Leto LXXL št. 2 Ljabljasm, torek 4. jamarja IW Cena Din 1.— uiuja 11—a ;nr popaMM, uvaemsi oeoeije ta prazruice — inoerati Oo so peUl vrst s lhd 4, OC iUU w-r»l e Uto 4 AO. od lUU dO 3O0 vrst s L>tn 3. veep inaeratj peUl /rata Did 4._. popust po d^ovoru. inseretn) davek posebej — »Slovenski Narod« -*el)B a—sana v Jue«*lavip Olc 12.—. ca inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UKKUMsno 1M UPKAVNIATVO LJUBLJANA, Knmfljeva ulice Stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice; MARIBOR. Strosamaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska 0« telefon št 26 - CELJK. celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1. telefon tt- 05; podružnica uprave: Koce nova uL 2. telefon 51. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna nranilnica v Ljubljani Št. 10 351 Rooseveltova novoletna poslanica: Oborožena demokracija bo rešila Predsednik Zedinjenih držav |e prepričam, da bo deinokraci]a »magala nad fašizmom, toda sedanje prilike na sveta narekujejo, da se tudi demokratične države oborožijo, da branijo mir IT ^hmgton. 4. januarja br. Z veliko na-pe'o**^o c ne v*rro vsa imenuj marveč *-sa svetovna jstmost prčakova1* obiavo te dolge napovedane poslanice nrer^denta Z-d d-žav ^evemc Amerike Roo*e- vf!*a. domnevajoč, da bo Rooaevelt v tej poslanic- očr*a' smernice svoje nolrike ta ko ns eospodarskem. kako' na socialnem, -•orrj-- - -n zunanjem politične m polju V »toj« pcslanici p^^udans Roosevelt predvsem dve osnovni nadeli, ki se j'b H«iče dfitti- naloge *vobodnh demokratičnih držav ir» pot-eh-' morne olMMuIif »e. izrsSS)|of svoj_ ć%-^sto prepr:?a~'c. da mora civilizirano rlorecantvo na koncu koncev vendar ?e rmaffar* m samostojno upravljati usodo *voj'f» driav Ana!tz«raioJ sedanj' pol o/a i na »vetu. Roosevelt. da je *ve*ovr,i položaj neeot'vo»ri m nereda ker v resnici ogroža pra ice civili/sciit Vrsak narod, ki ielt mir se tod' zaveda svoje odgovornosti in mora imeti moralno moč da *e izjavi za osnovna načela mirnega rese v a nis konfliktov Od tejs ie \ gUvr.em odvisen vsak u*e-jen astoi Dndine* pa obstoja na svetu straia ki se hoće tako po svojem dubu. kakor po svotS pomovarjuh izogniti iz-nafr'evanju prevzemih obveznos*:. Amerika pa koće kakor v preteklosti, tudi v bodočnosti izpolnjevati vse svu je obveznosti. - ka ■ t j '< t c - ' ao'ovtistjo predpostavljati tudi na drug* stran . Ne »poštovanje ob-ezoo*?- pa s<. mi zdi da je lastnost neke površne st u je. 1/rečno rn ->ae struje, ker še vedno ve- mjem. da civilizirano človeštvo v vedno večji men stvarno sodeluje pri vodstvu držav Prcp ičan sem. da bodo današnje •vobod-.e države preživele tudi novo leto ~ da se bodo v teku tega leta pojavile še nove moćne demokracije. V tem prepr čanju je tud- moje glavno upanje v bodoči mir c!ovc aostva. Sedanje dejstva bodoče nevarnost pa • -.- -.- ?kujeje a fam ta -I no ap.ccvvoiimo tudi o vzrokih se anjega Na^lalaoć miroljubnost Zeai-drtav je RooeeveLt naglasi 1. da utegnejo poKtićTj mlji in delo držav v ''.rier.h delih sveta imeti najdalekosežnej-še posledice ne samo za neposredne sosede teh držav, nego tudi za vso Ameriko. Z zadovoljstvom lahko usjotosnan. da mi seda j ie živimo v mini is da nam je uspelo ohraniti mir k'.jub vre m izzivanjem, ki so sauno po sebi ie bila dovoljna, da bi mogla izzvati vojno. Narod in vlada Zedinjenih drža-, sta pokazala vsemu svetu, da sta v stanju p©*-*zati r.etu veliko mero vsdriljivosU m strpnosti v interesu sve-♦ovr.ega miru Tuda kljvib temu botno vedno znali tudi ohraniti ia obvarovati ^vo-jo integriteto, ki sloni na volji 160 milijonov ljudi Tradicijonama politika Zedi-njenh držav je. da z drugimi narodi živi v miru. Vedno pa smo sodelovali pri glav-n_h prizadevanjih, ki so ia za tem. da se na miroljuoen narin rešujejo spori čvrsto smo odločeni, da rnoetujemo tuje pravice a spoštovanje svojih pravic bočno ara!: vsak čas doseči. V drugem delu svoje poslan ce se je Roosevelt bavd z am enakim i notranjimi prob!emi. Dotakni; se j> zlasti tudi vprašanja brezposelnosti m napovedal v tem pogledu dalekosežne referme. Obširno je razpravljaj o vr ekapitalu in napo.edal najhijši toj tru ton 10 skušajo prep eči-ti iz.a.anje njegove gospodarske in §o-ciarv pol like Oz-ačil jih je za naj\-ečje-ea ft"-*odlj,Tca Amerike Koner*« fs spre e i Rooseveltovo poslanico z vcl:k m odob-avanje-.o m vsi ame-i *ki L?*i i^'MŽa i MSaseitu svoje priznan t3 'e z^ai ^v o'av^m ćasu srp-e^o-vorr te- tako po^r-^t vse one ki jim je r-sn ćno oo miru in .t.e ina rodnega so-č*.ov-4n;a Komentarii ameriških pDlitičnih krogov n 4 T-n- Tukajšnji politični t- i■ -»o »preie'i re'o simpat;Jnf) Rornievel-tovj n«>*^a-!ico. To dr*kazuie. da hoćete ▼izda in ve* narod z vsemi sredstvi resiti m r. D h'o p« ućem kro^i izjavljajo, da R '»^evelt o /uianji politiki ni moacl govoriti p--»dr-»b-*t te pred senatom, ker ima ts le omejene nravice Posebno ni mocel £■ - r ' i- ^ve/^h med demokrat'"nim dr- I /ivam' : pa / državami z druaa^nrnt režimi. Opo/ar-aio pa na tisti del govora, ko je reke!, da bo demokracija prc/ivc!a dru-i»e rci;mc. S:ter na ?e amer^i r.jr>d proti vsak' vujr, /v./i |sj proti \>aki javni ije- sti. ki bi se lahko razlagala kot kak v o poIit'čt-1 «"»de'o\anie z druginr državam:. Oi Kev na borzi v. -'vi 'orz\ rovrrortl dvm teea.ev. si-. ; jra mirna. V Londonu so zadovoljni London, 4 lan. Angleški uradni krogi so z velikim zadovoljstvom spreje'i na znanje izjavo predsednika Rooseve'ta pred sena- m \' nekattr.h *očkah se drži angleško Tavno mnenie še rezc-\irano. v g'avnem pa ie bil govor sprejet z ve'tkimi simpatijami. Posebno so pozorni na Rooseve'tove >pa/ke o demokraciji, prav tako pi tudi na obveze, ki izvirajo iz mednarodnih pogodb Jasno jc. da angleški državniki mislijo enako kot ameriški in zato je treba p ipraviti izmenjavo m'sJi med obema državama, ki vsaka zase delata v svetu povsod za isti cHj Ane leski listi dobesedno objavljajo Ro-cseveltovo poslanico m jo obi rno komen-t.rao Z zadovoljstvom beležijo splošno ?talisce, ki 2a je do mednarodnih problemov zavzel Rooseve!t. Posebno obSirno ko- mentirajo oni del govora, v katerem naglasa da predstavljajo velike demokracije najzanesljivejše jamstvo miru. 5>Dally Telegraph« o požar ia na odkritosrčnost, s katero je govoril Roosevelt o not ran j h problemih in pozdravlja zlasti, da je Roosevelt končno stopil ia rezerve v pogledu mednarodnih problemov Sedaj je Ftalidce Amerike ja.<*no. Obširno se bavi list 7. izjavo Roo-evelta. da je mir na svetu ogrožen od onih držav, ki so zavrgle demokrat čru sistem vladanja. Za najvažnejše pa smatra Roosevelt naziraiije. da mora ameriški narod misliti na obnovo demokracif-e tudi v onih državah, kjer imajo sedaj avtoritativne režime. 'Times; posvečajo Roc^e vel tovi poslanici dolg uvodnik, v katerem je izraženo mnenje, da so Rooeeveletove zunanje politične izjave usmerjene bolj na ameriško notranjo politiko. >New Ohix>niclez, da je Roosevelt, ki je vpisan član demokratske stranke, šel dalie. kakor pa njegova stranka. r-Daily Heraldc izraža mnenje, da se je po govoru Roosevelta zavezništvo treh velikih demokracij se bolj učvrstilo. Amerika ae odreka vedno bolj odkrito politiki izolacije in }e sedaj sama posegla v propagando za de^iokracijo. V Berlinu 59 razočaram Berlin. 4 januarja Nemški listi že komentirajo govor Roosevcltf »Berliner Ta-geblatt« piše, da je Roosevelt tokrat samo ponovil mish. ki jih je v raznih oblikah povedal že poprej Tistim, ki so po govoru v Chcagu tolrko p-uakovali, je moral ravno ta govor s svojimi istimi pojmi ne-ko'iko razočarati. Enostavna delitev sveta med pravične in gre "mike se še nadaljuje. Kakor se niso mogli razrešiti vsi p-oblemi USA z metodami 18. stolet;a. tako se sedanje težave ne bodo mogle odst-aniti z razdelitvijo iz leta 1919. ko so bih narodi razdeljeni med pravične in grešnike. Pospešeno oboroževanje Anglije Angleška vojska hm reorganizirana in dobi J modernejšo opremo Nad 8000 konjev pri topništvu bo zamenjanih s traktorji m motorji. Vse vojne edmtce dobe posebne signalne aparate, tako da bodo neodvisne od telefona, ki je v borbah navadno neupo-aben. Razen tega bodo vse edinice dobile po«ebne apara*e. ki beležijo bližanjc letal. Vse te reforme bodo izvedene še v teku letošnjega leta. tako da bo angleška armada najmodernejše opremljena. Obenem bo stalni kader znatno povečan, za primer vojne pa bo uvedena delna obvezna vojaška služba. London. 4 januarja, br. Kakor poroča »Da;ly Herald* pr.pravlja vojri minister Hoare Behsha obsežen ruurt za popolno reorganizacijo angleške voiake Po tem načrtu bo polovica pcsadijskib bataljonov opremljena s strojnimi, namesto z doseda nrmi navadnimi vojaškimi puškami Peša-dhsk*m oddelkom bo dodeljenih na stotine tankov najrazličnejših tipov Posebno važnost polagajo v gene alnem štabu na ma'e. okretne in zelo hitre tanke, ki so se '< • • k-">* j b >'išc napadalno orožje Francija ne da svojih kolonij Novoletna poslanica francoskega društva za kolonije Par:z. 4. januarja, br. Spričo vedno hujše propagande za vm'tev nemških kolonij je smatralo francosko društvo za Afriko za potrebno, izdati ob novem letu posebno poslanico, v kateri se odločno izreka proti vsaki okmitvi f ancoske kolonialne posesti. To društvo že 47 let vodi kolonialno propagando Francije in se smatra za najbolj poklcano da pove svoje mnenje. V svojem proglasu izjavlia. da je Francija bivše nem-ke koonije. ki jih je dobila po svetovni vojni dovolj drago plačala %V-ta-novitev nemških trgovskih družb v franco- skih kolonijah bi pomenila omejevanje francoske suverenosti. V ostalem pa je znano, da vse številne koncesije ki jih je že doslej dala Francija Nemčiji, niso rodile nobenega uspeha in so le še povečale nemški apetit. Spričo take prakse Nemčije bi tudi vrnitev kolonij ne pomenila nika-kega jamstva za mir. marveč bi tako okrep Ijeno Nemčijo le še sjpodbujalo da zahteva še več. Nazadnje se bo še zgodilo, da bo morala Francija plačati Nemčiji vojno odškodnino. Vojna v etru med Rimom in Londonom Angleške in italijanske radijske postaje so si napovedale vojno in skušajo druga drago nad-kriliti v informiranju javnosti London. 