list. sprehod med pomniki trzinske kulture S I Naš kraj ima dolgo tradicijo, saj so v trzinskem kamnolomu našli kamnito kladivasto sekiro iz mlajše kamene dobe. Kraj je bil zanesljivo naseljen tudi v rimski dobi, saj o tem pričajo izkopanine ob rimski cesti Emona - Celeja, kraj pa so prvič omenili 15. maja 1273 v listini nemškega viteškega reda. V naselju ni več prav dosti pričevanj preteklih obdobij. Če se pozorno sprehodimo po starem delu kraja, pa vendar še lahko vidimo nekatere ostanke starih dni. Ze razvrstitev in podoba nekaterih hiš ob Mengeški cesti in nekaj hiš ob Jemčevi, pa tudi pod hribom in ob Ljubljanski cesti, da slutiti, kako je Trzin včasih izgledal. Na nekaterih hišah še vidimo značilne pod-strešne line, majhna okenca z jeklenimi rešetkami - gavtrami, stara masivna lesena vrata z rezljanimi okraski in druge ornamente, ki pričajo, da so stari mojstri hiše postavljali s spoštljivim, skoraj Ijubezen-skim odnosom. Takrat ni bilo industri-jskega "štancanja", vsaka stvar je bila unikat, mojster pa se v vsak svoj izdelek podpisal s svojim stilom. Mnogi se sramu-jejo teli ostankov starih časov, češ da so zastareli, nesodobni in manjvredni. Želijo si sodobnega betona, stekla in drugega blišča, ne vedo pa, da stare hiše govorijo o stoletni modrosti našega naroda, o njegovi trdoživosti in njegovem smislu za lepo. V Trzinu je vse manj takšnih drobnih spominov na stare dni. V Odsevu jih borno poskušali ohranjati vsaj s sliko in skopimi, dosegljivimi podatki o njihovi zgodovini. Tokrat smo se sprehodili med nabožnimi znamenji, saj gre za najznačilnejše spomenike naše kulture iz preteklih dni. V Trzinu je bilo včasih precej več obcestnih križev in kapelic. Ljudje so jih postavljali, da so z njimi obeležili spomin na nesrečne dogodke ali pa da so z njimi izrazili hvaležnost Bogu za uspešno premagovanje težav in nadlog, ki so jih pestile. Po drugi svetovni vojni so ta znamenja motila nekatere najbolj goreče, a ozko usmerjene in kratkovidne partijce, nekaj znamenj pa so podrli, ker so širili ceste. Kapelice in križi so propadali in izginjali, nekatere pa so vaščani trmasto obnavljali in vzdrževali. Nekatera od teh znamenj so še v slabém stanju in bi jih veljalo obnoviti in kako zaščiti. Mačkovo znamenje Najstarejše in verjetno tudi najpomembnejše trzinsko obcestno znamenje je kužno znamenje ob Mengeški cesti v gornjem delu Trzina, ki mu pravijo tudi mrliško ali pa tudi Mačkovo znamenje. Sedanje znamenje je leta 1878 izdelal kamnoseškij f mojster Tomaž Sirolli. V niši, na južni strani znamenja proti vasi, je izklesan ' relijef sv. Flori-jana, ki je za-vetnik trzinske fare. Znamenju so rekli mrliško, ker so se ob njem ustavljale trzinske pogrebne povorke, ko so na zadnji poti v MengeŠ spremljale umrle. Pri znamenju so za pokojnika zmolili nekaj molitev, eden od pogrebcev pa se je v imenu pokojnika poslovil od sovaš-čanov in jih prosil za odpuščanje, če je koga v življenju razžalil ali kako dru-gače prizadel. Mačkovo znamenje pa so mu rekli, ker stoji blizu Mačkove do-mačije, Mačkovi pa so tudi skrbeli za njegove Kraljevo znamenje Ob križišču cest iz Trzina proti Loki in Jablam stoji Kraljevo znamenje, ki so mu včasih rekli Vovkovo Tudi to znamenje je že pred 1825. Spada med t.i. kapelice, saj je odprta le s sprednje strani, na zunanji južni strani jo krasi freska sv. Florjana, na severni, ki je obrnjena proti Mengšu, pa mengeški patron sv. Mihael. V kapelici je Marijin kip. Po vojni, leta 1949, so trije oficirji, ki so stanovali v Jablah, skušali kapelico poškodovati in uničili Marijin kip, vendar so jih domaćini zasačili in jim to vandalsko početje preprečili. Ko v jablah ni bilo več oficirjev, so kip přinesli nazaj v kapelico. Za sveže cvetje v kapelici in njeno okrasitev že od leta 1968 prizadevno skrbi Foto: Mojca Iva Šušteršič - Goltnerjeva. Kapelica bi bila zdaj potrebna tudi temeljitejše obnove. Zanimivo je tudi, da v njej ob božiču I« postavi jaslice. Celova kapelica OBLAČILA ZA DOBER, SPROSCEN OBCUTEK V POLETNIH DNEH Dopusti so tik pred vrati in verjetno se že ubadate z mislijo, katera oblačila bi vzeli s seboj. Za sproščene počitnice bodo naj-primernejše lahke majice, kratke hlače, jeans, za ženske tudi lahke oblekice, živahna krilca, barvité bluze ... Letošnja noda je tako pestrá, da bo vsak lahko našel kaj za svoj okus. Če želite kaj novega, udobnega, elegantnega in bkovostnega, če ste v dilemi ... obiščite prijetno trgovino NAOMI, med lokali v novem delu Trzina, na Kidričevi 12! Tam vam bodo zagotovo pomagali najti najustreznejšo rešitev za lepše poletne dni! Pestři ponudbi ženskih, moških in "troških oblačil vam bodo prijazne prodaje z nasveti pomagale najti tisto, kar «lile, in bo najbolj ustrezalo vašim načr-;«n In potřebám. Prisluhnile bodo vašim JaJn in vam s svojim znanjem, poznavan-modnih trendov, materialov, barv in '••«lev hitro svetovaie, kaj bi bilo naj-"•memejše. Policah trgovine NAOMI boste našli • Jala za elitna družabna srečanja, za ; Osieno [gro in zabavo, za prijetne spre-Uc Po turističnih mestih, seveda pa tudi £ Pester vsakdan. trgovine NAOMI je bogata izbira ženskih in moških oblačil. V NAOMI pri izbiri blaga posebno pozornost posvečajo kakovosti. V njihovih oblačilih se boste poču-tili prijetno in v družbi vam ne bo treba zardevati zaradi kakovosti vaših oblačil. Na policah NAOMI lahko izbirate med modeli svetovno priznanih znamk (Emanuele, Calvin Klein, Lois, Roma, Elegance, Madeleine), izbor pa je tako prefinjen, da kljub kakovosti cene niso pretirane. Za poletne dni v Naomi ponujajo še zlasti bogat izbor oblačil iz jeansa in unisex modelov, pester pa je izbor tudi drugih vrst oblačil, s katerimi boste lahko obogatili vašo poletno garderobo. Posebno ugoden pa je nakup otroških oblačil, ki so v NAOMI na razpolago v prvém nadstropju. V NAOMI se namreč pripravljajo na nov program, zato zdaj pri otroških oblačilih do prodaje zalog nudijo kar 30 % popusta. Na voljo so vse vrste otroških oblačil za starost od dveh mesecev do štirinajstih let, med blagovnimi znamkami pa omenimo Mini Club in Osh Kosch. Prevladujejo naravni materiali, za vsa oblačilca pa je skupni imenovalec kakovost. Obiščite trgovino NAOMI, ki je odprta vsak dan od 11. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Prepričali se boste o bogati izbiri in kakovosti ponudbe. Ker se boste v oblačilih iz trgovine NAOMI počutili odlično, se boste tja še radi vračali! je stalo na travniku ob Pšati na drugi strani, kjer je zdaj šola. Še pred nekaj desetletji je bila tam na lesenem križu tabla s sliko, ki je přikazovala, kako so francoski vojaki v času francoske okupacije ustřelili enega od mladih Trzincev, ki so iz radovednosti pogledali skozi okno v Gregčevo hišo, v kateri so se zadrževali Francozi. Podobna je tudi Celova kapelica ali znamenje pri Jurju. Tudi ta kapelica je za-prtega tipa, precej pa se ji pozna zob časa. Na kapelici so sicer obnovili streho, freske pa žal niso več vidne. Med ornamenti je na zunanji strani Ijubka angelska glavica. Na tem mestu je, še predno so pozidali kapelico, že stalo starejše znamenje. V novem delu Trzina je še Šprehelnov križ, ki so ga po vojni večkrat poškodovali, vendar so ga domači vedno obnovili. Med znamenji, ki jih zdaj ni več, pa je treba omeniti še zlasti kapelico sv. treh kraljev, ki je bila ena na-jlepših kapelic daleč naokoli. V preteklih časih je bilo za mnoge usodno znamenje sv. Janeza Nepomuka med Trzinom in Dobravo, saj so prav pri njem rokovnjači in drugi roparji večkrat napadli kakega kočijaža ali popotnika. Marsikomu od starejših Trzincev pa je še v spominu Pepevarjevo znamenje, ki Kapelica sv. Janeza Nepomuka med Trzinom in Ćrnučami. Na prejšnji strani levo spodaj kapelica sv. treh kraljev. Obe znamenji sta bili porušeni po koricu vojne. Pajkov križ Pajkov križ je včasih stal pri mostu med strugo Pšate in cesto na koncu Pajkovega vrta. Postavili so ga v spomin na smrtno nesrečo, ki se je zgodila na tistem mestu. Ko so med okupacijo cesto širili, je gospodar Anton Kepic -Pajk križ přestavil k ograji svojega vrta in ga že večkrat obnovil. Križ redno krasijo s svežim cvetjem. DAN ODPRTIH VRAT V petek, 16. maja 1997, smo imeli na šoli dan odprtih vrat. Tema tega dne je bil šport. Na razredni stopnji smo učiteljice organizirale atletski Iroboj: skok v daljino, met