45. številka. Ljubljana, četrtek 25. februarja. VIII. leto, 1875. SLOVENSKILNAROD. la'čam Va Jftttd!"z'a LluhM.nnVl'," i,'- »c*zi\lkih* >*r f«5 *>° P"«*' ^..jeman, za avstro-ogerske dežele ta mM ietu I« *old., U pul leta 8 ZSS. "m ho računa I kr«ir „ mosi? 30 kr ?**J T , * ^ I"1« fe 13 " ćetrt 3 Kold. 30 kr.. »a en meaee I R«ld 10 kr. Zi pošiljanje na ta« dijak« volj* znlz«^ ~ Za U,e ?Ž,,?/«„C0J° ,0to 20 «,,,d" za Po1 lma 10 «old" ~ Za K»«P»Ue učitelj« na Oud.kih.olab 1 J "T,"'" nnfi ^7.. a wJ J*M M *"irl kta 2 50 kr- "° P0**1 Projoman ta Som leta 3 pld. -Za oznanila M plačuje od Sodri .vocme pofit-vrHit, 6 kr., će b0 »ananilo enkrat trnka, 5 kr. će ae dvakrat in 4 kr. če m tri- aJi večkrat tiska n.>ni*l n-i „ ' /. v. "."----~ T*" ."V "** "*«"»"■ ""-"»v tm&n, u ur. oe ae avasrat m <» ar. ce no tri- ali večkrat tiska. ' J**0* fr*.nk,rau- - S?k»pW * T'<> vračajo. - Uredništvo je v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". 1 ' " i>«-.i.i|rtw namrtmnr. .eklamacije, o/.na-ila, :. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi«. Opravniitvt, na Ali bode kranjsko šolstvo napredovalo? (Iz „31ov. Učitelja".) To vprašanje nam je ua miHel prišlo, ko smo čitali v zadnjih številkah nL. Sch." obširna poročila o delovanji kraujskega deželnega šolskega sveta. Ker nam je pred vsem »amo Htvar pred očmi, ker nam je namreč samo napredek šolstva na srci, ne oziraje se ua osobo, ali celo ua politiko za šolo dc lajni ih um/., zato bočemo denes ne pristrausko opazovati razvijajauje kranjskega šolstva v uajuovejsi dubi. — Kakor se z ene strani mora reči, da so sedanji voditelji kranjskega učitcijstva lanski deželni učiteljski skupščini nekako ualašč vsilili obraz Ue in š k o - p o 1 i ti č u e sknpščiua, tako se pa tudi ne sme tajit1, da je mej sklepi kranjske koference razen mnogega plevela tudi marsikatero zdravo zine,*, marsikatera dobra misel bila, ki more izpeljana gotovo lo koristiti Šolstvu m učiteljstvu kranjskemu. Ti sklepi so sicer deloma uže norma v rasnih ukazih in postavat) in ho po družili deielab uže dejansko izpoluujejo, deloma se je pa tudi lanski deželni zbor iz lastnega nagiba na nje oziral. Vendar je pa tudi vmes nekaj novib nauvetov. Deželni šolski svet kranjski je sklepe prve skupŠčiue te vrste vestno pretresoval, kar je samo na sebi prav lepo, da se glas strokovnjakov posluša, dasi bi sicer od vlade tudi uepre-vidua uezahvala bila, ako bi svoje pri vržeuce prezirala. — Pa tudi v drugem obziru si prizadeva kraujski deželni šolski svet, da bi pomagal ua noge svojim šolam, da bi zboljšal stanje svojim učiteljem, in da bi s tem v prejšnjih letib od deželnega zbora in od samega sebe storjene grebe popravil. Tako je odpravil uže skoro popolnem škodljivi inštitut podučitel jev, ki so na Kraujskem — 280 gld. plače imeli, in ki po drugih deželah še z večjo plačo Šolskim gosposkam največje sitnosti delajo. Ustanovljuje na mesta podučiteljska učiteljske službo, kar gotovo pospešuje Šolstvo, če tndi uij prav v smislu šolskib postav. Kranjski deželui Šolski svet je začel tudi šole raz-š ricvati in nove ustanovljati. Je sicer to gotovo uže zadnji čas v 19. stoletju, kajti gt tovo je sramota za šolanji čas, da ima|0 trgi in mesta le euoruzr> dua šole, ali da imajo tare s 500 in 000 otrok le po euega učitelja. Tudi povišuje v najnovejšem času nizke učiteljske plače po 400 gld. na 450 in 500 gld. To so poglavitne poteze n»j-novejšega, še dovolj marljivega delovanja kranjskega deželuega šolskega sveta ; družili manjših uaredeb ne uteguemo omeujati. IVušnuio zdaj: liode-li 8 temi naredbami pomagauo kranjskemu šolstvu V Nepristransko rečeno: nekoliko gotovo. Vendar pa ta trud ne bo imel toliko vspeba, kolikor ga zasluži in kolikor bi ga bilo želeti. Uzroki, ki bodo to naredbe opovirali, IO.J l) poman kanje učitcijstva; 2) nemško politiko v a u j e s šolo in učiteljem. Kaj bodo pomagale Kiaujcein uove šole, nova poslopja, razširjene šole, zboljšaue plače, če pa učiteljev tako zrlo primanjkuje V Malo zboljšaue plače