UREDNIŠTVO ZARJE jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. "opoldne in od S. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
"J :	sprejemajo.	:
NAROČNINA : c.elolelna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Odrsko in Bosno K 21 ‘00, polletna K 10'80, Četrtletna J'40, mesečna K 0; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	;	:
Posamezne številke po 8 vin.
ŽABJA izhaja vsak dan razen nedelje	praznlko*
• .* .•	ob	pol 11. dopoldne.	*	\ *
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in oraduje za stranke od 8. do !2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Insei ati enostopna petitvretica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::	in reklamo 40 vin. — Inserate sprejema upravništv
Nefr inkirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
—1■ ■"	Reklamacije lista so poštnine proste. ————
Štev. 337.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 22. julija 1912.
Leto II.
TnaHzem.
ju	J.c beseda »trializem« samevala po
va^°\?,iskill> Pravzaprav skoraj samo po hr-an , .. "Stili. V širšo rabo je prišla šele izza rek SlJe ^.osne 'n Hercegovine. In zdaj jo iz-s1ov-° Sdi žurnalisti in političarji izven jugo-in m0)- kraiev vse pogosteje; zlasti nemški srnat -arsk' nacionalisti se bavijo s tem, kar zirljj )0 Za trialistično idejo, zdaj Ironično pre-svarp^’ zdaj z gromom in s strelo, zdaj zopet Prakn kakor da gledajo strašilo. Tudi nekaj kadi kf83- pomena |e dobila vsa stvar; Škem• S* ne zna °^lc’e^na Politika na Hrva-nunM-m V ®osn' drugače pomagati, kakor z de-dainlH-t0r'*"n'mi sredstvi, obtožuje svoje veleiz-Da ' ke obtožbe s trialističnimi »zarotami«. trlnr*1tem.nekoliko premakne podlago in očita ne JS	iredentistične, velikosrbske in podob-
Šiti arT1ene’ Je povsem naravno; kdor hoče pla-hoviSe ne niore zadovoljevati z malimi stra-H,0 ’ varnPak jih mora povečati, kolikor je le kwf t', avni pravdnik ne bo dosegel veli-cp,,a ?;ekta' Če ne more dolžiti svojih obtožen-niti niCeSar druzega, kakor da hočejo izpreme-PraviaZirip re v državi; svojim gospodarjem na-ne t hV<i 0 us*ug0 sv°j lastn> pomen napih-k. ,J> kadar zagrmi z glasom neomajnega hrui-	države in njenih svetinj: »Odtrgati ste
teh od monarhije pet ali šest dežel. Na vešala z vami!«
srn*/3 način razla®e trializma bi bil krvavo Ve!-!?’ če ne bi biI krvavo zloben. Ali prvi •eizdajniški proces v Zagrebu, ki je bil zgra-
htM^I a,ki P°dIaK'- ie Pokazal, kam lahko vodi Dre«i -t P°čet)e provokaterstva. Groza je Vali *• * Vse ^ucb’ ko so °Pazovali in zasledo-izcnK-i e razPrave’ v katerih je vsako pravo « bilo veljavo in je odločeval le politični na-n gospodujočih. In zopet je videti, kakor da p Mravlja Čuvaj nek .j enakega kakor Rauch.
r°ces proti Jukiču ne sloni toliko na obtožbi pradi atentata, kolikor na obtožbi zaradi »ve-‘e'zdaje«. Smešno bi bilo, da vihti državni pravnik meč proti gimnazijcem in pripoveduje sve-z resnim obraom, da so dijaki hoteli ustanoviti jugoslovansko republiko, če ne bi bil kraj <Xr?,Tesa v ^a£rebu na Hrvaškem pod ko-Strurn«a!°m S,avka CuvaJa. kjer so sodišča in-®9dbe \ Y- .rokah absolutistične vlade in se *kl nrJ ^‘‘tičnih procesih ne izrekajo v sodnij-Skeiri ?VetovaInici, temveč v palači kraljev-komisarja.
^estl e*zda^stva»« katerih se poslužujejo brez-
^rotjC v^ade proti opozicijam, na Hrvaškem
bfftv °j¥r°nini večini naroda, nimajo pravza-
Veba opraviti s trializmom; omeniti jih Je
Pojjpj Y, teJ zvezi le zaraditega, ker jih spravljajo
Sebi I aPs°lutiznia sami z njim v stik. Sam po
^edemi tr*aNzem v najodločnejšem nasprotju z
Ciljev st*ČnJm stremljenjem, in ne išče svojih
Šlnarnn nobeni tujini, temveč zida svoje ima-
hlji jn , Poslopje strogo v habsburški monar-
j,	lojalen, da postane	vsak njegov
Akn	*Jb*r1z,in^arno1tj lahko	taini svetnik.
£«0 zasluži trialistična »ideja«, da se odkloni
t! Ia?0ger7se drugod kakor v ire’ H >>8rbskem Piemontu.«
stal.}e .treba pred vsem’ kako je na-Doiak^H i	teorija. Zelo enostavno bi bilo
tou t L ne Vlre V star^vičanskem progra-}e od SV,ana ,>>stranka prava« na Hrvaškem Urediti	c,?	stala na stališču, da	ima Hn-^ška
.	ni C	razrncre izključno v	sporazumu s
^MlLE ZOLA:
kraljem, brez ozira na Ogrsko in brez ozira na Avstrijo. Stari Ante Starčevič je neprenehoma s trmo doktrinarja, ki je slep in gluh za dejanske razmere, pridigal, da vse, kar se je zgodilo izza leta 1848., nič ne velja in da je za Hrvaško edino merodajna hrvaška pragmatična sankcija. Zato ni bilo njemu in njegovim pristašem n. pr. nič mar, kako se krši in tepta ogrsko - hrvaška pogodba. PravaŠi kratkomalo niso »priznali« te pogodbe. Vladam se je pri tem Jako dobro godilo, kajti načelni državnopravni protesti je niso nič ovirali v kršenju veljavnega zakona. Pra-vaška politika pasivnega zanikovanja je bila in je morala biti tako neplodna, da bi bila morala odgnati vse pristaše, če ne bi bile vlade s svojim terorizmom same jemale ljudstvu upanje, da bo s stvarno politiko doseglo boljše razmere. Resnično Je bila pravaška stranka tudi v svoji ožji domovini prav kratek čas nekaj močnejša. Njeno notranjo slabost kaže zlasti to dejstvo, da je neprenehoma razdeljena v različne frakcije, ki se smrtno sovražijo.
Sedanje močnejše naglašanje trializma ni uspeh starčevičanske politike, V vseh južnih deželah so razmere tako razrite, tako zmedene, da je neizogibno v vse kroge prodrlo prepričanje: Tako ne more ostati! Nezadovoljnost je splošna; ali malo Jih je, ki razumejo in spoznavajo njene vzroke. Iščejo jih, ali vse je nejasno. V takem položaju so velika gesla vedno uspešna. Ko se Je izdala parola »trializem«, je učinkovala kakor čarovniška formula. Ljudje ne preiskujejo, kaj pomeni taka beseda, ne presodijo njenih učinkov in posledic. Potrebovali so besedo, pa 80 jo dobili. To se jim zdi že kakor pol rešitve.
V tem zmislu ima trializem v južnih slovanskih deželah gotovo pristaše. Kdor misli, da Je stvar tako brezpomembna kakor kakšno salonsko blebetanje, kateremu se lahko kar posmehuje, se moti. Resnica Je, da so sedanje razmere neznosne in nevzdržne. Ali v zmoti so tudi tisti, ki že napeljujejo topove proti trializmu. Razvoj ne hodi po tistih potih, ki mu Jih predpisuje nekoliko utopistov, ampak se ravna po svojih zakonih.
Neznosne niso razmere le v južnih deželah, temveč po vsej Avstro - Ogrski; vprašanje juga se ne bo rešilo samo *ase, temveč le v zvezi s splošnim avstroogrsklm vprašanjem. Starče-vičanska teorija, da ni treba Hrvatom nič dru-zega kakor zmeniti se s svojim kraljem, je dobr? za otroke, in tudi tedaj nič ne velja, če se na mesto Hrvatov postavijo Južni Slovani. Pri tem, kako se urede v bodočnosti naše razmere, so tudi drugi prizadeti, In sicer drugi, ki imajo toliko moči, da Jo lahko uveljavijo. Vse špekula-cijee, ki prezirajo to dejstvo, so brez vrednosti in škodljive, ker povzročajo neplodno potrato moči. Taka neplodna špekulacija je tudi tria-lizem. _____	_____________
Rimski božji mrak.1
Karel baron Lewetzow.
Obelisk pred veledelom Michel Angela v Rimu, ki je gledal, kako je že mnogo dinastij prišlo in odšlo, kako so prestoli vstajali in padali, narodi se dvigali in izginjali, ki je videl v skrivnostnih hramih v MemTisu, kako je vladala
1 ,D(r Wcg", revija društva .Nationale Autonomie*, Dunaj IX/3, G.irelllgasse 3. Prvi letnik, 9. zvezek.
r
Rim.
»Ali vsi ljudje niso srečni 1« je dejal.
*0 da, da!« je vzkliknila. »Le Vi ne po-'ra&i reve^ev • • • Le dajte dekletu z našega :akor uer? m,adeniCa’ ki ga ljubi, in žarela bo Or noii	ca’ z^čer pa bo	jedla suhi kruh ka-
pd k.?*1slastnejšo slaščico. Mati, ki reši otroka $a sn	m,0^’ k* zmaga v	bitki, ali pa ki vidi,
fakl vii	,nJeS°ve številke	v loteriji — vsi so
ditei t	htevajo sreče in zabave ... Le poj-
PravlčH ,	£	!tx’	kol!kor	hočete,	da bi bili
»oljni hrti« ^	^re^°.	b°jje	razdelili	— zado-
folnčnetri h ve °^* k| Jim ob takem lepem,
Cesto ne	e da]iašnji, poje srce,
y ne da bi samo vedelo zakaj «
I* J^PravN Je kretnjo, kakor da se vdal« l^r C « hotel žalostiti z novim bojem za uboea nem\ki,SV°	kd°vekJe	mučijo v smrt-
naeV 0,u in podtemo svoiirn bolečinam. Ali
Oaenif ,u m P°Qier	  ™
Irak-k zaplava a senca skozi bleščeči, blagi
mejnj oh 411 neskon2no žalost veselja, brez-od koga s°lnca, kakor da je padla ta senca frco Drpn!!f^dne?a- 1’ mu Povzročila to omo-* *elenik? a? d,^ava lavorja, grenki vonj oranž tr«] jj i r Ali mu Je trepet poltene toplote raz-temi razvalinami, v tem kotu, pol-^ Ju av?e strasti? Ali pa mu ni še prej ^ K Z * Bn,.m hakhanalom vzbudil misel $mr fif Sredl te temne pohote lju-Jr«HotAi, 0nen .enem poljubu zaljubljencev? 5®flca kat«6 mi! ,zazdela Jasna pesem stu-v*e y zategnjeno ihtenje, kakor da gine Alj J nen&dnl, strašni senci nevidnega V *a zdranS? ®e^edeta Prijela za obe roki a ,e tuk*, iIa ,n Privedla v očarujočo zavest,
t »Učeni \ njegovi bližini.