žogice in tek na 60 m. Dopoldan smo dokončali met žogice in skok v daljino, za popoldan pa nam je ostalo finale teka na 60 m. Popoldan smo k sodelovanju priteg-nili tudi starše, ki so se poměřili v leku in štafetnih igrah. Zmagovalci so přejeli medalje. Vsi skupaj smo prijetno in zdravo preživeli popoldne. Rezultati atletskega troboja po razredih: Zmagovalke in zmagovalci drugega razreda Zvonka Majdič in Andreja Karner PRVE TEKMOVALNE IZKUSNJE Zadnjega majskega dne je v Domžalah potěkala prireditev 'Veter v laseli", kjer so se v različnih športnih panogah poměřili učenci osnovnih Sol. Z atletsko ekipo se je tekmovanja udeležila tudi naša šola. Mladi atleti so se poměřili v troboju: teku na 60 metrov, metu žogice in skoku v daljino. Prav vsi člani naše ekipe so presegli svoje osebne rekorde in dosegli mesla okrog zlate sredine. To je bila za mlade atlete prva tovrstna preizkušnja, ki jim bo prav gotovo oslala v spominu. Vsem udeležencem iskrene čestitke! Mentorica: Slavka Kozel MLADI KOLESARJI V PROMETU V začetku maja smo z učenci četrtih razredov pričeli z intenzivními pripravami na kolesarski izpit. Spoznali smo osnovne prometne znake, ki urejajo kolesarski promet, pa tudi ustrezna pravila vožnje. Po teoretičnih pripravah smo se s kolesi podali na šolsko igrišče, kjer smo urili spretnostno vožnjo na poligonu. Po teh pripravah pa smo si naděli kolesarske čelade in se odpravili na vožnjo po ulicah. Tam smo uporabili pridobljeno znanje, srečali pa smo se z različnimi prometnimi situaci-jarni, saj je bilo kljub dopoldanskim uram kar precej prometa. Vsi učenci so pokazali ustrezno znanje, tako pri teoretičnem delu izpita kot tudi pri praktični vožnji. Toda kljub izpitu, so učenci v prometu lahko nepredvidljivi, zato vozniki, bodite pozorni nanje, še posebno v okolici šole. Slavka Kozeij in Mateja Peric Kot vsako leto, tudi letos trzinsko šolo zapuščajo osmošolci. Poslovilni dan je bil 12.6.1997. Prireditev se je pričela ob 18-ih in je trajala kar dve uri. Ob klasični gtasbi so učenci, oblečeni v večerne obleke, v parih prihajali v jedilnico. Začeli so s programom: z nageljnom so se zahvalili učiteljem in ostalim zaposlenim na šoli, še prav posebej pa razrednikoma. Učenci so bili zelo presenećeni in tudi razočarani, saj je kljub povabilu k slovesu prišlo zelo malo učiteljev. Sledilo je sodišče za učitelje s kazenskimi nalogami. Nato so osmošolci predali ključ svojim naslednikom - sedmošol- cem, saj drugače ne morejo v osmi razred. Na koncu je sledila podelitev spričeval in raznih priznanj - za bralno značko, Vegovo priznanje, za najboljše matematike in priznanj za triletno odlično oceno pri zgodovini - kot nagrade za te učence je KS prispevala 8 knjig Trzin in Mengeš skozi čas. Urša Mandeljc PRISRČNO SLOVO UCENCEV 2. B RAZREDA OD TRŠICE PLESNA REVIJA ZASLOVO končaš drugi razred, to že nekaj Opomeni, si je mislilo 16 učencev 2. b «Wda in hoteli so to nekako obeležiti. Ker • - bil 2. b razred, po njihovem mnenju, ■■ajboljši daleč naokoli tudi zaradi razred-"■čarke Andreje Karner, so se hoteli od íršice" tudi dostojno posloviti. Starši ima-' ^o ali tako vedno posluh za želje svojih -debudnežev in v soboto, 14. junija, so se I? zbra]i na dvorišču pred hišo Francija r fen|a- Ganjeni razredničarki so poklonili „'(ce in ^Peli zares prisrčno pesmico, ;'.em pa so se p0razporedi!i ob dolgi ' mizi in se veselo zagrizli v spomine nacrte za naprej, zraven pa so grizljali pecivo, specialitete z žara in druge dobrote, sokovi in trenutku primerne druge tekoče zade-ve pa so se z mize kar cedile. Povrhu pa se je vsem z ražnja poželjivo re-žal še odojek s hrustljavo skorjico. Otroci so se kmalu zamotili z najrazličnejšimi igri-cami, starši pa so modrovali in hvaležno nazdravljali ga. Andreji. Malo so tudi zapeli, saj je znano, da so Trzinci dobri pěvci, popoldne pa so jih zasrbele še pete in kljub temu, da je razpoloženje poskušal pogasiti dež, so poskočno zaplesali do srečnega konca. Takšnega zaključka šolskega leta in slovesa od razredničarke trzinski anali ne pomnijo in 2. b je dokazal, da je bil res razred zase. Miro Štebe Ob koncu šolskega leta so v avli osnovne šole pripravili tudi plesno revijo, s katero so želeli učenci, ki so čez leto obiskovali plesni tečaj pod vodstvom plesne šole Snoopy, pokazati, kaj so se naučili. Mladi plesalci, v veliki večini so bile deklice, so bili razdeljeni v dve starostni skupini. Mlajša je še spoznavala osnove gibanja ob glasbeni spremljavi, vendar so se njeni člani že naučili tudi celo vrsto plesov. Res so nekatere plesalke še bolj pazile na pravilno zaporedje korakov kot pa na ritem, vendar so starši in drugi gledalci lahko videli, da je nekaterim ples že v krvi. Nastop mlade skupine je bil tako prisrčen, da so jim gledalci spontano ploskali. Kaže, da bomo imeli v Trzinu kmalu veliko odličnih plesalk in tudi nekaj plesalcev. Starejša skupina je bila že precej bolj suverena in videlo se je, da so nekateri že drugič obiskovali tečaj in verjetno tudi že kakšen ples v disku ali kje drugje. Ob koncu revije je voditeljica šole vsem mladim plesalcem podělila priznanja in jih povabila na končni izet. Obiskali so Atomske toplice pri Podčetrtku. r?- Solski zvonec je že odzvonil zadnjo uro v letu 1996/97 in osmošolci že uživajo v počitniškem brezdelju - vsaj večina. Šolske skrbi so že pozabljene in tisti, ki so domov přinesli lepa spričevala, si lahko iz srca privoščijo kopanje, sončenje, potepanje in druge počitniške radosti, mi pa smo přejeli še nekaj novičk iz zadnjega obdobja minu-lega šolskega leta. Menimo, da je prav, da jih objavimo, saj govorijo tudi o tem, kako prizadevni so bili v šoli in kako znajo poskr-beti za popestritev šolskega vsakdana. konec solskega leta šolske novičke ---1 mesto I. razred 2. razred 3. razred 4. razred Novak Živa l.b Mioč Eva 2.b Omahna Maja 3.b Ajnik Nela 4.a Golobič Urša I .a Dalan Lucija 2.a Sešek Mateja 3.a Habat Katja 4.a Pirnat Nives 1 .a Gorupič Anita 2.b Rotar Jana 3.a Ručigaj Saša 4.b mesto razred 2. razred 3. razred 4. razred KalačAnel I.a Pogorelc Luka 2.b Slatner Nejc 3.a Kovaljev Borut 4.b Jemc Jan 1 .b Stražar Luka 2.b Merič Denis 3.b Oražem Tadej 4.b Davidovič Franjo I ,b Smajlović Emil 2.a Jelnikar Žiga 3.b More Lin 4.b tudi v vrtcu se veselimo počitniških dni Ob zaključku šolskega lela se tudi v vrtcu radi ozremo nazaj in se spomnimo, kaj vse smo počeli, kam smo šli, kaj nam je ostalo še posebno v lepem spominu. Jeseni smo na našem igrišču pripravili kostanjčkov piknik, novoletno čajanko pa smo organizirali v diskoteki Life. V marcu smo povabili starše ter jim pripravili nastop. Skupina "pikapolonic" pa je ob zaključku leta v vrtec povabila tudi babice in dedke. Vseh prireditev so se otroci in tudi starši udeleževali v velikem številu. Skozi vse leto smo praznovali rojstne dneve otrok. Teh dni so se otroci zelo veselili, saj smo se vzgojiteljice trudile v skupinah ustvariti čim bolj veselo vzdušje. Večji otroci so se udeležili je-senovanja na Rakitni, zimovanja na Ambrožů ter leto-vanja na Krku, s katerega so se ravno vrnili vsi navdušeni in srečni. V vrtcu pa se bomo zabavali tudi v poletnih mesecih. Odhajali bomo na krajše izlete v gozd in bližnjo okolico. Na igrišču se bomo lahko hladili v manjšem bazenu. Sami bomo pripravljali sadně solate in sladoled. Tudi likovne dejavnosti bomo izvajali kar na prostém, pri tem pa bomo uporabijali različne tehnike in materiale. Srečali se bomo tudi z novimi zgodbicami in pesmicami. Lepe počitnice in veliko dobre volje vsem otrokom in staršem želimo vzgojiteljice vrtca Žabica. Vanja Pančur anketa: kam na pocitnice? Prihajajo že daljši in bolj vroči dnevi ter krajše in živahnejše noči. Počitnice so se že začele, bliža pa se tudi těžko pričakovanl in zasluženi dopust. In kam odhajajo Trzinci? Morebiti bi se jih celo več zabavalo doma, če ... Neža in Lili: Doma bova. No, jaz grem k teti v Bohinjsko Belo. Kopala se bom na Bledu. Na morje bom šla le za kakšen dan in to s počitniškim vlakom. V Trzinu pa bi imeli lahko kakšno veselico, a ne gasilske, da bi bilo več mladih. Dušan Mrčun - konstrukcijski ključavničar: Če imaš dopust, greš na morje. Da se spočiješ. Letos ne grem nikamor. Verjetno pa bom šel v hribe, v kočo na Veliki planini. V Trzinu bi lahko zgradili kakšen bazen. V industrijski coni bi bilo gotovo