4 janua-ja. br. Huda propagan- j da proti Angliji in njenim interesom v ko- j lonijah. zlasti po radiu je zadajala angleškim odgovornim krogom že dolgo velike skrbi Posebno italiianska radijska postaja v Bariju je usmerila svojo protiangle^ko propagando na bližnji vzhod in vsak dan p'ireia posebne oddaje za Arabce, za Pa-'esrioo in druge dežele, kjer so prizadeti angleški interesi. Vsi angleška protesti v Rimu so ostah do^lei brezuspešni Zato so >i sedaj tud! v Angliji odločili za boj z enakimi sredstvi Zgradili so posebno močno rad jsko postajo, ki je s 1. jsnuarjem začela obratovati. Namenjena je izrecno | propagandi in oddaja poročila v vseh g!av- j nih je'^k;h *»ve»a. Prve oddaje so bile r.a- 1 menjenc Egiptu, Palestini m Abesiniji. Na enak način, kakor poročaio Italijani o razmerah na Angleškem, je ta radijska postaja v italijanskem, arabskem in angleškem jeziku začela oddajati poročila o položaju v Italiji in Abesiniji. Tako je nastala sedaj v etru pravcata vojna. Ker je angleška vlada dala za to propagando na razpolago ogromne kredite, upajo, da bodo italian-sko propagando kmalu zatrlj in nadkrilili. V Rimu je ta korak Anglije izzval veliko ogo*čenje in italijanski lis^i v dolgih člankih nobjajo navedbe te angleške radMske postaje Opaža se tudi. da skušajo oddajo te postaje motiti vendar pa je angie Jca postaja tako močna, da sc kljub temu ze-to dobro s'i>i. Konferenca rimskega bloka Avstrija in Madžarska sta nezadovoljni z novo italijansko gospodarsko politiko Budimpešta* 4. januarja, br. Priprave za bližnio konferenco d'žav rimskega bloka, ki bo tokrat v Budimpešti, so v porem razvoju. V zunanjem minis'rstvu so skoraj vsak dan dolga posvetovanja o prob!e m h. ki pridejo na dnevni red Glavni povod za sklicanje te konference ie spremenjena trgovinska politika Italije, s katero se čutita Avstrija in Madžarska močno prizadeti. Prej sta uživali pri uvozu v Ita-'iio velike ugodnosti, z novim letom pa jc 'i v$e *e utfod ost' ukinila, zaradi Cc-;r i-- m oz iz Avstrije in Madžarske ze'o na 'Jd< val Na konferenci bodo sodelovali av-str'j*ki zvezni kance dr. Schuschngg. Podtajnik avstrijskega zunanjega ministr- stva dr. Guido Schmidt. madžarski ministrski predsednik Daranvi z zunanjim ministrom Kanvo ter italijanski zunanji minister grof C:ano. ki ga bo sn>-emIjalo več gospodarskih strokovnjakov. Konferenca bo predvidoma trajala tri dni od 10. do 12. januarja. Žrtve avtomobilizma v Ameriki v« w\»rk 4 ia© avtomobil-ki n jsre-e terjale iani v Zedinjenih iržavah 42.000 človečkih življenj. I Mrzel val nad Južno Evropo Sofija. 4 ian. Vso Bolgarijo je zajel mrzel val. V severnem dilu Balkanskega pogorja je padla temperatura na 32 stopenj pod ničlo. Šest hudi ie umrlo zaradi mraza Bukarešta. 4. jan. Zaradi v&likega mraza je v Galcu umrlo več ljudi. Zaradi silnih snežnih žametov \o promet v Rumuniji zt'lo oviraj. Tiirin. 4. ;an. V pokrajini Piemonta h za^ vladala zelo huda zima. Danes eo ugotovili zjutraj 21 utonem i pod ničlo v dolini Foggie ori r>o»nodosoli. Štirje o tre d zgoreli LONDo.V, 4. januarja, br. V Dunstcnu of Tyne se je pripetila včeraj huda nesreča. V nekem stanovanju v delavskem okraju so ostali doma štirje otroci v starosti od treh mesecev do petih let- Najbrž so se igrali z vžigalicami. Naenkrat je nastaJ požar, ki se je naglo razširil na vso hišo. Ko so prih teli gasilci in vdrli v goreče stanovanje, so nasij vse štiri otroke že popolnoma zoglenele. Predsednik poljske republike obolel Varšava, 4 januarja br. Pri novoletnih svečanostih se je p-edsednik poljske republike Moscicki preh'adil in Lažje obolel. Vest o nenadni bolezni predsednika republike pa je izzvala v javnosti najrazličnejše komentarje. Govorilo se je, da je zastrupljen, zopet druge vesti so vedele celo povedati, da je postal žrtev atentata. Vlada ie sedaj izdala uradni komunike, v k.i terem odločno demantira vse te vesti kot izmišljene in ugotavlja, da bolezen predsednika republike ni nevarna Poljski židje Chamberlainu Varšava. 4. januarja A A. Poljski židje. včlanjeni v cionističnih organizacijah, so poslali brzojavni poziv predsedniku britanske vlade Chamberlainu, v katerem izrekajo skrb zaradi možnosti, da bi se ustvaril v Palestini pravni položaj, po katerem bi palestinski židje postali narodna manjšina. Poziv pravi med drugim, da tri in pol milijona poljskih Židov slovesno izjavlja, da ne bodo nikoli dovolili načrta, po katerem bi židje postali manjšina v do-moiini svojih pradedov. ki so jo njihovi sinovi pomagaM obnoviti. Pariška razstava ne bo podaljšana Francoski seaat ie z 2"_:4 pro^i 73 slapovom oikloni) vladni {.redlon gled^ podaljšanja umessvue razstave v Tarizu. To j>omeni, da IS /daj ■ prelujr dt-finitivno rešeno. Pa-liš'ka razstava torej ne bo poial šana. G lava i nasprotnik podal vranja razstave, pre"kedn:k finammeca odbora Cailla:x je iziavil. da ?3 je lani razstava zaključila navzlic celotnemu uspehu in vel'kemu rosetu s priman tki ia lem v znesku 1225 milijonov frankov Ce bi hoteli razstavo podaljšati, bi morala drsava zopet š*eti težke milijone. Ta denar ©e bo pa z veSiim pridom rx>rabil za ulrdit?v narodne obrambe. Ministrski pred-epdnik Chautemn« in trgovinski minister Chapsal sta *e tako; r»odredila sklepu sena-'ta in izjavila, da je komnovel javen. Takoj no novem lelu bodo ieli iz^raznievati pavi-licno- v drugi polovici januarja jih pa začno že podirati. (tirih 4 ia Muri.;. Broorad 10, Pari ' 14 >>2">. London 21j6225. \'cvvvork 431.o23, B uselj 73325. Mrlan 22.72. Amsterdam 240515, Berlin 173.85, Dunaj 80.20, Praga 15.17, Varšava 82, Bukarešta 3.25. Je*H bila Srbija Pijemo nt aH ne? V polemiki s prof. Filipom Lukasom, k! je, kakor znano, v poročilu »Matice Hrvatske« za leto 1936. izjavil, da so Hrvatom mnogo bližji južni \emci, kakor sosedni Slovenci, smo tudi zabeležili, da je i*ti gospod ospora\ral tudi vlogo Srbije kot Pijemonta v jugoslo\'enskem osvobodilnem pokretu. Dotično našo beležko je posnel tudi zagrebški »Obzor« in v njej posebno pod: rt al, da je »Lukas pravilno ugotovil, da se vloga Srbije ne more primerjati t v/030 Pijemnnta pri ustanovitvi italijanske diž,t\e in d* je to zgodovinsko dejstvo.« »Obzoru« sedaj odgovarja glavno glasilo JRZ »Samouprava* in izvaja. »Do sedaj nt še nihče osporavut Srbiii vloge Pijemonta. A baš ustanovitelji današnjega »Obzo ra« na čelu z veiikim Strossmaverjem so bili prvi. ki so vnaprej dodelili Srbiji vlogo Pijemonta našegp troimenskega naroda. In ako ni Srbija odigrala vloge Pijemonta. prosimo »Obror«, da nam odgovori, kdo je potem igral to vlogo v našem narodu? Dalje, kdaj bi bilo sploh prišlo do našega na^^dnega osvobojen ia in uedinjenja. ako b> ne bilo male kraljevine Srbije?« — Re dovedni smo, kako bo na ta vpiašan;a od go\-oril »pokvarenjak stan Obzor«. Skoraj bi stavili, da bo »Obzor« lepo molčal, kev se ne bo hotel zameriti »Samoupravi«, s katero je še pred nedavnim časom lepo tn složno sodeloval. „Le tako naprei!" V »Gorenjcu«, ki je osebno glasilo dekana Škerbca in advokata dr Sabothyj.9. obenem pa tudi organ Katoliškega tiskov nega društva v Kranju, čitamo med kranjskimi vestmi to-le beležko: »Večkrat so se že nekateri starši pritoževali, da njiho\H otroci ne obvladajo slovenskega materinega jezika Ki čudno, saj jih še v ljudski Mi, ko še materinega jezika ne obvladajo, mučijo s srbohrvatsk;m jezikom, tako da na koncu ne znajo ne enega, ne drugega. Tako smo bili v nedeljo zopet priča, da je nastopila nekje šolska mladina v skladu z »veliko nccionarno idejo« g pesmijo v srbo hrvatskem jeziku, ki je morda niti tretjina gledalcev ni razumela, da o otrokih sploh ne dovorimo. Le tako naprei!« Apetit izdajalca Paveliča Zloglasni dr. Ante Pavelit. tisti, ki ime na vesti marše jsko tragedijo, še vedno ro-vr.ri v tujiw Sred'ŠČe svojega delovanja je sedaj preložil v Ameriko in sicer v Ke~ nado. Tam ima svoje organizacije, ki nosijo ime »Hrvatski domobran«. Te organil-zacije so izdale svoj koledar, ki obsege skoraj izključno samo sestavke in članke, v katerih se strastno napada Jugoslaviju, predvsem pa Srbi. ki se jih slika kot izvr-žek človeštva. Eden izmed teh člankov razpravlja o bodoči svobodni in neodvisni Hrvatski, ki bi — Pavehč in njepovi »domobranci« imajo velik apetit — morala pogoltniti dve tretjini srbskega in dobro polovico slovenskega ozemlja. O tem piše ne-cionalna »Slobodna reč«, ki izhaja v Pitt$-burgu v Ameriki in pravi: »Na podlagi tega članka si lahko ustvarimo približno sliko o bodočih mejah neodvisne hrvatske države, kakor si jo predstavljajo organizacije »Hrvatski domobran« in njih poglavar Pa-velič. Meja te hrvatske države bi tekla od Zidanega mosta na Sušak, ob dalmatinski obali do reke Mača v Albaniji, preko Kc*-scvega polja in Bosne na Valjevo v Srbiji, ob Savi in Dunavu do Temešvara. preko Subotice na Gradiščansko (Burgenland) v Avstriji in od tu naravnost doli na Zidani most.« — Kakor je razvidno, ima naše ozemlje do Zidanega mosta pripasti bodoči Paveličevi državi, dočim bi slovensko ozemlje zapadno od črte Maribor—Zidani most—Sušak »hrvatski domobranci« velikodušno prepustili — Bavarcem, ki so po famozni ugotovitvi profesorja in svečenika Filipa Lukasa. sedaj še vedno predsednika »Matice Hrvatske«, Hrvatom mnogo bližjU kakor »sosedno slovansko prebivalstvo — S!o\-enci«! Blazna zamisel V poljskem tisku je vedno več listov, ki ostro obsojajo kampanjo proti Češkoslovaški, plačano od gotove stran.. Med odtočnimi poborniki in zagovorniki polisko-č4-škoslovaškega zbližanja je »Krakovvski Ku-rier VTieczorny« Te dni je objavil članek, v katerem razpravlja o načrtih, ki so se rodili v gotovih prismojenih možganih o razdelitvi — Češkoslovaške. List izvaja: »Leta 1906. je priredila poljska revija »ATry-tyka« anketo o težnji Poljakov, da si zopet ptibore državno neodvisnost Te ankete se je udeležil tudi takratni vseučiliški profesor dr. Tomaž Masaryk. V svojem članku je z vso odločnostjo dokazovat, da Je v vsakem oziru upravičena in tudi pravična borba poljskega naroda, da si zopet iz-vojuje državno neodvisnost in svobodo V zahvalo zato pa sedaj v svobodni in neodvisni Poljski nastopa Poljak Bochenski z načrtom in predlogom, naj bi se Češkoslovaška razdelila med Poljsko, Nemčijo in Madžarsko. »Krakovski Kurier« proglaša ta načrt za absurden in blazen in Izjavlja, da s takšnimi koncepcijami operirajo samo ljudje, ki stoje v tujih službah in ki nimajo s poljskim narodom nič skupnega. To so tuji plačanci, izvriki človeštva. Id so izgubili vsako pravico, da bi te Is prištevali med Poljaka! »CLOTCIfSKl llAlON, tenk 4. )unu)i ltst Sfev. 2 tal. ??