!ll? Prav*!, j ,° nerodna, kajneda, ljubi pri-ere JdeJe n ufio lma- AH kaJ hočete? Ne-talcth ^do, pa ne gredo v naše glave.
n« »pravite nikoli p<Kl lobanjo
rimske hčeri . . . Ljubite nas torej, pa se zadovoljite s ten da nas ljubite take, kakršne smo — lepe, kolike r le moremo biti.«
In v tej minuti, v sijaju svoje krasote je bila tako lepa, da je pred njo vztrepetal kakor pred Bogom, pred vsegamogočnostjo, ki vodi svet.
»Da, dn,« je jecljal, »lepota, lepota — še vedno je vladarica, In vedno bo vladarica . . . Oh, zakaj ne more zadostovati, da bi nasitila večno lakoto ubogih ljudi!«
»£h, eh, življenje je samo lepo!« je radostna vzkliknila. »Pojdiva gor, teta naju mora že čakati z obedom.«
Dinč je bil ob eni. V redkih slučajih, ko je Pierre doma obedoval, so stali nj.egovi krožniki na mizi dam v mali obednici v drugem nadstropju na strani proti smrtno žalostnemu dvorišču. Prav takrat je diniral tudi kardinal v prvem nadstropju v solnčni dvorani, z okni proti TiberJ Bil je vesel, da je imel pri obedu svojega nečaka Darija za druga, zakaj njegov tajnik, don Vigilio, ki je drugače z njim obedoval, je odpiral usta le tedaj, kadar je bil vprašan. Gospodinjstvi sta bili popolnoma ločeni; niti skupne kuhinje nista imeli, niti skupnega osobja, in doli ni bilo nič skupnega kakor velika .zba v kateri se je pripravljala postrežba.
Toda najsi je bila obednica v drugem nadstropju še tako mračna in napolnjena z zelenkasto poltemo dvorišča, zajtrk obeh dam in mladega duhovnika je bil vendar jako vesel. Celo navadno vsa lesena donna Serafina je bila vsied velike notranje sreče videti blažja. Nedvomno še niso bile izčrpane slasti njenega snočnjega triumfa na plesu ob strani Morana. Ona je prva začela na vso moč hvaliti soarejo, dasi jo Je — kakor je dejala *— navzočnost kralja in kraljice zelo motila. Pripovedovala je, s kakšno okretno taktiko se Ji Je posrečilo preprečiti, da bi bila predstavljena. Sicer pa je upala, da mora njena znana ljubezen do Celije, kateri Je bila botra, dovolj opravičiti njeno na-
»za večnost utrjena moč« egiptovskih papežev nad afrikanskim svetom in kako Je po stoletjih zopet umrla; ta obelisk je bil o pravem času v svoji kamneni, trajni, neginjeni solnčni lepoti presajen v Evropo, da postane zopet nema priča nove agonije:* Agonije rimskega papeža.
Kajti v naših dnevih se odigrava tam, v Vatikanu, v Angelskem dvoru, velik, svetovnozgodovinski igrokaz, ki mora s težo svoje veli-Čajne sile pretresti vsakogar, kdor zna gledati zgodovinske dogodke žive pred seboj kakor gledališko igro; gledališko igro, ki Je oder svet in resnično življenje, godba pa bučanje večnega morja, zvonki hod letnih časov, petje kipeče ljudske krvi in letečega časa.
Nam Je dano, da gledamo igrokaz: Pred našimi očmi umira Rim.
Francoski spor, iz njega izvirajoča ločitev cerkve in države v »najbolj krščanski« deželi, očitni odpad »najstarejše hčere cerkve«, označuje v stoletnem trpljenju, ki je začelo z zmago lutrovstva v germanskih in anglosaških deželah, prvo očitno, neprepor': ) trganje agonije. Kako dolgo potraja smrtni boj? Bilo bi pač težko rešiti to vprašanje bodisi le približno. A čemu sploh? — Značilno drgetanje je tukaj, bolnik tipa po odeji. Ako se more konstatirati to, se lahko izreče diagnozo:8 — vse agonije končujejo enako.
Ali pogled na to agonijo Je menda zanimiv.
Ne maramo se tukaj pobližje dotikati »svetovnega gospostva«. DedšČina sv. Petra je imela pravzaprav vedno samo simboličen4 pomen; ali obsega velikost pokrajine, ali pa samo vatikanske vrtove, je torej pravzaprav vseeno: Papeži že davno niso bili več gospodarji Italije, ko so bili še gospodarji sveta. Kar pa se tiče »duševne moči«, je ta danes še bolj avtokrutičnaB kakor prej; in kaj pomeni končno »duševna moč« spričo smrtne obsodbe naše v veri mlačne, v dogmah 8 lene, svobodoumne dobe prirodoslovnih ved, ki je vkljub Vatikanu postavila Giordanu Brunu spomenik pred okni njegovih inkvizitorjev! Ali moralna nadvlada, čudni izjemni položaj papežev poleg narodov, nad narodi in knezi, papežev, ki je vse poslušalo in slu-šalo njih besedo, dasiravno ali morda ravno ker niso bili nič, papežev, ki so imeli svojo za blagoslovljenje maziljeno roko v vseh državnih vladah, ki se jih je po tihem dogovoru priznavalo za velesilo brez armade in mornarice in topov, ki so imeli tem večjo prevago v svetovnem ravnotežju, Čim bolj so delovali »izključuje vsako surovo silo« in so imeli zahvaliti svoj položaj samo ideji, kakor pač zapoveduje lepa neoborožena gospa v krogu vitezev z železnimi oklopi —: ta moč, ta prava moč Rima pada sedaj in umira. Doba ženske emancipacije?7 pač ni ugodna viteški galanteriji,8 in od vedno galantnih Francozov dobi ostarela lepotica prvi robati udarec.
Čudovita, samo na površju tičečemu pogledu skoraj mistično 0 se dozdevajoča je prikazen v svetovni zgodovini, da porajajo velike ideje, ki vladajo dolgo časa nad svetom, sem-
2 Agonija: umiranje.
8 Diagnoza: izpoznanje; v zdravništvu izpoznanje, določitev bolezni.
4 Simbol: znamenje; simbolično: kar pomeni nekaj AvM-rfietj*: samovlada.
'<atolišUem zmislu „verska resnica*.
1 Emancipad i: Osvoboditev, osamosvojitev.
Uljudnost, udvorljlvost.
... i! uti: skrivnostno.
tertja, zlasti pa v času umiranja postave, da vstvarjajo ljudi, ki so komaj še videti kakor ljudje, temveč samo še včlovečeni izraz tiste ideje; pravi predstavitelji v zmislu besede >et verbum caro faetum est«.'° l aka prikazen je bil n. pr. cesar Julian, ki so ga imenovali apostata, misleči, da ga pogrdijo s tem. Tudi Maksimilijan II. je bil morda tak predstavitelj in Karel XII. švedski — a zadnji trije papeži so pozornost vzbujajoči predstavitelji treh dob v agoniji ideje, ki jo vtelesujejo.
Pij IX. kot prvi pooseblja v agoniji stopnjo znanega »zadnjega zaplapolanja« moči. Obenem je on vtelesenje dogmatične ideje v cerkvi. Sicer pa jako zanimiva in veleproblematična prikazen, ki poda poznejšim zgodovinarjem in psihologom 18 po izvršitvi zadnje rimske oporoke še marsikako težavno nalogo, prikazen, ki se zdi včasi prav satanistična.
Pija IX. so imeli takrat, ko se mu je bila ponudila tiara,14 za svobodomisleca. Izvolili so ga pravzaprav, po tihem upajoči, da premosti nasprotja in da vstvari modus vivendi s stoletjem, s svobodno mislečim, na prirodoslovni podlagi filozofujočim svetom. Posegalo sc je m posega se še dalje, pa se trdi, da je bil prostozidar. Jezuitje. ki poznajo takorekoč vse, kar se godi za kulisami papeštva, taje to — vsaj v zaupnejših pogovorih z zanesljivimi gojenci in prijatelji — le mlačno. Eno je gotovo: Na dan kronanja postane Pio nono18 predstavitelj. In naredi zadnji korak, ki preostaja še na poti navzgor, kakor so ga storili tudi rimski imperatorji,17 katerih nasledniki hočejo biti Pontifices Maximi,18 korak, ki naredi iz papeštva božanstvo: On ustanovi dogmo o papeževi nezmotljivosti.
To je obenem zmaga popolnega absolutizma v nekdaj demokratično organizirani cerkvi, potlačenje koncilov in škofov, med katerimi naj bi bil papež kvečjemu primus inter pares.19 Postal je absolutni vladar, cesar morale, nezmotljiv vkljub koncilom, ki so le še prazna pena, nezmotljiv tudi sam zase, kadar govori »ex cathedra«, kot cerkveni učitelj. Ser-vus servorum Dei, služabnik služabnikov božjih, je sam postal Bog: Usta, ki govori z njimi tretja božja oseba, sv. Duh.
Samo v svoji globočini neverujoči papež je mogel izsiliti tako dogmo. Kajti samo blazen je mogel res verjeti v svojo lastno nezmotljivost; Pij IX. pa je bil vse prej kakor blazen. Veren papež bi bil tuleč in Škripajoč z zobmi pobegnil izpred strahovite izkušnjave, zapeljujoče ga na greh, ki ga ni storil še noben človek, ki ga ni mogel storiti nihče: Na greh Luciferjev. Ali Pij IX. ni bil veren in zato je lahko s hladnim posmehom izvedel iz dosedanjega razvoja rimske cerkve zadnjo konsekvenco20 in je lahko uresničil največjo strahovitost. Bilo je kakor čin, ki ga je treba storiti, ker je logičen J1 in ki
10 In beseda je meso postala.
11 Apostat: odpadnik.
12 Problematičen: nejasen, dvomen.
13 Psiholog: dužeilovec.
14 Tiara: trojna krona.
18 Modus vlvendl: način življenja; način.ki omogoči čim bolj mirno življenje, kjer so nasprotja.
16 Pij deveti.
17 Imperator: cesar.
i® Pontifex maximus: najvišji duhovnik (tukaj papel).
19 Primus inter pares: Prvi med enakimi.
20 Konsekvenca: posledica.
51 Logično: umno. Logika: umoslovje, torej logično, kar je prav po strogem umoslovju.
vzočnost v tem nevtralnem salonu, kjer se srečavajo vse sile. Kljub temu jo je morala še peči vest, zakaj napovedala je, da pojde takoj po zajtrku v Vatikan h kardinalu tajniku; govoriti je hotela z njim o.nekem delu, kateremu je bila patronesa. Ta poset za odškodnino po Buongio-vannijevi soareji se ji Je zdel pač neizogiben. Nikdar še ni gorela v taki vnetosti, a še bolj v nadi, kakor zdaj, ko je imel biti njen brat kardinal kmalu dvignjen na prestol sv. Petra; to je bil zanjo najvišji triumf, povzdiga njenega plemena, ki se je zdela njenemu oblteljskemu ponosu nujna in neizogibna. Ko je vladajoči papež zadnjič bolehal, je gnala vso reč celo tako daleč, da je skrbela za perilo, katero Je hotela zaznamovati z grbom novega pontifeksa.