dovolj prostora; pa kakšna veselica tudi ne bi bila odveč. Suzana Hrovat - gostinka: S prijatelji bom šla na morje. Fanta si lahko najdeš tam, če je že potrebno. Šla pa bi v Španijo ali pa v Grčijo. Vsaj za en teden, da grem někam stran od tega "folka". V nedeljo grem na Veliko planino. Tudi drugače hodim veliko v hribe. V Trzinu pa bi lahko med počitnicami vsaj enkrat tedensko gostoval kakšen ansambel. Za žur. Pa tudi kakšen piknik bi lahko imeli. Tomaž Burger - finomehanik: Na morje grem. V Umag. Za deset dni gremo s kolegi uživat na jahto. Najbrž bomo šli na bi uredili trim steze s klopmi in koše za smeti naj postavijo zraven. Tudi klub za mlade bi lahko imeli. Za družabne večere. Seveda bi bilo vse pod kontrolo. Tu mislim predvsem L— kakšen otok. Če bo "luštno", bomo podaljšali. Ja, lahko bi bil kakšen disco v Trzinu. Tina Cvar - študentka: Malo grem v Portorož. Potem bom šla pa še malo v Francijo, mogoče pa tudi na Portugalsko. V Francijo gremo s kombijem. Je namreč izredno zanimiva, pa še francoščina mi je všeč. V Grčijo gremo pa "žurat". Potem bom pa studirala. V Trzinu naj zgradijo športni center in kakšen bazen. V gozdu na droge. V klubu bi se pogo-varjali, izmenjavali izkušnje s popotovanj, seveda bi vse obogatili z diapozitivi. Uroš Grošelj - strojni tehnik /Radomlje/: Midva s punco greva pa v Avs-tralijo. Za en mesec in po'-mogoče dva. Ko si že enkrat Trgoavto Koper TRGOVINA BUHHIK MengeS ■ Prešernova 3 telefon I fax: 061 737 785 Mobitel: 0609 648 422 AKCIJSKE - SUPER CENE: Prodaja na I + 5 čekov ali kredit brez pologa: Tomos Targa samo 99.600,00 SIT Tomos motor APN 6 samo 129.600,00 SIT Tomos avtomatlk A 35 sprint samo 99.950,00 SIT Tomos BT 50 S samo 211.300,00 SIT Tomos Colibri samo 102.000,00 srr Piaggio skuter ZIP 50 samo 298.920,00 SIT betonski me£alec samo 44.887,00 SIT samokolnica samo 5.990,00 srr lopata samo 1.757,00 SIT potopna črpalka samo 11.025,00 SIT pretočna črpalka za kurllno olje, vino, samo 10.920,00 SIT vrtna rotacijska kosilnica samo 29.940,00 SIT vrtna rotacijska samohodna kosilnica samo 44.950,00 SIT kolna brusllka Fellisali samo 8.397,00 SIT vrlalnik Fellisali samo 7.790,00 SIT Castrol XLR 5L samo 2.360,00 srr Vedno imamo na zalogi rezervne dele in dodatno opremo za vs osebna in lovorna vozila (ZASTAVA, IVECO, TAM): olja ELF, VALVOUNE, MOBIL, PROTON, CASTROL, OMF: maziva: filtri; atfogume SAVA, SEMPERIT, PIRELLI, MICHELIN; skulerji PIAO-GIO, GILLERA; kolesa ROG, ATALA, KASTLE; ročna in električna orodja Fellisali in drugo. Trgovina je odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati pon ud bi! Mateja in Nina - študentki: Mateja: Za počitnice še pre-mišljujem, kam bom šla. Če bom nabrala dovolj denarja, bom šla na Portugalsko (rent-a-car, letalska karta in bivanje znesejo okoli 2000 DEM), dru-gače pa gremo v Orčijo. Zelo pa si želim v Latinsko Ameriko. Sem slišala, da je zelo poceni. Le letalska karta, pa sem na konju. Kakšno soboto in nedeljo bom šla pa na morje in v hřibe. '»četom jadrat po južnem Jadranu. ^ Trzinu imamo pravzaprav Josti barčkov. Zvečer greš lahko brez skrbi ven, če pa bi "Mli še kakšen disco, bi bilo tudi vredu. tam, moraš še na Novo Ze-landijo in Bali. Tja greva z letalom. Za karte ne bo problem, ker delam na krožni plovbi. Potem bova nadaljevala v lastni režiji. Malo bova delala, obírala pomaranče, se potepa-la. Jaz imam tam sorodnike. V Trzinu pa tako ali tako ni ničesar. Jaz bi "kaj za stiskat se". Vitka Orlič - dijakinja: Najprej grem v Pulo, potem na Pag k starim slaršem in nato z Nina: Jaz bom šla pa julija v hribe in to po poti soške fronte ter okoliških kavernah. Avgusta grem za tri tedne v Ameriko in sicer preko Studentske organizacije, kjer je deset dni organiziranih, ostalo pa po lastnem izboru. Obiskala bom tudi sorodnike. A ja, med hribi in Ameriko pa grem še s starši na morje v Barbarigo. V Trzinu pa bi lahko imeli kakšen piknik. Za vse tište nes- Maja: Jaz pa grem s starši v Barbarigo, s sošolci pa še v Čatežke Toplice in Zambratijo. Mateja Erčulj - dijakinja: Najprej grem za tri tedne v Anglijo na tečaj angleščine. Stanovala bom pri družini. rečnike, ki bodo večji del počit-nic doma, bi lahko organizirali "počitnice v Trzinu": kolesar-jenje, pohodništvo, košarko, odbojko, izleti na večje kmetije, izleti po Sloveniji, spoznavanje kulturne dediščine, plavanje, tečaj raznih spretnosti. Potřebovali bi le nekaj organizatorjev in izvajalcev ter množico zainteresiranih staršev in otrok. za en teden na slovensko Primorje. V Trzinu pa bi lahko organizirali nastope slovenskih glasbenikov. Upokojenka: Eni grejo na počitnice domov, drugi na podeželje, tretji na morje. Jaz bom šla kar domov, v Savinjsko dolino. Ko sem bila še mlajša, sem hodila v gledal-išče. Ko pa si enkrat starejší od osemdeset let, ne hodiš več na zabave. Tekst in slike: Urša Mandeljc in Mojca Senica Nataša in Maja - dijakinji: Nataša: Najbrž gremo někam v Planine, pa na morje. V Piran. P. v Piran! Nato grem pa za en !*den v Červar. Potem grem pa s starši v Ankaran, lahko pa tudi v Stinico. V Trzinu ne hodim nikamor, če pa bi bilo bolj živahno, bi šla. SK Grega Šebela - dijak: Najprej grem za dvanajst dni v Francijo. S cerkvijo. Šli bomo z avtobusom, spali bomo v šo-torih. Potem grem pa s sošolci ODSEV triatloni niso za polovičarje Za Antona Škrlepa - Toneta sem vedno vedel, da je dober športnik. Spominjam se ga kot odličnega nogometaša, igralca hokeja, dvigalca uteži, velikokrat pa sem ga tudi videi, kako teče. Ko pa sem zadnjič gledal vitríno z njegovimi pokalí - več kot 30 jih je, in z neštetimi medaljami in dru-gimi priznanji, sem bil presenećen. Spoznal sem, da Toneta sploh nisem poznal, vsaj ne kot vrhunskega športnika. To spoznanje mi je še utrdil tudi pogovor z njim. "Mogoče mi je šport res kar v genih," se je strinjal, ko sem ga vprašal o njegovem športnem življenju. "Izgleda, da smo bili kar takšna družina. Že od mladih nog sem imel rad gibanje. Ves čas sem moral biti aktiven in izgleda, da mi je to ostalo še zdaj. Resneje sem se najprej začel ukvarjati z atletiko, vendar me ni povsem zadovoljila, zato sem se bolj posvětil nogometu. Vrsto let sem igral za Mengeš, zraven pa sem se priložnostno poskušal še v drugih športih, hokeju, dviganju uteži in drugem. Na "stara leta," bi rekel, - tam pri tridesetih, pa sem se ustálil. Spoznal sem, da so za moje zdravje in počutje najboljši tek, kolesarjenje in plavanje. V tistem času so začeli z akcijo kaveljci in korenine, ki me je pritegnila. Šio je bolj za rekreativno dejavnost: preplavati je bilo treba Blejsko jezero, prekolesariti maraton Franja, preteči 20 km, imeli smo tudi smučarskotekaška tekmovanja, opraviti pa je bilo treba tudi planinski vzpon za 5 ur hoje. Če si opravil vse naloge, si dobil naziv kaveljc korenina. Ko so z akcijo kaveljcev prekinili - zdaj jo na nek način spet nadalju-jejo, sem se poskusil s tekmovanjem na čas - triatlonom. Moj prvi triatlon je bil v Braslovčah in moram reči, da so triatloni kmalu postali moj način življenja. Sprva mi je bilo pomembno le to, da sem přišel na cilj, kasneje pa so postali vse bolj pomem-bni tudi rezultati." ■■■UpiC Praviš na stara leta, ampak ali ni tekmovanje v triatlonu že samo po sebi bolj pisano na kožo starejših, izkušenih tek-movalcev, saj ti postajajo bolj vzdržljivi in tekmujejo bolj preračunljivo, kot pravijo - z glavo? To je res. Mladi v triatlonu največkat ne uspevajo, saj hočejo že takoj na začetku, v prvih dveh disciplinah dati kar največ od sebe. Prehitro pokurijo svojo energijo in nato v teku enostavno pregorijo. Za uspešne nastope je potrebna dolgotrajna, vsestranska priprava. Skozi vse leto moramo trenirati vse tri discipline, da telo pripravimo na potrebne napore. Kaj je pravzaprav triatlon? To so tekmovanja, v katerih se tekmovalci pomerimo v plavanju, kolesarjenju in teku. Vrstni red panog je vedno enak, spreminjajo pa se dolžine prog pri posamezni kategoriji -poznamo sprinterski, mali triatlon, dolge in super dolge triatlone. Triatlon bo od leta 2000, ko bo olimpiada v Sidneyu, tudi olimpijski šport. Za uvrstitev na posamezni tekmi je pomemben skupen končen rezultat, čeprav na bolje organiziranih triatlonih izveš tudi kako hitro si opravil s posamezno disciplino. Tekmujem tudi v duatlonih, kjer mer-imo svoje moči le v dveh disciplinah, po svetu