-JO šO>~4A HLNLfc. izvaja divne plesne tigure za numor glasbeni del izpopolnjuje s svojbnl virtuozi PREDSTAVE OB 16-, 19.15 in 21.15 uri. Za Ljubljano porazne številke Ae do Tkljnteae nedelje je fes, da refi sv#jo knltorne LJubljana. 4 januarja Pred đvau mesecema je bila svefiaao ateorjeaa razsta.-a mojstrov bratov ftubt-cev. Umetnine obeh umetnikov so napolnile veliko dvorano Narodne galerije in vse prostore Jakopičevega paviljona. Kdor je samo pokukal v razstavne ptoatore. kdor Je aaaeo prelistaj lep katalog. ;e lahko takoj sposnal da je razstavni odbor opravil velikansko In pomembno delo, ko se je nad leto dni trudil z zbiranjem in aranžiranjem razstave. Kulturni Ljubljani in vsem Izobraženim Slovencem je razstavni odbor predstavil s to razstavo življenjsko delo bratov gobice v O veliki vrednosti njun Ji del in o Uredni umetniški potenci teh dveh e> etni-^-.i Zavod! bi Z glavni-ni kulturnim; u«tanova-ml. V L* ibfjssl fe zbran cvet slo^kc-mteHarenee .-*„-..-,-- ?. 'vokat! zdiarn'kl. visut duhovščina, višje iavno m državno uredništvo itd Z----- = '^r.- fco računamo, da je v- Ljubljani najmanj O dveh akademijah Ljubljana 4. januarja I>asaJnjl >Slovenec* je s precejš- -a-slado ponatisnil kritiko svojega bratca >Gorenjca<. ki po n jezove m mnenru z ro-zdeno ostjo pise o neki sokolski akademiji v Straziacu pri Kranju. Pravi, da ae o vsej izvedbi napovedanih točk izraža popolnoma uničevalno in ho odsek moral ukreniti kaj močnega ali proti siabensa delovanju, ki se je pokaralo na akademiji, če je kritika utemeljena, če pa ni utemeljena, bo moral pa nastop t. proti listu, ki ga je vsej javnosti pokazal v tako slabi luči. >Slovenec« nadaljuj*: Kntka v 0Tiuniau prav:, da bi dr^tvo. ki nemoteno dalu je in g o-i telovadbo Se leta In leta, ne smelo pokazati tako nepopolne rri-reditve. Zelo smo radovedru. kalen način si to odsek izbral, da o Dere svojo čast: Tako »Slovenec* in ^Gorenje ^tere- ga kritik j» najbrž to akademijo gledal skozi svoja pobarvana očala. Zdaj pa poglejmo kaj pise nevtralna, v Kranju izdajajoča : Sobota«, v svoji 20 tt** ilki o telovadni akademiji odseka fantov in de-X2et v Kranju Kritik, ki je istočasno priobčil precej Uakavo oceno o telovadni sdtasdesafli Sokolakega društva v Kranja, piše: »ZinJl velike reklame in visokega pokroviteljstva bi človek pričakoval od te akademije \ eč Tako pa so čast kranjskih deklet ia fantov resili ljubljanski telovadci, ki so nam pokazali res nekaj nadpovprečnega, čeprav že davno ne zasluzijo Basluva mednarodnih telovadcev s tem. kar so pokazali v Ljudskem Sun• bulsgue vaje so simbol iz* rale popolr." nepoznani« takih in podobnih vaj vaditeija. Vsa akademija mi pušča SfJS ia se na ton-, potjo res dela da pa občutno orimanjku-je strokovnjakov Potrebno bo *e veliko dela da bodo prišli fantje In dekleta na tefcoce. ka't! od sodobne telovadbe jih Joči rotovo 15letna doba.« Zdaj srr.o pa mi radovedni, kateri ra-fcn si bo Odsek iantov in deklet Libral. da opere svojo čast! Slovenci v Ameriki Težak udarec ie zade? druž r" MeT> kier ie up*:a da bo Ulje zavela \'ierj 2* let star hči Berta »e :e pa v tovarni rastrup'a in osem mesecev je ležala na klin-ki Oni dan. ko jo ie msti zopet obiskala je pred odhodom z doma naročila l*Mct-emu »inu Ivanu, naj ostane doma Ssa pa nurtre ni ubogal Od^el je s d-u2!mi fsnt« na d>*a!i*:e. Kjer se ie odr* led pod njim da jc utoni Na%!ed nieea d-^e ie pa umr!« še njegova sestra Berta m tako so imeh v h<ši kar dva mrlča V is*em krJtu »!s umrla .VoiZira Mir kovic *T3": 13 e: d«.ms Ko»a. Uri Ig prt L rahlu m na Jože Podpečnik. star 00 let. doma / lr*entc Z n.'»..oVs'dom *►« !« pa za§rrjr ; v Rirbetonj A F Petnč star tS _>ei s?'1 H«»br« znane družine Petrič i* Akrona 7." ''era vestnega *n prepeljs'i » bo*mco. -i£iL- ->u na niso mogli rci-t: Btv- 1»«*-. trn ^ *- - i* 4000 ljudi, ki bi morali imeti živ odnos rlo vseh slovenskih kulturnih prireditev. Razstavo Subicev bi moralo po tem računu do danes obiskati najmanj 4000 Ljubljančanov, obiskalo jo je pa samo — 1357. To razmerje pove vse. to razmerje govori o dvomljivi kuiturnost! Inteligence in izo-brazenstva slovenske prestolnice. Ljubljanska univerza ima okro^; 1700 slušateljev in močan kader p: ev. Številke obiska iz teh vrst kažejo katastrofalno sliko. Slovenska univerza je ob tej priliki skoraj docela odpovedaa. Število obiskovalcev, ki jih je razstava SMbicev v dveh mesecih dosegla, doseže ljubljanski kino v enem dnevu ako ima Utrl predstave na dan. To so dejstva ki dado misliti. Tc ro dejstva M so ubožno spričevalo za ku turno Ljubljano, ki naj bo predstavnica neke kulturne slovenske sarr.obl*. Ne moremo reči. đa se razstavljale! niso trudili, da bi privabil: v Narodno galerijo in v Jakopičev paviljon onih 4000 Ljubljančanov ki razstave ne bi smeli zamudit: Doslej je bilo 25 vodsev po razstavi. Vodili so priznani umetn osinog odo v; nski strokovnjaki Ako bi vsako vodstvo privabilo vsaj 100 i znašal obisk 2500 obiskova cev. Kakor 2e človek računa, dob: rezultat, ki pokaž^ mdolenco m dvomljivo kulturnoet Ljubljane. Vsa čast pa našim učiteljem ki so pri-peljali šolsko m1!^«^ na razstavo. Pohva-imo zlasti §cv!sko vodrt\-o v Mostah, v r rens* r*arn< erlmnazl- jc Mladine je bilo na razstavi že okroz 3000 Prof J:rak je pstpel a \7 Maribora Šolske mln^.vr na t,T'-', iz OHa ^e učite! i-- —-v \*>r«y «tevilo učencev. Zanimivo 7e *1a se je mlai'ns ^r«J-no> z-razstavllena dels ln vvMtelfl po razstavi '-•-'•-»(•em spričo teaa zanimanja. Velik umetnik govori mač z lezi kom, ki razgiba elementarni e**«1*-^! čut tii~M m'adini Da bodo oorazn^ .■.'"r'ke obiska razstave Se boli nazorno, naj povemo, da so znašali stroški za prireditev razs*ave okrojr 40.ooo din. V tel vsoti so všteti stroSki za nr**voz za z - lunino, za okvre in za iSSJSeafSSV-s?ik Restav^iran^ea 4# bilo ^kro^r 100 m platna Kat^Togov so nrodali ^o vč>- r-i * t- ro 400 BiV <=o r»o l.*5 1:n zdal jih proda*a1o Že po M ssa Zagreb j* razstave Ignoriral fVoera^i 1e o nle^ ^omčal lA^oHf LjubT'ana se Iphko •■- ' '• •*-----: - *- t obiskom rar^a- v bratov SkSbtc V k-aju Luceme je umrl Franc Ju van. star 64 let. doma iz okolice Litije V istem i se e smrtno ponesrečil v rudniku A ton Bric. star V> le*, doma iz Zgornje P - ce pr: Sv Joštu Po doma5e so mu ' s! Kocjanov Tone V M ivaukee je umrl , v p-a-c Pavlovi:, star M let V She- t- -rjjsaa je umrki Ana Bab^ek. stara 43 let. d>ma \i Prečne vasi pri Novem mestu V Evclethu je umrl Miha Bohsr star 70 let. V Clevelandu so umrli Frančiška Skuf-ca rojena Turk, po domače Stančeva. sta-'4 !ct. doma iz vasi Zverće v Hinjski Isri, dalje A Satkovič, star 55 let doma \Z Velikih Mur v Istri. Josipina Jazbec, doma iz vasi Brezovs r&ber. fara Ajdovec in Anton Darovcc, star 70 let doma iz Dolenje Straže p-i Novem mestu, kjer je bil kovač V Ch-.cagu je umrla Terezija Hvala, starat M iet. doma iz Depale vasi na Gorenjskem V Mascotsh je umrl Franc Avguštin, star 70 let. doma iz vim Ven išče. fara Leskovec pn Krškem V kra;u Martin je umr Maks Valenčič, star 42 let, doma iz Juri:cc. Brzovlak povozil dva konja Medvode. 3. januarja Pred dnevi je gorejski brzovlak povozil dva lepa konja. Posestnikov sin Karel Ba-bnik iz Gorer.;- "a.-: nn Retečah je peljal v Presko poln voz krompirja. Po opravljenem delu se je ustavil voznik za kratek čas v Bohinčevi gostilni. Večkrat je stopil na dvorišče pogledat, kakb je s konjema. Kljub temu pa sta konja neopaženo odšla z avonaća. na vso nesrečo ne po glavni ce-s*: domov. mar\-eč po kolovozni proti pri Svetiam. Ob železniški progi sta zapirala konjema pot d\*a kola. v katera sta se zapletli živali tako. da nista mogla z vozom niti naprej in menda tudi ne nazaj. Z vo-. zom vred sta obstala z glavama obrnjena ba # na progo. V tem je pridrvel večerni brzovlak in na mestu je ubil oba kon^a. Brzovlak se je ustav.l. pa je takol nadaHeval vožnjo, medtem pa je že Babnfk roeTeš:' korja. Iskal pa tu je bas v na*orotni smeri, ker ni n sTil. da sta bila k'-en'la od doma Liud-te so mu potem povedali o nesreči. Bf»bnikov; imak> veliko Škodo. Konje so cenili na 10 tisoč din. Nevaren požar Rimske toplice. 4. ianuana Snoči okrog 21. je nastal v baraki po!e2 tovarne kopit v Gra?niri rri H :ii^"< h to;.!i-**ah polsr. ki te nanio razširil in }e bila velika n^aniost za bližnjo tovarno ter druga pošlo-* ■ N.i ponioo so takoj nrih teli ea-t^llei z SMassssSi moMu. \y Rimskih toolic in b La.-ke^rt i-> no dveunit»:n napornem »za *nniu i'iii is* posrečili o^^ni zad ^iti Gn- e je n51 o zelo terko. ker -o rmrzoval* cevi in voda R*»- nožrtvovalnemn -'elu ga-lii'fev »e ie zanvaltti. da ni r»o-tal.i >rt-v o^nia tudi tovariš. V" baraki t*o stanovale -t r ieia\-k»- iru-' nn. kat wfk Isssrje -r «feft:ne*rns 'f--1!. \»» i. isr «o o>t?V hr**7 r-di- 7 \ -tsnili v pi*nm tk^h nroflorifi tv>iM{» lnwaj'se Kako ie oc^n* nastal -e ni užo'ovlieno. domnevajo pa. da ]e zaradi preveč zakurjeae p?či vnela l^-«.-na e-t*»na. >kt>Ja snaSa okrv^ 15000 dm. Strupen Ljubljana. 4. januar:a Ze 14 1ni imamo nirslo ;n stanovitno vreme Ln mraz od Ine Jo dne nsraioa. Daue^ ie temp'-slura >:v\ i-adls zs n^kj; stopinj in imeli smo naimrzlejsi dan le'o^ni'.* zime. saj je kazal toplom_r ob 7- zjutraj v Ljubljani — 15 C a na odprtem polju. n3 lju!> lianskem aeresironru so imeli celo —20.'/. 5e hujSi mraz je seveda na Gorenjskem. V Planici imeli zjutraj ob 7. —-22?, v Kranj-s-ki gori —90^. Tudi iz drugih krajev poročajo o hudem mrazu, Pohorje ie imsto davi povprečno temperaturo od 16 do 18° pod niftio. Mraz n imel nol»enih hupih posledic v prometu in pribaia'o vlaki le z neznatnimi zamudami v Ljubljano. Zaradi hudega mraza pa precej trpi divjačina, zlasti ^rne. Tako nam poročajo iz G07 la-Martnljka, da *o fsmu^rji naSli mcl praz.iiki v jn.