Benedeta se ni prenehala šaliti, smejala se je vsemu in govorila o Celili in Atiliju s strastno nežnostjo žene, katere ljubezenska sreča uživa *v sreči prijateljske dvojice. Potem, ko se Je prinašal desert, Je z začudenim obrazom vprašala slugo:
»No, Oiacomo, kaj pa smokve?«
Počasen, zaspanih kretenj, jo je ta gledal, kakor da ne razume. Na srečo je Šla Viktorina skozi sobo.
»Kaj pa smokve, Viktorina? Zakaj nam jih ne servirajo?«
»Kakšne smokve pa, kontesina?«
»Smokve, ki sem jih zjutraj videlu v sobi za pripravljanje. Iz radovednosti sem vstopila, ko sem šla na vrt . . . Krasne smokve so bile, v mali košarici. Čudila sem se celo, da se še dobe ob tem času . . . Rada jih jem, in pasla sem se že v misli, da jih bom jedla pri obedu.«
Viktorina se je nasmejala.
»O, že vem, že vem, kontesina . . . To so smokve, ki jih je prinesel duhovnik iz FrascatiJa — saj se spominjate, tisti župnik — snoči osebno za Njega eminenco. Bila sem navzoča. Trikrat je ponovil, da je darilo in da se mora postaviti na mizo Njega eminence, ne da se premakne
le en listič. . . . Zgodilo se je torej, fcsriror je dejal.«
»No, to je lepo!« je Benedeta vzkliknila S komično jezo. »Ti sladkosnedci se sedaj goste brez nas! Zdi se mi, da bi bili vendar lahko delili!«
Zdaj se je vmešala donna Serafina, vprašujoča Viktorino:
»O tistem župniku govorite, ki je prej prihajal k nam v vilo, kajneda?«
»Da, da, župnik Santobono, ki oskrbuje tam doli malo cerkev S. Maria del Čampi . . . Kadar pride, vpraša vedno za abb6ja Paparellija; mislim, da sta bila skupaj v semenišču. Tudi snoči ga je moral abb6 Paparelli pripeljati z njegovo košarico k nam. ... O, ta košara! Pomislite, dasi nam je tako zabičal, smo vendar pozabili in jih nismo postavili Njega eminenci na mizo, tako da se ne bi bile smokve danes niti užile, če ne bi bil abbč Paparelli prihitel ponje in jih sam odnesel gor — s tako pobožnostjo, kakor da nosi sveti zakrament. Seveda, Njega eminenca jih je kaj rad!«
»Danes Jih ne bo moj brat nič kaj posebno počastil, ker mu prebava nekaj ni v redu,« Jfc zaključila princesa. »Prebil je slabo noč.«
Ponavljanje Paparellijevega imena jo Je zaskrbelo. Nosilec vlečke s svojim velim, zguban-čenim obrazom, s svojo debelo, nizko postavo, podoben črno oblečeni pobožni stari devici. Ji je bil zoprn, odkar Je opazila, kakSno oblast ima s svojo ponižnostjo in skromnostjo nad kardinalom. Nič druzega ni bil kakor sluga, navidezno najmanjši, In vendar je vladal; čutila je, da uničuje njen vpliv in da pogostoma razveljavlja, kar Je storila ona, da bi pomagala bratovi častihlepnosti do zmage. Imela ga je zlasti na sumu, da ga Je že dvakrat navedel na delanja, ki jih je smatrala za resnične napake*. Morda se Je motila; tako pravična je bila, dfc mu je priznavala izredne Čednosti in vzorno pobožnost.
je vendar videti tako grozovit, da ga samo Umirajoči lahko Izvrši, prav da Je storjen; kakor izvrši Hamlet svoje delo po dolgih dvomih hitro v smrtnem trgaju, ker ie to delo narobe-zmisel njegovega življenja In mistični namen njegove smrti.
Tu leži še en problem, ki ga hočem samo mimogrede omeniti, ne da bi se pobližje spuščal 'Vanj, ker bi to vodilo predaleč.
Iz kakšnih lastnih osebnih psiholoških .Vzrokov Je pač ravnal Pij IX.? — Iz marljivosti svetega prepričanja gotovo ne. Tiara Je dosti široka ln ne stiska možganov svobodomisleca ,v drugo obliko. Ali je bilo iz zavednosti stila? 88 *	m*s^» daJe ta korak logična potreba? Ali
Je bilo zaradi ideje, da se mora izreči to nadčloveško zahtevo popolne odpovedi od individualnega 2J razuma, da se reši cerkvi in pape-stvu, ki ga on zastopa, dogmatizem, da se ga izgradi in dokonča? Ali pa — komaj se človek drzne misliti to misel do konca, tako neizmerno zanimiva bi bila ta satanistična poteza! — ali pa da je dal ta papež, ta svobodomislec ali satanist na papeževem prestolu vedoma in dobro prevdarjeno cerkvi in papizmu smrtni udarec!
— od zadaj, da ga ne bi spravili pravočasno s poti, kakor marsikaterega izmed njegovih predhodnikov; pod zvijačno izbrano krinko oboževanja temeljnega načela, pred katerim so se morali umakniti vedno budni samostanski redovi, kongregacije, jezuitje, dominikanci itd. z zvezanimi rokami, ali pa bi jih bil moral zaslepiti tak blišč? — Vprašanje je nerešeno. V resnici je dala dogma o nezmotljivosti papizmu smrtni udarec; hote ali nehote. S tem verskim naukom vstopa papeštvo z zadnjim nasilnim zaplapolanjem svoje moči v prvo dobo agonije.
S tem je očrtan položaj Pija IX. Prestopimo k njegovemu nasledniku Levu XIII.
—	(Konec prih.) ‘‘	;
“ Stil: slog.
23 Individualno: kar je tastno posamezniku.
Ljubljana in Kranjsko.
— Dokument slovenskega liberalizma. Laž* njivost, neznačajnost in breznačelnost liberalne klike smo imeli mnogokrat priliko pokazati. Spominjamo iz zadnjih časov le na podlo proti-‘delavsko gonjo liberalcev v Sp. Šiški. In komaj nekaj dni ie, odkar smo liberalno kanaljo zasačili pri brezprimerni svinjariji nad Aškerčevim
irobom, ko je iz hinavskega bizantinizma »re-evala Aškerčevo čast« — to je bila nje beseda
— na ta način, da je iz bojevnika za svobodno misel narejala klerikalnega konvertita. Ampak krono svoji brezmejni podlosti, svojemu brez-načelnemu vetrnjaštvu so posadili pri moščan-skih volitvah. Ko so si klerikalci izposodili nekaj kandidatov z naše liste, niso našli grajalne besede zoper klerikalno nepoštenost, temveč so Megli v blaznem sovraštvu do delavstva in-famno laž, da je naša stranka sklenila s klerikalci volilni kompromis. Ko so spoznali, da si s svojo prozorno in debelo lažjo odvzamejo ie kredit med moščansk&tn prebivalstvom in sj užgo neizbrisen pečat lažnjivosti, ne da bi premotili in zbegali naše volilce, so zasukali stvar in zagrešili stokrat hujšo politično podlost od prve. Natisniti so dali v Hribarjevi tiskarni letak, porezali označbo tiskarne in ga v soboto zvečer po najetih ljudeh delili kot — prilogo »Slovenca«. Letak Je dokument slovenskega liberalizma, ki nam kaže, da nimamo opraviti z nasprotno stranko, s katero bi bil vsaj v kulturnih rečeh možen skupen ali vzporeden nastop kot protiutež proti od dne do dne ošabnejši In oblastnejši klerikalni reakciji, temveč s politično sodrgo, ki je izgubila vse politično poštenje, ki je demoralizirana in korumpirana do mozga. Letak, ki kaže razgaljeno dušo te in-famne klike objavljamo slovenskemu delavstvu in slovenski Javnosti dobesedno:
»Volilci občine Moste.
Možje krščanski!
V nedeljo, dne 21. t. m. nam bode treba stopiti v boj. Ali naj izvolimo može, ki so krščan-
fth— ■■ in ' ■« 11» V	ujm il ggiiii jji / ij ji Ji ji J/mi iijjjgl T	j|*|F. illiit# jiijj-UiiaiiJijggg 11 »š
OSKAR \VILDE:
Duh na kentervilskem gradu.
Hilo-idealistična novela.
(Konec.)
VII.
Štiri dni po tej čudni dogodivščini se )e pomikal ob enajstih po noči mrtvaški izprevod s kentervilskega gradu. V mrtvaški voz je bilo vpreženih osem vrancev in vsak vranec je nosil na glavi veliko perjanico nojevega perja in svinčena rakev je bila pokrita z bogatim škrlatnim pregrinjalom, v katero je bil z zlatom uvezen kentervilski grb. Cb mrtvaškem vozu in žalnih ekvipažah so stopali služabniki z gorečimi bak-Ijami in vsa procesija je bila uenavadno ubrana. Lord Canterville je bil od žalujočih prvi. Nalašč se je bil pripeljal iz Walesa, da prisostvuje pogrebu, in v prvem vozu je sedel z malo Virginijo. Njima je sledil minister Zedinjenih držav s svojo soprogo, potem Washington z dečki in v zadnjem vozu je sedela gospodična Umney. Ker jo je več kot petdeset let njenega življenja strašil duh, je imela pravico, da se poslovi od njega. Tako je bilo splošno mnenje. V kotu na pokopališču je bil izkopan globok grob, tik pod staro košato tiso, in prečastiti Avgust Dampier je genljivo odmolil svojo molitev. Ko je bilo ceremonije konec, so služabniki po starem običaju rodbine kentervilske ugasnili svoje baklje. In preden so rakev spustili v gomilo, je stopila Virginija in položila nanjo velik venec iz belega in rdečega mandljevega cvetja. V tem trenotku se je pokazal mesec izza oblaka in preplavil s svojo tiho srebrno svetlobo malo pokopališče in V oddaljenem grmu je zapel slavec. Virginija se je domislila opisa, ki ga je podal duh o vrtu smrti, solze so Ji stopile v oči in vso pot domov ni izpregvorila besedice.
Drugo jutro se je razgovarjal gospod Otis z lordom Canterville, preden se je odpeljal na-
skega mišljenja, ali pa može, ki so sploh nasprotniki vsega) krščanstva? V našo listo so se vrinili ljudje, ki so protikrščanski, ki so nasprotniki vere in cerkve sploh, to so socjalni demokratke, ki jih Je Oražem postavil v tretji razred samo zato, da hi ga postavili na županski stolec in to so mu tudi obljubili, ko bodo izvoljeni. Možje kr tčanski, tukaj se vidi, da Oražmu ni za vero, svetinjo našega ljudstva, ampak samo za to, da bi prišel na županski stolec. Volilci, ako Vam je ca tem ležeče, da ostane vera, svetinja našega ljudstva, brez madeža,
oddajte svoje glasovnice rajše prazne,
kakor da bi volili socijalne demokrate, ki se nahajajo v Vaši listi m ki so sledeči: Smole Franc, Mauser Ivan, Podobnik Julij, Bit-ner Urh, Stojan Lovro, Matjašič Anton.«
Z vsako nadaljno besedo bi le oslabili sramotni vtisk liberalne svinjarije, ki v zgodovini slovenskih političnih bojev nima primere io kliče vsem resnično naprednim življem, da beže iz tega usmrajenega in gnijočega močvirja!