pa so znane še druge izpeljanke in različice tekmovanj, kjer gre bolj za preizkuse jeklenih mož in tudi žensk, na primer v teku, plavanju, kajakaštvu, plezanju, skakanju s padali in podobno. Pri nas takšna tekmovanja prirejajo v Soški dolini, znana pa je tudi bohinjska različica, ko tekmovalci namesto da bi plavali, veslajo, Tekmovalci smo razdeljeni po starostnih kategorijah. Zdaj tekmujem v kategoriji od 40 do 50 let, bolj pa mi ležijo dolgi triatlon. Nisem tako hiter plavalec, tako da mi kratke razdalje v kolesarjenju in tekih ne nudijo toliko možnosti, da nadoknadim izgubljeno in da bi bil dobro uvrščen. Vse pa se spremeni na dolgem triatlonu, kjer je pla-vanja manj. Kako si uspešen na tekmovanjih? Odkar se ukvarjam z duatlonom in triatlonom, sem osvojil kar precej medalj in čez 30 pokalov. Nekajkrat sem bil državni prvak.V zadnjih treh letih sem tako v svoji kategoriji praktično brez konkurence, saj sem državni in tudi pokalni prvak. Za svoj največji uspeh štejem 3. mesto na evropskem prvenstvu y srednjem triatlonu leta 1994, ki je bilo y Novem mestu. Lani sem zasedel drugo mesto v državnem pokalnem tekmovanju v triatlonu in 1. mesto v svoji kategoriji y duatlonu. Lani sem bil tudi državni prvak y krátkém triatlonu (1,5 km plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka). Letos pa sem doslej sodeloval na štirih tekmah: dvakrat sem bil v Avstriji, kjer sem osvojil drugo mesto, na tekmovanju v Italiji sem bil prvi, na državnem prvenstvu v sprint triatlonu pa tretji. Kako se pripravljaš na tekmovanja? Letos sem si za cilj postavil udeležbo na evropskem prvenstvu v dolgem triatlonu na Dánskem. Tam me bo čakalo 3.800 m plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka, zato zdaj treniram več, vendar manj intenzivno. Za zdaj se ne obremenjujem s tem, kako hiter bom na tekmovanju, želim si le, da bi přišel na cilj in seveda, da bi bil solidno uvrščen. Zdaj en dan v tednu počivam, vse druge dni pa treniram najmanj po dve panogi dnevno. Ob tem moram poudariti, da treniram povsem neprofesionalno. Vsak dan redno hodim na osemurno delo v službo, ko pridem domov, pa grera kolesarit ali teč, zvečer pa plavat v halo Tivoli. Tedensko preplavam približno 9 do 10 km, no zdaj sem to razdaljo povečal. hkrati pa tedensko pretečem po 70 km ia prekolesarim kakih 300 km. Ob tem pa delam tudi vaje za sprostitev, t. i. stretching - raztegovanje mišić, in pa hodim; gre za čisto običajno, počasno hojo. Za svojo dejavnost rabiš posebno opremo. Triatlon sploh ni tako poceni dejavnost & hočeš biti uspešen, moraš imeti tuá posebno, kar precej drago opremo. Naj-dražje je kolo. To je posebno lahko dir-kalno kolo, prirejeno za kronometrsb dirke. Lahko sicer uporabljaš tudi navadi* kolo, vendar se je tehnika kolesarjenja tak» razvila, da če hočeš kaj doseči, mora-; zasledovati njen razvoj. Tehnika kolesarjenja in zgradba koles se spreminja never* jetno hitro, praktično vsako leto, kar pre«, draži ta šport. Takšno kolo zdaj sta» kakih 4.000 DEM, čim bolj kakovostnoR dražje je. Za plavanje rabiš neoprensfc obleko, to velja še zlasti za dolge triatlon Pravilnik določa, pri kolikšni temperate' vode plavaš z neoprensko obleko in ktt brez. Kadar plavamo brez obleke in temperature zraka nizke, se obićajf-' mažemo s posebno zaščitno kremo, ki nam pomaga pri ohranjanju toplole oz. energije. Dobra neoprenska obleka zdaj velja 700 pa (udi več mark. Pri teku pa je pomembna obutev, športni copati. Zelo pogosto tečemo po asfaltu, trdi podlagi, ki se je dfugče tekači bojijo, ker naj bi zabijala mišice. Pri tem odločilno vlogo odigrajo dobri copati, ki te zaščitijo. Že zelo dolgo lečem po asfaltu, pa s tem še nisem imel ležav. Seveda pa so tudi takšni copati primerno dragi. Kako se med tekmovanjem preoblačiš in pripravljaš za naslednjo preizkuš-njo? Za to so vse zelo stroga pravila. Ko plavaš, imaš dres običajno že na sebi, pod neo-prensko obleko. Hitrost preoblačenja se ;teje v skupni čas, zato poskušaš vse opraviti kar najhitreje. Pri tem ti ne sme pomagati nihče, točno pa je določeno, kdaj na primer lahko odvržeš čelado, kdaj lahko sestopiš s kolesa in tečeš ob njem. Tudi med samim tekmovanjem si prepuščen povsem sam sebi, če ti na primer poči zračnica. Sprejemanje pomoci od zunaj pomeni diskvalifikacijo. Do nedavnega tudi ni bilo dovoljeno, da bi pri kolesarjenju vozil v zavetrju drugih tekmovalcev, da bi te "Stepali", zdaj je ponekod pri kratkih triat-lonih to dovoljeno, kar koristi dobrim pfavalcem in slabšim kolesarjem. Med tekmovanjem pa tekmovalci tudi pijete in uživate posebno hrano, foje prava znanost. Triatlonci tudi v vsak-danjem življenju posvečamo posebno pozornost hrani. Na takih tekmovanjih pora-Mmo izredno veliko energije, zato je potrebna prejšnja predpriprava, kar velja 'adi za uživanje tekočin, saj kaj lahko pride !■> dehidracije. Na uživanje tekočin moraš razili že par dni pred tekmovanjem. Če začneš piti šele, ko si žejen, je že prepozno. Triatlonci nimamo maščobe, zato v organizmu ni zalog, ki bi jih črpali med tekmo, zato je zelo važno uživanje ogljikovih hidra-tov. Če potrebnih snovi ne dobiš, pregoriš. Zdaj pripravljajo posebno zdrizasto hrano, z okusom po sadežih, ki je pakirana v plastičnih vrečicah. To hrano si med tekmovanjem, v glavnem je to med kolesarjenjem, saj je telo takrat v najprimernejšem položaju, stisneš v usta in s tem dobiš dodaten vir energije. To vrsto hrane sem dobil šele pred kratkim in jo še preizkušam, je pa koristna stvar. Kako je ta športna zvrst razvita v Sloveniji? Moram reči, da so ta tekmovanja pri nas že utrdila domovinsko pravico in da imamo tudi nekaj izvrstnih tekmovalcev, ki tudi na med-narodnih tekmovanjih dosegajo izvrstne us-pehe. Nekateri se s tem ukvarjajo čisto profesionalno. To so študentje in nekateri, ki so v službi v vojski. Ti se temu lahko posvečajo v celoti in to se odraza tudi na rezultatih. Sam delam pri obrtniku in moram res v celoti izpolniti svoj delovnik, tako da sem resničen amater. Na mednarodnih tekmovanjih pa sem videl, kako v tujini poskrbijo za tekmovalce. Kar se tega tiče, moram reči, da smo še precej za drugimi. Tekmovalce iz zahodnih dežel spremljajo zdravniki, maserji, serviserji in drugi strokovnjaki, tako da tekmovalcu ni treba misliti in skrbeti za nič drugega kot samo za tekmovanje. Pri nas pa moramo poskrbeti praktično za vse sami. Kakšni pa so tvoji načrti za naprej? Čez dve leti bom star 50 let. Če bom takrat sam pri sebi vse pretehlal in če bodo pogoji, se bom poskusil uvrstili na supertriatlon na Havajih. To je sen vseh triatloncev, vendar so za uresničitev potrebna precejšnja finančna sredstva, treba pa je tudi doseči zadosti dobre uvrstitve v kvalifikacija!!. V Evropi, kjer je veliko dobrih tekmovalcev, je to zelo těžko, saj je kar premalo tekmovanj, da bi izpolnil vse pogoje. Veliko lažje je kvalifikacijske pogoje izpolniti na Japonskem, v Koreji, Kanadi, Avstraliji. Tišti, ki imajo možnosti, zato gredo na tamkajšnja tekmovanja, kjer je ob manjšem številu kakovostnih tekmovalcev lažje doseči pogoje za uvrstitev na Havaje ali olimpiado in podobna vrhunska tekmovanja. Čez dve leti bom přešel v starejšo kategorijo in kot mlajši tekmovalec bom imel več možnosti za izpolnitev pogojev kvalifikacij. Sicer pa mi je v zadovoljstvo, ko vidim, da sem svojo okolico kar malo zastrupil s športom. Spomnim se, kako so me sosedje včasih čudno gledali in spraševali, zakaj tečem, zdaj pa že marsikdo veselo teče in kolesari in nekateri že tudi zavzeto hodijo na tekaška in podobna tekmovanja. Miro Štebe InÍÍSL W ' 041 sourednic Odseva, ki smo ga izda-Pred dvajsetimi leti, Marta Pire, je že I -'^j let srečno poročena s podjetnikom -»m Pižmom iz Male Loke. Zelo us-■ -no vodita avtoservis Pižem, ki je eden ' naših sponzorjev in hkrati pooblaščeni ajalec in serviser Nissanovih avlomo-pn nas. Pred kratkim je direktor Rado P'žem znani manekenki in ■ -anji miss Slovenije Janji Župan predal -•- novega avtomobila Nissan Aimera. ' Thil 16 -'anjÍ 0m°g0Ćil° nakuP ; . Z" P° Posebno ugodnih pogojih, v ; 1 avtomobil pa so ji montirali tudi opremo, ki ji bo olajšala vožnjo. Pri Nissanu pravijo, da je bila moda, elegantni avtomobili in lepa dekleta vedno dobra kombinacija, Janja, ki še vedno rada pleše in sodeluje na raznih priredit-vah, pa se vselej rada postavi ob Nissanove