^u zmrz-ni^ni dvo mladi c^r-ijci. Fantovski pretep Ij.nkeli. 4. jamiarij Med ; razmk e»o tante najprej ^epli v gostilni rr> r rtunovru iim if vino Flopilo v clavo. razbur;ii >o se še pri kvartaniu in naenkrat so ?i «!ko-čili v iase Najprej sos? obdelavaij s pestmi, naio koh in latami Ve*ak je o-lnesel n«»kai \ si potolči li opraskam in povalani so io r^aposled ubral: Jomov. P^den io je tuii po §i3no izkupil. dobi, ie sunek z nož*-m v stegno Orožniki so zai i-aii stirj fante iz Ve^tra. B.nki-L !n -!yr - toke- ki vo povzročili iepfž.. Dva karambola ^-iofia Loka. 4. ;annaru V zadniem ča~u *e je v Polianski dolini pr.petilo \eč prometnih nesreč i) včeraj j-i prišlo zore^ do dvth karambolov \a ovinku pred kapucinsko cerkvi;o v ^kofji Loki 14. uri popoldne članski sestanek, ki se bo vršil v prostorih gostilne VVelle v Koiakih na Aleksandrovi cesti. Xa sestanku mladih zastopnikov jugoslo-vrske ideje bo med drugrimi poročal o političnem položain narodni poslanec S- Avgust Lukačič. Vabljeni so mladi in stari nacionalisti iz Max:bora in okolice — Dijaška gledaii»ka predstava. Pri prihodnji predstavi klasične tragedije -Marija Stuart-s (na praznik popjiar..2) lalilio dobe dijaki sedeže po g-!c-bo4co znižan:h cenah, toda le, če kupijo vstopnice že v naprej. — Za polkovnika je bil imenovan podpolkovnik tukajšnjega 32. topniškega polka g. Peter Kder. Čestitamo: — Mesarske prodaja t nioe morajo biti radi nove banske naredbe na praznik Sv. Treh kraljev zaprte v mestu kakor na deželi. Na to opozarja združenje svoje člane in občinstvo — Smrtna žrtev prometne nesreče. Pred dnevi smo poročali o avtomobilski nesreči pri Sv. Mar;eu ob Pesnici. Tam je neki tovorni avtomobil povozil kolesarko 38?etno Marijo Cafnik. ki so jo nemudoma prepeljali v mariborsko bolnico. Zdravniška, pomoč je bila brezuetpešna in poskodovanka je včeraj izdihnila. — Praznik Sv. Treh kraljev v gledall-&ču. Popoldne vprizore menda zadnjic. Schiilerjevo klasično tragedijo ^Marija Stuart«. zvečer pa zabavno komedijo s petjem in godbo >Pesem * ceste«. Pri obeh predstavah veljajo znižane cene. — Skok z okna. Včeraj dopoldne so Stu-denčani doživeli razburljiv dogodek. V Jur čičevi ulici št. 20 je skočila s prvega nadstropja 451etna zasebnica Frančiška Volk in obležala na tlaku nezav~sr_na. Takoj so poklicali režervalce, ki so obupan ko prepeljali v boLnico. Tam so ugotovili, da ima hude poškodbe na obeh nogah Vzrok poskusnega samomora ni znan. — Pobegnil je od staršev l31etni elek-t roman te rjev sin Avgust Cirič iz Vrtne ulice Dosedanje poizvedbe policije so ostale popolnoma brezuspešne. — Koliko vozil ima Maribor. Letna statietika registracijskega oddelka mariborske policije prikazuje precejšnji porast števila vozil v Mariboru Tako imamo 28S osebnih in 80 tovornih avtomobilov, 124 motocikl crv, 6483 kole3 in 94 fijakax3kih vozil. Zaradi cestno policijskih prestopkov je bilo v pretečem letu kaznovanih 260S oseb. — Statistika nmribofOkejea krtntfnala. Kriminalni oddelek tukajšnje mestne policije je v minulem letu reftll 5501 kazenski spis. Aretiranih je bilo 685 oseb, hišnih preiskav pa je bilo izvršenih 183 Dejanja, s katerimi je ime}a policija opravka, so bila naslednja: 2 težki telesni po- ikodbi. en slučaj ponarejanja denarja, 125 dejanj zoper javni red in mir. 483 vlomov in tatvin ene razbojništvo. 33 utaj, eno ponarejanje Ksiin. ril prevar. ostalih zločinov m 4"5b prrkiškcv. Zanimivo je, da v preteklem let i ni bilo v mestu nika-kpga umoia. Samomoiov je bi'o \2 smrti po nesrečnem slučaju P3 U. V policijskih zaporih v Mariboru je bilo v letu K 37 3274 oseb — 25 H LCjratove šole. Dne 3. janunr-ia je preteklo 25 let odkar je bla usrano. I jena v Maiiboiu Legatova šola. Radi tega se bo vršila v nedeljo une 9- jaauai- ja ob 10. uri dopoldne v razredu zavela, Maribor. Vrazova ulica 4, proslava s petjem, dekjanaacijar-ii ia predavanji- Govorili bodo strokovna učitelj Janko Pire. ravnatelj Legat o razvoju in pomenu Lega tove Sole in profesor Jan 8edivy o temi >RavmateIj Legat kot stenografe. Po-va.bljeni so vsi absorventi ln absolventke, iteiji in profesorji, ki so poučevali ua r-.vodu. zastopniki oblasti, poročevalci listov ter prijatelji sole. Iz Poljčan — Danrs is se neka i dai bomo pošiljali r.a offled :Slov. Naroi« našim cenjenim prijateljem. Upamo, da jim \o list ugajal ter nam bodo po priloženi "položnici nnkszali n.al-nkostno naročnino. »Slovenski Narod< velja ni-^^no le 12 din. Pripominjamo, da ie splos.io pr.Ii.ihlieni popoldnevn^K. ki se-znania oio:al tudi o -iocodkih iz doniaee#a kraja in okoli**^. Razen te-_ra proslavi SI. Nnroi- v 1. 193S svoio 70-letniro t, r ^e !o \ novem le-tu vsebinsko še Eboljšal - Vrse ^tare narornike pa prosimo, da luni i te io zvesti. ^ Novice iz obfinske pisarne. l)bč;n k» urad razelaša med drugim, naj pose-t dki. ki so v I 1937 zasadili slaborodno zapuščeno r>olie.1.'lsko z-Hiiš"3 (travnik, njivo, pas-nik. vinograd) t gozdnim drevjem ali pa so ru«tili taka zemljišča, da so se naravnim notom zasajevala od ^osedneca cozda. to prijaviio pri občini. Taka strokovno pravilno nasajena zemljišča so oproščena davka 20 let« če so pa sploh nerodovitna tla pa za iobo 40 let. Davčne zavezance pridohninr. "entnine in poslovnega davka za leto 1038. opozarjamo, da je vložiti vse zadevne prijave v času od 1. do 31 januarja pri davčni upravi ali pa tudi pri občini. Osebe, ki š»» niso izvršile kuluka za 1. 1937. naj to ta-koi store, sicer se bo odpadajoči zn?sek brezpocojno iztirjal. — Nnina potreba uvedbe noveea lokalnega potniške?* vlaka Znano je da se voci ia območja občine Poljcane in okoliških občin okroc 400 diiakov. delavcev in drugih v Maribor Zaradi zeodnjega odhoda redn»ca rotniškega vlaka so primorani nekateri od teb vstajati dnevno že ob 4. zjutraj. Razumljivo je. da so potem taki otroci slabotni, 1 ledi. «;uhi in da ne morejo prav učiti. Omenjen^ občine so zato naslovil? na direkcijo državnih železnic prošnjo, naj bi se uvedel z novim voz-nim redom novi lokalni notniški vlak. s čimer bi bila storjena veli« ka usluga Ta novi b-zi lokalni potniški vlak. naj bi odhajal zjutraj iz Poljcan ob 6 "jO v prihodom v Maribor ob 7.3o. S tem vlakom bi se vozilo razen drugih vseh onih 400. ki imaio v m^stu opravek ob 8. uri. Seda i nioraio ti nad poidrucro uro postopa"! i in prezebati po wl'f*h. Za ta vlak hi se dobila po našem skromnem mnenju garnitura in stroi od jutranjega ntujskega vlaka. Ptujski ootnikj hi p.-e>topili v vlak ol*2 na Pra-!ierskem, stroj in garnitura pa bi peljal v Polifane :n otiibd v Maril.or- Iz podobnega vzroka naj bi se uvedel novi. lokalni brzi vlaki iz Maribora z odhodom ob 12.50, s katerim bi se vračali dijaki in vsi oni. ki so z delom do 12.30 gotovi, medtem ko Čakajo rdai do 14.15. Oba ?a vlaka naj bi imela zve^o s Slov. Bistrico. Ta garnitura bi se iz Potita vračala kot novi rotniški vlak okros 14. ure v Maribor. Da Je zjutraj res potreben še en potniški vlak. nam ne glede na to. da ie primorana tretMna potnikov postopati in pr?7ebati po 2 uri po mesi'u priča velika frekvenca potnikov pri vlaku 5t2. Da ie uvedba omenjenih vlakov potrebna, nam dokazuje tudi maribor-ka oblina z uvedbo novih avtotu-nih tras. Stroški za železniško unravo ne bi posebno narasli. Pač pa se bo. če se zveze bogato zaladje z Mariborom in se ustvarijo boljše zveze z mestom, povečalo Število potnikov, s oiiner bodo sigurno kriti stroški za železniško upravo. Iz škcfje Loke — »Slovenski Narod« v vsako našo družino. Nasi čitatelji, prijatelji ^Slovenskega Naroda«, so prav lahko opazili, da posveča naš list ne le važnejšim dogodkom, marveč tudi drobnim, krajevnim vestem kot edini slovenski dnevnik, največjo pozornost! Dober prijatelj, vaš dnevni informativni list vam hoče biti »Slov. Narod« tudi v novem letu. Seveda pa ne smemo pozabiti, da bo list le tedaj zmogel želje, ki jih stavlja krajevni čitatelj nanj, ako bo število naročnikov v pravem razmerju z žrtvami, ki jih doprmasa list za ta ali oni kraj. Ker je *Ss*r. Narod* tudi sicer izredno informativen in ker znala mesečna naročnina le din 12.—, vabimo k naročbi! Pridobivajte mu naročnikov! Novo leto je kot nalaSč, da storimo tudi nekaj za naš tisk. Vse informacije daje radevolie krajevni dopisnik, ali pa se obrnite na g. Janeza Humra. — Veselo fn zadovoljno smo skočili v novo leto! Silvestrovali smo na vseh koncih in krajih, največ privlačnosti pa je nudil Sokolski dom. kjer se je zbralo toliko ljudi, da sta bili obe dvorani zasedeni. Pred polnočjo so zapeli pevci, vprizorjena je bila priložnostna igrica nastopili so Japonci in igrala je vojaška godba, o polnoči pa je vzpodbudno spregovoril notar br. števo Sink, nakar je sledila alegorija: Le naprej, brez miru! Potem, ko so prisotni odpeli ^Pesem sokolskih legij« se je pričela zabava, ki se je zaključila v najprisrčnejšem razpoloženju v ranih jutranjih urah. — Nacelstvo Okrajne hranilnice je dobilo dva nova člana: lesnega trgovca g. Pavla Hafnerja iz škofje Loke in posestnika in lesnega trgovca g. Frana Bene-dika iz Dolenje vasi. — Izžrebane številke loterije državnega Aero puta lahko razvidite iz liste, ki jo ima pisarna Škofjeloškega trgovskega združenja. — Reklamacije vstopnic za trgovski ples v Ljubljani sprejema trgovec g. Rado Thaler v skof ji Loki. — Posestne i z premem be. Industrijalec Thaler je kupil od ViKtorja Žužka zemljiško parcelo nasproti vojašnice. — Nove lastnike je dobila tudi staroznana Krevsova domačija v Kapur"nck*»m predmestju 7. Listnica ga. Anica Pecher Lebnova ie prodala posestvo, ki priđe posredno v last mlinarja Ja'-.fza Porente in njegovih dveh bratov. — Dolomiti v plamenih je naziv krasne-sra filma, ki ga bo predvajal Sokol na praznik Sv. Treh kraljev in v nedeHo! — fc.kofjHoSkf gnsilei razvijajo zastavo. Prvo med četam* škofieloške gasilske župe. Pripravlja se velika gasilska slovesnost. — Sahcvs!.! terub, Id ga v*4l g. Matng, je vztrajen, šahisti, ki vprav ta Čas dokončujejo svoj turnir, tudi. Kaže. da si bodo delili prva mesta prt turnirju gg. Krak, Babic in Vraničar. Igrajo v prostorih škofjeloške kavarne, vsak ponedeljek in četrtek. — Ukradena kolesa najdena. Lani je izginilo dvoje koles, in to iz veže loške nove šole. O tatovih ni bilo sledu. Zdi pa se, da je zdaj mlade tatice zapekla vest, kajti g. Karlo Babnik. staroloftki katehet, je dobil kolo kar na lepem nazaj, a tudi drugi oškodovanec se je razveselil svojega kolesa. V tatvino so bili zapleteni trije mladi ljudje, eden je drsal vrata, druga dva pa sta posegla po kolesih ter ju odpeljala iz šole. — Pripravljalni tečaj priredi zavod za pospeševanje obrti v prostorih nove tole. Tečaj bo trajal štiri tedne in prične 7. t. m. ob 8. Interesenti dobe vsa pojasnila pri zadružnem načelniku g. Janku Hafnerju. — Se en karambol. Klanfarjevo hišo v Stari Loki so lepo popravili. Toda samo hišo! Cisto so pozabili na nekak konfin in na luč, ki je preje bila. zdaj pa jo že mesece zastonj čakajo! Oni dan je priSlo do nesreče. Neki avtomobil je prezrl obcestni kamen in se znašel naenkrat z vozom na nno v KedeiK* krstil, deveto Hčerko -iromasnega vo»o*ta dobrovoifrs ki^tl Stanka soiiljani-ea Kritna botra ** bila kratica Marija, ki jO je sestopa! koma »dant r«olka v Ban jal u-ai polkovnik Mdan Kra^uljevic. 