bodo privabile nekaj več, toda tudi le malo učiteljev. Ljubljanski učiteljišči boste dali res nekaj novib moči, pa je vprašanje, bodo li-te hoteli ostali Sv d< mači deželi? Z* večji uaraščaj učiteljev, oziroma učiteljskih kandidatov bi se imelo v Ljubljani s pripravi j evalnim razredom skrbeti, kakor je to po druzib deželab, n. pr. na Štajerskem, kjer imata ta tečaja v Gradci in Mariboru po 00 in več učencev. Zakaj se tak tečaj še v Ljubljani nij o tvoril? Poglavitni nzrok in sicer najškodl jivši jo ta, da selioče vlada iu nemška stranka šole in učiteljev za svojo politične ua-meuo kot sredstvo posluževati. — Kranjski deželni šolski svet naj pomisli, kakošni možje sedč v kranjskih krajnib šolskih sve* tib, kako so kranjski učitelji omikaoi iu kakošui vpljiv še ima narodno dubovstvo na kranjsko šolstvo. Če vse to preudari, mora razvidčt', da je prazno prizadevanje s pomočjo šolo holša tla uemštvu pripraviti. Krajni šolski svetovalci so malo omikani , trdi slovcuski km t. j t*. Koliko ti uda je tu treba, da so jih vsaj malo za napredek na 'narodni podlagi navduši. A tudi kranjski uč.telji, dasi marljivi in delavni , nemajo toliko samostalne omike, toliko časa, a še manj navdušenosti, da bi nam tudi v zadevi politike zanesljivi pomagalci biti mogli. Sicer jo pa pri kranjskem ljudstvu dubovščiua še mogočna voditelj ci. Oua upljiva še mnogo na kmeta, in ga hujaka proti šoli iu učitelju, katerih tudi di ugi povsvetni < nukani domoljubi v takih « ko-liŠčiuah bran.ti ue no i-jo. Proč torej % nemško politiko pri krajuskih b1 o venskih učiteljih, proč 8 hujskanjem po „L. Sch.u, proč z zatiranjem naroduih učiteljev, proč z nemščino po enorazreduih šolah, kratko rečeno : Listek. Manifest cesarice Marije Terezije od leta 1766 v hrvatsko slovouskom narečji. (Priobčil tVnlo Rooovar.) Zasiedujoo šture si« venske listiue, katere se še tu iu tam ua llrvai k m nahajajo, naletel sem ua sledeči manifest kal rega je cesai ica M arija Terezi,a leta 17i>i» povodom nekih agi urnih hoiiiatij ua slovau ske prebivalce zapaduega dela ogeiHke kraljevine (SIom-h ll.»ate) udala. M tuifest jo pisan v pravopisu magiaiNkega jezika. Jaz ga priobčtijem v dciiašujcin pravopisu slovenskega jezika, ker je pravopis magjar« skega jezika vi večini bralcev nSlov. Naroda" uezuan, sicer pa ni sem nič prt-meuil. Maniles! se glasi od besede do be . d takole: „Mi Mar.a Theresia po milošči božje umska cesarica vdova, i vugerskoga, češkoga, dalmatiuskoga, borvatskoga, i slavonskoga etc. orsaga ktaljica apostolska, velika ueicezica A'istrie, licrcezica Burguudie, Sta-era, Caru tliie, Krauiske zemlje, i Wllrtrm-oerga, grotica llabsbiirga, Flaudrie, Tjrola i Gorice etc.u Znano činimo i oveni našem pismom vst m, kojem i:e dostoji; kak uepovoljno ra ziuncli jeamo, da podloiolkj, kol pred malem Vremen< m vu vas j Snla-, kakti tubkaj-ie vn drugeh musi bit i bližneh varmegjah suprot ■euilakJ svoi gospodi uednHtoiuo podiguulise ichu, ua uekoieh meslah i u svoi prevzetnosti prebivajuč joščo Bi vs«nivsega od bur-karja suprot rečene gospode prestali| i z-ta-kovenji pomorilise oesu, odkuda dohaja, da uekojah deržanj, kakti i lastovite gospode podložniki, i kmeti tak gospodsku službu \ u tlaki, kalti i vu ostaleb uavatiueb podanjkih zverševati zamu, i zarad toga tuli-kajše urbaria iliti gospoilčiuu pravo narediti w proč x vsem političnim prepirom pri Šolstvo in potem bode — nže napredovalo kranjsko šolstvo. Lovska postava. Nova deželna postava od 20. dec. 1874 dež. zak. St. II. leta 1875, ki določuje čas, v katerem naj se divjina ne pokončava, je prišla v pravno moč dne 21. febr. in gotovo bodemo ustregli želji marsikaterega lovca, ako izpregovorimo par besedij o najvažnejših določbah omenjenega zakona. Prvi paragraf našteva divjino, ter odmerja čas, v katerem se ova ne sme niti loviti, niti jeti, niti ubijati \ in to sicer kakor sledi: 1. Samci jeleni in damjeki od 1. nov. do 30. jul. 2. K«»šute jelenov in damjekov, ter njihova teleta od 1. febr. do .'JO. sept. 3. Srnjak od 1. febr. do 31. maja. 4. Srna, srnec in srnica od 1. jau. do 16. sept. 5. D.vji kozel od 1. febr. do 30. jun. 6. Divja koza, kozliček in kozica od 1. dec. do 15. avg. 7. Zajec od IG. jan. do 1. sept. 8. Divji kralj.oki od 1. manija do 1. sept. 9. Divji petelin od 1. jun. do 31. marca 10. Huševec od 14. jun. do 31. marca. 