avto-mobile. PRVI KOŠARKAŠKI TURNIR TRZIN 97 Ne vroče sonce ne dež ne pridejo do živega trzinskim košarkarjem! Toto: Miro Športno društvo Trzin je v soboto, 14. junija, na igrišču ob trzinski šoli pripravilo prvi odprti košarkaški turnir v Trzinu. Prijavilo se je 5 ekip iz Trzina, Mengša, Kamnika in Ljubljane. Trzinske barvě sta nadvse uspešno branili kar dve ekipi: Za-stopnik in Těsnila. Vse skupaj se je začelo s tradicionalno trzinsko zamudo, ko je sonce že pokazalo zobe in so vsi, razen košarkarjev, iskali senco in hladno pivo. Neumorni mladci pa so se podali v višave pod košema. Toliko lepih akcij in borbenosti v Trzinu že dolgo nismo viděli. Boj je bil trd in neizprosen -kar tri igraice so odpeljali na ur-genco (predsednik ŠD ima zloml-jeno roko), konkurenca huda, dva od sponzorjev pa sta si mela roke. V tisti soparni vročini so bile tekoče zadeve bolj zaželjene kot trojke. Košarkaši pa se niso dali. Ekipe so se ogorčeno spopadale po sistemu vsak z vsakim in na koncu, proti 19. uri, ko se jih je nebo že usmililo z oblaki, so slavili člani trzinske ekipe Zastopnik. Druga je bila ekipa Zikova iz Kamnika, odlično tretje mesto pa je zasedla druga trzinska ekipa Těsnila. Sršeni iz Ljubljane so bili četrti, ekipa BTK iz Mengša pa peta. Ko so padli zniagoviti koši, so se nebeške zapornice odprle in blagodejno stuširale igraice, za dobro voljo pa je poskrbel Gorazd Završnik iz bara Gloria, ki je skrbel za jedačo in pijaco. Pričaral je hrustljavega odojka, za veliki finale pa je na žaru popekel še precej konkretne ribe. Trzinci so spet pokazali, da smo nepremagljivi, da smo dobri organiza-torji in da se znamo zabavati. Športno društvo se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k uspehu turnirja, še zlasti pj sponzorjem: baru Gloria, trgovskemu pod-jetju Zastopnik d.o.o. in piceriji Pica Mica. POLETNI PROGRAM SD TRZIN Športno društvo Trzin naj bi že v soboto, 28. junija, pripravilo tudi 1. nogometni turnir v malem nogometu Trzin 97. Tek-movanje naj bi se začelo ob 9. uri na igrišču ob OŠ Trzin, ker pa naj bi tekme trajale ves dan, bo poskrbljeno tudi za hrano in pijaco tekmovaicev, pa tudi gledalcev. Ze v poletnih mesecih bodo začeli tudi s pripravami na Malo olimpiado. To bo tele movanje, ki bo namenjeno najmlajšim kra-janom Trzina. 0 podrobnostih bomo poročali v naslednji številki. Člani šport-nega društva pa pozivajo vse, ki bi pripravljeni sodelovati ali pomagati pri tej prireditvi, naj se po telefonu obrnejo na predsednika športnega društva Igorja Kralja (tel.: 712-103). POTEPUSKA KRI RUDIJA SCHOSSA Za predsednika trzinskega planinskega društva Onger Rudlja Schossa je verjetno že slišala večina Trzincev, verjetno pa jib precej ne ve, da je Rudi tudi strasten svetovni popotnik. Kot planinec in udeleženec trekingov - planinskih potovanj v manj dostopne predele je obiskal že številna tuja gorstva in ob tem spoznal tudi številne daljne dežele. 0 svojih pustolovščinah lahko pove marslkaj, v Odsevu pa smo se odločili, da vsaj malo pokukamo v njegove spomine. Kaj vas je navdušilo za hojo v hribe? Društvo Iskra, katerega član sem bil takrat, je organiziralo izlet na goro Toubkal v Afriki (4556 m - pogorje Atlas). Poleg tega, da smo šli na goro, smo si ogledali tudi okoliško pokrajino. Pogled na tamkajšnje ljudi in način njihovega življenja me je zelo navdušil. In takrat me je zgrabila strast po potovanju. Kakšna je vaša priprava za v hribe? To so obvezni treningi - hoja po slovenskih gorah in pa prava prehrana. Kako izgleda skupina ljudi, s katero odpotu-jete? Ponavadi se pridružim kakšni skupini, ki namerava tja, kamor si želim. V taki skupini so običajno sami izkušeni Ijudje, z dobro kondicijo. Med seboj se moramo dobro razumeti, držati moramo skupaj in si pomagati. Kje vse ste že bili? Bil sem že na vseh celinah, razen v Avstral-iji, kamor odhajam letos. Moja najljubša celina pa je Afrika. Slišala sem za eno vašo zelo zanimivo odpravo, ki je ne doživi vsak, ki si želi. Kje in kako je to bilo? Ja. To je bila odprava v Mustang (pokrajina v Nepalu, na meji s Tibetom). Tej dežefi lahko rečemo tudi dežela smehljajev. čeprav je to revna dežela, kjer je življenje precej trdo, a tam so Ijudje zmeraj prijazni, gostoljubni ... Na leto lahko tisto dežek-obišče le 400 turistov, pod pogojem, d-oblastem veliko plaćaš ali pa da so ntw udeleženci odprave biologi, zdravniki, No, imel sem srečo, na pot sem odšel £ zdravnikom in biologinjo. Pot je trajala 2? dni. Tovor, ki smo ga imeli s sabo (100 k-zdravil in drugo), smo nosili sami ter mulah. Sprejeti smo bili tudi na dvoru pf kraljici. Med sprejemom se je zgodilo tuđ nekaj kočljivega. Čez ranio sem obji kraljico, da bi se z njo fotografiral. Takrs so vsi njeni stražarji přijeli za kukrije^ nože. Kraljica je k sreči z besedo ure vse, tamkajšnja kraljica je namreč nedr-takljiva. Seveda se je zgodilo še mno£' zanimivega, a če bi pripovedoval vse, latí"' sediva tu še nekaj dni. P"— ODSEV vesoljske postanke. Nadaljevati smo z ogledom otokov Balesta, kjer še zmeraj živijo številne kolonije morskih levov, tjulnov in raznih morskih ptičev. Kaj vas navdušuje za takšna naporna potovanja? Preizkus samega sebe. Na goro grem samo takrat, kadar me ona pusti nase. To pomeni, če je vreme lepo, grem na cilj, če pa je vreme grdo, veter, oblačno, pa se vrnem na začetek. Vse to mi vliva neko zadovoljstvo, veselje, ... Kaj pa delate drugače? Sem podjetnik, a ravno odhajam v pokoj. Že nekaj časa nazaj pa sem opravil tudi tečaj za planinskega vodnika, tako da zdaj lahko treniram ljudi, da vztrajajo pri hoji v hřibe. Na to jih pripravim psihično in fiz-ično. Napisal sem tudi brošuro "Kako si pridobiti telesno kondicijo". Ste pa tudi predsednik planinskega društva Onger Trzin. Ja. Predsednik sem postal, ker ni nihče hotel biti. To delo je na moji lestvici nekje na koncu, zato boni predsednik le še do konca leta, ko bo minilo štiri leta. Kaj bi svetovali tištim, ki bi radi začeli s hojo v hřibe? V našem društvu so trije oz. štirje aktivni vodniki. Vsak vodi svojo skupino, razliku-jejo pa se v tem, da ima vsak drugačno težo poti. Za vse take izlete visijo plakati na tabli PD Onger Trzin. Ljudje se morajo samo prijaviti vodnikom, seveda pa morajo imeti dovolj svoje volje, da se odpravijo v to. PD Onger lahko s svojimi vodniki in člani organizira skoraj vsako odpravo, tudi v tuja gorstva. Seveda pa se je treba za to us-trezno pripraviti. Kaj v PD pripravljate za poletno sezono? Izlete po programu, predviden pa je tudi tabor v Dolomitih, ki ga bo vodil Sandi Čičerov. Nekaj članov se bo priključilo tudi slovenjgraškim planincem, ki bodo šli po italijanskih feratah. Urša Mandeljc Kalcšne so možnosti prevoza? To so létala, konji, mule, ... Zelo zanimivo se mi je zdelo v Maroku. Vozili smo se po cesti in kar naenkrat jo je bilo konec. Tam oa je stala tabla "Timbuktu 52 dni". Morali smo prtljago naložiti na kamelo, jo zajahali in nadaljevati pot. povečerjamo zunaj hotela. Vodja hotela pa se je zgrozil in rekel, da na dan polne lune strašijo duhovi. Po večerji smo šli v sobe in nikakor nisem mogel zaspati. Kar naenkrat se je iz teme pokazal par oči. Bil je ptičji pájek. Zamahnil sem s supergo in ga vrgel skozi okno. Srhljivo, Kaj pa kakšen dober spomin? Bilo je v Maroku. Ponoči smo prišli do kampa, kjer naj bi přespali. Bili smo tako utrujeni, da se nam ni ljubilo postaviti šotora, tako da smo spali kar na prostem v spalnih vrečah. Ponoči, ko sem se zbudil, sem videi, kako varnostnik kampa kroži okrog nas. A nisem se dal preveč motiti. Zjutraj, ko sem se zbudil, sem videi, kako je okoli nas shojeno. Kaksno hrano jeste na potovanjih? Na potovanje zmeraj vzamemo nekaj svoje hrane, kosmiče, pršut, polnomastni sir, ... Seveda pa povsod jemo njihovo hrano: (Nepal) SAMPA = ajdovi žganci v juhi in čaju z jakovo mastjo; (Mehika) kače, leg-vani, oiupljeni kaktusi na žaru; (Tuarifa) kaktusova marmelada. Glavna hrana večine narodov pa so CA-PATI (voda + moka) palačinke in pa TORT1LJE. Pijemo pa stekleničeno vodo, l'ai in brezalkoholno pivo. Imate kakšen slab spomin s potovanja? ja, najbolj zopern spomin je, ko smo přečkali Mehiko. Med vožnjo so naš avto-^us ustavili razbojniki. Pokradli so vse, kar ^ je bilo zanimivo in precej olajšani smo •- lahko odpeljali dalje. Nekaj nelepega se ~>> je zgodilo tudi v Nepalu. Bilo je ravno v ^jsu polne lune. V vas smo přispěli ponoči. 