— Izid moščanskih volitev. Včeraj se Je izvršila občinska volitev v Mostah. Socialno demokratična stranka se je udeležila volitev v III. razredu. Udeležba je bila ogromna. V IIL razredu je bilo oddanih 632 glasov, v II. razredu 271 glasov in v I. razredu 142 glasov. Definitiven rezultat volitev šo ni znan, ker je komisija skrntinij odložila za danes; površno sortiranje glasovnic po strankah je pokazalo, da je v prvem in drugem razredu prodrla klerikalna lista, dočim je rezultat v tretjem razredu popolnoma negotov. Natančen izid objavimo jutri.
— Terorizem klerikalne volilne komisije, Gerent Oražem je sestavil volilno komisijo po svoji podobi in Je imenoval vanjo same klerikalce. Klerikalna komisija je poteptala volilni zakon, ki dovoljuje volilcem, zadržanim po Javni službi, da izvršujejo svojo pravico po pooblaščencih in nam je zavrnila do 30 pooblastil železničarjev, ki vsled službe niso mogli osebno voliti. S to očitno zlorabo uradne oblasti, ki državnega pravdriika naravnost izziva, so klerikalci jasno pokazali svoje sovraštvo do delavstva: celo v zakonu zajamčene in ustanovljene pravice jim niso svete v boju proti delavstvu!
— Jušna železnica v službi liberalne klike.
Že pred volitvami so se širile govorice, da bodo morali službo opravljati na dan volitve vsi železničarji, ki ne trobijo v liberalni rog. Intervenirali smo na pristojnem mestu, kjer smo dobili zagotovilo, da so govorice neosnovane in da dobe, v kolikor dopušča služba, priliko vsi železničarji, ki imajo volilno pravico, da izvrše svojo volilno pravico osebno. Ampak dočim so imeli liberalni kričači nedeljo prosto, je morala cela vrsta naših železničarjev - volil cev v •službo in znanih nam je več slučajev, da je moral železničar-volilec, ki je pristaš naše stranke, vzlic temu, da 90 namesto njih iz svoje volje hoteli opraviti službo njih tovariši, ki nimajo volilne pravice. To je tako očitna pristranost, da je južne železnice dolžnost, da stvar na-| tanko preišče, krivce primerno kaznuje in po-1 roča o uspehu preiskave javnosti. Ampak liberalci se še infamnejših sredstev niso plašili, sredstev, ki diše po kriminalu. Slišali smo, da je g. Šega liberalcem kar in bianco potrjeval službeno zadržanost, ne da bi bilo v potrdilu, ki ga je podpisal in opremil z uradno štambilijo, navedeno ime ost.^e, za katero je veljalo. Kontrolirati ne moremo, če te govorice odgovarjajo resnici in prosimo tozadevnih informacij. Če so resnične, je to početje uradnika tako kričeče varanje uradnih oblasti, da ne sme ostati nekaznovano. V interesu politične morale in prizadetega funkcionarja samega je, da se resnica dožene. Zlorabe uradne oblasti v strankarske svrhe ne trpimo!
— Liberalne sleparije in pristranost žan-darmerlje Liberalen agitator, ki ga Je pripeljal brivec Novak na vjjlišče, je bil zasačen, da je parkrat volil. Vzlic i£mu, da je svoje dejanje priznal in izjavil, da je dobil dokumente v liberalnem volilnem lokalu pri Miškotu, pozvani
zaj v mesto, o juvelih, ki jih je bil duh izročil gospodični Virginiji. Prekrasni so bili; zlasti ovratnica iz rubinov v starobenečanskem okovu, sijajen umotvor iz 16. veka. Vrednost dragocenosti je bila tolika, da je bil gospod Otis nekoliko v dvomeh, ali naj dovoli svoji hčerki sprejem darila.
»Vem«, je dejal, »da je v tej deželi ne le zemlja, temveč tudi lišp lehko v posesti mrtve roke, in jasno mi je, da so ti juveli dedna last Vaše rodbine. Zatorej Vas prosim, da jih vzamete s seboj v London in da jih smatrate za del svojega imetja, ki Vam je bil na nenavaden način povrnjen. Kar se tiče moje hčerke, je otrok in ima — kakor povdarjain na svoje veselje — le malo zanimanja za lišp nepotrebnega razkošja. Moj žena, ki je — to lehko rečem — avtoriteta v umetniških rečeh, ker je imela v dekliških letih srečo, da je preživela nekaj zim v Bostonu, moja žena mi je rekla, da so ti juveli velikega denarja vredni in da bi vrgli veliko ceno, če bi bili naprodaj. V teh okolščinah, lord Canterville, mi priznate, da mi ni mogoče privoliti, da ostanejo v posesti člana moje rodbine; vsa ta ničemurna roba, ki je morda koristna in potrebna dostojanstvu britanskega plemstva, se ne spodobi ljudem, ki so vzgojeni v strogih in lahko rečem nesmrtnih načelih republikanske preprostosti. Omeniti pa moram tudi, da je Virginiji mnogo na tem, da z Vašim dovoljenjem ohrani šatilo za spomin na Vašega nesrečnega in zapeljanega prednika. Ker je zelo stara in vsled tega nemoderna, ji morda uslišite to prošnjo. Zase moram priznati, da sem presenečen, ko vidim svojega otroka, da simpatizira s srednjim vekom. Razlagam si ta pojav le z dejstvom, da je bila Virginija rojena v enem Vaših londonskih predmestju, kmalu po povratku moje soproge z atenskega potovanja.«
Lord Canterville je z veliko resnobo poslušal besede častitljivega ministra in Je od časa do časa pogladil svoje osivele brke, da prikrije svoj neprostovoljen nasmeh. Ko je gospod Otis
orožniški stražmojster ni hotel intervenirati in se je zgenil stoprav tedaj, ko ie bil o dogodku napravljen privaten zapisnik.
— Tržiška uarodnjakarija ln delavska čast. Mimogrede smo opozorili klerikalno-narod-njaško gospodo v Tržiču, da še doslej ni dala delavstvu zadoščenja za klofuto, ki jo je na diktat teroristične kapitalistične klike v Tržiču podelila kranjska deželna vlada izvoljenima delavskima odbornikoma gg. Vidicu In Dečmanu. Narahlo smo omenili dolžnost stranke, ki Ju Je kandidirala, da nastopi s primernim protestom proti temu atentatu na delavsko čast, bodisi da ju kandidira v I. razredu, bodisi da vsi izvoljeni odborniki stranke odlože v znak protesta mandate. Kdo bi bil samoljubno to gospodo bolj razžalil! Delavca, četudi sta krotka kot ovčici, pa v I. razred, ki je rezerviran za najžlahtnejšo gospodo? Ali pa naj odlože gospodje svoje mandate zaradi dveh ubogih delavcev? Taka tn-sinuacfja je za ošabno gospodo le prehuda 1 Da bi svoje negentlemansko vedenje napram postavno izvoljenima odbornikoma malo pokrili, se v »Sl. Naroda« kar na celem zlažejo, da nismo doslej niti z besedico protestirali proti krivični in žaljivi odločbi deželne vlade. Ampak z lažjo ne prekrijejo svoje nelojalnosti do gg. Vidica in Dežmana. Dovolj žalostno in kompro-mitujoče Je za tržiške narodnjake, da se moramo zavzemati za omenjena gospoda, ki ne pripadata naši stranki, mi. Zadevo ohranimo v evidenci, ker je zvijanje narodnjaške gospode v tej aferi zanimivo.
— Umrli so v Ljubljani: Sestra Viljemina Polfvoda, usmiljenka, 27 let. — Josip Fink, raznašalec časopisov, 51 let. — Matija Golob, hiralec, 68 let — Antonija Troha, delavčeva žena, 30 let.
— Zdravstveno »tanje mestne občine ljubljanske od 7. do 13. julila. Število novorojencev znaša 9, mrtvo rojen ni bi nobeden, umrlo je 21 oseb, in sicer 15 domačinov in 6 tujcev. Vzrok smrti je bil: za legarjem je umrl 1, za dušljivrm kašljem 1, za Jetiko 3, med temi 1 tujec, za mrtvoudom 2 in za različnimi boleznimi 14. Za infekcioznimi boleznimi so obolele 3 osebe, in sicer 2 za Škrlatico in 1 za dušljivim kašljem.
— S trebuhom za kruhom. V petek se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Macedoricev, nazaj Je prišlo pa 27 Ogrov.
— Prijeta goijufica. V zadnjem času se je v mestu v raznih trgovinah pojavljala mlada deklica, ki je na razna imena izvabljala pri trgovcih različno blago. V neki trgovini v Prešernovi ulici je vzela na ime neke delavke v tobačni tovarni par čevljev in bluzo. Na Rimski cesti v neki specerijski trgovini in v neki drugi trgovini na Starem trgu je izvabla za 80 K blaga. Goijufica Je izvabila pod pretvezo, da jo je poslal mož od neke ženske 10 K denarja, od neke prodajalke kruha na Tržaški cesti pa tudi na enak način 10 K denarja. Včeraj ie bila tatica aretirana. Aretiranka 191etna Frančiška Gaberčeva, delavka v tobačni tovarni, je doma iz Tržiča. Pri hišni preiskavi na Selu, kjer Je stanovala, so našli različno prigoljufano blago. Gaberčevo, ki je bila že zaradi tatvine in goljufije predkaznovana, so izročili deželnemu sedišču.
— ZlobnežL V vas Gor. Orehovica se je priženil Janez Barbič iz Aplenika. Nekaterim to ni všeč. Na vrtu so mu posekali sedemnajst mladih drevesc, v vinograd« narezali nad 400 trt in pri hiši pobili več šip, tako da so bili v nevarnosti domači, ker je kamenje letelo skozi okna v sobo. Dolgo časa se je Barbič prizadeval, da bi izsledil storilce. Sedaj je orožništvo zasledilo storilce namreč Franceta in Antona Prhneta, Fr. Simca in Janeza Simončiča iz Orehovice.
— izgubila je gospa Lina Turkova bluzo. — Krojaški pomočnik Ignacij Pelc je izgubil rjavo denarnico, v kateri Je imel čez 4 K denarja.
Idrija.