11. Divja kokoš in ruŠevka celo leto. 12. Fazan od 1. febr. do 31. avg. 13. Gozdna in snežna jerebica od 1. jun. do 15. avg. 14. Skalni jereb (kotoma) od 1. febr. do 15. avg. 15. Jerebica in prepelica od 1. jan. do 15. av£. Ki. Divji golob od 15. apr. do 15. avg. 17. Kljunač (slaka) od 1. aprila do 15. avg. 18. Velika divja raca od 1. marca do 1. julija. 19. Divje race razen velike divje race, potem divje gosi močvirne in povodne tiče od 15. apr. do 1. jul. Pri jelenih in košutah, srnah in divjih kozah jo mlada divjina: tele ali kozlića do 1. j nI. tistega leta po porodu. Zanimiva in deloma osupljiva je navedena določba o kljunačih. Glasni spomladni lov na nje, bil je do sedaj v navadi stoprv početkom aprila. Poslanec grof Margheri je tudi to pri debati o tej postavi omenil, kakor tudi nekaj sledečih točk o prodaji in kupovanji divjašČine, pa vladni zastopnik se je izjavil, da postava, ako bode bistveno prenarejena, ne sprejme najvišje sankcije. Vlada je menda pri tem osnutku na sosedne dežele ozir jemala in lovci bodo sedaj mar-sikaterikrat, kadar bo še nlaetareu in ,.ju-dica", tožno gledali za postavno varovanem dolgoklnnežem. Drugi paragraf prepoveduje brez izjeme, kakoršno koli divjaščino loviti v zanke, ter tudi nje jajca pobirati, ali mlado divjino iz gnjezd jemati. Tistemu, ki ima lovsko pravico, je iz jem k orna dopuščeno, jajca nabirati za to, da se dade valiti doma« im kurjim. Prestopki teh uredeb se iraaj > kaznovati z globo od pet do pet iu dvajset goldinarjev, ki se pri ponavljanji utegne povišati do petdeset gold. Jako dobra, pa deloma vendar pomanjkljiva je določba v §. G, ki pravi: „Kdor 14 dnij pozneje, odkar je nastopil prepovedani čas, tako divjino, katera se v tem času ne sme loviti, na prodaj priuaša, ali na celo ali v četrtdi, a vendar za užitek še ne gotovo ; ali jo v 'tacuuah, na trgih, ali kako drugače v prodaj izpostavlja, ali prodaja, ali pri prodaji mešetari, temu se divjina odvzame in njega zadeue kazen v § tt navedena". Hekli smo, da je to pomanjkljiva določba. To je ozroma kupcev in oštirjev, ki bodo sigurno tako divjino kupovali, in ko jim postava nikakoršuih ovir ne stavi. Tat vina se bode ravno tako širila, kakor do sedaj, ter nespametno lovenje bode imelo tu glavno zaslombo. Sicer pak je bila postava jako potrebna, in ako bodo politično oblasti kaj storiti hotele, in to bi morale z vho eneržijo, povrnili se bodo tudi na Kranjsko zopet oni dobri rasi, o kaieiib sanjarijo stari lovci, ko jim do ni j trebalo pet ur za kakim posameznim repom hoditi. Politični razgled. Motrta«nJ«3 dežel«. V Ljubljani 24. februarja. V Uršnvneni «borir je F a x i u -terpeliral pravosodnega ministra ali je res, da je predsednik najvišje sodnije 11"i i na obravnavaniskega predsednika v pravdi Of*nheimovi, Wittmana pisal pismo, ki nij brez vplivu ostalo na prenehanje pravde, in ali to odobruje. Hein je namreč pisal \V ttraann mej obravnavo, iu ga ostro grajal, da daje preveč svobode givora. To je moža hud«, prijelo. Tudi Lamezan je bil pograjan, da je Hanhansa zagovarjal. — Ta mamo zopet grand- škandal naše usta-voverue stranke. Nazadnje bo vendar to gnjilu poslopje skupaj p * I >. V dunajskem „Frcmdenblattu" čitamo, da bode časopis ,. t u in-7 ministerstvo še nij sestavljeno. Szlavy je odbil predsedništvo, ki so mu ga ponujali. \' ei**hb3«< *B. ve. Iz Itrtf/ 1'ittitt se poroča dunajskemu oticijozueinu listu, daje avstro-ouerski konzul Kalay prevzel tudi zastopstvo Nemci j e pri srbski vladi. Daleč je Avstrija prišla! f'i'oitoorAff narodna skupščina je zopet začela posvetovati se in sklepati o VVallonovcm predlogu ob ustanovljenjem senata. Prvi člen, ki določuje pravice iu dol žnosti predsednika republike po republikanski ustavi od leta 1M48 in mu pravico daje, sknpščiuo razpust ti, bil je s 422 glasovi proti 2G1 sprejet. V departemeut«! Outel du Nord, je izvoljen legitimist Keriegu s 43 719 glasi. Republikan je dobil 39.775, bonapartist pa 29.000 glasov. Iz ttijv se dunajskemu nVater- landii' hi zo javlja, da so Kari sti ua dveh krojili zmagali. Verjetno, ker Alfouzo se je potrt vrnil v Madrid. K«* -obliko so zadušili Alfouzisti a tudi sami sebi ue mogo pomagati in žrla bode reakcija! (mui-ilmffft se v It mu vedno bolj sprijazuuie z ltaliiansko vlado. 