11 rajo. da je treba Moriti %e vet. Olavna delavska avesa je Imela v nedeljo zvečer v Beogradu javno zborovanje ra katerem se je govn-rik> slasti a podpiranju brezposelnih delavcev in nameščencev čez zimo. Prehrano je treba bo! te organizirati. Ob zborovanja je bila sprejeta obširna v kateri zahteva delavstvo splo goapodarski načrt za vso drŽavo, da bi Se poživilo go.'po a-sko de'o. Kupno moc defaatav :n nameščencev je treba dvigniti. Preko javnih borz dela naj se uvede popotno zavarov-»n> za primer brezp = nostl in obvezno podporo ra ves čas dok!er Je delavec brez ta«tne kriv le hrez de!a. — .<%v%frlr*kt w\<*r iz Jti?a*livt ie. T aj oktobru to Avstrita uvozila 2.500 vagonov aas> koruza n 313 raeoaov pO niče jV uvozila 2122 v--$. n v :r. «ic*=>r san o iz Juro*'s v*je in same ser»czeti in njive na kater n za-dostu e le V cm debea snežni ode a. pa je am'ik^ pras dobra. Kdor le bil med praznik, na K*i-e*^ku a1* na Potfajvem, ae je banko o te«« nreprtčat Posebno mi RnV *>veir, j? :■ 7 r>*azn:ke kar m-srdelo ssaa-carjev d i morali nekaten pr»noć*»va-tl po biitnd*- vaseh ker e bii dom zase den Polžev • r« ebno nnroročljivo smi-carem. ki nimajo rasa. da bi ae vozili na ir pa ki tndi nase dovolj tada M rrozli zmagovati hujše str-urajo na Po'ze-.em na lepšo priložnost da se nauč«* smučati odi>el>al icno k zdravu k 11. k. ta ji ni iuo-gH r-omagati. NV>n*<\iioa ie kmalu izkrvavela Iz LJubljane — i, Mu/h;1 lm;ja m*'«! pri\o«ilaviiinii pra/ niki. vrlr*ka pravoslavna cerkvena ol>čLia •Ijavlja, da 1«> v .*-*"r:-k r>. '. t-:, na hndnii lan Va-i'"\a !i!ur_> a \ -anatoriju na < »oktavo, v petek na prvi dan božiča polnoč-nica z kilrenjo ob 'J4.. Oa>ovi ob 8. — »veto obhajilo, sveta Uturgija ob 10. in v.m-t-nja ob 17.. v sol»oto na diruci dan božiča ju-trenia ob 7.. *\eta liturciia ob 10.. !>i.n;i-u-iVrnia z iutrenjo) ob IS. V nedeljo na -\ -'•vana ia i -v liturgija ob 10.. večernja pa ob 17.. v-e v pravoslavni ra*o* 1" r;ia in Metoda. — li Za le« t se hi«i»er-ke raniirre. Veliko — r> št* in 20\«ri o bo ■ er etiko. Na.^a iria\a ie zal. kar m» tire te t*>>7.n • na prvem mestu K I m glavnih i*>vz roditeljev je-t'ke sa stote h la o: na I il : ^'n '•*'!»>•-ta«-i dviaajo ohlake pr;m;i mimoidočim na-ravrio-t v ok*m. V \>»h večjih nie**tih >e to «tok> opravlja v /'jodnjih Jutranjih urah. n*1 pa kako- v I.jubliani. ob o-m h dt dev?tih riutra. ali f»a ob rlveh popoUne. (lb pol d**-v*»rih zintra ie oni dan pred neko Imovino nanieič«met' i.-!e :om ■ t .-t 1. kir b; v 'piii rs--u .''volutno n** -m°!«> biti. I*a «e\eda. č? r-jovn viij o da ^ pri naiživahnei^eni ron»etu pometa na resti. zakai bi oni ne -...... -• • »orm-tiJt'' i>r.* v-** polno -vaMu- n»' tr\»- ka a<=i je -eda> mraz bi < • iiir»r,?l.» .^n-darle re>Jp ikropi'i Ako «»e v Ljubiiani tako malo <»leda na !i irieno. kakn mora bili ^i** na desV 1 1; Naval bnmikov na lhibl jan^ko ^pl«1-šno b«lniro m le lani z/pet prec*»: pove- 3fad T'M^isi i»nip)i ia se»e*te. V Su n je I lan. porojenih 6^4 rerov. Oni dan »e ]e petard nat^tareiši ~ut»o?-ek sasaac adravaik dr. Jo* p Antonovi. Mar s.> let. Izbral $i «* IV« t '^lo Železniški apokofer- Lan Kt» mar. >tar 1» let se je roroč ] oboo z ne%a 57 let etaro v.kno. I>ru2. 1* -v« -k *n*»e Josip Sabo. eter 73 let. je pa *zei 6? let stava *aa*a» SI »van Ro*unf«ersfe. star 79 let »e je poročil • 0 let staro vdova i'ose«tnik Petar Duric ie Mar n :o let m ie vzei 52 let -laro vaa- — Divjad s MfttoJ atf Zaradi hudejra na.aza .r. s -^,a prihaja divjad kaj rada e našel; in se malo ameni za nrvar-aoat V ceka-erih posavskih vaseh so oaav anvaii na srtov^b okrog sadnega avaejs po več naj h e nsso nic anaraiii za b«*r • . «a domačega psa* zajcev k: sc skušal! priti do BCSa lub a p.i madih drevescih V Zavr-a saaarno goro prihaja vsak većer v bliftno n*k» kmečke hiie v.*e ^m. se razam večkrat pomešajo med n 1 oved pravi, da bo veČFnoma iseeo u mrzla vre i*. Veevaj je d«kotffca anei Io v I .otvam K^oera lu ;n aa Raba a»pr:ia -m --^t<»ra je znašala v Splita 2L v L»ubl»ar - 4 1. x Han boru —>. il druaib krajev n soro- 1 o Mamu te,„,vratare Itovi ie kazal baro-iKt^- \ LjaMpai 7< mpT., i-ala - 1".. na m rodr- I -^L"» ai Ivan Radosev lz Kaptosske Tictne bazu Fiska je odšel aa flUvestrara na kn. Pot fca je vodiU t- , kier ^ sala vooa <:j:rznjeua. pq m ml do-voij debei t'dtl se >e pm aam m ajsma-§rr.č, je ut : 5e dragi dan so poteč -U njegovo truplo ia vode. — S** ga i"r"jm Dne 27. decembra lan smo med drugimi ----n rsasl to poročali t j: o napadu na loniy. r.n " nam porcx-ajo. da Kralj ai poeta 1 pv —pedske 1. marveč da se je p one srečil pzi padi u z Jjfcm. N\. ts> - n* sti -Fra:. • • pidel is iwiila % čer j i le/k.t ne lek«B«r> 1'. '•.»t»ati sa - ' H'1 to ra kr*talu #f - ■assae v \ vrba« n* ie> f r?i *1 tir ci*a Z rf.>-l* m1 - s PO»» Xe-t:« ^r. a -a' O-i« »»a v a h- n»-tia K» ww h i.ibi >b|« .% mu \*- ^ :-jra"i r^^r »♦* v a* f *ta m^?,*t mri J .. a X niim »n krorfla T» ;„ noi ;e hitro I čal. Dočin- je bilo predlanskim sprojetih ! v bolnico okrog 29 000 bolnikov, se je zdrav.:o iar.; v bolnici ie 15 bolnikov manj, J kake 31 OOO .Naval bclnikon pa je ponovno rtarastei tak<^ \ za* ctku !clo£-xjega lota, sa; c sam- v.e.a. spr. ;:>s novih bolnikov. —lj LjuJ^ka šota na * iču. Na e^tu v< ca na groo umne ■ ...r <\ i.ia-.ce Ade-le Golubove j« uCUel^aki zbor vi&ke soir podani sOi&iu kuhinja znesek iGo din. šolsko kuhinjo na Wu poseča dnevno Wk) otrok, ki pre.K r-^o ♦opel zajtrk. Ker pa ima kuhinja ;:it-»cčno do 24u din primaiij-k aja. je skleii*: »rfiteljski ^bor. i!a vsaka .« na ---eha i ■ a v t\>r. z, i^ntjo 50 din. kar znes* 1150 an Tako bo ncogOA-e v zdi za'1 kuh.njo v d. sedanjem obeegu preko samskih sasasaav. Lriteljski zlx>r pa Z/u-luž: za svojo lepo geeta frplo zahva k>. ^'o-.'Mji urj. I. |ul»Jj;ii*Ui «h*k«H Članstvo. da ao b:!e običajna noaaastes okrožnice — vabila na društven, redni občni zbor in na Silvestrov, večer — oddane na posti 2>a» de*^*iiibra ;>opo..4n«v kakor doslej Se v»ako leto, in ne zadene društveno upravo nobena km - a :-i s.. Mir? • n -: \ • • »en< Seb * januarja !; \ safc |M«tek morske ri^-, ^»»tilna l.it\ < .ra i". 1.:. lj Velik film / (ir.Mr Moore v kinu I'nioiiii! F <^ prendera filma v ka- • • '"■;» -'h n 1 primadona Metropolitan • •pere Grace M«»i>re. Pevka bo med dmerimi lepimi p*»pcvkanni pe' • ' nekaj <'i'^i-nih anj »molitev iz T»>s< o I. kar bo za Ljubljano \elik sjlasben užitek. Po vsebini na 'kri- e novi film Poj le meni znamenito, nepozabno filmsko delo R >o Mane. zato priporočamo vsakomur, da 'e^i lepega sp re !^ v kinu ln ■: 1 ne zjimudi. u T»lejrraUka ear "J' <» vTjnv..- banke. dni-:\.i i. t. d. ki imajo -krai^s.i.* br/.o»avne aaslove. Idefonirno po-sfHtJova .> '»r/o;avk. predajo brzojavk na • lfira'u'i !;«1 ■■.....:.«nf brzojavke in poseino •lo-la\o »a/f.:a\k. da obnov »vin»Tn:no do !«» t 111. v ^fu;^!ii okioiairr. ki 1 * bila do- ' K*n^ -k »fin» - »tkovilo |H»!o/.ai«*t;i L»ub''»i"a L ; \;i fm--i'-ion:»fiieni Obrfni^k^ni plc-\Hj)k(io »■,'• iTno zsha> Za 111 V:b \.>h; 1 . da %■ sohofu. j;m. tu *i \i po- ^elit'* Io roiiomirano /ahtivo. Ui t»o \ \*>eh prostor b Iva/.iiie! it - |v«»ki /Im»t tiU-bruo Malire im.i Ji.\i «»h "JiU \t\it v-«'i;.i ntor»aii»"ja z!»ora • MKir m~ |V-elnike »ečernraa *,e»»rifl<»kera »e • :\ _• t'irila I »«■!» *\« 1 »il^sUmi M.d ti "iMi/arjauio da noto- tt»- bo predat a'da /a i!ii"MKi »^ nadokni b 00 lo«_u»-r»rii pri — Ji I/ -•■rr.iii' saaaa^saes|e. \vi ka iaas> •"'.•'a i-oMo-1 li -otVr; »\ »rav-ke bauo\i<-1m» na praznik v reirtefc d. ?. m ob 3. uri oopukjne v dniMvenib prostorih na C-ank .r- I je v eni riabreiju 7 prvo nadstropje. Vabljeni tudi §e vsi neorganizirani šoferji! Na svidenje? Volan. —li Spored koiieerta rčiteJjskega p**-*keea ihera. ki to prihodnji ponedeljek v veliki filharmonični dvorani, je naslednji: Ivo Cirbec: (Mroci molijo, dr. dvara: Kako ie bilo tebi Manja takrat. Vilko Ukmar: Mati Marija. Ivan Matečič: Roženice, Slavko rr: 3 helokranj-sk.* (Polzek. Na pu^t. Te-peinica). dr- Milojević: Muha i komarac, Emil Adamič: Narodaa in Godci. Dirigent Baara je Milan Pertot. učitelj v Litiji, ki z veliko požrtvovalnostjo in lepimi uspehi že par L»t vod-; Lčitelj^ki pevski zl»or. Pro«iaja vstopna- v knjrcnrni (tla«t>vie Matice. —lj Ce se radi zabavate, obtičite *ent-jakobčane v dneh 6.. 8. in 9. t. m. Burkam, ki jih uganjata natakar Maka (Novak* in njegova nevesta (Cafutova*. so se vsa dosedanji posetniki veseloigre »Nobene žene več!