— Klerikalen škodožeijnež. Nedavno tega je nastal med klerikalcem Antonom Trevnom,
posestnikom in rudarjem v Idriji, in njegovo so-\ sedo, vdovo Marijano Krivičevo, prepir, ki ga Je provociral Treven zaradi nekega zemljišča* Ker Je Treven očital svoji sosedi, da si lasti veS zemljišča, mu Je ta rekla, da laže kot sraka. Zato. besedo je Treven naperil proti ubogi vdovi tožbo. Ker Je na dan razprave ta pred sodiščem dokazala, da je tildi tožitelj govoril o Krivičevi žaljive besede, Je bil Treven obsojen na pet dni. Krivičeva pa na en dan zapora. Toženka je hotela poravnave, Treven pa je ni hotel, ampak se je pritožil na prizivno sodišče po svojetfl advokatu. Zato Je bil res pred deželnim sodi-ščem oproščen, Krivičeva pa mora plačati vsi stroške. Premislimo, kakšno breme za revno vdovo, ki komaj svoje otroke preživlja s svojo boro provizijo^ ki Jo ima poleg zadolžene bajte. Koliko si bo Treven s tem opomogel, da Je pc* kopal revno družino še v večjo revščino, ne vemo. Če bo o tem človekoljubnem delu kal pisala »Naša moč«, bomo videli.
— Gostilničar g. Alojzi} Kobal je zopet pričel t zidanjem znane kleti, ki mu Jo je svoj čad dal deželni odbor, podreti. Enkrat mora rei povsod pravica na dan. Tako je tudi pri Ko-balovi kleti.
— Nov konsorcij za traslranje železnica Skofjaloka—Žiri—Idrija—Sv. Lucija se namerava ustanoviti na željo deželnega odbora. IV zadevno posvetovanje se vrši v kratkem v reh, oziroma v Gorenji vasi. K sestanku bodo povabljeni vsi interesentje bližnjih občin.
— Glavo mu Je odtrgalo. Tesar skemtl mojstru Lovretu Brummu Je, kakor smo ob-kratkem že poročali, dne 7. t. m. v Jožef oveni jašku dvigalo, ki vlači rudo in ljudi iz Jame, polovico glave odneslo. Ponesrečeni in njegovi spremljevalec sta preiskovala, v kakšnem stanju je jašek. Ko Je spremljevalec F. Kos dal znamenje strojniku po telefonu, naj dvigalo dvigne, se Je to zgodilo, preden Je ponesrečeni glavo zmaknil; dvigalo mu jo je pri tej priči odstriglo* Ponesrečenca so prenesH v mrtvašnico, potenJ pa na željo njegove žene na dom. Ima ženo in enega sina, kateri Je pri vojakih. Pokojni je bil med delavci vobče priljubljen.
— Okrožnega zdravnika Idrija še sedaj nima. Privatni bolniki so brez pomoči, če se Jih rudniška zdravnika nočeta usmiliti. Deželni odbor je rudniškima zdravnikoma odklonil pavšal za nadomestovanje okrožnega zdravnika. Zato sta se ta dva opravičeno uprla, da bi zdravila bolnike, ki ne spadajo v njih področje. Za te razmere naj bi se vsaj malo pobrigal okrajnj zdravstveni zastop, če sploh funkcionira Sedaj ima ves sodni okraj dva rudniška zdravnika, ki imata samo v Idriji dovolj posla. Sedaj gr® eden od teh na dopust, pozneje pa drugi, tako da bo celih 12 tednov v Idriji samo en saiH Zdravnik. Kaj naj ta stori? Posebno še sedaJ, ko se zopet škrlatinka širi. Žalostne razmere! Prišli smo že tako daleč, da se Idriji tudi zdravstvene pomoči več ne privošči. Res vedno večj® dobrote pod klerikalnim režimom, ki je gospodar kranjske dežele.
— Zahvala. Podpisanemu je pred kratkefl* poginila krava vredna 600 K. Prosil sem za podporo deželni odbor potom občinskega zastopa v Idriji. Deželni odbor mi je prošnjo zavrnil, pač pa mi je mestno županstvo podelilo pod-
' poro, določeno v javni seji. Sl. mestnemu za-
I stopu izrekam tem pc/bm iskreno zahvalo.
V Idriji, dne 17. julija 1912.
Anton Jurjavčič.
Shod v Mostah.
V soboto ie politično društvo »Bodočnost* sklicalo v Zeleni jami pri Podobniku shod, se je izvršil na tak način, d’a je liberalna taktika razgaljena z vsemi pegami, ki jo delal« odurno in gnusna. Shoda se je namreč adcleJ žila tudi Četica liberalcev, in sicer, kakor se J*| pokazalo, z zahrbtnimi, nelojalnimi nameni, ka-l kršnih bi se morala »stranka inteligence« pa& sramovati. Socialni demokratje so dali gospodom liberalcem na svojem shodu tako svobodo besede, kakršne ne bi užival noben socifl'
končal, mu je toplo segel v roko rekoč: »Cenjeni gospod! Vaša mična hčerka je napravila mojemu nesrečnemu predniku siru Simonu veliko uslugo in jaz in moja rodbina smo ji dolžni globoke hvaležnosti za njen čudovit pogum. Juveli so seveda njeni. Še več, prepričan sem, da bi stari norčavi deček, če bi ji juvele brezsrčno odvzel, vstal čez štirinajst dni iz groba in mi s svojimi zlodejstvi zagrenil vse življenje. Kar pa se tiče dedne lastnine, spadajo v decjfcp last le stvari, ki so kot take v oporoki ali drugi taki zakoniti listini označene. Zagotavljam Vam, da nimam do njih večje pravice od Vašega hlapca. In ko gospodična Virginija doraste, bo nedvomno vesela krasnega lišpa. Sicer pa, gospod Otis, nikar ne pozabite, da je bilo pohištvo in duh v ceni graščine obseženo in da je, kar je pripadalo duhu, prešlo v Vašo posest, ker je bil sir Simon, naj si je razvijal najživahnejše nočno delovanje po koridorjih, po postavi mrtev in ste njegovo lastnino pridobili s kupno pogodbo.«
Gospoda Otisa so besede lorda Canterville nekoliko zmedle in ga je prosil, da svoj sklep še enkrat premisli, ampak dobrodušni per je ostal trden in je končno pregovoril ministra, da je dovolil svoji hčerki ohranitev duhovega darila. In ko se je pomladi 1890 mlada vojvodinja Che-shire ob svoji poroki poklonila kraljici, so zbujali njeni juveli splošno pozornost. Zakaj Virginija je dobila plemsko krono (in to je nagrada vseh dobrih mladih Američank) in poročila svojega mladostnega oboževalca, ko je dosegel leta. Oba sta bila tako dražestna in sta drug druzega tako toplo ljubila, da Je bil nad poroko ves svet navdušen, izimši staro markezo Dumbleton, ki je lovila vojvodo za eno svojih sedmerih neod-danih hčerk in priredila v to svrho tri mogočne pojedine, in izimši — gospoda Otisa. Gospodu Otisu je bil mladi vojvoda osebno všeč, ampak v teoriji je bil nasprotnik vseli naslovov hi se je bal — da govorim z njegovimi besedami — »da se utegnejo pod slabečim vplivom vživa-
jočega plemstva izgubiti resnična načela republikanske preprostosti«. Ampak njegovi ugovori niso obveljali in mislim, da ga ni bilo na vsem ■ daljnem Angleškem ponosnejšega moža, kot j0 bil gospod Otis, ko je s svojo hčerko stopal P° cerkvi sv. Jurija, Hanover Sijuare.
Ko so minili medeni tedni, sta se podala vojvoda in vojvodinja na kentervilski grad. I[1 dan po svojem dohodu sta šla popoldne na zapuščeno pokopališče pod jelkami. Precej teža/ in prepirov je bilo za napis na grobu sira Simona. Končno je obveljalo, da se vklešejo / kamen začetnice imena in verzi z okna v knjižnici. Vojvodinja je prinesla s seboj lepih roii ki jih je razstlala po grobu. In ko sta nekaj časfl postala ob grobu, sta odšla k razvalini stare oPR' tije. Tam je vojvodinja sedla na odlomjen ste* l ber in njen soprog ji je legel k nogam, prižgi* \ cigareto in ji gledal v prelestne oči. Naenkrat; Je zagnal cigareto in prijel Virginijo za roko rekoč: »čuj, otrok moj, žena ne sme ničesar prK/ krivati svojemu možu.«
»Ampak, Cecil, kaj ti prikrivam?«	.[
»Pač, pač!« je odgovoril smeje, »nikoli hiši pravila, kako Je bilo, ko sta bila sama ^ J duhom.«
»Nikomur nisem pravila o tem, Cecil,« J* dejala Virginija resno.
»Vem, ampak meni pa le povej!«
»Prosim te, ne vprašuj me, Cecil, ne sine*1 ti povedati! Ubogi sir Simon! Kakšne hvale*' nosti sem mu dolžna! Le ne smej se. Cecil, tako je! Razodel mi je, kaj je življenje in kaj pomeflj* smrt in zakaj je ljubezen močnejša od življetH* in od smrti.«
Vojvoda je vstal in prijazno poljubil
»Ohrani svojo skrivnost, dokler Je tvoje srce,« je zašepetal.
»Srce je bilo zmerom tvoje, Cecil.«
»In morda razodeneš nekoč vse otrokom?«
Virginija je zardela.
u
list na liberalnem shodu; to svobodomiselnost !»rdečkarjev« so pa liberalni gostje porabili, dla bi zbegati naše volilce in razbili shod. Blaga ftafcana se jim iti posrečila. Ali dogodke tega shoda si bodo Moščani dobro zapomnili, in po lijih bodo znali v bodoče še bolje ceniti liberalce kakor doslej.
Ko je sodrug Kocmur otvoril shod, so se začeli liberalci že oglašati z izzivajočimi medklici, od katerih so mordia pričakovali, da »pravijo shod takoj ob začetku v nered. Ali tega liti k**0, se soc'a^s^ n'so dali razdra-
!Jotem Je govoril sodrug Etbin Kristan. Njegov obširni govor je bil tako stvaren, da So morali tudi to liberalci priznati. Razložil je flaloga socialno demokratične stranke, razliko «>ed njo In med meščanskimi ~ sankami in utemeljeval naš samostojni nastop pri volitvah ter flašo neodvisnost od drugjh strank. Njegove vesede so bile jasne in prepričevalne. Pogo-|totna je burno odobravanje pričalo o sogla-*an)u večine. Tupatam se je kakšni liberalec, faalo zaletel, da bi kaj ugovarjal, pa se je Ustavil, preden je poskočil.
l^otem sc je oglasil gospod Rasto Pusto--JeuiŠek. Sodrug Kocmur je še posebej upo-|°*'» zborovalce, uaj tudi njega mirno jposlu-saje in ga ne motijo. In res je gospod Pusto-«emšek prav tako lahko govoril, kakor prej sotiiug Kristan.
Prvi del njegovega govora je bil tak, da ?e z njim morda lahko doseže uspeh pred li-®eraiei, ne pa tak, da bi mogel z njim napra-?'h kakšen vtisk na socialiste. Sejal je najna-JVnejše nazore o razredlnem boju, o strankah,
0 delavstvu, pravil, da pri nas ni treba razrednega boja, da ni slovenskih kapitalistov, da Stno vsi reveži, če ima kdo hišo ali pa tudi več ,1IS. da si ja to prislužil z delom svojih rok, in podobne povestice za otroke. Potem je obža-j?val, da ni prišlo do kompromisa med socialisti in liberalci, pravii, da so to »zakrivili« so-^lalisti in potem začel sumničiti socialno demokratično stranko, da ima kompromis s klerikalci. Cc bi dejal kaj takega socialist na liberalnem shodu, bi nastal tak dirindaj, da ne bi jttogei govoriti niti ene minute dalje. Gospod | ustoslemšek pa je tudi tukaj imel tak mir, da 'je lahko povedal prav vse, kar je hotel. Do-ftvza tak kompromis pač ni imel, ampak »ilidiuje«:	Kako	da so klerikalci postavili v
tteijern razredu tudi socialiste na svojo kandidatno listo, če ni kompromisa? To in sploh ti-st* ^argumenti«, ki jih je trosil »Slov. Narod« teden, so bili zdaj tudi njegovo orožje. Ko le mislil, da je s tem dovolj zastrupil shod, je
sedel.