22. febr. je bil prestnlui kraljevič 11 nnbert tri četrt ure pri njem iu (raubaldi je izrazil željo pi n cesiuji Matgareti predstavljen l»iti. i t kuvo naredjeuje previsokomu kraljevsko mu našemu previdjenju podverči milostivo bi zapovedali ni št,u man jc daleko je bilo od mišljenja uašoga, da podložnikom, proti ©strnci nekoje zemljsko gospodej i krivičnom gospodskeh ofloerov pregouu sebe stušavajn na silen i prevzeten način put iliti priliku napravimo j nego cilj naš je bil, dase vsa vu miru, i z dostoiuem redom na pervo vzamu, previde, ter ua pravi i pravičen put dope-ljaju, ouo pako, kaj naj zaduič mi milo Btivuo dokončamo, i odločimo, tak od jedne kak od drugo stranke obdržavatise bude moralo, koje hotenje, i zapoved kak vsigdar do Bada je bila, tak i vezda vo nas stalno prebiva. A kose anda koteri zmed kmetov proti ovi ostri, i odperti zapovedi naši, koja vsi m očitu vaua mora biti, od pievzetnosti oslepljeu suprot postaviti, i nju vu reČeueh, ali drugeh ujm spodobueh Činih prekeršitise podsttipi, uekai segureu bude, da zbog svoje roeujše ali vekše pregreške menjšu ali vekšu kaštigu podnesti, i jedni pet, drugi deset let uckoi pako i vekivečnu vuzu preterpeti, nekoi takaiše po vekše hmanjice zasluženju življenje zgubiti hote. Vam anda vseh tergo-višČ, i sel sudcem, i prisežnikom občinskem načinom, lastovžto pako ove varmegje podlo/nikom i kmetom odpertu i oštru zapoved našu zvašem jezikom, da nikoga zapovedi naše nerazmenje ali neznauje od tvrdokornosti spričati nebude moglo, van danu, mi-nstivno šaljemo, zakupa /.naj ostrejšem ua Sinom zapovedajnči, da uaipervih varmegjiu skem poglavarom, koi i tak vsa za vaše dobro i občinsku basen naredjuju, koi tuli kaiše polek vrrduosti, i pravice vas budu braui'i, vsakoi priliki i poslu, pod oblast od nas i od pravic orsaekeh ujm danu opada-jučemu, dužuo, i dostoino poštenje, i pokornost, zemeljski pako gospodi vu vsem kak dosada vu vsoi pouižnosti vas podveržene, i pokorne izkazati morate, doklamgoder druga naša milostivua zverini urbariumov iliti po-danjkov gospodska h naredi) van izaide, mir na dalje i pokoi noprekeršeno obderžavati, od vsakoga obsilenja, prevzetnosti, i proker škc čuvati, i od vseh silnih činov habatiše imate: navlastito pako zauovedavams-.), da uigdo zmed vas, kak do sada prevzetno vučinili jeste, gospodska polja i zemlje na svoju strun orati, sejati, i Želi, siuo-koše tulikaiše gospodske kositi, zase seno spravljati, i voziti, oficcie i grabante gospodske, ali hajduke varmegjiuske osebuino onda, kada po dužnosti svoje i občiuskom poslu idu, za nikai držati, njm kakovo nepoštenje, i obšanost, vnogo nienje kakovu silu činit, i ujm se proti staviti, ali vu uai-meujšom du ■ i>\'.»n n ovu našu zapoved pre-keršiti nniso nikdo uep< (Istupi, ako neče taki vu vuzu opatt, i kraljevsku našu ser-dttost i nemilošču, kakti takause gori postavljenih kuštigh ostroču spo/.uuti. Dano vu lieČu veliko hei cezkom našem vamšu dan dvadeset i šesti meseca uialogatravna, leto jezero sedemsto Sest i šesto. Kraljestva našega vu Vugeiskoiu, Ccskoin i diugemi orsagi dvadeset i šesto. M iriu Thcresia m. p. Grof Eszterhazy. m. p. JoseiV Jahlauczy. m. p." Dopisi. Z Dlllilajaa 21. februarja. [Izv. dop.] (Kako se ustavoverno javno mnenje dela.) Tukaj se mej najodličuejšimi krogi razširja brošura, katera izza kulis pripoveduje sledeče: nBil je nek milijonar z ime nom Hugo Schllck, ustanovatelj sleparskih bank, eden