« nasmejali do solz Sode* 1 u je jo se: Mlekuzeva, Grgureviceva, Viz-jak in Jamar. Dnevna blagajna bo odprta v četrtek, soboto in nedeljo ob običajnih urah Pndite! — !j Ivan Kiferle, upokojenec, daruje za živčno bolno ženo v Gradežu pri Turjaku 20 din (dvajset dinarjev). —'.; Tatvine. V neki gostilni v Florjan-ski u!ki je nekdo ukradel Rudolfu J. us-njato listnico, v kateri je imel 900 din in razne račune ter potrdila. Tatu doslej še niso izsledili. V Slomškovi ulici 1 je bil ukraden An:ci Justino vi terxk.no moder spoitm plafe<\ vreden 400 din Drzen tat je včeraj ponoči posetil gostilniške prostore Toneta Huča v Veeovi ulici. Tat se je v kuhinji pošteno najedel, nato pa stopil še v gostilno, kier se ie napil in si napolnil žepe z mrzlo mesnino, nakar je snel I 9 kljuke še hiibertus-plašč. —lj fte dva vloma. Včeraj ponoči je bilo vlomljeno v mesnico mesarja Miiilerja v Janšev; ulici v ši--k:. Vlomilci so odnesli tehtnico znamke BerkeL. dve šunki in neka mesenih klobas. Lastnik je oškodovan za preko 8000 din. Srečo so imeli vlomile: tudi pn drugem vlomu in sicer v trafiko Ferdinanda Kobala na Gosposvet-ski cesti poleg Bizjakovc pekarne. V tra-;.k ► so prišli ponoči iz hišne veže in odnesti nekaj nad 2000 din. večjo množino tobačnih saasavoe, cigaret in cigar ter za več tisoč dinarjev kolekov. Koliko zn^ia celokupna škoda, še ni ugotovljeno, ker delajo še inventuro. Pred nakupom ukradenih kolekov svarimo! I Advokat \ MUC VILJEM se je preselil v GAJEVO ul. 3 II. poleg Nebotičnika. vvvveevv ^r^r^ * w ^ ^ Zasledovani tatovi in vlomilci Ljubljana. 4. januarja V Podpori pri £t. Vidu se je naselil 51-letni Taae ^kuli. .iomn iz okolic^ Krskeja. i je opravljal razna prdožnoslna dela, rad p 1 o tudi posojal po tuji lastnini. Oni dan *e je pomudil v neki gostilni v Sit Vidu, naenkrat • pn od?el iz gosti3ni-ke sobe. po-teffnil iz vež ■ izostilnioarjevo kolo Ln izginil z njim. Sekulj se seveda n; več vrnil, salo -ja je oškodovanec prijavil orožnikom, ki ira zasleduje 10 l»di zaradi dni gib prestopkov. V lolo v Peoah. v kamniškem okraju, sta vlomila pred dnevi dva mlajža potepina, ki a tč delj rasa klatila okroe Moravč in >o okoliških vaseh- V sokkevn i>oslopjii sta paril v sssrjeaas^e uprav i teljs Cirila Isrfla-n« in mu odnesla črno in sivo obleko, dva par.i cir n»o.i!ie hlače, oficirsk ilož- • - •' M-i.ri-vt.-r Hv-rer- dežnik, par novih (immarskih Čevljev, par gojzarjev. dva 1 nizkih nevljsv, sekaj perila 7 monotjra-asam M. C. rja\o aktovko, več orodja za c®p-I i** o j. * in obrezovanje drevja in nekaj drugih - npni vrednosti okrog 3000 din. \ lomilca sta pobegnila v gozd, kjer sta -kr .1 r>.!..s; r-lena. xia*»t.i penla, nit*d grmi-r.'vje, a so ga pozjieie ,iasli. Kakor kažejo ovi, t^ta jo ubrala vlomiloa proti Litiji, kjer j 11 za.sledu i»*jo orožniki. Pri josetdiiiku Alojzu Pesniku v 9naaen-'u. v kamnipke^i okraju, je služil de'ave>' 1 ra.rii'- Megole, lonia iz okolice Mokronoga. se je kmalu naveličal čm?ga kruha in /.aho!f-h' se mu j»- po sn-etu. Ker pa ni maral od h 1^0, ie pred odhodom ukradel •• mu go>podariu '•) m rjavega volnenega blac«' sa i'-tifko obleko 3 111 ino-lrega vol-aeaeca MasPi 3 ■ sivega Uafpa, nraa sseSaa -uknio in čr » klobuk Megole ie ukradeno • [»rž kje prodal in ee skriva zdaj ne-kje v ljul.IjanskJ okolici. V saaaaredai aksssn SMssa na dolenjski -rrani je biio zadnje dai v?č drznili vlomov n tatvin. Varnostni organi so ugotovili, da -!a m dele neki mlajši mo^ki in mlada ženska, ki prihajata k hišam samo ponoči. Orožniki so jima / • -•'•km* nastavili pas?, pa zelo previdna- Kum© MATICA lel. 21-24 PREMIERA MOČNEGA In DRAMATIČNEGA filmskega dela »Življenje in komedija« (Nor eln Komodiant...) RUDOLF FORSTER H AN S MOSER Najnovejši dogodki v. faimala. Predstave ob t6M 19.15 *« *1*15 uri! Pomanjkanje stanovanj v Trbovljah Občina bo omogočila tudi revnejšim slojem stanovanjskih hišic Trbovlje, 3. januarja. Tolcg brezposelnosti je pomanjkanje stanovanj gotovo eden najtežjih problemov, ki ?c dolga leta teži trboveljsko občino* Oba problema sta nekako povezana med seboj, kajti eno zlo kot drugo je več ali manj povzročila /adnja gospodarska kri/~a. V zadnjih letih, ko je bila gospodarska stiska v revirjih najhujša, se je le malo zidalo, pač pa >o starejši rudniški delavci v večjem Itevilu odhajali v pokoj in posledica tega je bila. da je nastalo sčasoma občutno pomanjkanje stanovanj, šele lani se je začela v dolini zopet nekoliko živahnejša stanovanjska akcija, ko je družba dovršila velike večdružinske delavske hiše na Terezi n in dala tudi številna brezobrestna Dosojila svojemu delavstvu za gradnjo stanovanjskih hišic Ta hvalevredna akcija je naletela povsod v revirjih na ugoden odziv in mnogi delavci so si s pomočjo dru/binega brezobrestnega posojila postavili že lansko leto lične hivce. ki jih bodo v majhnih mesečnih obrokih odplačevali skozi daljšo dobo let, tako da teaa bremena vobče ne bodo čutili. S tem se da delavcu možnost, da si na eni strani ustvari s\<>i lasten krov, na drugi strani pa mu vzbudi veselje da štednje in da tudi drugim vzgled, da si tudi delavec v skromnih razmerah lahko z varčnostjo in vztrajnostjo mnogo ustvari Veselje je gledati takega varčnega delavca, ki si je od skromnega zaslužka prihranil nekaj sto dinarjev ter si po dolgih letih štednje kupi! malo parcelico, kamor je kakor čebelici v panj nosil dan za dnem stavbni material. Pobral je vsak kamen, sleherni kos opeke, ki je zavržena in že nerabna ležala na raznih sipinah, jo očisti] in v košarah ali nahrbtnikih znosil na svoje stavbisče. In tako se je kup s tolikim trudom nabranegs materiala veča! od leta do leta. dokler ni rudarjem priskočila na pomoč >e družba ter jim s posojilom omogočila hitrejšo realizacijo njihove dolgoletne želje, da si /grade svoj lastni dom. Zadnja leta je zraslo ob pobočjih naše doline nešteto takih malih, i/ prihrankov štedljivih rudarskih rok zgrajenih enodružinskih hišic. Kriza zadnjih let je marsikoga izučila, zato utegnejo najti dosedanji pridni rudarski graditelji še mnogo pusne-malccv. Uradno vremensko poročilo sa stanju z dne 4. t. m. Katece-Planica 870 m: --22, solnčno, mirno, pršič. 100 cm. Koća v Tamarju — Planica, 1108 m: —18, solnčno, pršič, 100 cm, Kranjska, gora, 810 m: —20. solnčno. mimo, pršič. 70 cm, sankaližče in drsališče uporabno, Erjavčeva koča na Vršiču, 1501 m: - 20, solnčno, severovzhod, pršič, 130 cm, Pokljuka, Sporthotei, 1300 111: —12, solnčno, 15 pišiča na 100 podlage. Sv. Janez v Bohinju, 530 m: —15, megleno, zmrznjen sneg 50 cm. Zlatorog v Bohinju, 530 m: —17, jasno, zmrznjen sneg. 40 cm. Dom na Komni, 1520 m. —19 solnčno, mirno, srež. po robovih spihan ?neg, 160 cm, SkaJ.nški doni na Voglu, 1540 m: —17, solnčno. mirno. 15 pr*iča na podlagi. Dom mi Krvavcu. 1700 m: -16. solnčno. sever. srež. po robevih spihan sneg. l->0 cm, Koča na Veliki planini. 1858 m: —17. jasno, severozapad, srfž, po robovih spihan sneg\ po dolinah pršič, 120 cm. Dom na >flenini planini »Biba«, 1300 m: —12, solnčno, 10 cm novega pršića na 120 podlage, Dom na Pol2«vem. 620 m: —12. solnčno, mirno, pršič, 25 cm. Koća na Kureščku. 833 m: - 14. solnčno. vzhodnik, 5 pršića na 40 podlage. Ko^a na Lisci, 021 ni: 16, solnčno, mirno 15 pršiča na 30 pooMage. Pohdr«iki dom, 1030 m: 13. solnčno. rahel I Zadnje todne pa je zasnovala upsnve soka jšn je občine velikopote«on načrt za rešitev perečega stanovanjskega vpraSanj« v občini. t":c bo ta načrt uresničen, bo po vsej nriliki stanovanjsko vprašanje v nali dolin t v nekaj letih urejeno, kajti občina bo iniciutivno posegla vmes ter nudila možnost zgraditve lastnega doma tudi revnejšim siojem. ki imajo večje druiine. Tri zamisli svoje akcije to hneli upravitelji naše občine pred očmi dejstvo, da je najtežje onemu delavcu, ki mora na stara teta, ko odhaja v pokoj, izprazniti rudniško stanovanje in si iskati stanovanje v privatnih hišah. Privatnih stanovanj pa je danes tako malo na razpolago, da se Čeato dogodi, da upokojenci ne najdejo oh upokojitvi stanovanj in se mora potem občina b r i q a t i. da se najde kje kako prazno stanovanje. S svojo akcijo pa bo občina dala možnost, da si čimveč delavcev /.gradi hišice že sedaj, ko so še v aktivni službi, da bodo imeli na stara leta svoj lastni krov. Občina ima namreč veliko parcel, ki jih oddaja letno raznim posestnikom za košnjo, ki pa občini le malo donašajo. Sedaj namerava vse te parcele, ki so zelo primerne ia stavbišča. razparceli^ati in jih oddajati raznim delavcem in nameščencem v svrho gradnje stanovanjskih hišic Vsak delavec ali nameščenec, ki bo prosil občino za stav-blšče, bo dobil brezplačno 100 kv. m zemljišča, ostalih 200 kv. m pa. ki mu bodo služili za vrt. bo pa plačal po din 5 za kv. m. Interesentje se bodo morali obvezati, da bodo postavili stanovanjsko hišico najkasneje v treh letih, v postev pa pridejo samo delavci in nameščenci, ki so domovinsko pristojni v občino Trbovlje. Prihodnje tedne bo uprava občine izdelala točen regulacijski načrt, po katerem se bodo morale graditi hišice na teh par-celah. Delavec ali nameščenec, ki si bo v določenem roku zgradil hišico, postane g kolavdacijo lastnik zemljišča, na katerem si je hišico zgradil. Če bi pa hišice v določenem roku ne zgradil, pa ostane parcela Last občine. Ta načrt občine je vsega priznanja vreden in pomeni velik korak naprej k uspešni rešitvi perečega stanovanjskega vprašanja v naši občini. veter. 25 pršiča na 40 podlage, avtocesta očiščena. Mariborska koča, 1080 m: —13, solnčno, rahel veter, 30 pršiča na 40 podlage, Rušika koča, 1219 m: —14. rahel veter, 35 pršiča na 45 podlage, Senjprjev dom, 1522 ni: —17, solnčno, rahel veter, 5 pršiča na 135 podlage. Koča pri Sv. Treh kraljih, 1191 m: —9. jasno, mirno, 20 pršiča na 30 podlage. Koča na Pesku, 1382 m: —14. jasno, mirno, 20 pršića na 80 podlage, Mozirska koča, 1344 m: —13, 10 pršiča na 150 podlage SPORT Hockey na ledu EAC kla-'-nfint: Ilirija 5. t. m. ob l'«»l 21. in C. t- in. ob 10. dopoldne. Po uspplem uvodu z odličnim rumunskim moštvom TC Roman, je Ilirija povabila v goHte o-M i eno moštvo celovškega Kaca. Moštvo Kaca ima za seboj £2 precej težkih tekem, saj ie gostovalo lo sezono že v Fraa-eiji, £vici ter Rmmmiji. Se nam je v spominu lanski jn>raz, a drugi dan zmaga Ilirije v Celovcu. Sedaj so bo Ilirija skušala reva.i-žirali za dvoštevilčen poraz ter obdržati ranome, kal .»roga si io pridobila z zmago. N*;.-! Fantje 60 sedaj pridno IreiiraJi t««r se aahajajo v boIjčH formi kakor proli Romunom Tekma so bo pričela jutri ob 20.30 t«r v čo!rtok ob 10. do,oMne na drsališču IK-rije pod Cekinovim gradom. Športno občip-.