'še je bilo mirno in zaprto. Končno smo n»Ui prenočišče in odločili smo se, da Stopil sem do varnostnika in ga povprašal o tem. Ta pa me je peljal na pot, ki si jo je utrl ponoči in pokazal nekaj ogromnih škorpi-jonov. Takoj mi je bilo vse jasno. Pobijal je škorpijone, da nas niso ugriznili. Ob odhodu so nam dali kuščarje na vrvicah, da bi nas drugič ob takém primeru bránili. Pravkar ste přišli iz Južne Amerike. Kako je bilo? Odpotovali smo z avionom Ronke - Rim -Lima - Cuzco (sr. inkovske države). Ogledali smo si Machu Picchu in njegove naravne znamenitosti. Sledila je Arequpa, nato Bolivija in ogled jezera Titicaca, zatem pa puščava Nazca z ogromnimi liki v obliki vesoljca, pajka, ... Ena od razlag, zakaj te ogromne figure: to naj bi bili smerokazi za IZLET NA SLAVNIK K POTONIKAM V---------- O lani odseka za varstvo narave in gorsko ^stražo pri PD Onger, ki jih zdaj zelo ■■'Oděvno vodi Lojze Šircelj, so konec ^ja. na nekdanji dan mladosti, obiskali •vmk. Vrh nad Podgorjem so si izbrali fVasližč livje potonike, cvetice, ki ima ■ aovenskimi avtohtonimi rastlinami na-cve'ove. Ker so tistega dne železničarji stavkali, se je 17 udeležencev izleta k gori podalo kar z osebnimi avtomo-bili. Močna burja, ki je brila čez rob Slavnika, jim ni jemala dobre volje, saj so se sprehajali po mehkih travnatih preprogah med pisanimi cvetovi najrazličnejšega cvetja. Med redkimi debli nizkega primorskega gozda so kmalu naleteli na rdeče glavice potonik, ki so jih spremljale vse do vrha Slavnika. Kot dobri poznavalci gorskega cvetja pa so prepoznali tudi jesenčke, narcise, šmarnice, zlati koren, salamonov pečatnik in številne druge zanimive in tudi redke rožice. Ugotavljali so, da je Slavnik v pomladnem času pravi raj za ljubitelje cvetja. NA TAK IZLET BOMO PA ŠE ŠLI V soboto, 7. junija, so člani PD Onger Trzin ob sodelovanju KS in župni-jskega urada le izvedli dolgo načrtovani in napovedovani izlet na Višarje, ki je bil namenjen vsem, še zlasti pa starejšim, invalidom in tištim, ki so prepričani, da ni-majo zadosti kondicije za planinarjenje. Zbralo se nas je kar 80 - za dva avtobusa. Nizki oblaki na štartu v Trzinu in ne preveč odločna vremenska napoved pa niso obetali lepih razgledov. Kljub temu je bilo razpoloženje že na začetku na visoki ravni. Žnidarjev Janez je že pred odhodom dvigal moralo z raztcgovanjem meha na har-moniki, gospod župnik Pavle Krt pa je kot nekakšen stevard po avtobusu delil bon-bončke in naprstnike rnočnejšega za kora-jžo. Kakor je mogel in znal je dvigoval moralo in verjetno je še v drugi avtobus, tako kot znajo župniki, na daleč pošiljal svoj blagoslov. Razpoloženje so dvigali tudi drugi, slišali smo že prve šale in kaj kmalu so se oblaki razkadili in predsedniku PD Rudiju Schossu so zasijala lica, češ kadar na našem društvu naročimo vřeme, potem lo drži. Predsednik sveta KS Tone Ipavec, ki smo ga vsi, čeprav se je temu krčevito upiral, zmerjali z županom, pa se je hudo-mušno nasmihal in se ubadal z mislijo, kako bi pomešal oba avtobusa, saj so se v enem peljali Trzinci iz starega delà, v drugem pa iz novega delà Trzina. Problem pa je bii kmalu řešen, saj nas je vse na manjše skupinice v Ovčji vaši razdelila žičnica, na Višarjih pa smo se družno pomešani vsi podali proti cerkvici. Pokazali smo, da znamo stopiti skupaj in da si znamo pomagati. Ker smo Trzinci že od nekdaj trdni in kremeniti, se je tudi izkazalo, da imamo za vzpon vsi še preveč kondicije in volje. Nerodno je bilo, da smo pred izletom razglašali, da bo £ to izlet tudi za invalide in starej-še. Znašli smo se tako, da smo za sliko na stol, ki ga nekateri za vsak primer pre-našali s seboj, potisnili Lesičen-kovega ata Petra. Nekdo se pač mora žrto-vati za druge, pa čeprav je bilo videti, da Peter Loboda lahko kar dobro in samostojno premaga vse težave na poti. Prepričani smo, da bo šel Peter rad z nami še na druge izlete in da bomo morali najti še koga drugega, da ga bomo za sliko posadili na stol. Izredno dobro se je odřezal tudi Mušičev Franci - Blažev, saj mu je visinski zrak prijal in je dobre volje premagal vse težave. Kazalo je, da se bo prav kmalu lahko ločil od bergle. Za podvig mu iskreno čestitamo. Razpoloženje je bilo, kot se za Višarje spodobi, na visoki ravni, še zlasti ker je bil tudi razgled čudovit. Mogočne gore, ki so bile včasih še slovenske, so sijale v soncu, po tratah so se živahno mešale žive barve gorskih cvetic, vrhunec izleta pa je biis maša, ki jo je v znameniti božjepotni cerkvici daroval gospod Krt. Ob tem smn se Trzinci izkazali tudi kot izvrstni pevci. Po sestopu v dolino nismo mogli minu-pokrite tržnice v Trbižu, čeprav smo ugo-tavljali, da nakupovanje tam ni več takšno. kot je bilo nekoč, ko smo še imeli veselje > "švercanjem" kavbojk. Precej večji vtis jeit Foto; Miro udeležence naredil obisk Belopeških jezerc gorskih očesc pod mogočnim ostenjeir Mangarta. Piko na i pa je dalo kosilo n. Černivcu pri Brezjah, kjer so tisti, ki so bil najbolj zdělaní, zaplesali ob zvokih Janezou harmonike in angelskih melodijah pod lak-tirko Jermanovega jožeta. Ker smo bili » na romarskem izletu, smo obiskali še Marijo na Brezjah, potem pa smo se skoraj tf pot domov držali za trebuhe ob šalah, ki jih nekateri kar stresali po mikrofonu. Žt med vožnjo domov je večina zatrjevala, i) bomo na tak izlet še šli. Miro ŠteK ONGER PD. TRZIN Planinsko društvo Onger Trzin obvešča vse svoje sedanje, pa tudi bivše člane. da lahko društveno članarino poravnaj» v papirnici Čačka (Kídríčeva I I) vsak delovnik med 8.00 in 12.00 ter I 5.30 in 19.00 uro. Ob sobotah pa od 9.00 do 12.00. Članarino lahko poravnate tudi pri nekaterih članih UO PD Onger. Letošnja članarina za otroke (sem spadajo tudi srednješolci in študenti) znaša 350 SIT (članarina C), za odrasle 1000 SIT (članarina B). Kdor pa namerava zahajati v zahtevnejši gorski svet ali pa obiskovati gore v tujiní, mu priporočamo članarino A. ki znaša 3000 SIT (višja zavarovalna premija!). Kot vidite, je članarina nizka, zato vas vabimo, da se nam priključite oz. s plačano članarino podprete naše delo. Prijave za planinski tabor osnsvnosolcev v Trenti (26. 7. - 3. 8., cena 19.000 SIT) so še možne. Kliči Emila na 714 - 546- BORISU IN PRIJATELJEM V SLOVO Hrepeneča luč ste vrh gora, zakaj je padla v dol sotza? Nam vzor ste bili brez meja, 23 vse sedaj je zlom srca. (Emilijan Pevec) V torek, 10. junija, smo otrpnili. Nismo mogli verjeti kruti novici: v Turskem žlebu v Savinjskih Alpah je med helikop-trsko vajo umrlo 5 izkušenih gorskih reševalcev. Jani, Luka, Rado, Mitja in Boris se ne bodo več vrnili k svojim ženam, otrokom, staršem, dekletom, prijateljem ... Nikoli več ne bodo hiteli na pomoč tištim, ki bi rabili njihovo znanje, moč in voljo. Kruta usoda jih je iztrgala iz življenja, iz stene, v kateri so si uredili prostor za skupno pomoč potrebnim pomočí. Jekleni ptić je odhrumel in zabrisal zadnji krik stene. Vprašanja ostajajo brez odgovorov. Precej Trzincev je poznalo ponesrečence. Članom mladinskega odseka pri PD Onger Trzin je še zlasti prirasel k srcu Boris Mlekuž iz Bovca. Lani jih je med planinskim mladin-skim taborom gostil v svoji Bavšici. Pokazal jim je lepe kotičke doline in vrhove nad njo, pričaral jim je toplino, smeh in prijateljstvo brez zaprek. V Bavšici je Boris učil številne mlade gornike, po strmih poteh Kanina, Rombona, Krna in po brezpotjih vršacev nad dolino Soče je vodil neštete turiste in nade-budne planince. Gore so mu bile v krvi, dajale so mu veselje, polet in kruh. Vzele so mu vse. Boris, mladi trzinski planinci te bomo ohranili v svojih srcih, kajti prijateljstvo ostane. Smrt nas loči, ne more pa izbrisati naših skupnih spominov na sonce v gorah. MO PD Onger Trzin VESTIČKE IZPOD ŽAROM ETOV Nič več ne bo tako, kot je bilo, nam je že pred leti zagotovil sam predsednik države. In verjemite ali ne, res je tako. Aled tem ko se boste, gospodje, hladili v kakšni prijetni senci s pivom v roki in diskretno gledali za mladimi dekleti, takimi tort iz Obalne straže, - drage gospe, /•lboga, pazite na svoje možičke - se bomo mi potili v lastnem znoju, po vseh koncili in krajih naše preljube Slovenije in kot se za Slovence spodobi, bomo šli, čeprav za kratak čas, tudi mi dělat v tujino. l ako je to! l'a vendar