glavnih pri osnovanji zloglasne „Intemationalbanke". Nečega lepega dneva ga državni pravdnik pokliče. Bil bi imel biti tožen zarad sleparij. Ali mej tem časom je bil Schllck z božjo in minister Ungerjevo pomočjo postal — lastnik časnika nNeu-s Wicner Hlatt" in pravde ni j bilo nič. List „Neues \Vieoer H'att", ki sicer pač zunaj Dunaja nj znan, bil je leta 1872 Ustanovljen, da bi uničil neodvisni dunajski „TagbUtt", čegar veliko Število prejemnikov je vlado /•uir.Jo. V ta namen si jo minl-■terstvo iskalo npatrijotiČn:hu mož, kateri ho za kak orden veliko svoto denarja položili na altar tiskovnega sodstva. Tačas so bili goli de augeljci ustanavljanja bank, kruha še ti i j bilo in lchko je bilo najti na Dunaji ho z-nib baronov, kateri so dali 90.000 gold. v goto-, i ti i za ustanovljenje „\Viener lllatta" in obljubili, če bo treba šo 90.000 gold. Na čelu tega „konsorcija" je stal dr. Weiss, upravni odbornik kreditnega zavoda. Dvomi svetovalec Erb, vodja in navdihovatelj mi uister dtega časopisja, »i je obetal čudeže od tega časopisa. Mej tem je prišel „krach" in ker tega v proračunu „N. W. Btattovem" ni j bilo naprej zaznamovanega in jo konso;-cij \Veiss v prav kratkem času ISO.000 gl za oni listič zafukc.il, šlo je iskati in najti novo kapitaliste, ki bi hoteli kaj v jasle vreči za kakov orden ali ti tel. V ta namen je eden sodelavcev dobil pripomčevalno listo od ministrov Auersperg, Uuger, dvornega svetovalca Krha in šel , hav/.irat.". Moric vit. v, Pollak se je prvi vsedel. Vlad« mu jo obljubila, da bo voljeu v državni zbor in on je dal (50.000 gold. za „N. W. Ulatt". (hV.vež je potlej, kakor znano, pri kandidaturi padel na Dunaji, kljubu vladni podpori.) Tudi mUjši baron Konigswarte>r (čifuD je žrtvoval Še (50.000 gld. za „N. W. Iliatt", ki jo toliko potreboval, ker nij nič aboucn tov imel. Ko je eden sodelavcev enkrat k nečemu haukirju prišel iu mu orden ponujal za podporo tega lista, objavil je bankir to pri policiji, ali preiskavo nij bilo nič dalje, nego prišlo je do Ungeria, ki je rekel: „no kaj pa za to, ali nij stvar v redu1'. To je cuo. C u j te drugo. Od kraja je bilo slišati, da bodo v Oi\iu-lieimovi pravdi prišla tudi pisma na vrsto, katera bodo dokazala podkupljivost necib dunajskih listov, katere jo Ofeuheini podkupijeval. Zakaj nijso teh pisem brali? Piše se, da za to ne, ker je lastuik rN. P. Pr." rekel: ,,Ako se. bero Ofeuheimova pisma na nas, bodem jaz objavil vsa pisma, katera so pisali ob času II ohetnvartovega nnuisterstva Hcdauji ministri m -ni iu mojemu tovarišu Friedlitudorju, v katerih parnih se izjavljajo z mal i m reipektom 0 najvišjih osobah !" K.-j pravite k temu V domače stvari. — (Bauh as ij ada.) Propali minister liauhaus je potrdil volitev Aleksaudra Drčo 'n Karla Lukmana za predsednika kranjske 'rgovinsko zbornice, kljubu temu, da smo Slovenci c. kr. državnemu pravdništva poslali dokaze in da se mi vedno ponujamo pred porotniki dokazati, da rečena gospoda ono Častno mesto zavzemata na podlogi v»>-liter, pri katerih so se godile «*l«*imrl.l«' in goljufi p«. jQ ne postava nij spoštovala. Ker sta ona dva gospoda menda vendar lioštena, ne bosta si tacih očitanj javno dajati pustila, kaj? Ah je nemškutar-ik i stranka nže tako daleč prišla, da je nij nič — (Program „sokol skega večera"), ki je denes zvečer v st.-klen^ro salonu čitalnice, je: 1. Govor staroste. 2. O, banovci! zbor. 8, Qnartetto di Fiorcnct — antto la dire/.zione di celebre maestro e professoro signorc Hustouctto: a) Potnpauella-Polka. 4. Pevska popotnica, zbor. 5 S liga, kakor mora biti. Komičen prizor; predstav- I, ata g. P. Kaj/.el iu g. J. Nolli. G. Quar tetto : b) Grande pontpouri nationalc. 7. Mi bova žeuitcv, zbor. 8. Kvartet. 9. Quartetto: c) Canzone senca parole. 10. V boj ! zbor. II. Quartetto: d) Valzero di Kakadu. 