183Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 183–185 Miha sUšnik etimološka Razlaga slovenskega toponima TičniCa Cobiss: 1.04 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.12 vpRašanje Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi, ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ali ga je moč časovno ožje umestiti. odgovoR Ime Tičnica je neredko ledinsko ime, ki ga je bodisi treba povezati z občnim ime- nom tȋčnica ‘prostor, kjer se lovi ptice’ ali pa je kakor le-ta posamostaljeno s pri- pono -ica iz pridevnika ptȋčən, ž. sp. ptȋčna, ki pripada tako samostalniku ptȉč, rod. ptíča ‘avis’ kot tudi ptíca, rod. ptíce ‘isto’, oziroma je s konglomeratno pripono -nica po vzoru drugih imen takega tipa, npr. Bltnica, Dtelnica ipd., neposredno tvorjen iz omenjenih samostalnikov, najbrž prav tako v kontekstu lova na ptice. Zaradi morfemske transparentnosti imena skozi vse obdobje od slovanske naselitve se časovni zamejitvi imena lahko približamo le z zgodovinskimi zapisi, kot je za Tičnico pri Vrhniki npr. zapis Tisniza/Tisnitza na Jožefinskem vojaškem zemlje- vidu iz druge polovice 18. stoletja ali za Tičnico blizu Gorenje vasi pri Leskovcu omemba v avstro-ogrskem Gemeindelexikon von Krain iz leta 1905. Maks Pleteršnik v svoji zbirki zemljepisnih imen (PRZZI) iz preloma 19. v 20. stoletje v sklopu imen iz leksemov ptȉč in ptíca navaja ime (P)tičn(i)ca kot pogosto ime za njivo, travnik, pašnik, gozd ipd. v nekdanjih avstrijskih deželah Kranjsko, Štajersko in Koroško ter ime Stara Tičenca za gmajno v (tedanji) občini Dolenji Logatec. Ob teh navaja še (P)tičn(i)k kot ime gozda in njive v (tedanji) občini Trojane ter Tičnik za njivo v občini Konj v političnem okraju Litija. Po Bad- juri (1953: 263) se Tíčnica, narečno Tičenca, radi imenujejo nad vasmi vzpenjajoči se gozdovi po deželi in v hribih. Ime hriba Tičnica pri Vrhniki se pojavlja na Jože- finskem vojaškem zemljevidu kot Tisnitza, na kopiji Tisniza (SVZ 1763–1787 2: Miha Sušnik  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  miha.susnik@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0001-7014-3312 184 Miha Sušnik  Etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica 170), prisotno je tudi na kasnejših zemljevidih. V Atlasu Slovenije (1986: 357) je Tičnica dvanajstkrat gorsko ime (od tega enkrat kot Tičenca), enkrat ime zaselka blizu Gorenje vasi pri Leskovcu (to se pojavlja tudi v avstroogrskem Gemein- delexikon von Krain 1905: 39), Tičnik pa le enkrat gorsko ime. V Atlasu okolja se Tičnica kot zemljepisno ime pojavlja 83-krat, Tičenca devetkrat, Tičnik dvaj- setkrat. Danes je Tičnica tudi ime ulice na Vrhniki, v Logatcu in Vitanju (portal Krajevna imena). Besedi se pojavljata tudi kot občni imeni, povezani z lovom na ptice, in sicer po SSKJ (p)tȋčnica in (p)tȋčnik pomenita ‘ptičja kletka; kletka za lovljenje ptičev’, po Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju pa ptȋčnik pomeni ‘Vogelhaus’, tj. ptičja hišica ali tudi kletka, in ‘priprava, s katero ptice love’, ptȋčnica pa ‘Vogel- hütte’, tj. skrivališče pri lovljenju ptic, ‘Vogelherd’, tj. gumno (Cigale 1860) oz. prostor, kjer se lovi ptice, ali tudi ‘ptičja hišica/kletka’; obe besedi nastopata tudi kot fitonima. Pri Pleteršniku predstavljeno pomensko razmerje med leksemoma se pojavlja tudi pri Pohlinu, prim. Tizhènza = [tičənca] ‘Vogelhütte; Area aucupa- toria’ (1781) in Tizhnek = [tičnək] ‘Vogelhause’ (Pohlin 1768: 119). Enako tudi Hipolit za lat. Aviarum pratum, n. Vogelthön navaja tyzhniza (Hipolit I (prepis): 62), za lat. Ornithon, n. Vogelhaus, Vogelkefich pa týzhniza in týzhnik (Hipolit I: 420). Beseda se pojavlja še v Kastelčevem oz. Vorenčevem Dictionarium Latino- -Carniolicum kot tÿzhniza ‘auiarium’. Pri imenih Tičnica in Tičnik bi lahko enako kot pri občnoimenskih ustreznikih šlo za s pripono -ica oz. -ik formalno posamostaljen pridevnik ptȋčən, ž. sp. ptȋčna ‘tak, ki je v zvezi s ptiči/pticami’, ki se potrjuje v gozdnem imenu (P)tičn(i) Vrh (občina Naklo, PRZZI) in pri Hipolitu, prim. Týzhna hísha za lat. Ornithon, n. Vogelhaus, Vogelkefich (Hipolit I: 420), týzhnu sedíszhe za lat. Sedile, n. ort da die Vögel sich sezen (Hipolit I: 595), tyzhniga vjdesha ſlushba inu opravílu za lat. Auguratus, n. Vogelwaarsagerambt (Hipolit I (prepis): 62); v tem primeru gre