vas nočem moriti in vam našte-kraje, kjer bomo gostovali z našo pred-"!avo- To sem že opisal v prejšnji številki ''dseva. r'*rat bi JAZ nekaj drugega! prav dobro veste, je za ustvarjanje '-laj novega potrebno ogromno energije " k°nec koncev, ne samo to! Potrebna so -1' sredstva. kakšna so, za vraga, ta sredstva drage ; in gospodje? :-nar, denar vendar! i!;.drage dame in gospodje, se prične: •joj, mesarsko klanje. In to ne s korner si - h l!mVeČ z nai',ujšimi, največjimi in V" birokrati. ]n to ne s kakršnimikoli Skrati! Temveč, drage dame in 2 administratorji, ki bi •URALl" delati za nas. In zakaj ne delajo za nas? Zato! Zato, ker imajo ogromno delà s samimi seboj. Saj ne rečem, da ne pade kakšen tolarček v našo blagajno, če se potrudimo in s kupom popisanega in poštempljanega pa- pirja prav ponižno potrkamo na nebeška vrata. Pade, pade ... Vendar zaboga, drage dame in gospodje, to ni to! Konec koncev smo mi, če to hoćemo ali ne, pravi in čisto zaresni občinski ambasadorji kulture. In zato, prav zato bi morali dobiti s strani ljudi, ki so po funkciji plaćani (dobro) in odgovorni za to, večjo podporo, pa naj bo to v denarnem ali moralnem smislu. Tako pa, če sem malec ciničen, ne vem, res ne vem, če sploh vedo, kje v Trzinu stoji ta hram kulture. Pa vendar! Mi bomo svoje delo opravili. Upam, kot vedno, tudi tokrat dobro, pa čeprav s kokto in sendvičem v roki. Do tedaj, ko se ponovno srečamo, bom imel na lagerju zagotovo veliko zanimivih stvari, ki bodo, morda, zanimive tudi za vas. Imejte se lepo. Prosim, ne nastavljate se preveč sončnim žarkom. Je nevarno! Drage gospe, pazite vendar na svoje gospode, da jim slučajno ne pade kakšna neumnost v glavo. Do tedaj pa torej, še enkrat, kot vedno, drage dame in gospodje, lep gledališki pozdrav! Jože Štih Kupim knjigo Marije Jagodic Národopisná podoba Mengša in okolice. Izdal in založi jo je Svet za prosveto in kulturo ObLO Mengeš leta 1958. Izšla je le v 1000 izvodili. Če jo ima kdo doma in mu ne pomeni več toliko, sem jo pripravljen odku-piti. Emil Pevec, tel.: 714-546 DEZINFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI Se naši TV postaji nasmihajo boljši časi? Samo za vas smo se iz oči v oči srečali s trzinskimi hudodelkami dějstva v rubriki Morda niste vedeli... Slovenija in NATO - gesta spodbude je moćnejša kot 1000 besed!!! NATO NAS PRIČAKUJE ODPRTIH ROK!!! Iz Amerike se je U pravkar vrnil diplomat ■ Mike Hausy in nam za-SLJfl HRg. 'M^Hj uPa' nekaj vtisov s I t pogajanj o članstvu Br I Tgm' Sloven'Íe v NATO pçjjpSS. , * y ~ jBFS paktu. "Prepričan sem, . ------.^ĚřHSs« g} da z Amerikanci govo- " fB^Si" '^žBHM^'tr^a rimo skupni jezik, v ' ' vsem smo se odlično ujeli. Najbolj pa me je ganila spontana gesta NATO predstavnika, ki je ob slovesu z dvign- -a jenima prstoma (O. K. boys) nedvoumno pokazal naklonjenost , ZDA do Slovenije." Na slikah sta več kot optimistično razpoloženi domoljub Mike in zastopnik NATO zveze Pirnx Mayfingers s pomenljivo, a za Slovenijo upanja . : polno, gesto. TRZINSKO LOKALNO TELEVIZIJO BO VODIL PROFESIONALEC??? Iz Bangladeša smo od našega dopisnika přejeli vest, ki obeta veliko - iz nacionalke naj bi v Trzin emigriral Janez Čućek ter se zavalil na fotelj generalnega direktorja naše love lokalne TV. Začetni kapital znaša 5000 (pet tisoč) piratskih videokaset, več kosov odpisane snemalne opreme in zbirko starih, že s patino prekrilili TV Ob-zornikov. Čućek je ob sprejemu funkcije ekskluzivno izjavil: "Trzinci, jamčim vam -okalna TV bo - ali pa je ne bo!" N 1 Jr Gaáp bomo odpravili na KS in povprašali o prt" torih pod odrom kulturnega doma. I seveda si želimo imeti čim več koncertov. Hvala za pogov' Urša Mandeljc Mojca Senica Ali ste hodili v glasbeno šolo? Ha, ha, ha,... NA STOLIH SVET STOJI ZAKAJ se bo Trzin v bodoče res širil s tako V^/naglico, s kakršno zanj nastajajo na risalnih deskah novi načrti, bi utegnile nje-,,0ve meje že v začetku prihajajočega ti-^očletja segati vse od Dolge vasi do Ankarana. S tem bi krajevna skupnost Trzin postala edina na svetu, ki bi se razširila preko mej matične občine, če pa bi se nadsvetlobni planerski tempo še nadaljeval, bi kaj kmalu prerasla tudi meje Republike Slovenije. Kar konec koncev morda niti ne bi bilo slabo. Lahko da bi se potem tisti vodilni v domžal-občini začeli sestajati kar v trzinski kulturni dvorani, verjetno pa bi jim kaj lanalu sledil tudi slovenski parlament, za njim pa še vlada in vse ostale pomembne državne institucije. Pri čemer pa se verjetno ne bi ustavilo. Kulturni dom bi kaj lahko postal tudi zbirališče parlamentarcev Evropske Unije, pa vodstva NATA in ne nazadnje celo OZN. Kdo ve, če se ne bi potem zanj zanimala tudi Bela hiša. Načrtovalci in snovalci bodoče trzinske infrastrukture ter vseh njegovih arhitektonskih znamenitosti, ki se morda pravkar rišejo, bržkone že vedo kako se tej stvari streže. In so vse te potencialne možnosti gotovo že vračunali v svoje náčrte. Seveda pa vse le ni odvisno samo od njih. Le kdo si lahko predstavlja občutke občinskih svet-nikov in župana, pa celotnega slovenskega parlamenta skupaj z vlado, bruseljskih državnikov ter diplomatov Združenih naro-dov, ko bodo žulili svoja sedala na prastarih razmajanih stolih, pručkah in pivovskih gajbah. Taki so vsekakor bolj vajeni česa mehkejšega ter udobnejšega, ne pa škripa-jočega odsluženega lesa - in bi kaj hitro poskrbeli, da bi za nove stole v trzinskem kulturnem domu kanil vsaj kakšen ECU ali dolar, če že tolar noče. Dušan N. Pavlovic Zakaj poet besede sem ter tja obraćaš, je svet surov in slep, a v tvojih pesmih zdaj žalostěn, a že čez hip neznansko lep. Zakaj besede sem ter tja obraćam? Neznana sla me vleče v skrivnostni svet besede in ni miru v moji duši, dokler srce se ne izpove, ta hip zli duh me obsede, naslednji zopet bil poln bi dobrote in človeške bede. Življenje vendar je lepo, daj draga, poletiva v čarobni svet narave, se v pesmi moji sprehodiva. Prisluhni! Kaj ne slišiš pesem vetra, šelestenja trave, potočka žuborenja, ncžno pesem osamele ptice, mar ne čutiš splet noči in dneva? Med drevjf.n v šelestenju listja vidim tvoje lice, tvoj glas me v vetru kliče, na nebu oče mesec drobne zvezde šteje in fant dekletu nežno šepeta v uho besede sladké. O, čudovito je življenje, o, čudovito je nebo. A zdaj se obrniva in poglejva, kaj druga stran nam skriva, tja, kjer je življenje grdo, umazano in kruto in ni z dobrotami posuto. Prisluhni draga, mar ne slišiš krika bolečine, hrepenenja po svobodi zatiranih in lačnih, le koliko ljudi po svetu sem ter tja brez doma hodi? Nežno k materi steguje otrok ročice, nekje čuje grmenje se topov, smrt bela hodi sredi svežih še grobov. Dajva, vrniva se na prejšnjo stran, ta svet je grd, boleč in nama nepoznán, a vendar morda tega le ne zaznaš tako globoko in moćno kot jaz. Zato draga pišem te vrstice to je življenje, ki me vabi in me glasno kliče, neznana sla me vleče, zdaj v svet dobrote in Ijubezni in drugič zopet med mrliče. Milan Kuferšin (zbirka Sto misli in besed, 1995) Če nihče ne ve, kaj bi se moralo zgoditi, vsi pravijo "nekaj se mora zgoditi". (Helmut Qualtinger) Bi radi Trzince in okoličane seznanili s svojo dejavnostjo, možnostmi nakupa pri vas, obvestili sokrajane o čem pomembnem? Oglašajte v Odsevu! Dobra reklama je pol uspeha, druga polovica pa je priložnost, da ste z objavo 'Ulasa v časopisu uspešni! Oglase, reklamne članke in druga obvestila lahko naročite ali sporočite na uradu KS Trzin, Mengeška 9, tel./fax.: 711 - 060, ali pri poverjenikih in članih uredniškega odbora Odseva. Izkoristite enkratno priložnost za poceni igranje tenisa, na teniskih igriščih v Športnem parku TRZIN sa IS.OOOsit = 60 ur igrišča + 48 ploševirik od ponedeljka do petka od 8.00 -17.00 (30 ur) ob sobotah in nedeljah od 8.00 -20.00 (30 ur) Prijave in informacije po telefonu 061/ 714 435 PLANINSKA ŠOLA V NARAVI ZA SEDMOŠOLCE JE TRZINSKO RASTIŠČE LEPEGA ČEVELJCA OGROŽENO? pa so udeleženci v celoti izpolnili zadane naloge. Predelali so vse predviđene teoretične leme, še najbolj pa jih je navdušil zelo nazoren praktičen prikaz planinske in alpin-istične opreme, ki jim jo je predstavi! Dušan. Šli so tudi na tri izlete: najprej na Uskovnico, drugi cilj je bila Debela peč - ob tem so se nekateri povzpeli še na Viševnik, za konec pa so obiskali še Vodnikovo kočo, ki pa je