12. Hoj Slovani! zbor. — Salon je reserviran samo /.a ude S -kida iu njih sorodnike in za pevce čitalnice. — Začetek je ob 8. uti zvečer. — (Znorel) je tukaj nenadoma pred-včeranjem po noči grof Marenzi, c. k. vladui koncipist pri tukajšnjim c. k. okrajnem glavarstvu. Uzroki so baje nesrečno familijsko življenj« mladoožrnjouega a od žene ločenega m ža. — (Iz Radovljice) se nsm pi^e: Star pregovor pravi: sv. Matija led razbija, ako ga nij, ga pa naredi. Žalibože, da bodC letos imel dosti posla, pred no ga prebije. Dne 18. iu 1!>. je snežilo in palo snega za dober črcvelj; sneg jo bil šo aub, kakor moka, vslcd tega, ali to vsaj pripomore, da imamo hlaba pota. Da so bila letos slabo iu pozno pota narejena, ko je prvi sneg pal, uzročttjo tudi mala marljiv »st cestnega načelnika. Mraza, enucega deoaš ujrinu, uže šturi ljudje ue pomnijo, k.-ijt imeli smo ga denes v mestu 14 gradov, zuuaj mesta celo 19 gradov H. Slovonsko gledališče. (Deborali, igra v -l dejanjih, spisal Mosontha!, pos o- vo-iil Pr. Oegnar.) D.dga vrsta veseloiger in kratkočusirh burk, ki uam jih je miuoli in tekoči mesec podajalo d amatično društvo, vzbudilo jo v u-ts uže gorko željo, videti in čuti kedaj kaj resnega, kaj klasičnega, in glej, boljšo so u i j mogla i'/.poluiti naša želja, nego z „Deborali". Ta igra, akoravuo n .s", na čelu kolek • stetično zavrgljiv.-. tendence, pisana je vcu-dar v tako klasičnem duhu in s tako res-uičnim izrazom človeških čutil tam, kjer volova tragična osoda pogubi jeuemu junaku : stoj ! — da je treba dobro študije iu sorodnega talenta, predstaviti gledalcu to, kar je žeuijalui pisatelj hote), ter doseči tako nioralični namen dobre damo. Gospod.čini P o d k r a j š k o v i Čestitamo; ujeua ,,Deborah'* je bila prikazeu, kakor je stdaj na slovenskem dramatičnem odru nij-hiih videli; slovesno prekličetuo tu ouo mi-mogredočo uiiscl, ki smo jo oni dan na tem mestu izrokii; tu uij bila samo junaška, tragična rola, ta Deborah, to je bit značaj. klasični, žen*ki značaj se svojo sladko in tako divje plamtečo ljubeznijo, ki ve mehko, nježno govoriti, kedar je varna, ki pak ljuto, strastno razgori, ko jej tragična osoda pre-striže upanje. Gospodičina Podkrajškova je omela svojo nalogo, in igrala jo je z onim p avim čutom, ki je mogoč le pri tako iz-birnej igralki, kakor je oua. — In tako resno igranje, tako iziazovanje čutil in po-ložam primerni govor pogrešamo pri gospo-d čini L od ar j o v i. Povedali smo to nže mnogokrat, pa prisiljeni smo jej ponavljati, dokler nas gospodičina ni razveseli z igro, kakorlno bi leteli. Naloga njena (Ana) v v Deborah" jo bila sicer nehvaležua, pa nekaj bi se veudar I > dalo iz nje storiti. G-ospod Schmidt (Jožef) je vrlo pri-pomogel k dopremu vspohu ; pa vsaj o njem smo še rcdkoUrat kaj druzega povedali, urgo najboljše, in gotovo smo mi najbolj veseli tega, ker z največjim zanimanjem sledimo vi pesnem a razvitka našo slovenske dramatiko. Iu ko bi kaj tacega smeli o gospodu S u šle i šiču (učitelj), reči bi nas 4« bolj radostih); mi smo morebiti preveč subjektivni, ali prestrogi, ali pak imamo prnv, ako rečemo, da g. SnSteršič tudi ta večer nij sadtl zuačsja intiigantnoga učitelja; razsodbo o tem prepuščamo bralcu. Gospod Nolli (Lovrč) je zadostil, kakor večina druzih, Iti so svoje malo rolo z marljivostjo izpeljali. Enemu onih ,,manjših" bi se bila siecr kmalu nesreča pripetila, obtičati ua suhem srodi govora, pa to iu šo par malenkostnih pomanjkljivosti p< labimo laglje, ako so mor.' m ■ spominjati druzih izbornih del. Občno mnenje pak ie, d i je bila ta najboljša prelistava letošnjo 1:68006. -8 —. Razne vesti. * (Str al UP maščevanje.) V vasi Sevdi Krmi na O'tokn Samoa so jo pripetil strašen zločiu. Človek, kateremu je bila Ugrabljena sestrifiina — sedel jrs pokojno v kavarni, ko pr;di k njem ti nek mladenič, ter ga začne žaliti in zm i jati zaradi sestri-čin^ga ugi abljcuja. Uj c vsled tega da mlati mu človeku kapitalno klofuto. Mladenič s« uo gane, — toda. namenil so jo maščevati nad njun. Gre po oba brata svoja, ter ju roti, naj mu poni'gata maščevuti njemu stnrieuo sramoto. Hotel je imeti roko, ki trn jo udarila. lirata mu obljubit* pomoč, lirzo na to jo bil njec ugrablicnega dekleta napaden od treh bratov. Ti ho mu pri ramenih odsekali desno roko. IzvršivŠi strašno maščevanje, prepustili so svojo žrtev osodi, ter pobegnili. Nesrečnež jo vsled ranenja umrl. — Kaj tacega se pri nas vendar ne pripeti! Vsem bolnim moč iu zdravje brez lt'ka in bral si roško v po izvrši ni ImMm dn Barry L's let n/.