Sodrug Kocmur je z vso odločnostjo zavrnil trditev o kompromisu s klerikalci in upo-zoril, da je bilo od gospoda Pustosletnška ne-takntno govoriti o pogajanju med liberalci in ^ialisti, ,ki se je razbilo, o katerem pa je bilo ^<mo, da je zaupno; ker se gospodu Pu-no'j! eni§ku ni zdelo potrebno ohraniti zaup-1 ’ ^ P(,’vec^ sodrug Kocmur nekatere po-ferJ.eZnos*'’ kažejo, da so liberalci zahtevali niPromis, kakršen je za delavsko stranko '°stavno nesprejemljiv, v i'udi sodrug Kristan je naglalal, da sumni-i8l,ie brez dokazov ni lojalno orožje. Koliko je ^dno, kar ta ali oni pripoveduje, da je tako sušal od drugih, ki so slišali od tretjih, verno neštetih volitev. Posebno »Slov. Narod« je ,zurjen v takem sumničenju. Liberalci bi lahko bedeli, kako radi se poslužujejo klerikalci manevrov pri volitvah, med katerimi je tudi ta 20 jako star, da napišejo nekoliko nasprotnikov »a svojo listo, če se ne morejo zanašati na SVojo večino. Zoper take manevre ni druge pomoči kakor disciplina v lastnih vrstah Liberalna taktika pa gre ravno za tem da bi kolikor mogoče spodkopala našo disciplino. Nam •5 r?a obzabvat,, da m prišlo do liberalno-sociahsticnega kompromisa; ali če liberalci to obžalujejo, morajo to povedati sami sebi; za-to ne gre in ne pojde, da bi ob vsaki pViliki -~-^tramovali. blatili, dražili naše pristaše in jim i(tv'h z^°^e sk°dovali, kjer le morejo, pri vo-nnrfi. ,)a bi naenkrat zahtevali prijateljstvo. V ‘ia0aljni polemiki Je sodrug Kristan igraje iz-POdbi) Pustoslefflškove nauke o solidarnosti jVseh razredov in povdarjal, da je načelno delo socialistične cilje važnejše od mandatov. s Zopet se je nato oglasil gospod Pustoslem-in je dobil besedo. Zdaj pa jo je že zasukal drugače. Hotel je dobiti od sodruga Kocmurja A*)avo, kako nastopijo socialisti v prvem in J-Ugem razredu, kjer ne kandidirajo, češ da bo SM tega odvisna njegova sodba o kompromisu, dni v,em.0> se Je Sospod Pustoslemšek zave-t. '* koliko predrznosti tiči v zahtevi, da bi so-MMistl njemu pojasnjevali svojo taktiko, n« * sodrug Kocmur mu je povedal, 'Mudi j. ‘ega, kar ]c bilo povedano volilcem, pa en-r,r .ve^ nego mu Je bil dolžan povedati: Liberalci so takrat, ko so želeli kompromis s socia-flsti, dejali, da v prvem in drugem razredu jjploh ne potrebujejo socialistične pomoči zato bodo socialisti izkazali to uslugo, da jim bodo vsilili svojih .glasov. Kakšno direktivo dobili volilci od stranke, je pa pač stvar so-3l stičnih volilcev in organizacije, nihče pa ternJ^an, da bi to pojasnjeval liberalnemu in-
Vnra? ntu- Ali ker ie bil° ožitno> kam meri je zdaj sodrug Kocmur zahteval o a
led .^nstoslemška ougovor, Če trdi, da je u socialisti in klerikalci kompromis, tikal P* Pu.s*oslenJŠek se je nekaj časa spod-lern na^ obliko Kocmurjevega vprašanja, po-Dri* *e dejal, da Je njegovo subjektivno pre-lčanje, da je tak kompromis, in fu0dr- Kocmur je takoj izjavil, da je to laž itae iaQ^m,a.*ra Pustoslemška odgovornega za •fcUt jlh v tem oziru obJavlja »Slov. Na-
temu je shod trpel, da je Pustoslemšek še nadalje govoril. Ko je pa mislil, da je posejal dovolj strupa, je pa svojo četico pozval, da naj z njim zapusti shod. Ko je imel dobiti odgovor na svoja podtikanja, jo je s svojimi mameluki popihali Zdaj je seveda nastal hrup.in od vseh strani so donele liberalnim provokatorjem karakterizacije njihovega postopanja v ušesa. Na ves glas jim je Kristan zaklical, da je to, kar zdaj delajo nesramno in dla pride zdaj odgovor,.. Odnesi! so pete. In zdaj je vsakdo vedel, pokaj so prišli, vsakdo razumel, da so jih privedli umazani, nepošteni nameni.
Shod se je kljub temu nadaljeval. Sodruga Kocmur in Kristan sta zavrnila vse napade in vsa sumničenja. Tukaj je sodrug Kocmur tudii povedal, da so naši volilci v prvem in drugem razredu dobili obvestilo, da se oddajo prazne glasovnice, in ob polnoči se je zaključil shod, ki je bil za našo organizacijo v Mostah resnično plodovit, liberalce pa je pokazal v pravi luči, da ne bodo veseli svojega nastopa. ,
Samo pri tvrdki
«■
S
o
A
■fi
o
M
03
<D
»H
O
5 £ £ fr
o
6 *3 O
c
o«
Sc*i ra»LUme se’ da J'e ta prizor povzročil pre-fosp p^lenostl. »Subjektivno mnenje«, ki ga *la$ti “stoslemšek izraža na javnem shodu, MJaJ	takšnim naglašanjem, kakoršno mu je
H;i -	v effefc+u p0VS6m enako trditvi. Zdaj je
jasen; Zbegati voiice. in kljub
Goriško.
— Glavni vojaški nabori se bodo vršili: v Gorici za okolico 3., 4., 5. in 6., v Kanalu 7. in 9., v Ajdovščini 10. in 11. septembra.
— Iz preiskovalnega zapora so izpustili Brata Kocjančič iz Podgore, ki sta bila osumljena umora nad Bressanom na Kalvariji. Preiskava je dognala, da sta brata Kocjančič pri tem popolnoma nedolžna. — V petek so bili izpuščeni iz preiskovalnega zapora gospa Karolina Paganeij iz Mirna, njen 171etni sin Janko in bivši knjigovodja tvrdke Faganelj Rafael Vuga. V zaporni so ostali še ostali sinovi Faganelov i in tam se nahaja tudi bivši prokurist tvrdke Ivan Kotnidar, ki je bil napravil ovadbo proti Faganelcvim radi goljufije in kride. —• Župnik Kadenaro se nahaja še vedno v preiskovalnem zaporu v Gorici.
— Pozor pred sleparji! Po Gorici in okolici se klati mož, ki ponuja manufakturno blago. To je čisto navaden slepar. Nabrlsal je že mnogo žrtev. Ljudje, da se nadležneža iznebe, kupijo n. pr. par spodnjih hlač ali kaj drugega. Slepar pa blaga ne izroči koj, tudi po plačilu ne vpraša, pač pa zahteva podpis. Za par dni pa pride na naslov onega, ki je podpisal sleparju naročilnico, cel kup manufakturnega blaga, za več sto kron, ki pa ni vredno niti tretjino, kolikor znaša račun. Ljudje pridejo v veliko zadrego. Te dni je bilo slišati mnogo tožba o tem sleparju. .Ponovno opozarjamo: Vrata pokažite vsakemu usiljencu, ki prestopi prag vašega stanovanja. Nič mu verovati, tudi če še tako sladko govori.
— Voiaška beguna. Od 1. stotnije 47. pešpolka, ki se nahaja v Kojskem, sta dezertirala vojaka Andrej Franz in Karl Karger, oba s Štajerskega. Podala sta se v Čedad, kjer sta se predstavila karabinijerjem. Rekla sta, da sta dezertirala zaradi prestroge discipline in ker so ju mučili. Obdržali so ju v čedadskih zaporih.
— Brezobrazna šala. Pred dnevi so neznani sleparji pisali neki krčmarici v Kojsko, naj pripravi kosilo za več oseb ža določeni dan. Lahkoverna krčmarica je kuhala, cvrla in mize pogrnila. Ko je bilo vse pripravljeno, gostov ni bilo od nikoder. Namazana je bila za precejšnjo svoto. Enako naročilo za veliko kosilo je dobil neki gostilničar v Črničah, kjer se je zgodilo enako kakor v Kojskem. Zato opozarja goriska policija gostilničarje na deželi, naj bodo previdni in naj ne gredo na lim takim sleparijam.
Zadnje vesti
VEG MORNARICE.
Dunaj, 22. julija. Moštvo vojne mornarice se pomnoži s 1. oktobrom za 1500 mož.
GROF DRAŠKOVIČ UMRL.
Zagreb, 21. julija. Orof Josip Draškovič, ki je po prihodu Khuena v Zagreb ustanovil »Stianko središča« in »Agramer Tagblatt«, je umrl v 65. letu. Stranka, ki jo je ustanovil, je kmalu razpadla, »Agramer Tagblatt« pa je prišel v privatne roke.
SRBSKI FINANČNI MINISTER.
Belgrad, 21. julija. Ljuba Jovanovič je imenovan za finančnega ministra. Jovanovič, ki Je bil svojčas minister za stavbe, pripada staro-radikalni stranki.
STAVKOVNO GIBANJE.
Stavka ženScev na Ogrskem.
Slofok, 21. julija. Stavka ženjcev se je razširila na okraje Tomaži in Tolna. Na pusti Roszian stavka 122 ženjcev, ki so zažgali snope. Orožništvo jih je aretiralo. Obsojeni so bili na 15dnevni zapor.
Stavka v Ganzovi tovarni.
Budimpešta, 21. julija. Ker je bil v Ganzovi tovarni odpuščen neki zaupnik strokovne organizacije, je stopilo v stavko 200 delavcev. Tovarniško vodstvo je sklenilo, da izpre delavce.
TURČIJA.