-tvo vabi. da poleti to prireditav, ker tp-di od fi.ianćnega uspeha ie odvisen obstoj hookeVrake čokciie. Kdor vidi samo enkrat to brzo igro. io rip pozabi nikdar. Zato vti -pomniki na drsališče Ilirije, da si ogledate res odlično športno igro hock?y na ledu. MALI OGLASI Bese j a 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. Azno Vslcd ogromne zaloge *Hubertu5; plašče v. zimskih lukenj, oblek, perila i.t.d. 0!>l,It(H>,VI\MO VSA OBLAČILA s 15 do 20 rV popuMom. P R K S K K R LJtDLJANA, Sv. Petra c. 14 m POUK Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POTK Večerni tečaj za začetnike in Izvcžbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8 in od pol 8. do 9. zvečer. Najmodernejša stroje-pianica. na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Vpisovanje 2. in 4. januarja od pol 7. du 8. ure zvečer. Šolnina najnižja. Prićetek novega tečaja 4. januarja. Ohristofov učni zavod, Domobtanska cesta IS 3017 napodna Tiskarna I LJUBLJANA 9 rNAfuev a s IZVRŠUJE VSS VRSTE llSKUvlM PBBPROSTB JA NAJFIMJUŠM Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda11 Ljubljana, Knafljeva ulica Itov, § »SLOVENSKI NAROD«, torek 4. januar]« 2933. Priprave za X. vsesokolski zlet v Pragi Zletišče bo tako veliko, da bo lahko nastopilo istočasno na njem 28.000 telovadcev a&a smSLlii napenia siovanakp aokai-tvo ▼se svoje moaa ne smsevmi hi t**!«^re - >• ** ^iuž: napredka ;n razmr>a. ž«» de>e 7^'^ v Praei v^IiV" p* **"-? v dražbi nresj čili na*n*-d s* 'na % dobro iz: reni ninti ne *amo llvijenp? no-esknrev. temveč t_-li ve- aveovni »mm*j Taka začel nedavno vvoi lovor v Tyr-»cvanj domu starostj 006 fr. K ik*. jo te-ui ' i' .i xi U. Kovni r-^-rnan-! na- vzoče reško k>vaške ia tamsessak* novinar-j * • • L ' *--' vaeaslsi I i H I \ rs leta 1382. IMvi zW\ ih vodi te!? -o o! va nftfjsa or.-ai n'or n dr- 3Hiro>i ; \ 1 v i \ « - . - \ . sneaili vt-dno no *\o »in «>•-oj •' -motni izredno • • - '.ti /j,- ... naizgo\or: *> - loki/ -nio'rriod r i no* t i in r<'r:i*»na nieirove^a •mfoinemi naro»ioai. ol^nf ni pa prt*;-r "*-v ? ••• di*-** * I re. u-ano-t. m zav-.n->s: pad.iikov vel ke »-okolske I rabine Bili so y*»tino najserj stnaaik «okoV» * risrar :o t--'- vr-l ...... Kakor v-drugo, organizira -ok Staa vsesoko'-S-.«. il*tv 2 la^tn n: o Temel' vs**ga ie zletna »»rja ca a iz-Stlajeua a»m vpojno rK) do»# d., i h ka-i .n **» odi jo rzvr-n zletn; odbor na **♦»!».■ t- -ta-rosto fff- »r Hukov-dcvn, r~ aaassn zieta IHovaln. del zle a p I udi vojska i»o -oJr-lovala na zle*u. ua \aV-*-:n 7* !•:<>- š<- lo-ebno mnogo -io\aa-kih SS*>e*. ste« niinu s*> o do lmm 1 ;j<*y. ii<»'i»^r-ki Junak* nastop jo -kupno z Ju ro-!oven. k'mi m u>!;skimi So-": . .:ko da »m /!ft h- v.-f |ovatl>kl. ('t* prav nfofire.no -cveda se zl» »ro \ I r g :»rjateiji soko.^tva ?. v^ega sv-ta Tropagan-ia za ziet je zelo iJvahna. i^-ehno v i 10 i!-'vu he!a se rotoni t>ka n ra-^a Raz-^ rjtrn h :e b lo na 1 11 plakatov v 1» ezjki'i in ivo ni izdati. Pol»-j trga te bale ra7T. IV.-ia bo pomagala f >z !a*» rW\n h znamk ii do i-n:r V nrone-.u -o z- nVl-m rariHe-lnire. proiaia -e žr Ir-tji u l.ton zaklo nih zn.imk. fro*»-a«*andn h zna kov o pa -!o n^^j r-Ptrt niiliiona K t^ro> a ga.idi -*e r£i*un> tudi !ol«»riij / ;u ! ionom f* V \ no/on^»vo _*r^ lo nor-n^ln' «n 07-k n?m >*»r mnoijo o •o-l.iTT ^-r-koNk ! •' ivr la bodo prire-nr»» !; v 3 o >*'^r«i«ni v v ^ko^pm :u K d -o pritegnem li-ko*ni n tu-• >-*:*n; »iraii. 'roZ'»;i-k; zavodi invarnr n m < l*" t>-' ' "\ -r> :'-l-'V;l . ; n< »7»» li*' VMl roba*na r> f i I.t :»o* »1 n** • gjr»d#». dt*-ir 7.«\nr| »f, . -j • - rali varovalno akr-m r^la v-T~: uradov r» zavodon- podpira ' - • • ■ r(»- • '.mr?i» %vtomoM?«ki :'i :•- r;u | ;;,o Ve'ik*« 7\**7 Tl»- VO'fllf 7. - 'ja -i\»**a M I «' > \\ že knž«*io. To ;»n /nav n '•: k c-h.Jo l»n: * I.Ivvn**- n»u o!l>oru rw-od r ' vo''t* na roko Ra-n I • ovadnih na-'<» mv m tekem peiprav] ihi v l*ragi ludi :o •••go važnih kulturudi ;»rin*litHv. Posebno važna l«o 7l«t-;'- av;i i -••-!•.•»; n»ko^'vo v nOKI !■•'»» /-i naroj Soktofn: -.»'»•;>,'.n, '••!.% . !,; tvorili 3| k ni do'g.: usl't. Telovadile /.. -grade. Tra.m deti ns _ r. i ■ i i! j država. T<> glav-v, irfnssne s - • .c-k: . .;i. vSiod /.i -o bdujor • i:; _••» ! i'«-lil '.i . ' in;;. \ !••► I"*«'Jo y;:'*a>' . V« aarrti se prifitavtlefii. Strelki /;i v .\ ■■','■•<■■ :\ -i- 1j preračunani na (J.OOO.hk« KT-. \' nad^ropiih paviljonov I o lo , renoM- - ;■ 1 osel«. S -n»i d n k»~- i m v r»»d l-o - •• - -In /iefir • Jrin\ m» nad -'-'mmio Oseb. . /ji.. ..di.'..'. pripadla pro»ie»|nim usla-ovain /.: -•.:•■!! \ • -k« ►! - k i zlet v f'rag: ie biln rrehj nad 'Jim -okolskili vlakov, zdai jih !m» ta treb; mnoge \>Uazen tega Ik» tr»-t»a organizirati pro i..-t / avtobusi, avto • tramvajem iti ftaeuna'o. «ta U. tre- ba pr»j»e!'ati veak«' nr;» ^i:*.: 10»> iudi IMele-/• • ■ zlet!o tre*.a tudi na-tani:'. V ta :m- 1kii Il!:>;.' "••«!■•. t.'l.iv.l inii-f. lio.« li in r»r:vatn«' h t Je 7.w •» apna nreni-h-iŠea 1 o o .,_ - !am'u:-i<* irt -»kron !♦<> *> • vagonov -lun*-, /a v-»e to lelo I>o pv>-lr*i»e-i prineTer, ur.-idni.»k a;»ar.-i! Samo v -.'ral; 1h» «,kr.-. '8h» uradnikov In \«ši ♦ ''.«*T«i. no/.r'vovalr.'i. kakor .!.•- -o*- lelovadrev in lelovndk za lino na ir. ifo. ki jim u-pi-h -»kMimega r -\ l»nifo d*»lo je rnz'-k h . ; • • :«Talno »*>V!lke. v:n:ia. raklfnf'l pa 7. ju! la ' '» o <>l -^gali ne '-amo jar i#» *a-l •r«'vi>l o n.e^ i ri <* ( > V • r* I ti :ki >v i |ts «e mi •' i :iki m i] -kega . raš au Vr 7let |i-V okv ru zieta pripravi a ni'ad ne naroln h sol :n IV Žrtve fiseg^ V*! \a ka *.i-t ■ ..fa - * i»- pr- •'.; v Nigaii na .la|«on*ikem kjei je porabila ptwj lesa _ s-lreha k na -lingai \* kmu |e I in 7<*» g!eialre\ vi> i. oitfSL *** pa *%mft-nib. \\***\ revevauiem -o »vligravali pr -tr.-.-!jivi pri/ur;. Va;«; ki kraj ne-re.V nO ;i hite]j ~n-o»iiiik ponesrečenih >'--r.i\ ya ••''la ••'»- :'»• na ■<.•<•' imh > <1 avnikov in v^ i-jinitetno o-fb". ie i>r"*• a mnog'ni oonesre***n«eii pomoT* 7e 'retozno tako da »h ni*o inog;; več rediti izr,<^i razvalin- l>rugo ka'rri*roro e f o vroči sn*^g na *n*nneeber°u kamor ?e'o rad holi-o Dunaj •*an na r>mriko V nedeljo -e je ulr^al ia JVhne- • -la7 :n -r.-r ria t:kn zvanem Kuhnlake Plaz e potegnil ^ -e»-o: o»s ni • m it- v r v ek#»1 i h ie 'laleč v dolino I "stav ' ^- --*le • r Bsuniga "tnerjev ni za- • et š*u /e'o laW <«•! kraia ne-r,.*^ *ur.t-tov ie vd»»'o. k.:'*o -e ie ;»!az ntrg-' j ■ ;o*elir!j4i. Po-Km so na*.'' -e-i sruti'ar ■• nr'vih lr ;e M) z lhins|; pom >>nik \lfn-d l>;etr:rh. li*og""af .Itthann L-' - . gr.»dt«en - »a r 'o-ef \v' »ndel. mg. Jo>-r>f Ruhn 7 Haa^vra in 4esnrsk;. i»omočn k Karel |»fd-/ t 7 H-ifhberga. Kdo je .*-e-d pone-r.-r »ner. :e n:.-o iigo'ovil; 1've'i zat=Mt h srnuarev a *e ni^i o iko *a!' \" Av-t j- e pripe-' '•> iied prazn k -e vr^ i n?i'i aesre-* a -nnk Med d"!g rn. -e te ' onovreT-i!a tudi ' raž.inka Frika Mihova Neka] za pozabljivce Nova panoga trgovine v Amenki je posvečena odjemalcem V Ameriki so ustanovili nedavno družbo z omejeno zavezo pod imenom ^-Skrb za odjemalce*. Lastnik nove tvrdke je b.vii učitelj glasbe Gremin. Tvruka ima lutd zeiO o'ob*e^a šefa propagande Robertsa. ki je takoj prvi dan pridobil 25 odjemalcev Oba pričakujeta, da bodo rasle podružnice novega podjetja kakor gobe po dežju po vsej Ameriki Kakšna tvrdka pa je to m kako s:už: odjemalcem? CuJno in vendar u: pesno! Tvrdka namreč opo^ar^a svo e odjemalce na razne dolžnosti in obljube, ki jih človek v vrtincu vsakdan.eea živi enja kaj lahko Pozabi. Tako opozarja tvrđi.a svoje odjemalce tudi na cb;etn:ce poroke, na katere zlasti zakon ki nože lako iad pozabijo Kot stranka se zglcsi pn tvrdki recimo za-konski mož ki ^a poleni vssk lan telelo-nično opozore. naj ne pozabi pred oohodem z doma posloviti od žene Preza|x;s!eni trgovec kai lahko porabi, da mora k zobo-:.n ku v >brn? ^e na tvrdko Grem,na :n potem mu na to n: treba več misliti, ker ga ve n.) p-avočasno opozore. V trgovsk. m svetu ie v°e polno t^kih malenkosti, ki zah-tevajo flober spomin Zato bo s to tvrdko MtN#amn zasti trgovcem, pa tudi sicer pozabljivcem. Suženjstvo v Mongoliji Mongolski plemič nikoli ne razžali sužnja s Slina znižuje krvni pritisk Sta :i•■•h. /adeae "ovtka možganska kan Ta neaae OM fc tem večni ker st obenem povoja na s»:>ra 'e*a v ždah krvu pritiak krhka I j m H§ji kr'.ir pnrisk "a tn mora ćlovek »cd to n. n'•*>. čeprav s ser n» na S > czni. /. ra 1 - r -t h t k vn» pr-t'sk sta m poi.Tv recimo %*n.e?ie Icdvc pospe m i i v -\ rne Herc m p\:. k- b; st dale ■ h--, ga t- v telo rre/ neunus' m ki b' 'n zale. krvn pritisk I padsko s edstvo it tu fiej i/ /in-js' nrt > :cl. sol ni 'n.i sn omele. Drur»< *»redstae • sina P i isk lv.»iot prot Walar«'Ski ^ \'ar-a\i iv zanimal /: to. kaso ač nksrjc v telo vbrizgana J overska sm pa-»ta >iina. N paskaai iv dokazal, tla slrns ' liiuie krv-n* pntisk. Človečka slina i" učinkovitejše •>d pasit Prof. VValawaki pc delil v shm ricbaasnc snov t. K.«i pc t/ oji: larricrsiae movj od beljakovine ie bi i«stanek ačia-kearrt Ta tor^i ecinkajejo neke druge ^!io vi. kj tih učenjaki *.c nc poenajo. Frof. \Va-Isjerski se -v /a nsnal rud\ /a nčinck sline. Najprej sc razširijo /iit • saišicevjii hrb kctlice, potem pa še žile v trebušni votlini in njenih organik. Srce reagira na vpliv vbrizgane >;u»v; tako. da bolje vsesava kr: » da se njegove zunanje žile skrčijo* V . x^ »ovanc sm»vi. ki /m/.-ijejo krvni pritisk, prihajali. * telo skazi požiralnik n \ želodcu opravljajo >voje poslanstva Kitajske pravljice Kilaj^ko-iapoiinka vo».i..a i*1 |H»ve<-a'a /ani-iiiaiij • F.vvnpe /i l>a!ini vzhod Med in.iag'-mi knjigam . k «o iz.sie n Kils - k in Ji pen -ki. e lud rbir n k tai-ki'i narolnih pnv-ljir. Zbral i h ie Wolfmni Eborl»ard in knii ! ga ie izet* v Londonu. o*avil teorijo o vzio..ih revotneij in vojn. ki je pasa ako aeoktčajna K-ikoi zan'ii.iva. I>i Mi.U ie dolgo proučeval vpln vremena na vojake m na voja-ke operacije. Na t»ol_ a.i sv j.h op /uviini in oznani tid:. da se m v na v'e> SlovOkov ck- s'en<"*ni n:v > p> tein. a!i n\givo reln sJsJbo težk • izloča svoja toploto. V /.me ivm pasu tek) Vili'o izloča * op loto n •» tem pospešujejo nje.ove ' n rije rer zv:-ujj njeerova energija. N»_ sprotno i«1 pa v toplem pasa. ker je ozračje i* 'lažno. Tam s, ssore tc'o iznebiti svoje odvisne toplote le i velikimi težavami kar "viva m ea I '/'r p BJejrove funk-ij.'