■ je nij bolezni, ki hi jo ne hila ozilra- v i I a tu prijetna zdravilna hrana, pri oilraAčenih i »tro.ili brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v lelodou, na fttvolh, da\)e prsne, i na jetrah; lleae i naduho, bolečine v ledvioan, jetiko, kaSelj, nepre- bavHenje, zaprtje, prebhijenje, nespaoje, slahosti, zlato lilo, vodenioo. mnuoo, vrtoglavje, illenje krvi v glavo. Šumenje v nftesih, slabosti in blevanjo pri nosečih, »tii/.iniMt, iliabet, likanje, shujAanjo, bleilieieo in pre-blajenje« posebno se pri])oro(°ii /.a tlojeneo iti je bt>lje, aegO ilojnieino mleko. — I/.ka/. i/, mej H(>.l)(H) spričo-val ztlraviloili, bre/. Vsake inedieine, moj njimi spričevala profesorja Dr. VViir/.crja, ^. V. V. Heneka, pravemu profesorja medicine mi vseučilišči v Mariboru, id^avunega svetnika Dr. Angolatoina, Dr. Sliorelamla, Dr. Cainphella, prof. Dr. Deile, Dr. Určt, grolhiju ('asMo-stnart, Marki/.e ilo Hroliau a mnogo tlro/.ili Imenitnih oKnb, bo razpofiiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki tika« Iz BMM »pričevalov. Spričevalo tetavflaaga a?6tatkaDr. WariArjftj II o nn, lo. jul. 18f,2. KeiaJfeeclera Da Banrj v mnogih slučajih na Ifratli vsa y.dr;i\ il:t. PtoOCbM koristna j« pri dristi it grlit, dalje prj sesalnih in obtatnih bolovala, ■ t- »i pri kaiiiujii, pri prlead^jlveni a bolehnem draženj! v »čulni revi, /.apnji, pri Itolelinein bodenjl v oblatit) in iiudmrji, trgaiijo v mehurji i. t. d. Najbolj« la in m-pr«T.iilji\o »rcthtso no mi mi pri vnitnili u prs nih btdc7.nih", iinipak »udi pri pljučni« in niAcnji \ iln. (L. S.; U ud. \\ urzer, zdniulni h\ciovuleo in lin ■BOCO učenih družtov. Vfinebeater, Angleško, S. decembra 1848. Vaša izvrstna Kevalcscičre ju d/.ilra\ila večletni i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolno čiitnico in vodenico. Prepričal sem se hhui gledl vasema ral ra vila, ter vas toplo vnakeinii priporočam. .) u ni a h Shoreland, ranocelnik, Pli. polka. IzkiiAnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A o g ■ lMI »• i" a. Berolln, »J. maja IBM, Ponavljajo i/.rekain de Uc\alescieie ilu it.irn vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel Itein, tajni sanit. svetovalce. Spričevalo št. 76,021. ObergintperDj (Badeniku), 89. aprila is72. Moj patient, ki jo uze bolehal H tednov za straA nimi bolet inanii \netie jeter, ter ničesar poiižiti nij mogel, je vsleil rabe Vaše Ivevuleseičro tln Harry po-polnauia zdrav. Viljem Ilurkurr, ranocelnik. M o ii t o u ii, bo r.i. Učinki Kevulesclero do Ihirrv so izvrstni. K o r d. C I a u s h o rg c r, e. kr. okr. zdravnik. št. 80.416. Goap, v. v. Beneke. previ proftosoi medicine na \ Hcnrili Aču v Mariboru iNeineijin, pile \ ■Ber I i n ii r K l i n i s e. Ii e \V o e Ii e nnrlirl I" t" od H. aprila 1H72 to le: „Nikdur ne /abiin, da je, ozdra vila enega nojih otrok le takosvana „Revalenta Ara l»icau (Bevaleeolere)i Dete je < 4 neeecu vedno ve« in več hujšalo, ter vetbio hljmnlo, kar \ sa idravill uijso bila v hIiiiiii odpraviti; toda Ife vnlcscičre gajt! oidravila popnluoina v 0 tednih« St. 64.910. Miukizo de Brehan, bolehale Bedem let, na nospanji, treslici na vseh nitih, shujšanji in Inpolinnilriji. St. 76.877. 1'lor. Kollcrju. 