bila, čeprav se je planinska sezona tako rekoč že začela, na veliko razočaranje vseh, še za-prla. Udeležencem pa so poleg žuljev, ki so jih nekateri kar dobro spoznali, v spominu najbolj ostale vesele družabne igrice in drugo družabno dogajanje na Pokljuki. Miro Štebe Veni prejšnjih številk smo pisali o žer-javčkih - močvirskih tulipanih, ki jih je razvoj naselja praktično pregnal z našega območja, ob tem pa smo omenili, da je v trzinskih gozdovih tudi rastišče še ene redke in zaščitene cvetice - lepega čeveljca. Te rože v glavnem poznajo planinci, zato je odkritje rastišča v Trzinu povzročilo kar precej presenečenja. Trzinski planinci in drugi ljubitelji narave že nekaj let skrbno nadzorujejo rastišče, žal pa so pot do teh cvetic našli tudi nekateri, ki ne znajo misliti širše od svojega plotu. Nekateri člani PD Onger so viděli ljudi, kako so z lopatami odkopavali te krhke cvetice, ki prav gotovo 40 učencev sedmih razredov je tik pred zaključkom šolskega leta preživelo teden dni na Pokljuki, kjer so imeli pod vodstvom treh učiteljev in mladinskega planinskega vodnika Dušana Kralja planinsko šolo v naravi. Organizatorji šole niso imeli dobrih odnosov z vremenarji, tako da so imeli praktično ves čas slabo vreme. Kljub vsemu niso prenesle presaditve v skalnjak ali na vrt katerega od brezvestnih roparjev narave. Ko so člani odseka za varstvo narave prvič v trzinskem gozdu opazovali lepe čeveljce, je bilo njihovo rastišče precej močno, cvetice so rasle v pre-senetljivo velikih šopih, kakršnih v gorah skoraj ni videti. Še lani so ljubitelji narave našteli 207 cvetov, letos pa je bilo le še nekaj čez 50 rmenih in vijoličnih cvetov. Upajo, da letos rastlinam ni ugajalo vreme in da bo naslednje leto spet več cvetic, prav gotovo pa jih je bilo manj tudi zaradi lopovskega izkopavanja in trganja. Te cvetice, čeprav rastejo največkrat v gorah. rabijo posebno sestavo zemlje, v kateri uspevajo. Nepravi "ljubitelji" naravt jim tega skoraj gotovo m-morejo zagotoviti in bi bik> bolje, da cvetice pustijc* rasti tam, kjer so lepo us-pevale. (MŠ) V TRZINSKEM GOZDU RASTEJO TUDI IGLAVCI IZ NOVEGA SVETA klepet ali pa branje kake knjige. V tisti časih je svet ravno odkrival čuda noveg. sveta in mednje so spadala tudi eksotiča; drevesa. Marsikaka duglazija je okrásit kak evropski park, ker pa tudi hitro rastejo so nekateri viděli v njih možnost za papini industrijo. V Sloveniji so jih tako v meri posadili v bližini Krškega, kot okfi' pa si je dal nekaj duglazij v svoj g07 posaditi tudi jabelski graščak, Še pred so vse duglazije v gozdu na severni stre-"' Ongra nosile tablice s številkami. Cfc' odseka za varstvo naravepri PD Onř Trzin so takrat našteli več deset dreves. K pa je po tistem delu gozda pred leti pustom vihar, je precej duglazij izkoreninil, neil pa so jih tudi kar tako posekali. Zdaj je'1 zanimivih dreves manj, vendar so še. Miro Šte* Ste vedeli, da je v trzinskem gozdu, blizu gradu Jable in terenov, kjer je trzinsko smučišče, nasad iglavcev, ki izvirajo iz Sev-erne Amerike? Gre za mogočna drevesa, ki so jih po njihovem odkritelju Douglasu imenovali dougla-sova jelka, še bolj pa se je uveljavilo kar ime duglazije. To so običajno precej visoka drevesa z zelo razdrapanim lubjem, ki spominja skoraj na hrastovo, še bolj pa na lubje hrasta plutovca. Če přimete lubje duglazije, imate res občutek, da v rokah držite pluto. Od drugih iglavcev se drevesa ločijo tudi po iglicah, ki so nekako obrnjene okrog. To so tudi drevesa, ki dokaj hitro rastejo in dosežejo kar spoštovanja vredno višino (pri nas do 40 m, v Ameriki celo do 100 m). In kako so zašle v trzinske gozdove? Včasih je bila grajska okolica nepri-merno lepše urejena. Blizu gradu je bil ribnik z manjšim parkom, po negovanem gozdu, kjer po tleh niso smele ležati odlomljene veje, so bile spel-jane prijetne stezice, primerne za vožnjo s kočijo. Grajska gospoda se je, po pripove-dovanju starih Trzincev, rada vozila s kočijo po teh stezicah, zato na poteh ni smelo biti večjih kamnov, zaradi katerih bi se kočija stresala in motila lenobni dremež gospode, njen FIZIO CENTER TRZIN ZDRAVJE V STOPALIH - vrai-------- ----hipofizo----1 vrolno vr stoma ^ 7. cervîkdno vretwxi- grlo, vrai, iâtako-" —— pfjuča, prsi —— --področjo-- îcitnlce la bronkijev poikolnfc/ ,tr«bušna prepona. wlarnî plekius iilodet žolčnik - ■nadlodvUno řUza-•IrebuiM sliimku- setevod _kriinJca_ kolk obmotjo b*drnega ilvco • (n. lídilaíkus) ilepo trevo I.O.C.Trzin,HRASTOVEC 10, tel./fax: 061/721 386 LEVI PODPLAŤ DESNI PODPUT moigtTiu . ^poštovani bralci, s to številko smo člani uredništva opravili polletno preiskusno dobo. Pokazali smo, kaj znamo in J smo sposobni narediti, čeprav se opravičujemo za vse napake in pomanjkljivosti, ki smo jih zakřivili. Naše 'Pravičilo je, da smo vse, kar se tiče časopisa, delali Ijubiteljsko - neprofesionalno in v času, ki smo si ga ukradli ob nasih^ drugih zadolžitvah. Zdaj je usoda nadaljnega izhajanja odvisna od Sveta KS. Časopis je za KS nedvomno mancno breme in če bodo svetniki ocenili, da je koristnost vseeno večja, se bomo septembra spet pojavili. Tokrat se arn vsetn zahvaljujemo za pozornost, ki ste nam jo namenili, če ste nas brali. Uredništvo Odseva Ali že veste, da so stopala zrcalo našega notranjega počutja in zdravja? Na podplatu se zadržujejo energetske poti celotnega telesa. Stopalom namenjamo premalo pozornosti, a prav stopala nam dajejo trdnost in stálen stik z zemljo. Će hodimo bosi, neprestano masiramo točke in področja na stopalu, ki odgovarjajo posameznim organom in lako nezavedno uravnovešamo njihovo delovanje. Vsak del telesa se odziva na natančno določeno točko na stopalih in s pritiskanjem na te refleksne točke lahko sprostimo in uravnovesimo celo telo. Odkri-vamo boleča mesta na stopalu, vbok-line ali izbokline, rdeča ali bleda mesta, ki nas opozarjajo, da se v telesu dogajajo spremembe, če ne že bnlezen. Vsaj enkrat tedensko bi morali preveriti občutljivost točk na stopalu, da bi uspeli pravočasno od-kriti svoje začetne napetosti. Tako lahko preprečimo nastanek holezni. Z masiranjem bolečih mest frostimo napetosti, ki so nastale tudi zaradi funkcionalnih motenj "rganov, z vztrajnim masiranjem •kozi daljši čas pa lahko uspešno Jelujemo tudi na kronične težave in •'holenja. Refleksoterapevti sicer ne postavilo diagnóz, toda dober terapevt "»navadi lahko ugotovi, kje je šibka ' íčka v telesu. Pacienti so pogosto '-^udeni, ko vidijo, da je mogoče s ' 'močjo refleksologije tako ' tončno ugotoviti podrobnosti o nji-•vem zdravstvenem slanju. Pri refleksni masaži pacient udobno sedi ali pa leži z dvignjenim vzglavjem, kar refleksoterapevtu omogoča, da masiranca gleda v obraz in tako lahko razbere, katero območje na stopalu je občutljivo. Pozor! Nova tel. št. je: 162- 18-37 Telefon, informacije: (061) 714 435 Spoštovani starši! Obogatite počitnice vaših otrok TENIS CAMP ^Staubi TENIS Športni park Trzin 5 dnevni-15.000 SIT 10 dnevni 29.600 SIT TENIS CAMP \jW Kompas Hoteli d.d. I^^J KRANJSKA GORA 7 dnevni 46.800 SIT Bralcem se opravičujemo, ker v tej številki niso našli članka: Nacrti Razvojnega zavoda, ki smo ga napovedali na pm strani ovitka. Clanek je moral odstopiti prostor nekaterim drugim, za katere smo ocenili, da je pomembnejše, če so v tel številki. Napovedani článek bomo objavili v prihodnji številki Odseva. Upamo, da vas z našo odločitvijo nismo preve«-' razočarali. Uredništvo SLIKOPLESKARSTVO IN FASADERSTVO Mengeška 53a, Trzin 1236 Trzin Telefon: 061 724 240 Telefaks: 061 724 182 Mobitel: 0609 618 760 ooo ANDREJ KRIŽMAN s.p. OPTIK V" Martina Skofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006 De lovni čas: ik dan 8.00 - 12.00 n 16.00- 18.00, sobota zaprto SI o/tnska 24, P.E. Mengeš, lei: 738-980 SLASCICARNA OGER IZ STAREGA TRZINA vas vabi, da poskusite naše slaščice. Izdelujemo vse vrste tort, potiče in drobno pecivo. Stalno so na zalogi tudi torte za diabetike. Imamo velik izbor otroških tort, tudi popularnega Huga in punčko Barbi. Odprto imamo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 7.00 do 22.00. NE POZABITE, PRI OGRU BOSTE VEDNO DOBRODOŠLI! Trzin, Mengeška cesta 26, tel.: 715 699. ZLATARNA AA.I.L. Loparič & Matej PRODAJA ZLATEGA NAKITA, ODKUP, PREDELAVA IN IZDELAVA NAKITA TER POPRAVILA Kidriceva 11 1236 TRZIN tel.: 061 711 014 ( BAHNE)