. di tudi i 'crgij;'- Dr. sfills trdi, da e ig'a'o v rtegi:: in taktiki razno, večkrat relo oliocrino vlogo n. '».i vojskovodje niso upošteval' vpliva vreoi« a na ljudi ali na si zanj niso zmenil . Zato je iw> njesaveni osnenju rn-k-' 'itaa kriea. a ie i »vlivel N j> e^n leta 1S 1*2 aa poli »dn \ Kus o polom. Niipo mi ni vorinki n kanji, pravi dr. v K s> bili it zapadne F v rope. k le- redko p itene hutta vročina ali mraz. Zato niso nogi pre ašai poinebju ra- Iz Celja -O !!l':,'n«i po i..i n«' na>ni. nm imena m> drn^avna in v njih fe ve^ iMtmorja, ka!^or ga e v k rta -k h i ra*. 1 i e: li v p*o'i. Kitajski bomo* ne uatavlja n ti r>-e.{ 1 oiiMvv . kako- nam priča pravljira o i o- gl ti i u^m 1 »vn n Kv.....ni Via 'ar ip-''P>. k' -e je moral 7» tn dni ločiti od ^voirb bo-ž.an-k b -kr'>; 7,1 zeml'ane. e poveril vi. do •ia I zem'"o K v n-^n: P^"lnin n m'lienja -e-vlfl r\ niogla r'»'!"-at prošoni nl»o ril1 /emliano n tako je kmalu pri5la x saifre-•o '/ nol 'viio s.^ ie smrnil na no raorjair i»ro»*»*c o. raj mu poš-lje n^bo vpler. da iio nape? npgova kidra in gnal ladjo. To la a-smj -e [t eglavil vrtnar s prošnjo, na i ae piha vet^r, ki mu atsess nezrelo sadje z drev-a Kvano" ni ved.••k; ka; r o*-r:. Sledmi** f «• mi'.l v'a 1 vr n**1 e- in ji fioia^nil- da ki bila morala oStJ moških in M žensk) nasproti 651 1573 mo-šk'm in 7s žen^ka-m I dne 20. dec»>mb*a. Delo ..;ob jo 4 hiapci, 2 mizarja. 5 kuhane, 4 kmečke dekle, 3 shjžkinje ter po l natakarica m postrežnica. —c Gledalška predstava v franco-skem jeziku Osmošolk^ in osmošolci drž. rozine gimnazije v Ce.ju bodo vprizoril: pod oklicem Francoskeg-a krožka v Četrtek 13 t. m ob 20 v Mestnem gledališču v Celju v francoskem jez: k u veseloigro v 4 dejanjih »Ces dam.es aux chapeainc verts«, ki jo je priredil Albert Ccremant. —c Prijavite vozila! Lastniki motornih vozil, koles ter fi^akarskih in polfijakar-skih voz v območju celjske občine se opozarjajo, da morajo prijaviti svoja vozila najpozneje do 31. t. m pri predstojnistvu mestne policije v Celju. Lastniki omenjenih vozil v drugih krajih morajo prijaviti vozila v istem roku pri pristojnih občinah odnosno pri sreskem r.ačeLstvu v Celju. —c StarokatoliSKa služba božja bo ra praznik Sv. Treh kraljev ob 9. dopoldne V Narodnem domu —c Cenejši tok za mestne uslužbence Mestna občina je zvijala me ečno količino električnega toka. ki ga prejemajo s c ravnine. Ker vpliva fizičnega okolja ni. .-.i upoštevali, se je izjalovilo najvedje Na* poiconovo vojaško del*>- l>aljc opozarja dr. Mi! s na to, da so bile rev luč;je proti n silnemu re mi. s kateri-mi n»2j bi b8 prib'J ila večja Bvoboda poedan-•• :n. vel;.o v mrzlih in vihamiii letih, ki so sledila p sobno dolgi dobi vročine. Isr«> \ e ia za revolucijonarne valove, ki so plju-t-kni i če^ Evropo v letih 1830—184a Tuds ameriška revolucija jc izbruhnila v prvem i/acdio mrzlem i. tu. Ainerika jj bila me^ svetovno voji o tri leta aevtralna, ob konct< najbolj mrzle zkne, kar jih je bilo v Ame.. riki, v za n lili r>0 letih c pa posegla v vojno. Revolucija v Nemčiji in Avstro-Og ski. > ka'ero se je končala svetovna vojna, j«: izbruhnila no izredno hkidnem poletju. V Aii'j-'.Iii in Franciji so pa imeli takrat nor. malo 1 1 o!er je. Zato Mile mis'i. da bi v bodoče ne smeli tačeti nobene vojaške o eracije in nobenpgi vojnega pohoda, ne a bi upoštevali vreme. Vo:'*ke naj bi p -ilj.di vednoesamo v one kraje, kjer ie enako podnebje kakor v Qp-bovi d-*no\'ni. a povprečno let.no t sploto M morah* ved.o upošJtevatL mastni uakiSbenci po znižani ceni. z novim letcm od 10 na 15 kilovatnh ur. Četrt k. (k januarja 9: čas. vreme, poio-Ha, -j-ored. — 9.U»" Vise i zveki (ploš**** — 9.45: Misijonsko predavanje: Mtsijccii v Indiji (p. L. Lede**-lias). — 10: Prenos ce"kven2 glasbe iz. stolnice. — 1*1.00: Otro~ka ura: (gilr- Maoicia Romanova). 11*5 ■ Koncerl Radijskega onkestra. — 13: <;-. vrvno, spored, obvestila. — 13'JO: Robert Pla.iqu 3tte: Kornr«-vli ki zvonovi, skrajšana opereta v H d>e-ianiil* (Po-nelki na ploščah, izvajajo či.-oii in Slanice raznih eledaliŠJS iz Pariza). Oddaja prrkii; i*'*na od 14.15 do 16. ure. — Id: š\i «t -d. ohvav-tila. — 11».rr/»: N:ic. ura. — 20* Božične pesmi (00-je Ciril-Metodov zbor v Ljubljani pol vod-stvom g. L. Puša). — 20--10: šaljapin poj*' (plošee). — *21: Slovenska lahka glasba (Ra-difoki orkester). — 22: Cas, vreme, poro-rila. sror^d. — 22.15: fCvartel mandolin fgg. Antunovič. 1'rivšck. Mizerit, Haršlag). Konec ob 23. uri- NIMAJO SRCA ač: Ponižno prosim... Gospodar' Denarja nimam, lahko vam i>a dam delo. Berač: Kdo bi vam kradel Se delo, ko že ila k nimate denarja. Pa zbogom, go-pod. RADIO NA SVETI VEČER Z!ai ste slišali ložični koral »Mir ljudem na zemlji, ki so dobrj volje . Sledila . o poroSHa e španskega in japonskega to-jtoČa. JĆOI.A rKr Svet n razvalinah ==—— _-;'u Njih*"'. rje ie bil"* za-e< velik pustolovski in razburi iv r m^n Dro! -p'eremu so dnev našega življenja en^l.čn^ idila K ':k^ nrv. m sti *e prezalo na n?e ob vsakem takem k' rn""»^" z ^ v cp^ 3 j - »rj c s^.'ro* ' \ T*"\*~ s ohrani na gotovo, draga otroka vse je bilo že storjeno. — Gotovo ie bilo to tez*e delo od tistega, s katerim se hoče v naših časih dosegi blag^stanie. — Je defal A-rhur. Zdn- nnni :r. zlično'še utopije Id naj b* človeštvu pomagale. Toda nii-kove posled' e « k:c»Veno chriignčne. ne^o se trd' Beascm fe zamahnil z roko. — T-ke d- države. 2^1 a; no dr. "ha. \ 5S??.o -:: lele^rr oran r P j r Ejrem izr-C *atr ;bc se v zgodovini ponavljajo in ne z novega. Podreditev poedinca celoti, ene na : rru . ;j komunizma, nuditi ivljanu vse v polni meri in brc z p I ač-: r iena v svob^dn: l*ubezni. vzgoja •»ripadaiocih otrok. iztreb''en;e grdih. ----o zaostalih, vse to so gen'a — r*"e-f «'e in f'o."*eti; z or»*»k"m ^g-zJ^l. pj turi: . .: =trr-j:nrj takrar Njihova življenjska sposobnost se j<- p:i pokL:z.»-la vidno fako nammtme da pn večina ljudi. t':':i •n:h. k: >o -i mnogo obetali orl njih - ni presojala nru/zače kot utopije, čeprav s tem ne mislim trditi. a2l se ideal tak* rl-žave nekoj n■ moglo ■:cniti liki orel pod neb ? "*"n §e \: amel 1 nemogoče, a g'ei. ka^ sme dellveH T. nrobl m je srečno re";r?n in bod^'a p ko rn?a bedo sorcjtla ume?-n^st letanja v n-zanil svofih sp s bn sti kol n In *ako je tud* na drug h d i i: H - Z -t noč m diti. dn člnvešlvo nc bo sposobno rešiti nekoč zamotanih ia perečih vprašanj.svetovnega reda bc-Ije. nego zna to zdaj. Toda nrv: pogoj uspeha bi il po mojem mnenra odpraviti individualnost. Drugo vprašanje jc. ali bi tak -uspeh neposredno ne nasprotoval temeljnim zakonom prirode naše-C a sveta, ki ustvarja individualno različne po-edince. — Morda nas privede do tega razvoj znanosti in tehnike, ki bo nekoč odstranil enako ovire časa :n razdaje. kakor narodnost: in nolitiko - škrat-* V-, vCn«q tega kar zdaj deli človeštvo. — je menil P-ouv-er — Potem bi pa morda rastala pr'mom : drb z i ! izenačenje človeštva, za odstranitev materijalizma ' 19 < znanjanja vseh človeških idej. ki jih moramo ' at: zda; za utopije — Prav praviš »morda«, dr;-gi Arthur. Kajti kdo ve. da-li bi se ne oglasilo baš v tistem trenirku, ko bi človeštvo doseglo ta ci j. v n;cm novo :C^io rcvrn'ka<' v individualizam, ki ima svoje slabe stran: kakor vse na svetu, pa tudi svoje drbre stran: Puščoba nivelizacije bi gotovo oropala svat vse njegove življenjske mikavnosti. Odstranila bi mnoge krivice, odlomila est mn gim krivicam so-cialne neenakosti in zatir^nia. napravila nepotrebno razicdr.o borbo Na riiug;: strani bi pa oro-nala člnv* ka tur"! tiste gonilne sile. ki lahko življenje usmerja in oplaja, saj že itak nismo podobni svojim nrednikom v požrtvovalnost:, žilavosti in delu. Zaostali smo daieč za njimi, zelo daleč. - Ne bvcli krivičen do samega seba. oče! je vzkliknila Evelina in objela Bensona. Kaj si ti aapravil le eno uro svojega življenja? Dočim so se ji predniki pehali in potili v težkem ročnem delu. se ti boriš z duhom in to je vendar enaka, če ne še večja zar.iuga. — Res je. — je pritrdil Arthur. Tvcje prizadevanje in tvoje delo prmeseta svetu tolika novc-fm in dobrega, da bi moral smatrati vsak očitek •r.e le tSi krivica, temveč tudi za greh. Mar nisi zagotovil imenu Bensnn nesmrtnosti - ggo^ivlrri znanost!? BSai U^a imf*na n-1 bodo :7r'»"**arial' 1;uc*;e no vem sveta z oblndo van jeva ia spcJruva- njem, ko stopiš pred nje s svojim važnim odkritjem? — Kaj pa če se mi ne posreči moj izum v celoti? Kaj če ne bom smel položiti v roke človeštva sile, ki bi neukročena prinesla svetu samo zlo, razdejanje in smrt? — Morda si v tej zadevi prestrog, sodnik. — je menil Bouvier. IMar so rojile drugim izumiteljem take misli po glavi? Ali so se bali, da bi njihovih izumov in odkritij ijudje ne zlorabili? Mar je vprašal izt mitelj smodnika, dinamita, elektrike, parnega kotla, letala, tonov ali pušk — da omenim samo nekntera teh važnih odkritij — da-li se bodo ljudje z njimi pobijali? Gotovo ne. In mislim, dčt ga po pravici to ni zanimalo Česa namreč *judje ne zlorabljajo? Cesa ne zlorabljajo v svojo korist in v škodo bližnjega? Gotovo vse. tudi najboljše, najlepše in najnlemeni-tejše. o čemer morda niti izumitelj ni slutil, da bi moglo kdaj služiti zlu. In mar je človeštvo zato poginio? Nikakor ne Poginilo pa ni enostavno zato. k:r je nenbhodnost kmalu odkrila tudi novo orožje obrambe, močnejše od napadalnih sredstev. In tako je tudi v tem primeru — verjemi mi. — Misliš? Nekaj resnice se skriva v tvojih besedah, ki so mi novost. Tudi jaz sem tako sodil, samo ne dolgo. Res se človeštvo brani in doslej se j'2 moglo ubraniti, ker ni bilo še nikoli pokonČavano tako hitro in v tolikih množicah, da bi si ne opo-mo«r*o od prizndeianih udarcev. Kai pomeni porur Frrro *~*"-«-**n 71 n:" - »-> -> vo^"eV*»*> v nr'meri s celoto skr.**':. raj nič Toda zdaj bi bilo temu drugače. Urejuje Josip Zupančič — Za i-Naiodn. udarno« rrar teran — Za upravo in Inrcrutnj iel iista Oton Christof — Vsi v Ljubljani