0. kr. VOJalk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kaAlji in boltduiuji iluiiiiku, omotici i tiAčanji v prsih. HL 79.810. OofpO vilt.Mi Klemuiovo, Dilaauldurt, it dolgoletnem bolehanji glavo in davljenji. Si 76.970. Oeapeda Oahctala TMaeqas elita ulja viAjc javno trgov iiinke akademijo dunajske, na ikoro breziiailejni prsni bolečini in pretresu eutnic. St. 86.710. GKjapedUui letne bratimio mi nI .ah m negah I •• Kovaleacitre je 4 krat tečneja, nego meso, ter M pri odmščenih in otroeili prihrani bOkrat več m ••eni, gledo hrane. V plotuutih puaiuuli po pol li:nta 1 gold. 60 ki :nt 9 gOld. M kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 lun 10 golu., tli funtov tfold., 24 funtov U6 goiu ;«.ov»lofoiuro-Jiiauuiteu v puAioah A 2 gold. .r>0 ki fold BO kr. — liovaUmeioro 9ho00lađe v prah a v ,)io*oic*ih m 12 tu 1 koUI. 60 kr., 24 ta* 2 goM »J Ur., 18 tm . gold. 50 kr., v pralni i« 120 ta t.Id., y,a littH Ui '20 goldL, — zh 57« ta« j« gOM rodajo: liarry du i.urry Coinp. na l>u .kJI, H «aIUIh«Iikw«n« At. b, v I.JubIJMul E.. t .hr, v vlrMttcI brutjo O bo r r n*inoy r, v lun •arokn Diooiitl d* Frank, v 4'ulovol 1*. Hiru Rchur, v l.on«l L u ti v i« Mltllor, v ltl»rlb«aa«. H. M«»r««5. v •i.-inini .) m UoekhMavea, v /ii-i«-Imi v lekurnici u h ni i I j o n i li stiHter, v i'vr novleaJi pri N. K ni rhu, v Otu'ku pri dni. Da VldU, lekarjii, v 4.ru«l< pri bratih Oberranz-mcyr, v 'l'«*iii«'MVi»ru pri .Jos. v. 1'apu, iiit-stuomu lekarju, pri 0. VL .liihncrju, lekarjn, v VanO, • luni pri lekarju tir. A. II al ter ju, n/iiuir v vsot ■t.utd; pri •looilh *rjiU ui «ip<»ori|itkih trgOTOOl Mit; raapoiUja m 4k)4Kn bi|a nu Vr*jo po p.>euiii akainioah ..ii pio^aerilh 'najel. 98, februarja: ii.<>i'Hi (liilnaucr iz Zagreba, Pri N Ion ii : t.' i nI Marcu/ i iz Dunaja. - Oven iz Itatlovjieo. — Komaiik iz Diuaja Ii ahua iz lidniieo. Manili y iz (Jelovca. — Hi/.oli, l.cdcicr iz Rihnloe. 'n iIklII,i : Poladek i/. Dunaja. — Požar iz Kodavja — Beler iz Prago. Triu«* cene v LJubljani 24. fnbruarja t. I. Planlaa r> Kui to kr.; — r«ž :* ghl 5<) kr., — ječmen 3 gid. 10 kr.; — ovna "J gld. JO kr.; — ajda gld — kr.; — prouči :i »rld H) kr.; — koruza '■> gOld. 20 kr; krompir 2 gld. 60 kr.; — fižol ;» gld. I'» kr., masla bint — gld kr.; — mast — gld. 60 kr.; — Apeli trisen — gld. .'11 kr.; — Apeli pOTOJaa — Kl,'d. 42 kr.; jajco po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; g.iveilnini liiht 98 kr.; — toletnine lunt. 26 kr.; Hvinjsko mi'*.., tuut 2'.• kr. — sena Bint 1 gbl '.10 kr.; — slamo cont 1 gold. — kr.j — drva trda 7 g ti. — kr.; — nu-11 k .4 6 gld. — kr. Ctamajfika borsa 24 februarja (Izvirno telografifino porodilo.) Bnotnl ri |ii«> s r it-It*-. V (I rade u L'(). fohr.: 50. 54. 62. 88. .'J7. Na I) u naj i 20. febr.: 88. HO. 40. 62. 61. Na znanje se tla vsem udom tlruAtva uradnih pomočnikov, da jo gosp. Hotni a n, blagajnik tega društva umrl, in so t. daj vsa plačila le na gospod 9'envvl 1'«#*A-w. iedanjaga blagajnika — uradni pomočnik pri a k. tložolui vladi — za poslati. (0(1 2) Vodstvo ilruštv . kranjske hranilnice v Ljubljani. i u ------>------- Ker je <*. k. deželna vlada 28. septembra 1H74 st. Tr>71 po dovoljenji o. k. ministerstva aotranjlh zadev odobrila pravila kreditnega društva kranjsko hranilnice, se vabijo, svojo misel naznaniti, vse v Ljubljani Jili na deželi kranjske kronovine BtanujoČe (bivajoče) osobe in firme, ki In>tt: kakor kreditni deležniki temu druStVu pristopiti. — Kreditni deležniki društva zamorejo Le osobe postati, katere na Kranjskem stanujejo, ali pa orme, ki opravljajo samostalno kupčije ali obrtnije na Kranjskem, in sprejmejo se Le taki, ki so pristojni sprejema gledd njihovega značaja, zmožnosti pridobninske in plačavanja. Vsak deležnik nuna prvi mesec, ko vstopi, i<)".> mu dovoljenega kredita plačati v varščini zaklad, in 7*.% v reservnj zaklad; s tem denarjem se bode po pravilih gpspodarilo, ki bode enake obresti aeslo, kakor taanilniČne vloge. Mcnjice, ki morajo naj manj 20 gold. Iznašati, navadno ik> smejo presegati dobo 4 mesecev, nikdar pa <> mesecev od tistega dne, ko so uložene l»ilr; splošni kredit se m- dovoli uikomur pod H><) gold; in ne Črez L5.000 gold. VSO druge pogoje obsegajo pravila, ki SC dolu' tiskani' v hranilnieni pisarni. I udi se pravila, ako kdo zahteva, pošiljajo p<> pt»šii ua adresatove stroSke, Havnutvljstvp hranilnice kranjske v Ljubljani, 20, februarja l*7.r>. ladajatclj iu ur Mini K Josip Jurčič LaHluiiia iu tisk „Narodno tiskarne". 68