verjetno za nadomeščanje zvez tipa ptȋčna njíva, ptȋčni gȍzd ipd. Druga možnost je, da gre za neposredno tvorbo s konglomeratno pripono -nica oz. -nik s pomenom ‘tisti, ki je v zvezi s ptiči/pticami’ po uveljavljenem imenotvornem vzorcu, prim. imena njiv Bltnica, Dtelnica, Gnojn(i)ca ipd. (PRZZI). V obeh primerih pomen- ska motivacija verjetno ni zgolj prisotnost ptic, ker tako poimenovanje denotata ne bi dovolj natančno določalo – morda je posredi prav kontekst lova na ptice. Tretja možnost je, da gre za občnoimensko besedo tȋčnica ‘prostor za lovljenje ptic’ z metonimijo. Ime zaselka Tičnica blizu Gorenje vasi pri Leskovcu kakor tudi imena omenjenih ulic so gotovo transonimizirana iz ledinskega imena. Obrušenje sklopa pt- > t-, ki ga obravnavane besede izkazujejo, je značilno za Goriško, Kranjsko, spodnje ter srednje Štajersko in širše; medtem ko knjižni zapisi iz 16. stoletja najverjetneje še odražajo v narečjih ohranjeno vzglasje, je zapise s pt- od 17. stoletja dalje razumeti kot poknjižene (Ramovš 1924: 178). Pridevnik 185Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ptȋčən je mogoče izvajati tako iz ptȉč, rod. ptíča < psl. *pъt-ťь kot tudi iz ptíca, rod. ptíce < psl. *pъt-ca, ki sta s pripono *-iťь oz. *-ica izpeljana iz izhodiščnega samostalnika psl. *pъt ‘ptica’, saj podstava pridevnika ptȋčən < *pъt-ť-ьnъ oz. *pъt-č-ьnъ zaradi sovpada izhodiščnega *ť (preko mehkega *ć) in *č na večini slovenskega jezikovnega ozemlja razen zahodnega obrobja ni razvidna. Tudi v akcentskem oziru podstave ni mogoče natančneje določiti, saj je bil naglašeni samoglasnik v priponi v obeh primerih staroakutiran. liteRatURa Atlas okolja = Atlas okolja, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), https://gis.arso.gov.si/ atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso. Atlas Slovenije 1986 = Atlas Slovenije, 109 preglednih kart v merilu 1 : 50 000 in Slovenija v sliki in besedi, Ljubljana: Mladinska knjiga – Geodetski zavod SR Slovenije, 11986. Badjura 1953 = Rudolf Badjura, Ljudska geografija: terensko izrazoslovje, Ljubljana: Državna za- ložba Slovenije, 1953. Cigale 1860 = Matej Cigale, Deutsch­slovenisches Wörterbuch I–II, Laibach: Joſef Blasnik, 1860. Gemeindelexikon von Krain 1905 = Gemeindelexikon von Krain, bearbeitet auf Grund der Ergeb- nisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900, herausgegeben von der k. k. statistischen Zentralkommission, Wien: K. k. Hof- und Staatsdruckerei, 1905. Hipolit = Hipolit Novomeški, DICTIONARIUM TRILINGUE EX TRIBUS NOBILISSIMIS EUROPÆ LINGUIS COMPOSITUM IN ANTERIORI PARTE LATINO-GERMANICO-SCLAVONICUM IN POSTERIORI PARTE. GERMANICO-SCLAVO-LATINUM, 1711–1712, https://www.dlib. si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZIRC8O2. Kastelec – Vorenc = Matija Kastelec – Gregor Vorenc, DICTIONARIVM LATINO-CARNIOLICVM, 1680/1685, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKBDPGX3/. Krajevna imena = Krajevna imena, Statistični urad Republike Slovenije (SURS), https://www.stat. si/krajevnaimena/Settlements/ByRegion. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko­nemški slovar: transliterirana izdaja, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, 2006 (11894–1895), https://www.fran.si/136/maks-pletersnik-sloven- sko-nemski-slovar, spletna objava 2014. Pohlin 1768 = Marko Pohlin, KRAYNSKA GRAMMATIKA, Laybach: Joh. Friedr. Eger, 1768, https:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWHKCVY6. Pohlin 1781 = Marko Pohlin, TU MALU BESEDISHE TREH JESIKOV, Laibach: gedruckt und zu haben bey Johann Friedrich Eger, 1781, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FU7E- 7FMB. PRZZI = Maks Pleteršnik, Pleteršnikova rokopisna zbirka zemljepisnih imen, ur. Metka Furlan – Miha Sušnik, Ljubljana: ZRC SAZU – Založba ZRC, 2021, https://przzi.zrc-sazu.si/. Ramovš 1924 = Franc Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzonantizem, Ljublja- na: Učiteljska tiskarna, 1924. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 11970–1991, https://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika, spletna objava 2014. SVZ 1763–1787 2 = Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 2, Sekcije – Sektionen 189–191, 201–205, 212–216, 219, 220, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU – Arhiv Repub- like Slovenije, 1996.