Sultanova pfok*amaeiin
Carigrad, 21. julija. Sultan je izdal na ar-J mado proklamacijo, ki so jo prema., tant, navssočim pri selamliku, in po vseli vojašnicah glavnega mesta. V proklamaciji pravi sultan, daje pozval Tevfik-pašo, naj pfevzame veliki vežirjat. O novem kabinetu pravi sultan, da želi, naj bi bil sesavljen iz osebnosti z velikimi izkušnjami, ki imajo svoje nazore in ki so svobodne vsakršnih uplivov. Dalje omenja zahteve oficirjev, o katerih pravi, da ne soglašajo z ustavo. O oficirjih, ki so prisegli na ustavo, pa upa, da so bile te zahteve le hipna zmota in da is število nezadovoljnih oficirjev ne-znantno. Prva dolžnost vojakov je spoštovanje do discipline, reda in subordinacije in noben vojak se ne more pefiati s politiko. Vojak mora do pičice izpolnjevati povelja svojih predstojnikov in se sme edinole pečati z obrambo do-mfl-vtne. Da s© prišli sovražniki pfrav do vrat
Cenik stasionjin poštni ne prosto.
glavnega mesta, to je le posledica izdaje ljudstva in domovine.
Položaj v Carigradu.,
Carigrad, 21. julija. Položaj v Carigradu je tako napet, da bi vsak najmanjši dogodek povzročil leliko nepregledne posledice. Ministra za notranje zadeve Talaata so nekateri oficirji dejansko napadli. Neki aktivni general je izjavil, da ni v vsej carigrajski garniziji 20 oficirjev, ki bi šli za mladotutški komite v ogenj.
Svarilo kristijanom.
Carigrad. 21. julija. Visoka porta je poslala vsem patriarhom pismo, da bo na dfem obletnice ustave 23. julija prišlo najbrže do izgredov, zato je potrebno, da se posvare kristijani, naj kljub vsem izgredom ohranijo hladno kri in naj se ne udeležujejo nobenih demonstracij.
Seja zbornice.
Carigrad, 2\. julija. Neki roladoturški poslanec ie stavil predlog, naj se povpraša vlado o sedanjem položaju, ki je nad vse resen, ker e ustava v nevarnosti. Temu nasproti je iz-avil neki armenski poslanec, da je popolnoma brezuspešno zahtevati od vlade pojasnil, ker vlada vara zbornico s tem, da je odstopila, ko ji je bila malo prej izrečena za upnica v zbornici. Zbornica se je odločila za zahtevo pojasnil od vlade. V zbornici pričakujejo, da pride vsak čas veliki vezir.
Novi kabinet.
Carigrad, 21. julija. Tevfik-paša je sprejel sestavo novega kabineta le pod tem pogojem, da Ima popolno svobodo pri izberi ministrov. Sultanova proklamclja na armado kaže, da je sultan zadovoljen s tem pogojem. Tevfik paša je brzojavno vprašal KJamll-pašo in Husejn Hilmi-paŠo, ako bi hotela prevzeti ministrstvo za zunanje in notranje zadeve. Oba sta sprejela ponudbo. — Mladoturška stranka Je sklenila na Seli a veliko večino, da sprejme vsak kabinet, ki ga sestavi Tevfik-paša, ne da bi bil kak mladoturek član kabineta. Mladoturška stranka se bo upirala edinole razpustu zbornice.
SAMOMOR TURŠKEGA POSLANCA.
Carigrad, 21. julija. Poslanec Nuzred se je včeraj iz neznanega vzroka umoril.
PORTUGALSKI MONARHISTI.
Nelzpremenjen polcžaj.
Pariz, 21. julija. »Agence liavas« ima iz Lizbone poročilo, da Je položaj v deželi neizpre-menjen. V pokrajinah Minho in Trasosmontes so nekatere rojalistične Čete razkropljene in Jih zasleduje republikansko vojaštvo. Po deželi Je mir.
Pretirane vesti
Pari*, 22. Julija. Časopisje |e poročalo, 'da je v Lizboni in v Opor tu Izbruhnila monarhistična revolucija, zlasti da se Je v Lizboni vojaštvo uprlo republiki. Te vesti so popolnoma neresnične in nimajo nobene druge podlage, kakor da je policija zalotila nekoliko posameznih kraljevih pristašev, ki pa nimajo niti moči niti vpliva, da bi mogli spravitii protirepubličansko revolucijo v tir.
IZJAVA SUFRAGETK.
London, 21. julija. Organizacija radikalnih sufragetk je izdala manifest, v katerem pravi, da Ima vlada edino in popolno odgovornost za izgrede, ki so jih v zadnjem času uprizorile nekatere sufragetke. Sufragetke so dostikrat opominjale vlado, da bo zavladal divji duh revolte med sufragetkami, če ne bo vluda dala volilne pravice ženstvu. Vse žene, ki so v zadnjih dneh tako pogumno protestirale, so delale iz najbolj čistih nagibov, vodila Jih Je edinole želja, da delujejo za blagor splošnostk
London, 21. julija. V zadnjih dneh so hotele nekatere sufragetke, ne da bi bila Javnost o tem kaj izvedela, zažgati hiši ministrov Hobhousa in Peasa.
London, 21. julija. Ko se }e vračal Asquith iz Irskega, je vrgla neka sufrag^tka v Chestru v železniški voz, v katerem je bil minister, papirnato vrečo moke.
VOJAŠKA ZAROTA.
Lizbona, 22. julija. V Lizboni so prišli na sled vojaški zaroti proti republiki. Nekoliko sumljivih oseb so prijeli. Zadevi se ne pripisuje velika važnost. Monarhistični stotnik Conceiros Je izjavil, da je razočaran; po vesteh, ki so jih raznašali monarhisti, je pričakoval, da sp bodo severne pokrajine dvignile proti republiki, Čim se prikažejo monarhistične čete, v resnici pa ni dobil med prebivalstvom nobene podpbf-e ih je prepričan, da Je za kralja vse izgubljeno.
MEZDNO GIBANJE V NOVIJORŠKI tUKI.
Novi Jork, 21. julija. Delavci v lukah vseh transantlantskih prog, zahtevajo povišanje urne mezde na 35 centov. Odgovor pričakujejo do 2<J. t. m.
PERZIJA.
Teheran. 22. julija. Vojaški oddelek, sestavljen iz 40 konjenikov in nekoliko topov, je na ukaz vlade dospel v Suvarin blizu Ardebila in se je pridružil ruskim četam generala Fida-rova. Sahseveni so se umaknili. Oddelek podpolkovnika Radčenka je odšel v Karadžadag.
UPOR V HOLANDSKI INDIJI.
Amsterdam, 22. julija. Na otoku Banka so se kitajski delavci uprli, ker se niso izpolnile njihove zahteve, in so naskočili ravnateljsko poslopje. Poklicali so vojaštvo, ki je strelko hi ubilo tri ter ranilo 15 Kitajcev. Izmed ranjenih jih je Še šest umrlo.
Vestnik organizacij.
Pevska podružnica „VzaJ*«nnosli“ v nedeljo 4. avgusta vrtno veselico na vrta gostiln« url Babniku. Vodraat, vogal Bohoričeve in Zalokarjeve ulice za prodajalno .konj. društva/ Natanfneji spored sledi. Vse delav-
ske organizacije prosimo, da na ta dan ne prirejajo vesd e.
c.p vrš?. to-
Pevske vaje zbora „Vzajctnnosti“ se vrSe ta teden v nasljednem redu: danes, ponedeljek 1 basi torek II basi, sredo I in II. tenorji; v četrtek skupna vaja vsega zbora. Pevci naj prihajajo polnoštevilno in točno ob 8 k vajam; bliža se nastop za veselico.
Novice.
* Izgube Japoncev v rusko- japonski vojni. Japonska vlada je izdala statistiko o izgubah Japoncev v rusko-japonski vojni. Število žrtev znaša 130.086 mož. Pri tem številu pa niso vštete izgube pri Port Arthurju. \ bitki pri Mukdenu, ki je trajala 22 dni, je bilo 16.404 japonskih vojakov mrtvih, od teh je bilo 555 oficirjev, in 53.655 ranjenih, medtemi 1799 oficirjev. Orožna je bila tudi bitka pri Liao-jangu, v kateri so .imeli Japonci 23.711 mrtvili in ranjenih. Pri obleganju Port Arthurja, od 26. julija do 26. decembra, so imeli Japonci 42.085 mrtvih in ranjenih, medtemi 1628 oficirjev.
■"Enaka pravica za vse. Državni poslanec sodrug Avgust Forstner ie priobčil v »Arbei-ter-Zeltung« prav zanimiv članek, ki jasno osvetljuje, kakšne predpravice uživajo na Avstrijskem ljudje, ki so slučajno princi, groii, baroni itd. Dunajski policijski stražniki imajo namreč knjižice, v katerih so natančno sestavljeni znaki avtomobilov nadvojvod, ministrov, različnih oblasti in mnogih privatnih oseb. Te knjižice imajo edino ta namen, da bi noben stražnik ne ovadil voznika, ki vodi avtomobil te ali one zaznauovane osebe. Iorej ti smejo voziti, kakor se jim ljubi, če bi pri vožnji povozili enega ali drugega, nič se jim ne more zgoditi. Tako je n. pr. pred kratkim povozil avtomobil nekega stražnika v lieugasse in ga zelo težko poškodoval, a policija še do danes ni izsledila posestnika avtomobila, čeprav na Wiednu že vrabci po strehah čivkajo ime avtomobilista. Tako se torej na Avstrijskem uveljavlja načelo — enaka pravica za vse.
* štirileten otrok obdolžil očeta umora. Pred nekaj tedni so našli v Mosnicu pri Feme-švaru kmetico Antonijo Ful6p obešeno v^ podstrešju. Truplo so raztelesili, ker niso našli ničesar sumljivega, so kmetico pokopali. Nato je pa pričela pripovedovati štiriletna Flilopova hčerka, da je oče obesil mater. To obdolžitev so izvedele tudi oblasti in so odredile, da se truplo izkoplie. Tudi pri drugem ogledu niso našli ničesar sumljivega. Ftllflp je seveda tajil dejanje, a vzlic temu so ga prepeljali v teme-švarski zapor. Pretečeno soboto je sodnik za-slišaval očeta in hčerko skupno. Hčerka je trdila očetu v obraz, da je vrgel materi, ki ie delala v podstrešju, vrv okolu vratu in jo potem obesil. FiilOp je še vedno tajil. Odpeljali so ga v celico, a čez nekaj časa je zahteval, naj ga peljejo pred sodnika. Temu je potem priznal, da se Je res zgodilo tako kakor je izpovedala štiriletna hčerka.
* Kardinalova hči. Iz Rima poročajo: Rimska kurija in rimska policija sta kaj neljubo presenečeni vsled ovaabe, nekega mladega, krasnega dekleta, ki je zahtevala od policije, ua aretira dekletovo mater zaradi z vodstva. Pri tem je izvedela pa lavnost ljubezenski roman visokega Italijanskega prelata, čigar ime je bilo v javnosti pri lanskih imenovanjih kardinalov večkrat imenovano. Bilo je pred šestnajstimi leti, ko Je bil prelat še neznaten mon-sigmr. Zaljubil se je v lepo Ido Lucctfevo, ki mu je porodila tudi hčerko Karloto. Karloto so oddali na kmete k preprostim ljudem, ki sn dobivali vsako leto lepo vsoto denarja. Karlota je dorasla-na kmetih v lepo dekle, njena mati pa je živela brezskrbno v Rimu, ker Je zanjo skrbela ista roka kakor za Karloto. Vs« jp bilo torej lepo v redu in nič drugega ni manjkalo, kakor da preraste trava prelatovo dogodov-ščlno. Ida Luccijeva Je sicer večkrat poskušala privabiti prelata z ljubezenskimi pismi_ zopet k sebi, a opozorili so jo, da se bo njeno udobno življenje takoj nehalo, fcim v<- pusti prelata pri miru. Ida Luccijeva Je bila pa Iju-bezniželjna ženska in je-pričela razmerje z nekim pomočnikom iz vatikanskih vrtov, ki je pridno uporabljal denar Ide Luccijeve m se ni menil več za svpje delo. Vatikanske vrtove Si je ogledoval le še tedaj, kedar je mislil, da sreča prelata, bivšega Idinega ljubčka. Ko pa je lansko Jesen postal prelat kardinal, tedaj se je zdelo vrtnarskemu pomočniku ta imenovanje najugodnejša prilika, da prisilil kardinala k povišanju »civilne liste.« Ali kardinal ga Je kratkomalb zavrnil. Idin ljubimec pa le ni odnehal in hotel izsiliti od kardinala višji prispevek. Kardinal je pa nato odtegnil svoji bivši ljubici vsako podporo in Ida Je bila tako v največji bedi. Seveda jo Je zdaj tudi z&pust! vatikanski vrtnarski pomočnik. Luccijeva je pa pričela sedaj poizvedovati za svojo hčerko m jo znala z različnimi pretvezami privabiti v Rim. Kardinalu je hotela napraviti velik Sandal, a so ga še pravočasno preprfečHi. V Vatikanu so izvedeti kardinalov roman in tudi papež ve o sivari več, kakor mu je všeč. Ker Luccijeva ni mogla dobiti od kardinala nobenega denarja, je hotela zapeljati Karloto k razuzdanemu življenju in	prt
tem tudi vrtnarski pomočnik iz Vatikana, ki se je L.uccijevi zopet pridružil. Karlota se ie hotela na vsak način iznebiti materinega'upliva. IV hotelu Tripolis je prišlo med obema do lju-tega prepira, ki se Je končal s tem, da je pozvala hčerka policijo, naj aretira mater.
* Katoliška morala. Tudi na Luksemburškem si je revolver pridobil kos domovinske pravice v poslanski zbornici; uvedel ga je profesor katoliške teologije klerikalni poslanec Schiltz. Naučni minister Braun je predložil novo šolsko predlogo, ki je po sodbi naprednih živ-Ijev hudo klerikalno pobarvana. Luksemburškim klerikalcem se zdi — ateistična. Ampak v parlamentarni debati so jo pošteno izkupili in socialni demokratje in tudi liberalci so jim priložili mnogo skelečih udarcev, kar je pobožno gospodo močno raztogotilo. Kakor po navadi so se zatekli h katoliški morali. V kontroverzi je katoliški duhovnik poslanec dr. theol. Schiltz zalučal socialno demokratičnemu poslancu dr. Welterju strašne besede v obraz: »Če ne bi imel vere, gospod Welter, bi izvajal konsekvence, in vi bi bili prvi, ki bi ga ustrelil.«
* Avtomobilizem v Ameriki. Središče arne-rikanske avtomobilske industrije je mesto Detroit v državi Michigan. Nad sto avtomobilskih tovarn je v mestu samem in v bližnji okolici. Zlasti v zadnjih letih se je ta industrija neznansko razvila: ustanovila so se nova podjetja in obstoječe tovarne so se povečale in razširile. Ena teh avtomobilskih tovarn je bila ustanovljena v letu 1904 z glavnico dveh miljonov in pol; akcijska glavnica je v osmih letih narasla na štirideset miljonov. Leta 1908. je bilo v teh tovarnah zaposlenih le 8430 delavcev in izdelale so na leto 18.000 voz v vrednosti petindevetdesetih miljonov mark. V letu 1910. so izdelale
120.000 voz v vrednosti pol miljarde mark. Delo v tovarnah se razvija z mrzlično urnostjo, večinoma delajo tovarne tudi po noči, nekatere celo ob nedeljah, število avtomobilov, ki so v Zedinjenih državah v prometu, cenijo na 250.000. Največja tovarna v Detroitu izdela na leto
30.000 avtomobilov, torej skoro 100 na dan.
* Usodepolna zmota. V nedeljo je praznoval v Bukarešta uradnik Štefan Ciobanu svojo poroko. Pomotoma so pili ženin, nevesta in gosti namesto likerja zredčeno karbolno kislino. Čeprav so takoj poklicali zdravnika, je umrlo 14 oseb, med njimi ženin, nevesta, starši obeh, bratje in sestre novoporočencev in še nekateri drugi gostje.
* Smrtna zaušnica. V »Zeitschrift fiir Ohrenheilkunde« je opisan slučaj nekega povsem zdravega, mladega človeka, ki je pa dobil pred kratkhn nekaj zaušnic. Takoj, ko je dobil zaušnico, Je priteklo nekaj krvi iz levega ušesa, ker se je pretrgala ušesna mrenica m mladenič se je tudi onesvestil, čez 36 ur je tekla iz ušesa kri namešana z gnojem, pozneje je tekel iz ušesa le gnoj. Onesveščal se je čimdalje pogosteje, žila Je tolkla slabotno, a hitro. Potem je nekaj dni neprenehoma bljuval in čez en teden Je umrl. Isti zdravnik, ki je opfsaJ ta žalostnf slučaj, pripoveduje, da je pred leti zdravil nekoga, ki je dobil zaužnico in čez osem dni nato umrl. Iz tega vidimo, kako nevarno Je tako kaznovanje.
* Prvi soctattstiSni dnevnik na Portugalskem. Pretečeni teden so pričeli izdajati v Lizboni prvi socialistični dnevnik na Portugalskem. Imenuje se »O Socialista«, glavni urednik je sodrug Pedro Muralha, ki v uvodnem Članku prve številke naglaša, kako zaostalo je portugalsko ljudstvo in zato nimajo strokovne organizacije Se one moči, ki bi Jo morale imeti, da bi se uprizorila socialna stavka. Predvsem ni revolucionarnega duha med ljudstvom, tega zbuditi bo prva naloga novega lista.
* Velikanski zob. Ko so kopali v Oberbilligu pesek, so našli velikanski mamutov zob. Dolg je dva metra 70 centimetrov, tehta 110 funtov, .v obsegu meri 60 centimetrov.
* Nenavadno darilo. Slikar prof. Meyer-heim, ki slika predvsem živali in prizore iz živalskega življenja, je praznoval te dni v Berlinu 701etnico. Med obilnimi drugimi darili Je dobil od ravnatelja zoološkega vrta dr. Hecka tudi "darilo, ki Je pa precej nenavadno: Dr. Heck je prinesel slikarju dva mlada leva.
i
Odgovorni urednik Fran Bartl. tf' Izdaja ta zalaga založba »Zarje«.
? [Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Izjava.
Po3pfc»anl opozarjam Ki. občinstvo, naj ftioj! ženi Mariji Jež nihče ne posoja denarja Edi Ji daje blago na upanje, ker zanje nisem plačnik.
, Idrija, 20. Julija 1912. gg	VALENTIN JEZ
)( i "S1!' l'	tesar.
tn
'm
*5b
3
-S
cs
a
<x>
S
P5b
o
Oh
oNvmm?)
II
"d
°§L
jSf
s—i. r*H
<rt>
P
to
I
‘E.
m
n
p
p
I
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wo!fova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
Železnato vino s kino
lekarnarja Piceali-ja ^ Ljubljani
•. Dunajska cesta
krepča malokrvnc, nervozne, v*led bolezni oslabele osebe, blede, slabotne In bolehave o roke, ena poJ-literska steklenica 2 K, tri steklenic« K 6*60. Poštnina in zavojnlna prosta.
Železnato vinc lekarnarja PJccoH-js v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači za-  raditegs vsem dragim železnatim izdelkom. —
;Na obroke
Kdor hoče nro in verižico poceni kupiti, na] piše natančen naslov. Vsled velikanskih sklepov dobavljam v Avstro-ogrskl takoj za K 14*— prava Srebrno Rcmontoir ur os 3 srebrnimi pokrovi, fino gravirano. Naadalje 14 karatno zlato verižico oklopno c. kr. punci-
prvega zneska K 14'—
R. Lechner,
Goldwarenhaus, Lundenburg No. 127
Premogokovnik,Adria4
(pri Divači) išče mladega preizkušenega
kurjača
Vprašati Je pri ondotnem ravnateljstvu.
Tobakarne oziroma prodajalne »Zarje* v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2,
Gostilna lnternazional, uKca Giovanni Boc oacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.	■
Raitinger, Rrva Grumola št. 20.
Hoeiti, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Oeppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 67.
Sekovar, Piazza Oaserma.
Si 23.942.
Razglas.
V tekočem tednu se je pričelo delo v Ljubljaničini strugi; voda je v strugi močno upadla in kanali se iztekajo prosto; hoja po strugi, kakor tudi umivanje in pranje v »litvi, umazani vodi je nevarno, kajti pripete se lahko kake poškodbe, po kanalski teko-pa Je prav mogoča kaka okužba.
Vsled tega podpisani mestni magistrat v zmislu § 44. obč. reda za deželno stolno
pliti
Oni
dne 10. julija 1912.
Župan:
dr. Ivan Tavčar i. r.
kam
mm
ljanskega, oziroma pp ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. štev. 198,
xna,gristra,t 3J"clTo1Jgiels3kI,
Delavske zadruge
za TRST, ISTRO IN FURLANIJO.
(Vpisana z«druga z omejenim poroštvom.)
ti
coni meseca
otvorimo naše prvo
t m
Ti m &	MTM’	H H	S	W ¥ ■	«1
i tel	M ki	ft*?	m
m Ev*, k \	J	hm. Mm.	mj&st
r -
KjjjŠSa Iffljf 'Sj
II
.
h
m
v Trstu ul. Raffineria št 3
(poleg trga Barriera veechia)
kjer bo v zalogi
100.000
razdeljenega na naslednje oddelke:
1. Izgotovljene obleke
za
',jž»
moške, dečke in otroke; delovne pre-
obleke.
in po
meri:
za
i
Z, Perilo izgotovljeno
Pletenice, spodnje hlače, robei moški in ženski, za dečke in otroke, raznovrstni drugi komadi za osebno in domačo rabo.
3. Klobuki in čepice Kfs
otroke.
4 4l|iBivaf a moška in ženska • vOUf dečke in otroke.
Tedaj ko otvorimo to novo skladišče objavimo celoten seznam vseh vrst blaga. Že sedaj pa moramo opozarjati naše Člane, da njihovo pričakovanje ne bo razočarano.
Za sedaj smo izločili vse vrste risanega platna, ki je podvrženo vplivu in varijaeijam mode. Glede vsega drugega pa bodo našli člani v svojem zadružnem skladišču veliko ia&bero najboljših vrst blaga po najnižjih cenah.
Cenjeni zadružniki!
Pripravite se že sedaj, da si nabavite blago za bodočo jesen in zimo v svojem skladišču. V to svrho vam priporočamo, da se pridno poslužujete našega hranilnega oddelka in naših hranilnih listkov.
Julij 1912.
VODSTVO.